Domoznanski oddelek
35
NOVICE občine 2005
352(497.4 Juršinci)


6001776,1
COBISS o
NOVICE
* Občine juršinci
Leto X, številka 1
4. avgust 2005
Športna tekmovanja ob 11. občinskem prazniku Občine Juršinci
1.	TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA POKAL OBČINE JURŠINCI
6. 8. 2005 ob 20.00 - na igrišču v Juršincih
2.	STRELJANJE NA GLINASTE GOLOBE ZA POKAL OBČINE JURŠINCI
24. 7. 2005 ob 15.00 - na strelišču v Mostju
3.	TEKMOVANJE V ŠPORTNEM RIBOLOVU ZA POKAL OBČINE JURŠINCI
6. 8. 2005 obl5.30 - ob ribniku v Juršincih
Ob 11.občinskem prazniku Občine Juršinci se Vam zahvaljujem za sodelovanje. Prepričan sem, da smo vsi skupaj na isti poti razvoja, ki nam prinaša lepšo prihodnost.
Vaš župan Alojz KAUČIČ
4.	STRELJANJE Z ZRAČNO PIŠTOLO ZA POKAL OBČINE JURŠINCI
30. 7. 2005 ob 18.00 - na strelišču v Juršincih
5.	GASILSKO TEKMOVANJE ZA POKAL OBČINE JURŠINCI
6.	8. 2005 ob 14.00 - na travniku nasproti okrepčevalnice »Pri Darinki«
SOBOTA, 6. 8. 2005, ob 15.00 OTVORITEV VAŠKEGA DOMA V HLAPON-CIH
NEDELJA, 7. 8. 2005 ob 11.30
OSREDNJA PRIREDITEV OB 11. OBČINSKEM PRAZNIKU
ob 16.00 RAZVITJE DRUŠTVENEGA PRAPOR JA PGD GRABŠINSKI BREG - pred večnamensko dvorano v Juršincih
11. OBČINSKI PRAZNIK
Spoštovane občanke in spoštovani občani
Občine Juršinci
Pred praznovanjem 11. občinskega praznika Občine Juršinci lahko ugotovimo, da so za nami velike investicije, ki so kar precej obremenile nekaj občinskih proračunov. Ugotavljamo, da so bile naložbe upravičene in da služijo svojemu namenu. Verjetno tudi v tem tiči dejstvo, da število občanov v občini Juršinci ne upada in da je stabilno tudi število učencev v naši devetletki ter da se polni juršinski vrtec. Prepričan sem, da občina Juršinci s svojo gospodarsko rastjo pa tudi z lego privablja v kraj nove prebivalce in nove investitorje. Mi si seveda
želimo investicij, kakršna je na primer bencinski servis, ki ne obremenjujejo občinskega proračuna, so pa hkrati velika pridobitev za naše občane. Nobena skrivnost ni, da je investicijskih sredstev iz leta v leto manj, potrebe pa so velike, četudi je bilo v zadnjih letih postorjenega kar veliko. Sredstva iz državne pa tudi bruseljske blagajne je izredno težko pridobiti, pa vendar pripravljamo obširen projekt za dotok le-teh. V mislih imam obrtno industrijsko cono, ki bi naj prinesla nekaj prepotrebnih novih delovnih mest. Ne zatiskam si oči pred težavami in problemi, ki jih je veliko tudi na področju infrastrukture. Vedno znova nas preseneti kaj novega, na primer huda zima, ki je prizadela naše kmetijstvo in povzročila veliko škodo na cestni infrastrukturi, poletni meseci pa so prinesli velike poplave, največje v zadnjih 15 letih. Četudi smo potok Krka uredili z lastnimi sredstvi, se je ponovno pokazala težava pri odvodnjavanju iz zgornjega dela Zagorcev proti iztoku
v Pesnico.
Treba je tudi povedati, da vse pridobitve na eni strani prinašajo večjo kakovost življenja v občini, na drugi strani pa seveda izdatek za njihovo vzdrževanje.
Spoštovane občanke in spoštovani občani, naj pogled naprej ne bo preveč skeptičen in naj ga vodi razmišljanje, da bi čim manj finančno obremenjevali naše občane, na drugi strani pa poskušali pridobiti čim več sredstev za razvoj od države in EU.
Prav je, da dostojno živijo in ne životarijo tudi naša društva, da, če je le mogoče, posodobimo opremo pri obeh prostovoljnih gasilskih društvih, da ne pozabimo na kulturno udejstvovanje, na razvoj športa, preko Rdečega križa pa skrbimo za naše najstarejše, ki jim je treba nameniti posebno pozornost. Ne sme izostati tudi sodelovanje s cerkvijo in z našim edinim zavodom - z OŠ Juršinci, v sklopu katere je tudi vrtec.
Tudi v letošnjem letu se bomo veselili novih pridobitev: dobili bomo nov vaški dom v Hlaponcih ter dočakali preplastitev in razširitev ceste v Rotmanu, hkrati bodo tekle vse aktivnosti v zvezi z ureditvijo pločnikov skozi center, nadaljevali pa bomo tudi izgradnjo primarnega kanalizacijskega voda. V vasi Grlinci bo po dolgem prizadevanju urejena cestna razsvetljava. Čakajo nas priprave na drugi slovenski simpozij o trsničarstvu na Slovenskem in velik jubilej Trsničarske zadruge -proizvodnja trsnih cepljenk v Juršincih ima stoletno tradicijo.
Z veseljem Vam, občanke in občani, sporočam, da bo v
pozni jeseni v Juršincih svoje delo pričel vsakodnevno opravljati stalni zdravnik, ki mu je Občina Juršinci dodelila koncesijo in mu hkrati v zdravstvenem domu zagotovila prostore za ordinacijo.
Obenem pa se z investitorjem intenzivno pogovarjamo za ureditev zasebne lekarne, ki bo prav tako delovala v zdravstvenem domu. Spoštovani, prepričan sem, da so to velike pridobitve za naš kraj in da se je bilo zanje vredno boriti več kot petnajst let. Za delovanje teh institucij bodo seveda potrebna dodatna parkirišča in, kar je najbolj pomembno, pridobitev zemljišča za krožišče, ki bi dokončno zaustavilo divjanje nekaterih posameznikov skozi center. Potrebno bo tudi resno razmišljati o vse večjem številu tovornih vozil na državni cesti skozi Juršince. Ta nimajo dovoljenja za njeno uporabo, ampak je uporaba dovoljena le za dostavo. Direkcija za ceste si ne bo več smela zatiskati oči pred poškodbami te ceste, ki so tako velike, da je včasih vprašljiva tudi njena prevoznost.
Spoštovane občanke in spoštovani občani, prepričan sem, da imamo kar nekaj razlogov za praznovanje 11. občinskega	praznika.
Pričakujem, da se bomo srečali in skupaj postavili nove cilje za našo skupno prihodnost.
Želim si, da bi s sredstvi, ki so na razpolago, postorili kar največ, da bi jih racionalno porabili in skupaj zgradili lepši jutri naše male lokalne skupnosti, v kateri živijo in delajo ponosni, delovni, pošteni in na nove izzive pripravljeni ljudje.
Vaš župan Alojz KAUČIČ
čz/VouLgs,
Izdajatelj: Občinski svet občine Juršinci. Uredništvo: Alojz Kaučič, Martin Žajdela, Simon Toplak, Stanislav Holc in Dragica Majcen Toš.
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Juršinci brezplačno.
Objavljene fotografije so last arhiva občine Juršinci in društev. Medij NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 150.
Naslov uredništva: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Tel.: (02) 758-21-41.
Časopis NOVICE izhaja v nakladi 700 izvodov.
Lektor: Bojana Kolenko.
Odgovorni urednik in oblikovanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 6l, 2254 Trnovska vas, 041/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače.
Občina Juršinci na podlagi 6. člena Pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih za pridobitev sredstev za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva, turizma in podjetništva v občini Juršinci (Uradni vestnik Občine Juršinci št. 7/2002) in sklepa občinskega sveta z dne 11.7. 2005 objavlja
RAZPIS
za pospeševanje drobnega gospodarstva, podjetništva in turizma v letu 2005. Sredstva za razvoj bodo dodeljena kot subvencioniranje obrestne mere za najete dolgoročne kredite, z rokom odplačila od 2 do 5 let, in kratkoročne kredite, z rokom odplačila do 1 leta, v višini do 50 % nominalne obrestne mere, najete v slovenskih bankah, in za sofinanciranje izobraževalnih programov na področju obrtništva, podjetništva in turizma.
Razpis je objavljen na osnovi Pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih za pridobitev sredstev za pospeševanje drobnega gospodarstva, podjetništva in turizma v občini Juršinci (Ur. vestnik Občine Juršinci št. 7/2002).
I. Subvencioniranje obrestne mere za najete bančne kredite za pospeševanje in razvoj podjetništva:
Za subvencioniranje obrestne mere za bančne kredite lahko zaprosijo:
-	podjetja v zasebni in mešani lasti z najmanj enim zaposlenim delavcem,
-	samostojni podjetniki,
-občani, ki so pri pristojnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in so priložili vse potrebne dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja. Sedež obratovalnice oziroma podjetja in kraj investicije mora biti na območju občine Juršinci.
Višina posojila, od katere se subvencionira obrestna mera, je lahko od 1 mio SIT do največ 5 mio SIT.
Prosilci vložijo prošnjo s prilogami v dveh izvodih priporočeno po pošti z oznako "ZA RAZPIS - DROBNO GOSPODARSTVO” do 30. 11. 2005 na naslov: Občina Juršinci, Juršinci 3 b, 2256 Juršinci.
Nepopolne in nepravočasno prispele vloge bomo zavrnili.
POGOJI IN DOKUMENTACIJA ZA PRIDOBITEV KREDITOV
Vloga za pridobitev sredstev mora vsebovati ime in priimek oziroma naziv firme, naslov obratovalnice oziroma podjetja, seznam priložene dokumentacije, opis, predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila.
Priložiti je treba še naslednjo dokumentacijo:
-	osnovne podatke o investitorju, dokazila glede na namen posojila:
-	kreditno pogodbo iz leta 2005,
-predračun, račun, pogodbo za nakup osnovnih sredstev,
-pri gradnji ali adaptaciji poslovnih prostorov pa še:
-če je prosilec lastnik: zemljiško-knjižni izpisek, gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del,
-če je prosilec najemnik: soglasje lastnika oziroma upravljavca poslovnih prostorov, da dovoli opravljanje nameravanih del, gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del na ime lastnika oziroma upravljavca in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dvakratno dobo vračanja posojila. Samostojni podjetniki predložijo:
-potrdilo o vpisu v sodni register obratovalnic in dovoljenje za opravljanje dejavnosti,
-	potrdilo pristojnega davčnega organa o plačanih obveznostih.
Podjetja predložijo:
-	izpis iz sodnega registra, ki ni starejši od 30 dni in
-	obrazec bonitete (BONI in BON2), ki ni starejši od 30 dni.
PREDNOST PRI DODELITVI SREDSTEV IMAJO POSAMEZNI PROJEKTI IN RAZVOJNI PROGRAMI, KI ZAGOTAVLJAJO:
-	povečanje produktivnega zaposlovanja in samozaposlovanja
-	razvoj deficitarnih dejavnosti v občini
-	povečanje obsega dejavnosti
Višina sredstev: Subvencionira se obrestna mera do višine 50 % nominalne obrestne mere za najete dolgoročne in kratkoročne bančne kredite, najete pri slovenskih bankah.
II. Sofinanciranje izobraževalnih programov na področju obrtništva, podjetništva in turizma.
Regresira se organizacija in udeležba na programih izobraževanja (varstvo pri delu, požarna varnost, izpit za delo z viličarjem ter ostalo izobraževanje iz varstva pri delu in izobraževanje, ki pripomore k učinkovitejši izrabi delovnega procesa) ter udeležba na predstavitvenih sejmih.
Pogoj:
-	za udeležence izobraževanja in udeležence sejemskih predstavitev: račun oz. dokazilo o izvedeni strokovni storitvi,
-	iz vloge mora biti razvidna kotizacija oz. participacija udeležencev za posamezne oblike izobraževanja in seznam udeležencev,
-	zahtevki se vlagajo pri Odboru za obrtništvo, podjetništvo in turizem Občine Juršinci.
Višina sredstev: največ do 50 % vrednosti izvedenega programa
štev.: 411-225/05 Datum: 11. 7. 2005
Župan Občine Juršinci: Alojz KAVČIČ, s. r.
XX-
Čebelarsko društvo Juršinci
Juršinski čebelarji smo bili člani več sosednji čebelarskih društev, zato smo si želeli ustanoviti svoje s sedežem v občini Juršinci.
Svojo željo in namero nam je uspelo uresničiti 28. 11. 2004, ko smo na ustanovnem občnem zboru sprejeli statut in opravili registracijo društva.
Sedaj nas je v društvu 10 članov, predsednik je Franc Meznarič. Sedež imamo v Juršincih 77 pri Alojzu Horvatu, ki je tudi tajnik. Člani trenutno čebelarimo s 170 gospodarskimi družinami. Ker si želimo povečati število članov, vsem z našega območja, ki bi želeli spoznati delo čebelarja in se tega tudi naučiti, z veseljem pokažemo naše delo.
Vsem občanom in občankam iskreno čestitamo ob 11. občinskem prazniku Občine Juršinci in si želimo dobrega in plodnega sodelovanja.
Čebelarsko društvo Juršinci Franc Meznarič
Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2005/2006
Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2005/06 je bil objavljen 17. 6. 2005 v Uradnem listu RS št. 58/05. Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo kandidati, če letni bruto dohodek njihove družine v 1. 2004 ne presega 833.063 SIT na družinskega člana. Štipendisti, ki so lani prejemali republiško štipendijo, lahko ta znesek presegajo za 10 % (916.369 SIT).
Vloge (obr. DZS 1,51 - dobijo se v papirnicah in knjigarnah) že sprejemajo na Uradih za delo (po naslovu stalnega bivališča): za Upravno enoto Ptuj: UD Ptuj, Osojnikova c. 1, I. nadstropje (nad prodajalno Borovo), za Upravno enoto Ormož: UD Ormož, Ptujska cesta 25. Uradne ure so vsak delovni dan razen četrtka od 8.00 do 12.00, v sredo še od 14.00 do 16.00.
Pred izpolnjevanjem natančno preberite navodilo, ki je priloženo obrazcu za vlogo! Vlogo lahko vložijo redno vpisani dijaki, vajenci ter redno in izredno vpisani študenti, določen je pogoj glede starosti, pogoj glede statusa in pogoj glede prejemanja drugih
štipendij - glej razpis.
Zadnji rok za oddajo vloge je za vajence in dijake 7. 9- 2005, za študente 5. 10. 2005.
Vloga mora biti vložena do roka. V primeru, da kakšna priloga še manjka, se lahko vloga dopolni tudi po tem roku (v dogovoru z referentom pri sprejemu vloge). Študenti naj s seboj prinesejo indeks na vpogled.
Vloga se ne šteje za zamujeno, če je bila vložena po roku iz opravičljivih razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga z vsemi dokazili vložena v 15 dneh od nastanka oz. prenehanja razloga. Izjemoma se lahko vloga vloži tudi med letom, če pride v družini kandidata do znižanja dohodka zaradi razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga vložena v 30 dneh od nastanka razlogov. Izobraževalni zavodi lahko do enakih rokov predlagajo tudi kandidate za Zoisovo štipendijo, za katere menijo, da izpolnjujejo pogoje intelektualne oz. umetniške nadarjenosti. Intelektualna nadarjenost se preverja s psihološkimi preizkusi sposobnosti. Učenci, dijaki in vajenci morajo
Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2005/06 je bil objavljen 17. 6. 2005 v Uradnem listu RS št. 58/05.
Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo kandidati, če letni bruto dohodek njihove družine v 1. 2004 ne presega 833.063,00 SIT na družinskega člana. Štipendisti, ki so lani prejemali republiško štipendijo, lahko ta znesek presegajo za 10 % (916.369,00 SIT). Vloge (obr. DZS 1,51 - dobijo se v papirnicah in knjigarnah) že sprejemajo na Uradih za delo (po naslovu stalnega bivališča); za Upravno enoto Ptuj: Urad za delo Ptuj, Osojnikova c. 1,1. nadstropje (nad prodajalno Borovo), za Upravno enoto Ormož: UD Ormož, Ptujska cesta 25. Uradne ure so vsak delovni dan razen četrtka od 8.00 do 12.00, v sredo še od 14.00 do 16.00. Pred izpolnjevanjem natančno preberite navodilo, ki je priloženo obrazcu za vlogo!
Zadnji rok za oddajo vloge je za vajence in dijake 7. 9. 2005, za študente 5. 10. 2005.
Vse informacije o razpisu, pravilniku o štipendiranju in pogojih lahko najdete na spletnih straneh Zavoda za zaposlovanje:	WWW.ESS.GOV.SI, v rubriki
Dejavnost — Štipendije in posojila, kjer si lahko naredite tudi okvirni izračun upravičenosti do republiške štipendije.
imeti najmanj prav dober uspeh, študenti najmanj povprečno oceno 8.
Vajenci, dijaki in študenti morajo imeti še javno priznan uspeh oz. izjemni dosežek v zadnjih dveh šolskih letih (kaj se šteje za izjemni dosežek, je navedeno v razpisu).
Vse informacije o razpisu, pravilniku o štipendiranju in pogojih lahko najdete na spletnih straneh Zavoda za zaposlovanje: WWW.ESS.GOV.SI, v rubriki Dejavnost - Štipendije in posojila, kjer si lahko ogledate vlogo za republiško štipendijo (jo tudi izpišete), lahko pa naredite tudi okvirni izračun upravičenosti do republiške štipendije.
Priporočamo vam, da vloge oddate čimprej, tudi če so nepopolne. S tem boste sebi prihranili čakanje v vrsti za oddajo vloge (kajti v dneh pred potekom roka so dolge čakalne vrste), nam pa omogočili tekoče delo in pravočasno izplačilo štipendij upravičencem. Manjkajoče priloge (predvsem potrdila o vpisu) lahko pošljete tudi po pošti ali oddate v nabiralnik na Uradu za delo Ptuj, Osojnikova c. l/l. Na vsako naknadno vloženo ali poslano prilogo napišite ime in priimek ter datum rojstva kandidata za štipendijo.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA SLUŽBA PTUJ
Ogledali smo si
čebelnjak
Tudi mi nismo več tako majhni, četudi smo iz vrtca, da si ne bi mogli ogledati zanimivosti v naši občini. Tako smo se nekega dne odločili, da si pri družini Horvat ogledamo čebelnjak in v njem pridne čebelice. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, smo s pomočjo g. Alojza Horvata videli, kje čebele stanujejo, kje in kako pridelujejo med, na kakšen način ga jemljejo iz čebelnjaka ter kakšno orodje in opremo potrebujejo za takšno delo. Iz panja smo z lesenimi paličicami poskušali med, ki so ga pridelale čebelice. Ko smo si vse ogledali, nas je ga. Horvat pogostila z domačimi medenjaki in sokom. Siti in napiti smo se odpravili v vrtec. S seboj smo odnesli »zvrhan koš« medu, s katerim se posladkamo skoraj vsako jutro. Družini Horvat še enkrat najlepša hvala.
Pripravila . Tanja Kvar
Polletno delo v PGD Gabrnik
Polovica leta je za nami, dopusti pa so kljub kislemu vremenu na vrhuncu.
Delo v PGD Gabrnik poteka naprej, ne oziraje se na vreme in dopuste. Članice in člani PGD Gabrnik delujejo na operativnem in na tekmovalnem področju.
Operativna enota šteje 32 članov. Petnajst jih ima posebne pozivnike, preko katerih so v trenutku nesreče takoj obveščeni in poklicani na akcijo. Operativna enota deluje z zastarelo gasilsko opremo, ki še komaj služi svojemu namenu. Zato je prednostna naloga gasilskega društva postopno posodabljanje gasilske opreme. V prvi vrsti gre za pridobitev sodobnega kombiniranega vozila, ki bi omogočalo učinkovito intervencijo na kraju nesreče. Tovrstna oprema pa je ne-razumljivo draga. In ker je takšno vozilo za gasilsko društvo prevelik finančni zalogaj, se bomo prisiljeni obrniti na Občino Juršinci. Občina je odgovorna za požarno varnost svojih občanov, zato upamo, da bo del proračunske pogače namenila za nakup vozila in s tem izboljšala požarno varnost v občini. V PGD Gabrnik se zavedamo, da tudi najsodobnejša oprema ne pomeni veliko, če ni ljudi, ki bi znali z vedno zahtevnejšo opremo delati. Zato skrbimo za vsakoletno izobraževanje svojih članov na različnih nivojih usposabljanja.
Turistično društvo Gomila
Turistično društvo Gomila sicer ni preveč glasno, vendar je stalno dovolj dela in tudi dovolj stroškov. Lahko rečemo, da je v domu približno 300 m2 prostorov, ki jih je treba vsaj nekajkrat na leto čistiti in tudi zračiti. Zraven doma je okoli 15 arov travnate površine, ki jo je treba vzdrževati in kositi.
Na drugi strani ceste je treba vzdrževati površino okoli stolpa, okrog lesenih klopi in miz, med tem stojijo tudi trije manjši objekti - kiosk za šank, hladilnik, manjša hišica, ki ji rečemo »gomiljka« za pokušnjo domačih vin, ki jih je treba vzdrževati. Tudi stroškov kot so elektrika, voda, telefon ne manjka.
Pozimi moramo dom vsaj minimalno ogrevati.
Za okras imamo na oknih rože, delo si pri vsem naštetem delimo člani društva.
Upravni odbor društva je junija sprejel sklep, da društvo organizira veselico »Srečanje pod stolpom«. Tudi letos se obračamo na vas, drage občanke in dragi občani, da se odzovete ob pobiranju dobitkov ali prispevkov za srečelov, ki ga izvajajo naši člani.
Na veselici vsako leto organiziramo pokušnjo vin domačih vinogradnikov.
Ob tej priložnosti vas vljudno vabimo, da se 28. avgusta ob 16.00 uri udeležite Srečanja pod stolpom.
V	tem letu bomo na turističnem domu uredili zunanji balkon na severni strani, prage pred vrati na zunanji strani ter prepleskali ladijski pod na treh izpustih na strehi.
V	notranjosti doma nameravamo delno urediti kuhinjo.
Vsem občankam in občanom, ostalim društvom v občini Juršinci in poslovnim partnerjem želimo prijetno praznovanje 11. občinskega praznika in se zahvaljujemo za sodelovanje.
PGD Gabrnik je že dolga leta uspešno tudi na tekmovalnem področju, kar je dokaz, da društvo deluje širše. Rezultati so iz leta v leto boljši in ravno uspehi ter pozitivna miselnost so pritegnili nove člane iz vse občine, tako da letos tekmujemo s štirimi tekmovalnimi enotami v različnih kategorijah: mladinci, članice A, člani A, člani B.
V vseh tekmovalnih enotah zavzeto trenirajo in se udeležujejo tek-movanj, zato so rezultati odlični. Tolikšno število tekmovalnih enot pa je za tako majhno gasilsko društvo tudi precejšnje finančno breme. Zato se bomo obrnili na vse zainteresirane, ki bi bili pripravljeni s finančnimi sredstvi podpreti požrtvovalno delo tekmovalnih enot.
Tudi letos bo v okviru praznovanja Občine Juršinci in v organizaciji PGD Gabrnik potekalo tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Občine Juršinci.
Tekmovanje bo v soboto, 6. 8. 2005, ob 14.00 na poligonu v Juršincih.
To je enkratna priložnost za vse, ki bi si radi ogledali tako atraktivno prireditev v domačem kraju. Za jedačo, pijačo, dobro voljo, lepo vreme ter dopust je poskrbljeno, zato se vidimo v Juršincih.
Z gasilskim pozdravom »NA POMOČ«.
MIRAN MUHIČ
Zdravo in čisto okolje
Dan Zemlje
Tudi na OŠ Juršinci učenci skrbijo za pozitiven odnos do okolja, posebno skrb pa posvečajo spreminjanju navad, ki so v soglasju s pravilnim ravnanjem z okoljem.
Tudi letos smo v okviru okoljske vzgoje posebno pozornost namenili aktivnostim v aprilu, ko smo ob dnevu Zemlje polepšali okolico šole. Zasadili smo sadike dreves, svoje mesto pa je našlo tudi okrasno cvetje.
Sicer pa učenci redno skrbijo za urejenost okolice šole in tudi kraja. Zavedamo se, da je le čisto in urejeno okolje zdravo okolje. Predvsem pa je potrebno vcepljati odgovornost za okolje, opozarjati na napake in jih preprečevati.
Zavedamo se, da vsaka generacija dobi okolje v najem, zato je treba z njim ravnati tako, da bodo generacije za nami imele enake možnosti živ-ljenja v zdravem in čistem okolju.
Upravni odbor TD Gomila
Slavko Feguš
Juršinci / Otvoritev bencinskega servisa
Investicija vredna 250 milijonov tolarjev
Karmen Štegar, solastnik Rajko Mrkalj in župan občine Juršinci Alojz Kaučič. V sredini voditeljica Alenka Slavinec.
V občini Juršinci so od zadnjega junija bogatejši za novo pridobitev. To je bencinska črpalka	podjetja
Hessol&Essol iz Orešja na Ptuju. Lastniki podjetja, ki je začelo delovati leta 1993, so Edvard in Karmen Šteger ter Rajko Mrkalj. V podjetju se ukvarjajo s prodajo motornih
olj in gradbenega materiala. V zadnjem času so program prodaje razširili na prodajo goriv. Direktor podjetja Edvard Štegar pravi, da tržišče zahteva novosti, zato so se odločili prodajni program razširiti na prodajo goriv preko bencinskih servisov. “Odločili smo se za bencinske
servise, ki v Evropi najbolje prosperirajo, to so ekološke bencinske črpalke v vaseh. Ta v Juršincih je naša prva bencinska črpalka, pri gradnji katere so nam občani in župan občine Juršinci ter vsi ostali veliko stali ob strani”, pravi direktor Štegar.
Na bencinskem servisu v Juršincih ponujajo vse vrste goriv in tudi razvoz kurilnega in plinskega olja. Imajo tudi trgovino, kjer lahko kupite osnovne artikle, in bar Horny. Ime je dobil po osvežilni pijači, ki jo zastopa in prodaja na slovenskem trgu omenjeno podjetje. Po besedah direktorja Štegarja v podjetju načrtujejo širitev mreže bencinskih servisov. Ob bencinskem servisu v Juršincih načrtujejo še gradnjo avtopralnice, takoj ko bo v Juršincih zgrajena čistilna naprava.
Slavnostni govornik na otvoritvi je bil predsednik državnega sveta RS Janez Sušnik. Zraven direktorja podjetja	Hessol&Essol
Edvarda Štegarja je zbranim spregovoril tudi župan občine Juršinci Alojz Kaučič, ki ni skrival navdušenja nad novo pridobitvijo v Juršincih. Ob otvoritvi so pripravili tudi kulturni program, v katerem so nastopili juršinska kraljica glasbe Klavdija Štuhec, učenci OŠ Juršinci in orientalske plesalke skupine Arabela. Prvi na novem bencinskem servisu so si rezervoarje napolnili člani društva rojaka Janeza Puha Juršinci. Bencinski servis v Juršincih je odprt vsak dan od 6. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih od 7. do 12. ure.
Zmago Šalamun Štajerski tednik
Skrbimo za varnost
Na OŠ Juršinci je 9. 6. dan potekal v znamenju POŽARNE IN CIVILNE VARNOSTI. Predpostavka je bila, da je šola zagorela v kletnih pro-storih, natančneje v kurilnici, zato jo je bilo treba izprazniti oziroma evakuirati ljudi na določena mesta, ki so navedena v shemi požarnega načrta zgradbe - šole. Da je šolo zapustil zadnji učenec smo potrebovali natančno 14 minut in 45 sekund.
Po evakuaciji šole je sledil prikaz	reševanja
ponesrečencev iz zgradbe, ki so ga pripravili gasilci iz gasilskih društev Gabrnik in Grabšinski Breg. Prikazali so notranji napad z gasilnimi sredstvi z visokim pritiskom.
Prikaz oskrbe ponesrečencev so pripravili pripadniki CIVILNE ZAŠČITE. V akciji je sodelovalo 14 gasilcev in 6 članov Civilne zaščite, vaja pa je potekala pod okriljem Gasilske zveze Juršinci. Sledil je prikaz in demonstracija gasilske tehnike na prostorih igrišča šole, ki so jo pripravila gasilska društva Gabrnik, Grabšinski Breg in Ptuj.
Za učence osmih razredov se je dan nadaljeval s predavanjem na temo KAJ LAHKO SAM NAREDIM ZA SVOJO VARNOST. Seznanili so se z različnimi institucijami, ki skrbijo za varnost, nato so podrobneje spoznali opremo, ki jo najdejo v vsakem prostoru šole: gasilne aparate,
hidrante ipd., ter način, kako jo v primeru potrebe uporabiti. Dan so zaključili s srečanjem s policistom, ki je spregovoril o delu, dolžnostih in nalogah policije. Predstavil jim je načine
varovanja in strukturo organiziranosti policije v Sloveniji ter razložil trenutno stanje varnosti v Sloveniji.
Damjan Šimenko
OŠ Juršinci
Najuspešnejša športna šola

Zavod za šport RS je 17. julija v ljubljanskem Koloseju na zaključni prireditvi podelil nagrade in priznanja najboljšim šolam na področju športnega udejstvovanja otrok.
Med povabljenimi na tej prireditvi smo bili tudi predstavniki OŠ Juršinci. Ko smo s pridobitvijo nove športne dvorane pričeli graditi tudi temelje kakovostnega in uspešnega športnega udejstvovanja, si nismo niti predstavljali, da bomo lahko v letošnjem letu ponosno rekli, da smo najuspešnejša športna šola. Najuspešnejši smo v regiji, ki zajema področje Ptuja, Ormoža, Slovenske Bistrice in širše mariborsko področje, v Sloveniji pa zasedamo odlično osmo mesto. Zmagovalna šola iz Brezovice je zbrala 69 točk, mi pa 62.
Zadostili smo vsem kriterijem, ki so potrebni, da smo se znašli v tako ugledni druščini. V programa Zlati sonček in Krpan smo imeli vključene vse učence od vrtca do 5. razreda. V program Naučimo se plavati je bila prav tako vključena cela populacija otrok od vrtca do 4. razreda. Petošolci so opravili preverjanje plavalnih znanj, vsem ostalim neplavalcem pa smo omogočili brezplačen tečaj plavanja. Tako na predmetni stopnji ni več otrok, ki ne bi znali plavati. Šola je poskrbela, da so tudi vsi ostali učenci, ki niso bili vključeni v plavalne programe, obiskali Terme Ptuj. To so tako imenovani nacionalni programi, ki jih delno sofinancira tudi država. Program Hura, prosti čas smo izvajali v počitnicah in ob vikendih (petkih in sobotah), udeleževalo pa se ga je tudi do 45 otrok, s katerimi je delalo 5 strokovnih delavcev — predvsem absolventov in študentov Fakultete za šport iz Ljubljane.
Športni zavod Ptuj nam je zaradi naših organizacijskih sposobnosti in gostoljubja zaupal številna tekmovanja (17), ki smo jih izpeljali v naši športni dvorani, na katero smo vsi zelo ponosni in je eden od kriterijev pri ocenjevanju. Prav tako pomemben je podatek, da smo načrtno delali že s prvošolčki, ki so stari šele šest let,a so odigrali že svojo prvo pravo nogometno tekmo. Učenci so svoje interese lahko izkazovali še v judo, strelskem, odbojkarskem, nogometnem in rokometnem krožku. Tudi tukaj smo si pomagali z zunanjimi strokovnimi sodelavci. Ob omenjanju naših športnih dosežkov na tekmovanjih je potrebno reči le BRAVO. Da imamo uspešne športnike, smo ugotavljali že prejšnja leta. Da pa imamo zelo uspešne, smo vsem dokazali v letošnjem šolskem letu, saj so naši učenci in učenke dobesedno eksplodirali. 52 naših
učencev se je iz najrazličnejših športnih tekmovanj vrnilo z odličji, v naše vitrine pa so prinesli 18 pokalov. Če vemo, da je na naši OŠ 225 otrok, pomeni, da je vsak četrti učenec dobitnik ene izmed medalj.
Med najvidnejše uspehe v letošnjem šolskem letu štejemo: finale državnega prvenstva v atletiki: štafeta 4 x 100 m - 13-mesto z novim šolskim rekordom (Damir Štuhec, Kristjan Brumen, Gregor Krajnc in Sašo Arnuš), prvo mesto v kategoriji učencev, drugo mesto v kategoriji učenk in vseekipno zmago na medobčinskem prvenstvu v krosu, kjer so posamezne zmage dosegli še Elvis in Sašo Arnuš ter Patricija Rajh. Na medobčinsko prvenstvo v atletiki smo peljali 21 učencev, 11 med njimi se je domov vrnilo z odličji, od tega je sedem medobčinskih prvakov: Patricija Rajh/60 m, Sašo Arnuš/skok v daljino, Marko Novak/1000 m, Mihaela Zorko/1000 m, Nejc Lovrec/600 m, Sanja Ivanjšič/skok v višino in že omenjena štafeta 4 x 100 m. Medobčinski prvaki smo v streljanju z zračno puško in v judu - učenke, v odbojki učenci, medobčinski in področni prvaki v odbojki mlajše učenke, 2. mesto so si priborili starejši učenci v odbojki na medobčinskem prvenstvu, 3-mesto učenci 3. in 4. razreda na medobčinskem prvenstvu v nogometu, starejše učenke 2. mesto na medobčinskem prvenstvu v nogometu, Katja Plohl in Mišel Matjašič pa sta prvakinji v plavanju. Porabili bi preveč prostora, če bi želeli omeniti še vse ostale dobitnike medalj, prav pa je da omenimo najboljše. Sašo Arnuš in Patricija Rajh sta v tem letu osvojila vsak po 7 medalj, Sanja Ivanjšič je na 4 tekmovanjih osvojila 4 zlate medalje, mlajše učenke so v devetih tekmah v odbojki zmagale devetkrat, Marko Novak pa je najuspešnejši športnik šole.
V vseslovenski akciji Rad igram nogomet smo bili med izbranci lokalne TV Pika, ki je turnir v nogometu iz Juršincev predvajala na svojem programu, nagradili pa so nas s tremi kompleti nogometnih dresov. Gostili smo naše športne prijatelje iz OŠ Pirniče, s katerimi smo se pomerili na športnem področju. Prav tako smo se na športnih igriščih merili še z vrstniki iz OŠ Benedikt, NK Aluminij iz Kidričevega in z nogometaši Drave. Vse te aktivnosti so bogatile mlade športnike in jim dajale pečat, ki se ga bodo prav gotovo spominjali tudi kasneje.
Za vse, kar smo v letošnjem šolskem letu dosegli na športnem področju, smo se športnikom in njihovim staršem zahvalili 22. junija na sprejemu, ki sta ga za najuspešnejše športnike in odličnjake pripravila Oddelek za družbene dejavnosti Občine Juršinci, ki ga vodi gospa Dragica Toš Majcen, in župan g. Alojz Kaučič.
Ob koncu se moramo zahvaliti še kolektivu OŠ Juršinci, ki z veliko razumevanja spremlja in podpira svoje športnike na športnih tekmovanjih, prva in gotovo najzvestejša navijačica pa je ravnateljica ga. Jelka Svenšek, ki se uspehov svojih učencev veseli tako, kot športniki sami.
Da ima športna dejavnost na OŠ Juršinci velik pomen, zgovorno priča podatek, da smo letošnje uspešno leto zaključili pod geslom -športna vzgoja je pravica«.
Vsem mladim športnikom in njihovim staršem še enkrat ČESTITAMO.
Športni pedagog Stanko Podvršek
Žetev je bila nekoč praznično kmečko opravilo
Žekinje pri Kostanjevčevih v Grlincih so že nabrusile srpe
Julijsko sonce pripeka, žitno klasje valovi, njivico našo, zlato rumeno vso, treba spet bo požeti, da kruha pri hiši manjkalo ne bo.
Še do nedavnega so naši ljudje sejali ječmen, rž, pšenico, oves, proso in ajdo. Od vseh žit pa največ pšenico in rž, kajti iz te moke so pekli svoj vsakdanji kruh. Slamo pa so uporabljali za pokrivanje streh, za vezenje trte v goricah, z njo so vezali tudi »pušle«, koruznico itd..
Žetev je bila kljub težkemu delu v poletni vročini vedno praznično kmečko opravilo. Žanjice so šle v žetev praznično oblečene v »pražnje frtofe«, bele bluze in v z živobarvnimi »robci« na glavi. Tudi hrana in pijača je bila ta dan dobra in obilna, vse je bilo veselo razpoloženo in dobre volje. Pri žetvi so ljudje pomagali drug drugemu. Skupno so želi najprej pri enem, nato pa še pri drugem gospodarju in tako naprej, od hiše do hiše. »Žankije«, kot jim pravijo pri nas, so se zbrale zgodaj zjutraj še ob hladu. Z njimi so prišli na njivo tudi gospodar, »brusač« in ostali, ki bodo vezali snopje. Srpe so položile predse in se dogovorile, katera bo žela prva. Medtem jim je »brusač« že nabrusil srpe. Vsaka s svojim srpom so nato naredile »križ« in z besedami: »Bog pomagaj !« se je vedno začelo. Najprej je žela dobro izkušena »ženki-ja«, tudi druge so bile dobre in urne, da so jih marsikje »vezači« stežka dohajali. Najprej je vsaka odrezala šop žitnih stebel, ga zasukala in naredila »povreslo«. To je položila na tla, nanj pa snop, ki ga je zavezal »vezač«. En »vezač« je moral »folgati« vezati za štirimi »ženkijami«. Med njimi je stopal z »voderjem« in brusnim kamnom »brusač«, ki je brusil srp zdaj eni zdaj drugi »ženkiji«, ko ga je poklicala. Okrog devete ure je
gospodinja prinesla južino. Kruha, »zabla« in »luka«, pa tudi mesa ponekod. Za piti so največkrat dobili jabolčnik, pa tudi vodo so spili, z vsem so bili zadovoljni.
Sonce vedno bolj pripeka, »brusač« je spet nabrusil, »ženkije« pa hitijo in režejo vsaka svoj snopek, ki so ga »vezači« zavezali s »povres-lom«. »Vezači« in otroci, če so bili zraven, so zvezane snope sproti »vkup« znosili na vsaki drugi »ogon«, kjer bodo stale »raztave«. Naj še omenim, da so otroci, ki so šli poleg staršev v žetev, morali že kaj pomagati, odvisno od sposobnosti, da so potem lahko sedli za mizo in zraven jedli. Naredili so dve vrsti, tako, da je bilo »ritovje«, to je spodnji del snopa, obrnjeno navznoter. Če je bilo zadosti ljudi, so »raztave« postavljali že za »ženkijami«. Ržena »raz-tava« je imela 6 snopov, pšenična pa 8.
Delo gre naprej. »Brusač« je imel na skrbi tudi pijačo. »Putrh« in »palasko«, v kateri je bila pijača, je prestavljal po njivi sem ter tja in skrbel, da so se odžejali v poletni vročini. »Ženkije« so se na račun »vezačev« rade tudi malo »pohecale«. Včasih je katera naredila živo »povreslo«. Ko je »vezač« snop nameraval zvezati, ga ni mogel dvigniti od tal, ker stebla še niso bila odrezana, so še rasla. To je bilo smeha.
Opoldne je bil »obed«. Če je bila njiva v bližini domačije, so šli domov, drugače pa je gospodinja prinesla na njivo v »korpači« obilno kosilo od kruha, mesa in kvasenic. Pijače pa tako ali tako ta dan ni smelo manjkati.
Po obedu pa spet na njivo. »Ženkije« se sklanjajo še nad zadnjim klasjem, »vezači« pa vežejo in postavljajo snope v »raztave« in naredijo »stave«. »Raztave« so zgoraj še povezali s »povreslom« in pokrili s
klobukom - narobe obrnjen snop, ki je varoval klasje pred morebitno nevihto s točo. Posebno v časteh je bil ponekod zadnji snop, v katerega so povezali vejo od »presmeca«, ki je bila od cvetne nedelje zataknjena na vzglavniku njive. Ta snop so »ženkije« odnesle domov. Iz klasja so spletle žetveni venec in ga dale gospodinji na glavo, zato pa so potem dobile piti. Ponekod so pustili na njivi nekaj nepožetih žitnih stebel. To je bila nekakšna daritev žitnemu duhu.
Njiva je bila požeta, zaslišalo se je tudi petje in brž domov na »likof«. Gospodinja je obilno postregla z vsemi domačimi dobrotami, kar jih je imela na voljo in na koncu so na mizo prišle še gibanice. Gospodar pa je ponudil tudi belega vina, če so ga imeli pri hiši. Pred odhodom so »ženkije« od gospodinje dobile v dar še kos kruha ali drugega peciva, ki so ga nesle domov.
Že takoj drugi dan po žetvi so pobrali ali z grabljami pograbljali klasje, ki je ostalo za raztepeno po strnišču. Naslednje dni so strnišče pognojili s hlevskim gnojem, preorali in posejali ajdo in repo. Ob Jakobovem je bil zadnji čas za setev ajde. Kajti stari rek pravi: »Jakobova ajda in Ožbaltova repa je malokdaj lepa!«
Mlatev
Ob vročem in suhem vremenu je bilo zadosti nekaj dni, da se je snopje v »raz-tavah« posušilo in gospodar je lahko naprosil »mla’ce«. Najprej so snopje zvozili notri. Naložili so ga na lojtrski voz. Tisi, ki je zlagal na voz, je moral snopje obračati tako, da je bilo klasje znotraj, in dobro zlagati, da se ne bi prevesilo v eno stran, ker bi se lahko potem voz zvrnil. To bi bila škoda, pa tudi sramota za »furmana«. »Furman« je bil navadno gospodar sam, nalagali pa so »mla’ci«. Ko je bil voz naložen, so zvezali žrd, spredaj z verigo, zadaj pa z »vožem«. Vozili so s konji, z junci ali s kravami, kar so pač imeli pri hiši. Če je bilo gospodarsko poslopje dovolj veliko in še zadosti prostora na »štalah«, so zvozili vse snopje z njive, če pa ne, so sproti vozili na »gumno«. Med prevozom snopja z njive so morali »mla’ci« in »furman« paziti, da jim niso sosedovi »mla'ci« česa ušpičili. Na žrd so zadaj radi obesili kakšne stare ženske spodnje hlačke ali »jenčjak«. To bi bilo potem posmehovanja, češ kakšno zastavo ali znamenje pa imajo ti »mla'ci«.
Na »gumni« je delo potekalo tako: Trije »mla’ci« so s snop-jem udarjali po lesenem sodu,
... Preložjakovi mlaci v Bodkovcihpa že nalagajo snopje (oves) na lojtrski voz, da ga bodo zapeljali na gumno.
ki je bil postavljen sredi -gumne- in iz klasja stepli večino zrnja. Četrti pa jim je to snopje podajal in zlagal v »parmo«. Ko je bil kup zrnja okrog soda že velik, so ga na »redos« »ščinili« - očistili slame, zgrnili na »vršaj« v kot in nadaljevali s stepanjem. Ko so vse snopje stepli in zrnje »ščinili", so ga zvejali na »vejal-nik«, nato izmerili z »mleli« in spravili v »zrnske kište« -dajte-. »Mici- je bila posebna lesena posoda (okrog 60 litrov) za merjenje zrnja. Vsaki deseti »micl- so na koncu »mlatve- prejeli »mla’ci« za plačilo. Če je bila letina dobra, je bila tudi bogata žetev, tako je bil zadovoljen gospodar in tudi »mla’ci» - več so namlatili, več so dobili. Šele ko je bilo prvo zrnje »zve-jano«, se je začela prava »mlat-ev» s »cepmi«.
Dva »mla’ca« sta šla v »parmo« in iz nje vrgla 4 »kope- (vsak po 120 snopov). Druga dva pa sta snopje na »gumni« zlagala vsak v svoj kot. Ena kopa šteje 60 snopov. S »cepmi« sta mlatila po dva in dva »mla’ca-, ker pa niso rabili toliko slame za pokrivanje, so nasadili več snopov in mlatili za »štirko«. Pri dveh je en »nasajal« — nastavljal, drugi pa obračal. Tako so mlatili žito, katerega slamo so uporabljali za pokrivanje streh. Z »gumna« se je zaslišala pesem cepcev: pika poka, pika poka, pika poka ... kot po taktu. V vasi so mlatili pri več hišah naenkrat. Vsak gospodar je imel svoje »mla’ce«, ki so včasih tudi tekmovali med seboj, kateri bodo zjutraj prvi udarili s »cepini« po podu in od kod se bo najprej zaslišalo pika poka. »Toti »mlati« nekaj veljajo,« so potem govorili po vasi. Hitro se je spet nabral kup zrnja, zgrnili so ga v kot in nadaljevala se je pesem cepcev pika poka, pika poka, pika poka ... Ko so štiri kope »zmlafli« in zrnje zgrnili na »vršaj« v kot, so začeli »štopati«. Za to so imeli posebne lesene grablje, pritrjene nekje ob strani na »gumni«. Ene so imele bolj redke zobe, druge
pa na gosto. Čez te grablje so vlačili snope - »šopali«, da so z njih očistili še preostali plevel, trave in polomljena stebla. To so opravljali trije »mlati«, četrti pa je te očiščene snope s »povreslom« spel povezal, »spehnil« in spodaj obrezal v reznem stolu. Tako je nastal »zalagaj« ali »šopa«, ki je bila pripravljena za pokrivanje strehe. Tudi za določeno število »zalagajev« so »mlati« dobili soj delež. Pri vsakem stotem »zalagaju« en »micl« zrnja. Ko so štiri kope »zašopali«, so nadaljevali po istem vrstnem redu. Iz »parme« so vrgli spet za štiri kope snopja in zapeli so cepci
Zraven težkega dela so nekoč »mlati« imeli tudi svoje navade in običaje, ki so se sicer od kraja do kraja malo razlikovali, imeli pa so isti pomen, da so se »mlati« ob delu poveselili, za šalo tudi ponagajali eni drugim:
Da se je vedelo, kje kdo mlati, so imeli »mlati« svoje znamenje. »Pušic v vodevju«, smrekico ali zastavo. To znamenje so pritrdili visoko na »svisli« ali kje drugje, da jim ga sosedovi »mlati« niso mogli vzeti ali celo ukrasti. To bi bila potem sramota in posmehovanje za »mla’ce« in hišo, pri kateri so mlatili. Ponekod se je tudi zgodilo, da so jim »pušic« ukradli, v »voder« pa nastavili koprive. Seveda so poskušali »mlati« to drugim vrniti, vendar je bilo zelo težko, ker so zdaj drugi še bolj pazili na svoje znamenje. Ko so bili »mlati« pri »južini« ali »obedu«, so eni drugim radi poskrili ali namazali »čepe«. Pod nasad snopja so nastavili metlo ali kaj drugega.
Tisti, ki je vse to počenjal, je moral biti presneto previden in uren, da ga niso zalotili. Če so ga dobili, so mu jih krepko naložili.
V	Grlincih so imeli tudi svojo pesem o mlatičih, ohranila se je samo 1. kitica:
V	GRLINCIH PRI VRT1ČI SO ŠTIRJE MLATIČI,
V	PRVEM KOTU JE SINICA,
V	DRUGEM KOTU JE VRABUCA,
V	TRETJEM KOTU JE KRALJICA,
V ČETRTEM KOTU PA SAM KRALJ.
Gospodinja je ves čas »mlatve« skrbela, da je bila hrana dobra in obilna, gospodar pa, da je bilo zadosti pijače.
Zadnji dan »mlatve« so pri hiši napravili »likof«, da se je miza šibila pod vsemi kmečkimi dobrotami. -Mlati« so od gospodinje dobili tudi kos peciva za domov. »Mlatev« je bila končana. Gospodar se je z »mlati« še dogovoril, da se dobijo na en prosti dan, da naredijo račun, »mlati« pa bodo takrat prejeli zaslužen delež zrnja, ki jim ga bo gospodar sam ali pa hlapec zapeljal domov.
Z razvojem podeželja, kmetijskih strojev in mehanizacije je nekdanja žetev in »mlatev« vedno bolj izgubljala na veljavi. S prihodom različnih motornih kosilnic niso več želi s srpi.
Tudi slamnato je počasi zamenjala opečna kritina. »Trešmašin« in pozneje mlatilnica sta iz »gumn« izrinila tudi
»čepe«. Nazadnje je prišel kombajn, čuden stroj, ki je dokončno pregnal žanjice in mlatiče. Še eno praznično kmečko opravilo, na katerem so se ljudje družili, se za svoj vsakdanji kruh znojili in veselili, je zamrlo.
V izobilju hrane, ki nam je danes na voljo, si kar težko predstavljamo, kako pomemben je bil včasih kruh. Veliko truda in znoja je bilo potrebno, da so pridelali zrnje, ga na žrmljah zmleli v moko, ki so jo potem zamesili v testo in iz njega spekli kruh.
Kako spoštljiv odnos so imeli nekdaj do kruha nam pove tudi to: ko je prišel kolač na mizo, sta oče ali mati vedno, preden so ga načeli z nožem, najprej naredila križ na spodnji strani kolača, šele potem so ga prerezali na polovico! Če pa je komu padel košček kruha na tla, ga je pobral in poljubil!.
Anton LAJH Janez MIKŠA
OBVESTILO
Obveščamo vas, da je Ministrstvo za okolje in prostor RS podaljšalo rok za izvajanje akcije odstranjevanja starih izrabljenih vozil (starih bremen), in sicer do 31. marca 2006.
Pogoji ostajajo nespremenjeni.
Prijavite lahko izrabljena vozila (kupljena pred 1. 3. 2003), za katera ni mogoče ugotoviti in določiti lastnika in so bila zavržena na območju občine Juršinci. Prijavo oddate na sedežu Občine Juršinci. Potrebno je navesti naslednje podatke: naziv starega bremena in tip vozila, barvo in lokacijo, na kateri je vozilo.
Občinska uprava
MLADI RAČUNALNIKARJI
Drugo državno tekmovanje
ZVEZA ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE je 28. 5. 2005 priredila že 8. RAČUNALNIŠKI POKAL LOGO.
Tekmovanje je potekalo na Osnovni šoli Rogaška Slatina v Rogaški Slatini. Logo je programski jezik, s katerim si učenci razširjajo logično razmišljanje. Naloge na tekmovanju so zahtevale sestavljanje računalniških programov, s tem pa seveda neposredno operiranje z računalniškimi ukazi, ki pa so se jih učenci naučili.
Sodelovala sta tudi učenca iz OSNOVNE ŠOLE JURŠINCI, in sicer Tomaž Slodnjak in Natalija Kupljen. Računalniško tekmovanje za pokal LOGO pod okriljem ZVEZE ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE (ZOTKS) je potekalo na državnem nivoju, sodelovalo pa je 98 tekmovalcev iz cele Slovenije.
Vsi tekmovalci so se dobro odrezali, učenca 3. razreda OŠ Juršinci, pod mentorstvom učitelja računalništva Damjana Šimenka, pa sta v skupini skupaj dosegla ZLATO PRIZNANJE ter osvojila 2. mesto.
Mentor: Damjan Šimenko
Hvalnica pomladi
(Poustvarjanje)
Enaindvajsetega marca pomlad je prišla, že zvonček cinglja in trobentica trobenti ja.
Vse zunaj zeleni, vse zacveti, potok oživi, sonce žari, sneg se stopi, metulj poleti, ptiček žvrgoli.
Pred izbrancem stojim in se veselim, zaljubljenost me obdaja, vroče mi postaja.
Akcija čiščenja okolja
V torek, 26. aprila, je na področju občine Juršinci potekala vsakoletna akcija čiščenja okolja. Udeležili so se je učenci in delavci OŠ Juršinci, na žalost pa zelo malo občanov oziroma staršev. Starši in odrasli bi morali biti pri podobnih aktivnostih bolj prisotni in s tem vzgled mlajši generaciji.
Sicer pa se učenci vedno bolj zavedajo pomena čistega, neo-breme-njenega in s tem zdravega okolja. Navsezadnje bo mlajša generacija v tem okolju živela in ni vseeno, kakšnega jim bomo zapustili starejši.
Slavko Feguš
Bilo meje strah
(Doživljajski spis)
Sem čisto preprosto dekle, ki s svojo družino živi na vasi. V hišo smo se preselili, preden sem začela hoditi v šolo. Od takrat nas veliko obiskujejo prijatelji in znanci. Obiski se zavlečejo dolgo v noč, ko jaz že sladko spim. Včasih pa komu odstopim svojo sobo. Takrat z velikim veseljem smuknem v mamino in očetovo spalnico.
Bila je čisto navadna noč. Proti jutru sem morala na stranišče. Kot ponavadi nisem prižgala luči, ker pot na stranišče poznam na pamet. Odpravila sem se nazaj proti spalnici. Korak mi je zastal. Zaslišala sem težke korake, za njimi pa še drobne, lahkotne. Vprašala sem se: >Je kdo v hiši?" Nekdo je moral biti. Ko se je senca približala vratom, sem smuknila v kopalnico. Trepetala sem, srce mi je razbijalo kot noro. Spraševala sem se: »Kako naj pridem skozi kuhinjo in dnevno sobo do spalnice?« Nato sem slišala odpiranje hladilnika, piskanje mikrovalovne pečice, prižiganje televizorja. Neznani koraki so se usmerili proti kopalnici. Stisnilo me je pri srcu! Zagledala sem luč in v svetlobi sestrično Polono, kako tiska nožiče, ker jo tišči na sranišče.
Objela sem jo, jo poljubila in stekla v kuhinjo. Teta Irena, sestrična Polona in bratranec Rihard so nas presenetili z obiskom. Zelo so me presenetili! Oddahnila sem si in počasi prišla k sebi, saj sem bila od strahu popolnoma otrpla. Čas, ki smo ga preživeli skupaj, smo dobro izkoristili, čeprav začetno snidenje ni bilo najboljše. Pazite se, da se tudi vam ne pripeti kaj takega. Če slišite korake v hiši, raje preverite, od kod prihajajo. Nikar ne otrpnite od strahu!
Sanja Ivanjšič in Blažka Vršič, 5. razred
Katja Plohl, 5. r.
Moja žival
(Spis o živali)
Vse se je začelo, ko mi je umrl maček Leon. Šla sem na ogled za novim mačkom. Eden je bil dolgodlak in bele barve, drugi je bil navaden tigrasti muc. Takoj se mi je zapisal v srce. Izbrala sem ga in mu dala ime Muri.
Oblečen je v tigrast kožuh, bele nogavičke, trebuh ima okrašen s črnimi pikami. Čeprav je še v rosno mladih letih, tehta štiri kilograme. Najraje se igra z miško, ki sem mu jo kupila za božič. Včasih se igra detektiva in brska po stvareh. Ima tudi svoj konjiček, lovi namreč komarje. Ne mara rdeče barve, če jo vidi, se razjezi kot bik. Zelo mu je všeč božanje po trebuhu. Muri rad zahaja na potep. Ko ima vsega dovolj, leže na stolček, ki je pripravljen posebej za njega, in uživa. Najraje se loti kakšne konzerve ali klobas. Mojega očeta se malo boji, saj se sprehaja po njegovem avtu, kar očetu ni niti malo všeč. Ko igram na računalnik, se vživi v igrico in s tačkami udarja po zaslonu. Ko pa igram na orgle, tudi on kaj doda.
Ko ga bo bog vzel k sebi, mi bo dolgčas in ga bom neizmerno pogrešala. Muri mi veliko pomeni, pa ne le meni, tudi moji družini.
Marajka Toplak, 5. razred
Poletno veselje
Poletje je vroče in sonce pripeka.
Na plaži ležim
in s sončnimi žarki veselje delim.
Včasih pa vetrič veselo popiha,
sončne žarke shladi,
vsem na plaži uslugo naredi.
Ljudje so veseli:
„Uau, to je fino,
na soncu, na vetru zabavamo se fino."
Katja Plohl, 5. r.
... :!Pravljica ločil,?;
(Poustvarjanje)
Nekoč, pred davnimi časi je živel grof Poved. Imel je veliko sužnjev. Ime jim je bilo Vejica, Vprašaj, Pika, Klicaj. Ves čas se je selil, največ časa pa je preživel v Pripovedni vasi.
Nekega dne, ko je imela Vejica rojstni dan, je Vprašaj izginil. Iskali so ga vsepovsod, a ga niso našli. Pa se oglasi kralj Beseda in pravi: »Videl sem ga, ko je drvel z otroki v Vprašalno vas.« Grof se je s sužnji odpravil iskat pogrešanega. Ko so prispeli, jim je stražar Narek, ki je stražil vrata v vas, povedal: »Bil je tukaj, ta vaš Vprašaj, pa je izginil.« Našli so ga v drugi vasi, imenovani Vzklična vas. Takoj so ga privedli v Vprašalno vas, kjer so bili že vsi obupani. Tako so veselo praznovale rojstni dan vse vasi: Pripovedna, Vprašalna in Vzklična. Ugotovili so, da se ujemajo, zato so se združili v eno mesto, ki ga poimenujejo Poved.
Od takrat naprej povedi delimo na pripovedne, vprašalne in vzklične.
Veronika Mikolič, 5. razred
Pravljica o listnem bitju
Nekoč, pred davnimi časi je na planetu List živel Listni kralj, ki je bil kralj vseh listnih bitij. Vladal je sicer strogo, a vseeno dobro. Vsa bitja razen malega Lista, Lista ml., so ga imela za najboljšega kralja. Mali List je vedno čepel le na peclju planeta. Nihče ni vedel zakaj.
Nekega dne, ko je kralj izvajal jutranjo telovadbo, je šel mimo peclja in videl malega. Pozdravil ga je. Mali List se je tako prestrašil, da je padel naravnost v vesolje. Kralj je ugotovil, da se ga je zbal, a bilo je prepozno. Listek je že padel na neznani planet. Ko je pristal, je videl nekaj hiš, morje in kopno. To je bilo tudi vse. Ni bilo dreves, ne trave, ne rož. Ljudje so tekali z nekakšnimi kisikovimi bombami. Ugotovil je, da je pristal na Zemlji. Vendar tu ni bilo svežega zraka. Listek se je odločil, da odvrže nekaj svojih semen, da bodo zrasla drevesa. Veter je raznašal semena. Ker je bil Listek še mlad, so drevesa hitro zrasla. Ljudje so odvrgli kisikove bombe, saj so drevesa začela tvoriti kisik. Listek se je hotel vrniti na Listni planet. Veter ga ni mogel ponesti tako visoko. Drugi listi so malega pogrešali, zato so skočili tudi oni. Porazdelili so se po vsej Zemlji.
Od takrat je Zemlja poraščena z gozdovi.
Veronika Mikolič, 5. razred
Pesem o pomladi
(Po ustvarjanje)
Prvi žarek z neba, prva ptica z juga, in če prvi zvonček zacinglja, vem, da je pomlad prišla.
Že ptički se selijo, zaspanci prebudijo, rože cveto, in meni je lepo.
Pomlad je letni čas, v katerem nihče ne spi, ampak pojejo si vsi.
Adijo zima, saj tu je pomlad, sončna, zelena in kot drevo razcvetena.
Veronika Mikolič, 5. razred
Medvedek Sladkosnedek
Živel je medvedek Sladkosnedek.
Vedno je ves med snedel.
Enkrat ga je preveč pojedel, zato se je raje ulegel.
Ko se je zbudil, se je vode preveč napil, pa je medvedka Sladkosnedka trebušček spet bolel.
Veronika Mikolič, 5. razred
Dostojno ob 60. obletnici konca 2. svetovne vojne
V petek, 5. avgusta 2005, ob 17.00 bo v Mostju ob gozdičku Laze tradicionalna spominska svečanost v spomin na poslednji boj Slovenskogoriške — Lackove čete, ki je tam izkrvavela 8. avgusta 1942.
V četrtek, 23. junija, so se sestali člani odbora Območnega Združenja borcev in udeležencev NOB Ptuj s predstavniki osnovnih organizacij in ocenili dvoletno delo. Ugotovili so, da so bile vse programske naloge skoraj v celoti in predvsem
uspešno udejanjene. Pri tem so posebej izpostavili izdajo zbornika »Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju«, ki je v strokovni in tudi laični javnosti požel visoke vrednostne ocene, dotaknili so se številnih občinskih prireditev, posvečenih dogod-
Predstavitev kraja Juršinci v Ljubljani
V	sredo, 20. 4. 2005, smo imeli priložnost, da v parku Zvezda na Kongresnem trgu v Ljubljani predstavimo naš kraj.
Društvo slovenskih pisateljev je poslalo ponudbo vsem šolam v Sloveniji, da ob tednu knjige predstavijo svoj kraj. Prijavili smo tudi našo šolo in poslali program predstavitve. Izbranih je bilo osem šol, med njimi tudi mi.
Kraj smo predstavili tako, da danes vsak - ki si je program ogledal - ve, kje in kako živimo. Podatke o občini in njenih posebnostih je učenka povedala v našem, juršinskem narečju, zaplesala je folklorna skupina, turistični krožek je predstavil kolesarsko pot po Juršincih ... Želeli smo pokazati, da pri nas živijo veseli ljudje, zato smo vključili tudi harmoniki.
Škoda, da je ponagajalo vreme — dež. Kljub temu so se mimoidoči ustavili in z zanimanjem prisluhnili besedi naših otrok ter tako spoznali Juršince z vsemi posebnostmi in značilnostmi.
V	imenu učencev in seveda tudi delavcev šole se lepo zahvaljujemo za prevoz v Ljubljano, saj nam je bilo tako omogočeno, da smo našo malo občino ponosno predstavili.
Učenci in delavci šole
Foto: iMUfferholc
Na prizorišču poslednjega boja v Mostju se na spominski svečanosti vsako leto zbere veliko udeležencev
kom med NOB in koncu 2. svetovne vojne pred 60, leti ter posebej poudarili, da je bilo sodelovanje z nekaterimi občinami izredno dobro. Poleg vsakoletnih spominskih svečanosti v Mostju - ob 27. aprilu, dnevu upora slovenskega naroda proti okupatorju, in 8. avgustu, dnevu spoštovanja vrednot NOB, so se zvrstile spominske svečanosti ob 60. obletnicah pomembnih dogodkov: lani septembra v Zg. Pristavi, decembra v Spuhlji, januarja letos v Cirkulanah, februarja pa še v Gorišnici in na Polenšaku. Kronska prireditev v počastitev 60. obletnice osvoboditve mesta Ptuja pa je bila 8. maja na Ptuju. Prav povsod so vzorno sodelovali z občinami, s kulturnimi društvi in pomembnejšimi institucijami. Dobro je bilo tudi sodelovanje z Območnim Združenjem veteranov vojne za Slovenijo in s Policijskim veteranskim društvom Sever, s katerima so lani 27. aprila podpisali Listino o medsebojnem
sodelovanju.
Udeleženci so pozdravili odločitev	odbora
območnega združenja, da so zbornik podarili vsem osnovnim in srednjim šolam, javnim zavodom in institucijam ter s tem obogatili fond njihovih knjižnic. Pri tem je treba izreči še zahvalo vsem donatorjem, ki so vsebinsko in slikovno bogato izdajo zbornika s svojimi prispevki tudi omogočili. Nekaj izvodov je na razpolago še na sedežu Območnega združenja ZZB NOB v njihovih prostorih v Prešernovi ulici 29 na Ptuju.
Proslavo dneva spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem v spomin na junaški boj Slovenskogoriške - Lackove čete bodo poleg pozdrava juršinškega župana g. Alojza Kaučiča in slavnostnega nagovora popestrili še kulturni ustvarjalci s Polenšaka s kulturnim programom, zaključila pa se bo s tovariškim srečanjem. Pridite!
Stanko Lepe/