due 16. avguste. 1915
Letnik VIL
I Neodvisen političen list za slovensko Ifttdatvo. j
Proti Brest—Litowsku !
Naše armade 40 do 50 kilometrov pred Brest—Litowskom. — Rusi se na nekaterih delih hojne fronte ustevili, a morali zopet nadaljevati umikanje. — Na italijanskem bojišču se pričeli^novi srditi boji — Italijani potopili naš podmorski čoln. — Italijanski podmorski čoln zadel ob mino. — V Egejskem morju se velika prevozna ladja z vojaki vred potopila.
““‘«SšT

Avstrijskofporočilo.
Uradno se razglaša;:
Dunaj, 15. avgusta.
Rusko bojišče.
Sovražnik se j e vč or a j, dne 14. avg., v pripravljenih postojankah vnovič postavil v bran na celi bojni črti. Zavezniške armade so ga napadle in so si priborite na številnih točkah pot v sovražne črte. Od danes zjutraj se Rusi zopet umikajo na celi č r t i.
Italijansko bojišče.
Na južno-zahodni bojni črti svlada v o b č e živahnejše bojno delovanju.
Na Goriške m je vrgla naša artilerija nekaj bomb na Škocjan, nakar je sovražnik zbežal iz tega kraja. Nadalje je razstrelila- veliko italijansko skladišče pri Korminu, Slabejši italijanski napad v Redipugliji je naša artilerija udušila že takoj v pričetku.
Goriško obmostje niso Italijani preveč hudo obstreljevali.
Na ozemlju Tolmina in Krna je včeraj zjutraj po močni artilerijski pripravi napravil sovražnik z močnejšimi četami napad, ki pa je bil povsod odbit.
Tudi na ozemlju Bovca in na koroški bojni
črti so se vršili artilerijski boji v večjem obsegu, ka-* kor navadno. Po noči je sovražnik srdito nadaljeval svoj artilerijski ogenj na naše bojne Črte na Velikem Palu, Freikoflu in Malem Palu. Sovražni napad proti polnoči na našo postojanko na 'Malem Palu se je popolnoma izjalovil.
Na tirolskem obmejnem ozemlju je bilo več italijanskih napadov na naše obmejne postojanke zahodno od Križne Gore na ozemlju gorskega vrha Rotwandspitze, doline potoka Bacher in gorske koče Dreizinnenhütte odbitih.
Na gorski planoti Lavarono in F o 1 g a -r i j a je obstreljevala naša težka artilerija sovražne utrdbe Campomolon in Todaro z vidnim uspehom. Namestnik načelnika generalnega Štaba:	pl. Höier,
podmarŠal.
Nemško poročilo,
Berolin, 15. avgusta.
'Armadna skupina maršala Hindenburga: Cete generala pl. Below so vrgle Ruse iz okolice mesta K u p i š k y proti severoizliodu. Ujele so 4 častnike, 2350 mož in uplenile dno strojno pušk».
Ruski‘izpad iz trdnjave K o wn o je bil odbiit. 1000 ujetnikov je prišlo v roke nemških čet. Nemški napadalni oddelki se pomikajo vedno bližje tej trdnjavi.
Med Ni a r e w o m in B u g o m so se Rusi včeraj krčevito ustavljali. Nemške čele sto ob poznem večeru izsilile prehod čez reko N u r ž e c. Armada generala Scholtza je včeraj ujela 1000 Rusov..
Armadi generala pl, Galbwitz je padlo v roke 3550 Rusov (med temi 14 čajnikov; uplenila je tudi 10 strojnih pušk.
Obroč okrog Nowo-Georgiewskegte* se vedno bolj zožuje. Na vseh bojnih črtah se je pridobilo več ozemlja..
Armadna skupina maršala bavarskega princa Leopolda: Prodiranju te armadne skupine se sovražnik krčevito ustavlja. Tekom dneva se je posrečilo, da je ta skupina zasedla sovražne postojanke pri in s e v e r n o od L o z i o e in na polovici poti med L o z! i c a m i in M i o 'd z y r z e o z a -m i. Sovražnik se umika, Samo Čete 'generalnega polkovnika pl. Woyrsoha so od 8. do 14. avgusta ujele 4000 Rusov, med temi 22 častnikov, uplenile so tudi 9 strojnih pušk.
Armadna skupina maršala pl, Maoken-sena: Poraženi sovražnik je skušal vjčeraj na črti R o z a n k a (severno od Wlodawe, južno-zahodno od Slawatycze) Gorodisz) e z eSM i le d r z< y r z e c -z e,, zbrati svoje čete v fronto. A pod pritiskom na* Šega takojšnjega napada je sovražnik danes zjutraj svoje umikanje zopet nadaljeval.
Nas cesar,
V sredo, dne 18. atvgusta, bo cela ’Avstrija slavila 85. rojstni dan svojega cesarja in kralja. Vse bo tekmovalo, da posebno letos izkaže presvitlemu cesarju . svojo udanost' in ljubezen. Cela Avstrija hoče ta dan pokazati, kako tesno je združena s svojo vladarsko hišo in posebno s sedanjim vladarjem. Dočim se v Italiji vsled neuspešne vojske maje prestol Slavoj cem, dočim je v Srbiji kralj Peter postal
8.	kolo pri vozu, za katerega se nihče ne briga, dočim ruski car mora obdajati z armado vohunov ~in policistov, da ga varujejo pred morilnimi napadi in dočim je vsled vojske brezpomembnost angleških kraljev postala še večja, postajajo v Avstriji vezi med cesarjem in ljudstvom vsak! dan tesnejše in prisrčnejše in splošna ljubezen do njega je taka, ( da lahko cesar vsak dan brez spremstva in policaja stopi v sleherno kočo svojih državljanov in povsod bo našel samo le zvestobo in udanost.
Vojska se je usilila našemu dobremu, sivolasemu cesarju in iz te vojske je nalstala svetovna vojska. Hudi časi so nastopili za Avstrijo. Posebno prvega pol leta, odkar je izbruhnila vojska, je bila huda. Naši sovražniki so bili v velikanski premoči in mi, ld nismo poznali modrih naših vojnih voditeljev, smo večkrat s strahom gledali v bližnje čase. Toda zaupali smo v Boga, da ne zapusti svojega zvestega služabnika Franca Jožefa, ki je Ščitil njegovo edino z-veličavno katoliško vero, ki je s cesarsko munilicon-co obdarjal cerkve in samostane, ki je bil vedno do-
ber oče svojemu katoliškemu ljudstvu, S svojim zaupanjem nismo bili osramočeni. Vojna sreča se nam smeji na vseh bojiščih s srečnim obrazom nasproti. V žaru sijajnih zmag gledamo novo bodočnost Avstrije. Cesar bo z modro izkušenostjo uredil povečano 'državo za nov blagonosen razvoj.
Ko je Napoleon vsled pariškega miru dobil hr-vatsko-slovenske dežele pod svoje žezlo, jih je zjedi-nil v takozvano Ilirijo. 'Marsikaj so storili Francozi, dai bi osrečili Slovence in Hrvate, Toda ljudstvo m maralo novih, večinoma brezbožnih gospodarjev. „Pravijo, da je Antikrist gori vstov, svoje jogre ven poslov“, se je glasila narodna pesem, ki je navduševala upornike proti Francozom. Ljudstvo je hrepenelo nazaj pod Avstrijo. In ne samo hrepenelo, ampak tudi pogumno pri tem sodelovalo, da je zopet prišlo pod oblast. ; 'Napoleonov pastorek vojvoda Evgen je hotel ilirsko kraljestvo ohraniti in ga braniti z vojaško silo, toda slovenski narod se je dvignil, stopil odločno na avstrijsko stran in se bojeval zajedno z avstrijskimi četami, dokler niso bili Francozi premagani in niso zapustili za vselej Ilirije.
In Avstrija, na kateri je ljudstvo viselo, posebno zaradi katoliške zavesti, ki se je kazala od vlada.-rja do najbornejšega državljana, je bogato nagradila zvesto hrvatsko ljudstvo. Že naslednjo leto, ko je Avstrija zopet dobila naše dežele, 1816 — čez malo časa bo obletnica — je cesar z najvišjim patentom Ilirijo povzdignil v kraljestvo. Dne 1. septembra leta 1816 je začel poslovati v Ljubljani novi gubernij. Pod Dunajem in Habsburžani združeno hrvatsko-slo-vensko pokrajino, kraljestvo Ilirijo, so sicer pozneje
razdružili, vendar pa naš cesar še danes noš naslov; „kralj ilirski."
Vabljivi sirenski glasovi so prihajali do Slovencev in Hrvatov, ko se je začela svetovna vojska, in še 'danes niso utihnili. Toda kakor Odisej smo si zamašili ušesa ter poslušamo le glas vesti in srca, ki nam pravi: Kri in imetje za nagega dobrega cesarja Franca Jožefa in za katoliško vladarsko hišo Habsburžanov! Dobro vemo, da tudi naš blagi cesar na Slovence in Hrvate, ki so mu vsi ohrabili brezpogojno zvesto srce in mu dali tako hrabre in vrle vojake, ne bo pozabil, ampak se jih spomnil z očetovsko ljubeznjivostjo, ko se bo preurejevala povečana in nanovo preživljena Avstrija! Bog ohrani, BoSg obva» ri nam cesarja, Avstrijo!
Za mir.
Odkar so ruski porazi na dnevnem redu, se je želja po miru javila z novo, veliko silo. Od različnih strani prihaja vest, da se vodilni možje izrekajo za misel, naj se začne pri vojskujočih se državah zdaj posredovati za mir. Ves svet je prisodil Rusiji več odporne moči, kakor je je pokazala. Na to moč so zidali ostali zavezniki Četverosporazuma in tudi nevtralci. Sedaj, ko je ruska vojna moč omajana, smatrajoč mnogi za ugoden trenotek, da opominjate vojskujoče se države na mir.
Papež si zopet prizadeva za mir.
Papež pripravlja novo mirovno akcijo. Tokrat se najmerava eterniti naravnost na vladarje bojujočih se držav.
Katoliški tškofje za mir.
Rimska „Corrispondeza“, poluradno glasilo Vatikana, poroča o mirovnem gibanju kardinalov in škofov nepristranskih dežel, katero so povzročili a-meriški kardinal Gibbon in oba nadškofa v Bostonu in New-Torku, .0 možnosti skorajšnjega sklepa miru se nameravajo v soglasju s papeževim oklicem posvetovati na posebnem sestanku,.
Španski škofje so v to že privolili; njim bodo skoro gotovo sledili tudi švicarski škofje. Ta korak so odobrile vlade Združenih držav Severne Amerike, Nizozemske in Španije.
Kardinal Gibbon je odredil vi Novem-Yorku slovesno službo božjo, da se izprosi od Boga mij, in je ob tej priliki dal precitati papežev mirovni oklic, — Kardinal Gibbon je bil pri predsedniku Wjilsonu v avdijenci, kateri se pripisuje velik pomen.
Želja po miru v Rusiji in Franclji.
Listu „Züricher Post“ se od posebne strani 7 avgusta poroöa iz Haaga:
Vöeraj sem imel priložnost govoriti z ruskim di -plomatom o različnih dnevnih vprašanjih sedanje velikanske vojske. Moj zaupnik je v nepretrgani najožji zvezi z Rusijo in batkanslđmi državami in je o vseh dogodkih, ki se vršijo v ozadju, najboljše pc-uöen.
Diplomat je izjavil: „Pred vsem igra prihodnja zimska Vojska v mislih vseh ljudstev važnejšo ulogo kot strategični računi. Strah pred drugo zimsko vojsko gotovo zelo razdrapaj oče upliva na razpoloženje ljudstva in pripravlja tla za mir. Gotovo vam ne izdam nikafce tajnosti, ajko vam nstananim, da želja po miru v Franciji kakor tudi v Rusiji sega vedno mo-gočneje in silneje okrog sebe. Proti temu ljudskemu mnenju se nobena vlada ne bo mogla stalno ustavljati. Upam, da bo francoska k !a k o r menda tudi ruska vojska pred zimo končana!“
Mirovno gibanje v Angliji.
Angleški list „Daily Mail“ trdi, da se od časa, kar avstrijske in nemške čete zmagovito prodirajo čez Rusfco-Poljsko v Rusijo, opaža na Angleškem močno gibanje za sklep miru z Nemčijo. Komisija demokratične kontrole, neodvisna delavska stranka, odbor nasprotnikov vojske, zveza za spravo in nekatera ženska društva se odslej od strani vlade pri shodih strogo nadzorujejo.
Amerikanci želijo mir.
Angleškemu listu („Daily Telegraph“ se poroča iz Vašingtona: V Ameriki se sedaj govori več o miru, kakor o vojski. Časniki, ki jih izdaje veliki časnikar Haarst, prinašajo debelotiskani stavek: Zveza nevtralnih narodov naj sili Evropo, da sklene mir,
Japonci za mir.
Petro grajska brzojavna posredovalnica poroča iz Tokija, da je japonska zveza za mir, ki stoji pod predsedstvom barona Okura, stopila v zvezo z ameriško mirovno zvezo, da obe skupno ukreneta vse po trebno za dosego miru.
Spokorjena Romunija.
Rumunija je dolgo Časa igrala isto ulogo, kakor Italija., Tudi proti njej smo morali zavarovati svoje meje. Odtegnila nam je s tem del svoje moči ter nas zvezala, da nismo imeli popolnoma prostih rok. Sicer pa sedaj ni Čas za očitke, tem manj, ker ne vemo. ali Rumunija ni bila tudi pogodbeno vezana, ne nas ovirati, temveč celo podpirati. Sedaj, ko je ruska vojna moč v razsulu, se je začela Rumunija spo-koravati. 'Že v zadajem listu smo objavili, da se je glavni vojni hujskač proti Avstriji Filipescu izrekel za nepristranost napram Avstriji, kjar se ne godi seveda iz ljubezni do nas, ampak iz modre previdnosti.
Rumunija nam prej tudi ni hotela pripustiti u-voza svojega žita, petroleja in bencina. Rajši je pustila svoje kinete in fabrike brez kupcev, nego da bi nam dovolila uvoz. Tudi v tem oziru se je Rumunija spokorila. Sedaj skesana sama ponuja svoje proizvode, „(Deutsche Orient-Korrespondenz“ poroča, da so se zadnji petek pogajali na Dunaju Zastopniki ru-munske vlade glede izvoza žita in petroleja v Avstrijo, Nemčijo in Ogrsko. Rumunska vlada je sama prosila za tak razgovor, kajti poljedelstvo tako strašno trpi, da vlada vidi, da more samo takojšen izvoz potolažiti razjarjeno razpoloženje producentov. Iz industrijskih krogov se sedaj izve, da Rumuniji no manjka vozov. Dotične izjave generalnega ravnatelja Cotescu so bile le grdo slepilo, da M naprtil krivdo osrednjima silama. Rumunija rabi na leto 85.000 vozov za izvoz Svojega odvišnega žita, Cotescu pa je Tekel, da morejo rumunske železnice izvoziti na mesec komaj 6000 vozov, sedaj pa je nenadoma priznal, da bi se s sodelovanjem naše železniške uprave dalo izvoziti mesečno 25.000 voz. Tako je izvozna moč ru-munskih železnic odvisna samo od politike vlade. A ljudstvo uvideva, da se je vlada igrala z interesi tega ljudstva in je prišla sedaj v slabši položaj, ko že mora prositi na Dunaju. Osrednji sili bosta stavili sedaj gotovo bolj trde pogoje.
Iz Bukarešta poročajo, da so v Braili agrarei s silo vdrli na zborovanja naučnega ministra Duca, ki je opravičeval vlado. Agrarei so zato tako razburjeni, ker je cena gospodarskih pridelkov vsled vladne politike padla skoro za polovico.
List „Züricher Post“ poroča, da nihče ne ve, kaj misli Bratianu. Se dobijo ljudje, ki govorijo o pogodbi z Italijo in fda bo Rumunija dne 15. avgusta u-darila. Toda čim bolj globoko prodirajo Avstrijci A Nemci v Rusijo, tem manj je govora o 15. avgustu. Vojaški krogi vedo, da bi bil romunski nastop prava katastrofa, če jih na severu ne krijejo Rusi.
Dvsfpijsto-nistio bojišče.
Položaj.
Rusko umikanje proti Brest-Litowsku se je nekoliko ustavilo. Znamenja kažejo, da se bodo Rusi zahodno od Brest-Litowska menda vrgli prodirajočim zavezniškim četam z naporom zadnjih sil nasproti in da utegne priti v bližnjih dneh na prostoru med. Mlodawo, Lukow, Siedice, Sokolow, Nurez, Bjelostok (polkrog okrog Brest-Litowska) do srdite bitke. Rusi skušajo z vso silo umikajoče se čete zbrati in urediti odporno fronto.
Naše čete, ki stojijo pod poveljstvom maršala Mackensena, so ob Pragu prodrle kjakih 10 km na severno stran : Wlodawe, čete 'Jožef Ferdinandove pa nad 30 km severo-izhodno od Lupkowa, bavarske čete pa so došle že do črte Lozice—Miedzyrzecze.; ki je le kakih 40—50 km oddaljena od zunanjih brest-litov-skih utrdb.
Tudi dalje proti severu (gremo naprej. Reka Nurez je prekoračena. Trdnjavi Nowo-Georgiewsk in Kowno sta baje pred padcem.
Rusi ob Bmj#stru«
Ker je naše vojaštvo zavzelo obmostje pri Černeliči, so morali Rusi zapustiti vse svoje postojanke ob levem D n j e s t r o v e m bregu, Rusi so si tukaj v teku dveh mescev, naredili celo vrsto močno utrjenih, dobro ležečih in težko zav-zetnih postojank ter so čez mostove neprenehoma dobivali precejšnjo pomoč. Toda dne 7, avgusta je naša artilerija začela močno obstreljevati njih postojanke, naslednje dni je jurišala pehota. Ker so naši predrli rusko fronto na več mestih, so se morali Rusi naglo umakniti čez Dnjestr. Ker je narastka, voda še slučajno vzela nekatere mostove, je prišlo mnogo pro-vijanta in streliva v naše roke.
Velika bitka pred Brest-Litow* skim?
.Vojni poročevalci, M sb na severnem bojišču, domnevajo, da veliki knez Nikolaj Nikolajevič, vrhovni poveljnik ruske armade, 'trdnjave Brest-Litowsk gotovo ne bo brez boja pustil pasti Avstrijcem in Nemcem v roke. Ker Še Rusija razpolaga s precejšnjimi rezervami, utegne priti (v bližnjih dneh v ozem-ju pred Brest-Litowskim do velike bitke.
Z mečem in ognjem.
Rusi ne nastopajo Naftno z mečem, ampak tudi z ognjem. Za temnimi, z oblaki prahu obdanimi umikajočimi se Četami se vleče kakor goreč rep — vrsta zažganih vasi in mest. Nepopisno žalostno izgleda na volinjski ravnini. Od mesta Krylowa je ostala samo cerkev in 'dve prodajalni. Tudi Wladimir-Wolynski je do tal upepeljen. Na oni strani ‘Wladimir-Wolynski j a gori že mesto Werba. Letalci pripovedujejo, da se ta ognjeni steber pomika vedno bližje Kowelu.
Norveški list o uspehih Avstrije in Nemčije.
Angliji prijazni list „Tidenstegen“ piše: Nemčija in Avstrija imata vzrokia 'dovolj, da1 ste zadovoljni z uspehi, ki jima jih je prinesla energična, z odlično hrabrostjo izvedena ofenziva na izhodni fronti. Celo po ruskih merilih učinkuje število ujetnikov — 9000 častnikov in 1,300.000 mož — uničujoče. Število topov, ki so jih pustili Rusi v rokah svojih sovražnikov, znaša približno 5000, skoraj ravno toliko k a» kor število topov, s katerimi so šli Nemci ob izbruhu vojne v boj. (Take velikanske izgube se ne dado «ar meni nič tebi nič nadomestiti in če ima dežela še toliko pomožnih virov.
Busija vpokHcuje novince.
, Carski ukaz določa, da morajo dne 20» avgusta mladeniči, ki bi prišli sicer šele leta 19.17 k naboru, vstopiti v armado. Kdor se ne oglasi, ga zadene huda kazen. Vse dosedaj veljavne ugodnosti in oprostiva od vojaške službe, bodisi iz družinskih ali drugih ozirov, so se preklice.
M]sbo-ita!psfco bojišče.
Položaj.
Na italijanskem bojišču se je pričelo zopet živahno gibajnje. Na celi fronti, posebno pa na goriš» ki, divja srdit boj. Glavno besedo imajo zopet topovi.; Naši so Italijane na več mestih uspešno napadli in vse sovražne napade krepko odbili. Zdi se, da se je začela sedaj na jugozahodnem bojišču tretja krvava bitka. Tudi na morju in v zraku se vrše 'dan za dnevom boji. Italijani so nam potopili junaški podmorski čoln „Štev. XII.“, v tržaškem zalivu pa se je potopil italijanski podmorski čoln. Ponesrečilo je več laških zrakoplojvov.
Italijani potopili avstrijski podmorski čoln,
Avstrijskjq mornariško poveljstvo poroča dne 13, julija, da se naš podmorski čoln „Št. XII“, ki je kil» žaril v severni Adriji, ni vrnil. Iz italijanskega uradnega poročila je posneti, da se je podmorski Čoln t vsem moštvom vred potopil.
Kakor poroča dunajska časnikarska posredovalnica „Wilhelm“, se je s podmorskim čolnom „Št. XII“ vred potopil tudi njega, poveljnik, linijski kapitan Egon Lerch. Kakor znano, je Lerch s svojim čolnom dne 21. decembra 1914 v otr antski morski ožini potopil z dvemn torpednima streloma veliko francosko vojno ladjo. Kapitan Lerch je bil rodom Stajerc iz Gradca. Slava našim junakom!
Italijanski torpedni čoln se potopil.
Dne 10, avgusta opoldne je v tržaškem zalivu sovražni podmorski čoln zadel na, mino in se takoj potopil. Od posadke ni bilo mogoče nikogar rešiti.
Avstrijski zrakoplovi napadli Pelagruž.
V torek, dne 10. avgusta* in naslednji dan so avstrijski mornariški zrakoplovi obmetavali z bombami otok Pelagruž, ki so ga, kakor znano, nedavno I-talijani zasedli. Zrakoplovi so z bombami napravili Italijanom precejšnjo škodo. Bombe so zadele svetilnik, postajo za brezžično brzoj avljenje, eno hišo, na-gromadeno vojno gradivo in tudi vojaštvo. Italijanski top, ki je streljal na avstrijske zrakoplove, so naši % bombo dobro zadeli; uničili so tudi strojno puško in italijanski čoln. Avstrijski zrakoplovi so se kljub srditemu sovražnemu ognju popolnoma nepoškodovani vrnili.
Avstrijski Italijan metal bombe na Polo.
’’%**
Italijan, ki je svoj öas metal iz zrakoplova .„Citta di Ferrara“ bombe na Polo, je avstrijski podanik. Pred vojsko je bil usiužben pri mestni plinarni v Poli kot inženir. Ko je vojska izbruhnila-, je mož zbežal v Italijo, kjer je postal poročnik. Kakor znano, so naši italijanski zrakoplov „Citta di Ferrara“ pri Reki sestrelili. Dotični prevroč italijainški domoljub se nahaja sedaj v avstrijskem ujetništvu.
Italijanski zrakoplov nad Trstom.
Iz Trsta poročajo 13. t. m,: [Včeraj 11. t. m. popoldne okrog 6. ure se je zopet pokapal nad Trstom laški aeroplan. Leteli je zelo visoko, tako da ni mogel' ničesar videti, tudi če bi kaj bilo. Par najših topovskih pozdravov, je zadostovalo, da 'jo je Lah od-kuril — sieve tudi to pot brez uspeha. Letalo se je pri drugem strelu nekoliko nagnilo, iz česar se da sklepati., 'da smo Je nekoliko pohabili.
Naš oklopni vlak zavozil v sovražno bojno črto.
Dne 13. avgusta zvečer je naš oklopni vlak zavozil na postajo Tržič in je obstreljeval gorsko pobočje pri Ročinju, in dalij asiški tren pri tržički ladja, delnici, ’Ogenj nenadno prišjiajga oklepnega vlaka je Italijane zelo preplašil in napravil veliko zmešnjave in škode.
Italijani že v poletju zmrzujejo.
„Corriere della Sera“ toži o trpljenjih, katerim so izpostavljeni italijanski vojaki v gorski vojski in piše med drugim:. Stralšen je sovražnik, proti kateremu se morajo boriti naši vojaki v visokih dolinah Tivolske in Korošjke. Nihče, ki živi v vročih mestih, ne ve, kaj se pravi prebiti eno noč n,aj prostem na višini 2000—3000 metrov. Čeprav je Čez dan temperatura prijetna, se po solnčnem zahodu zelo shladi in vojaki morajo ure in ure ležati nepremično v ledenem mrazu. Gorje tistemu, ki utrujen zaspi ;i njegova smrt je gotova. Sele ko bo število žrtev te strašne vojsk» sestavljeno, se bomo čudili, koliko jih je postalo žrtev mraza.
Ce Italijani že sedaj v poletju tožijo o mrazu, kaj bo Sele po zimi.
Vrli sanitele! «b Soči,
. Vsa pokrajina ob Soöi krog in krog poje hvalo saniteti. Sanitetni vojak ni nikak vojak, ©n vlači samo bolnike! Vsekakor, nikak vojak! Neki avstrijski bogataš je poslal tisoč kron za onega sanitejea, ki je največ ranjencev prinesel iz ognja. Izborati so morali med stotimi. Končno so si peteri razdelili nagrado; vsak je bil ob prenašanju ranjencev sam ranjen — a je ranjen in krvaveč vedno znova hitel nazaj v vojno črto reševat ranjence . . ,
Vpoklic lOletnlh v Italiji.
Italija je za 1. september nenadoma vpoklicala 1 Metne mladeniče pod orožje.
Angleški in francoski častniki pri Italijanih.
Milanski časniki poročajo iz Vidma, da je zadnji čas prispelo na italijansko fronto več višjih angleških in francoskih častnikov, ki bodo iteteli v glasnem vojnem stanu. Nemara so si italijanski vojskovodje naročili učitelje za vojevanje.
Italijanske gospodarske skrbi.
Italiji manjka žita. ' Italijanska žetev je nepovoljna in se bo moralo žito nakupiti v inozemstvu. Nadalje so zelo nepovoljne italijanske finance. Prvo vojno posojilo je znašalo dve milijardi, drugo še 1 in eno petinko milijarde, Anglija pa noče dati denarja, dokler se Italija ne pridruži brezupnemu boju za — Dardanele.
Zadnji boji ob Dardanelah.
rOkoli 10. avgusta so bili boji ob Dardanelah zopet posebno vroči, poročevalci pravijo, da bolj, kakor fcedaj poprej. Cetverosporazum je hotel za vsako ceno in z vso močjo predreti tudi to obrambno črto. Cetverosporazumove izgube so bile velikanske. Cenijo jih na 10.000 mož. Avstralski bataljon, ki je šel v boje s 1000 moži, se je vrnil s 67. Amerikanski častniki so mnenja, da je poraz četverosporaizuma ob Dardanelah neizogiben.
Drška.
V Grčiji je javnost razburjena, ker ponuja čet-verosporazum Kavalo z zaledjem Bolgariji. — Anglija bo baje pred Dardanelami zasedla še nadaljne grške otoke. — Kralj Še ni popolnoma okreval.
Ven iz Albanije.
Italija bo zahtevàla od Srbije, da odpokliče svoje vojaštvo z albanske obali, ker bo sama zasedla ondotne kraje. Ljubezen med zavezniki je zares velika.	g' .	; ’ M i !	, ; i :
Amerika izziva.
Amerika postaja drzna. Iz New-Yorka prihajajo vesti, ida je cela vrsta amerikauskih državljanov nastopilo potovanje na parobrodu White Star Linije „Adriatic“, kateri vozi glasom new-yorške carinske oblasti veliko množino municije v Evropo. Ali ni to drzno izzivanje?
Angleška municija.
Lord George je naznanil listu „Temps“: Množina narejenega streliva je bila letos mespa julija 50-krat večja, kakor lani mesca septembri , Mesca avgusta bo že lOOkrat večja. Za fabrikacijo je bilo od fronte odpuščenih 12.000 ‘delavcev in iz tovarn zbrar nih 40.000 delavcev.
Maznoterosti.
Nadvojvoda Franc Salvator je 'dne 18f t« m.
nadzoroval v Mariboru vojaške bolnice.
Župnijo Sv. Stefan pri Šmarju je dobil č. g. Franc Močnik, kaplan pri Sv. Tomažu pri Ormožu.
Nevarno je zbolel 5. g. Ivan Hauptmann, župnik na Pernicah. Nahaja se sedaj na, kliniki v Gradcu in se toplo priporoča Sč. sobratom v pobožno molitev.
Romanja na Brezje se izmed štajerskih Slovencev udeležujeta tudi čč. gg. dr. Korošec in dr. Hoh-njec. — Iz Ljubljane vozi danes, v pondeljek, dne 16. avgusta, zvečer ob S. uri poseben vlak na Gorenjsko.	' . Pl
Duhovna preroditev. Valentin Debelak, vojak na soškem bojišču, piše o življenju na vojski. Nazadnje pristavi: .„Pa tudi v duhovfnem življenju se je marsikaj spremenilo. Vsa brezbožnost jo minula. Častniki kakor moštvo nosi neustrašeno svetinjice in križce okoli vratu. Ono grozno preklinjanje je minum in vsiak rad sklepa roke in prosi božje pomoči in varstva. Da, kdor moliti in Boga ne pozna, naj se na vojsko poda. Tu sem naj se sedejo prosvilljencf in svo.
bodomislaci učit, tul se jim bodo odprle oöj in bi drugače govorili in pisaliy kakor so delali dosedaj, Da b našle te skromne vrstice odmev tudi v vrstah mojih rojakov!“
Švicarski general — častnikom in moštvu. \
„Retehspost“ št. 325 od 13. julija 1915 beremo naslednje času zelo primerno povelje generala pobočnika švicarske armade: „Mndžijo se pritožbe, da posamezni polkovni poveljniki zaničujejo vecrske čute1 in pravice podrejenega moštva. TafkOmu postopanja se mo rajo višja poveljstva kar najodločneje upreti. Kdor ne more iz lastnega prepričanja zadostno spoznati no. tran„e vrednosti verskega čute., naj spoštuje vsaj to. kar je drugemu najvišje m najvzvišenejše in kar do tični toliko bolj ceni ijn upošteva, kolikor resnejši časi so. Višja poveljstva naj zato poskrbe, da se bodo sle deče določbe strogo izpolnjevale: 1. Nedelja, dan Go spodov, naj se tudi v armadi posvečuje. To je v sedanjih razmerah gotovo mogoče. 2. Ob nedeljah m p razni Ich naj' se da oddelkom priložnost, udeleževat se božje službe, in sicer ločeno po verski izpovedi \ kolikor dopuščajo to krajevne razmere. To velja za vojaštvo vsake vrste Navedeni slučaji darò povod da se to tu posebno naglaša. 3. Pri versko mešanih polkih se mora božja služba vršiti ločeno po veroizpovedi. 4. V nežnočutnem in plemenitem spoštovanja verskega prepričanja in izvrševanju verskih dolžnosti naj dajejo častniki, kakor povsod in vselej, dober vzgled. — General pobočnik armade polkovnik-divizi-oionar Brügger.“
* Španski kj*alj poizveduje za vojnimi ujetniki. Španski kralj Alfonz se veliko briga za usodo vojnih ujetnikov in poizveduje za njimi. Vse polno prošenj dohaja na njegovi naslov, v katetrih se prosi, naj bi poizvedel, kje se ta ali oni niajhaja. Prošnje so se tako pomnožile, da je kralj bil primoran ustanoviti si lastno posredovalnico, katere vodstvo je sam prevzel. S pomočjo svojih zastopnikov v inozemstvu se mu je posrečilo, dosedaj izslediti kakšnih 7000 vojnih ujetnikov. Kakor hitro pride kaka prošnja v kraljevo palačo, je prošnjik takoj obveščen, da se bo poizvedelo za ujetnikom. Kralj navadno naroči poslaniku dotične dežele, o kateri se domneva, da se ujetnik tam nahaja, nai poizveduje za ujetnikom in njegovim bivališčem. Kakor hitro pride odgovor, ukrene kralj vse potrebno, da se družina pogrešanega obvesti.
Junaški bratje. Vincenc Polak, stražrnojstgr, ki se nahaja od začetka vojne na fronti in je bil odlikovan s srebrno svetinjo, je bil sedaj odlikovan z bronasto svetinjo. Tudi dva njegova brata sta bila odlikovana s srebrnimi svetinjami. Vsi trije so doma iz ormoškega okraja.
* Požrtvovalni slovenski vojaki. Trenski vodja L. Wam-berger nam piše s severnega bojišča, da so vojaki njegovega trenskega oddelka zbrali za podmorski čoln 14 K 40 /v. Zares, hvalevredni branitelji domovine!
Pomoč invalidom obrtnega stanu. Ministrstvo za javna dela bo vse doslej obstoječa državnoobrtne šole pritegnilo kdiikormoč v pomoč onim invalidom o_ brtnega stanu, ki pridejo pohabljeni iz vojske in ne morejo več svojega poklica, izvrševati v polhi meri. Okroglo 130 učnih zavodov se bo posvetilo temu namenu, da se bodo taki obptoikji zopet usposobili za prejšnji poklic ali pa izurili v kaki sorodni stroki.
Oprostilne prošnje črnovojnikov drugega poziva. Domobransko ministrstvo je odredilo, da bodo prošnje, katere so vložili črnovojniški zavezanci- drugega poziva, ki so svoj čas služili pri vojakih (43- do 501etni črnovojniški zavezanci), rešene šele takrat, če bodo za oproščenje predlagani pri naboru spoznani sposobnim za črnovojniško službo. Rok, ki je bil določen za vlaganje teh oprostilnih prošenj, t. j. do diie
5.	julija, je imel namen, da se da političnim okrajnim oblastim dovolj časa, da morejo izvršiti potrebne poizvedbe. Vsled tega bodo-dobili črnovojniški zavezanci, ki so svoj čas služili pri vojakih in ki so vložili oprostilne prošnje, kmalu po naboru odločbo, v kateri jim bo naznanjeno, je-li se je prošnjam ugodilo, ali ne. Tisti črnovojnišiki zavezanci (43—SOletni), ki niso služili pri vojakih, morajo vložiti prošnje za oproščenje šele tedaj, Če so bili pri naboru spoznani za sposobne. Tozadevne prošnje bodo seveda rešene pozneje. Tistim osebam, katere so politične oblasti predlagale, da se jih oprosti, bo dala politična oblast dovoljenje, da bodo smele ostati tako dolgo v kraju svojega bivališča ali službe, dokler ne bodo-rešene dotične prošnje. Priporoča se, da v bodoče vlagajo oprostilne prošnje le samo tisti črnovojniški zavezanci, ki so bili pri naboru spoznani za sposoDne. V dotični prošnji naj navedejo,- kedaj in kje so bili spoznani sposobnim za vojaško službo.
Imenovanje za rezervne in črnovojniške častnike. Domobransko ministrstvo je odredilo, da se i-menujejo rezervni podčastniki, ki so opravljali svoj čas kot enoletni prostovoljci prezenčno službo, ki pa niso dokazali usposobljenost za enoletne prostovoljce, za rezervne, nadomestnö-rezervne ali črnovojniške častnike. Če se ne nahajajo na bojišču in če se jih predlaga, da dokažejo teoretično usposobljenost. iZ a službo z orožjem upoklicani črnovojniški zavezanci z znakom prostovoljcev, ki niso ali prav nič, nli pa nepopolnoma zadostili domobranski službeni obveznosti v armadi in v domobranstvu, se morajo izvež-
bati za rezervne častnike, ali pa morajo dokazati usposobljenost za rezervne častnike. Rezervni, nado-mestno-rezervni in Črnovojniški častniki, ki imajo glede svojih dovršenih študij popolna usposobljenost za enoletne prostovoljce, ki so se pa pred sovražnikom hrabro zadržali in ki so bili odlikovani s hrabrostim kolajno, se jih imenuje za kadete v rezervi, Za izvežbanje za častnike, ali da doprinesejo dotcaz usposobljenosti za rezervne častnike, se ne pripusti tisto rezervno, nadomestno-rezervno in črnovojniško moštvo, ki je izpolnilo službenim obveznostim v ar’ madi aji v domobranstvu, nadalje enoletni prostovoljci, ki so dobili ugodnost enoletnih prostovoljcev šele takrat, ko so bili kot nadomestni rezervisti prvikrat vojaške izvežbani. Ti prostovoljci se morajo brez izjeme uvrstiti v marš-fcrmacije.
K vojakom gredo . . . Danes prihajajo k svojim četam črnovojniški naborniki letnikov 1878—1886.
V	Zagrebu so umrli v, tamošnjih vojaških bolnišnicah sledeči Spodnještajerci : Anton Krajnc, star 23 let; Ivan Begurnik, star 24 let; Ivan Fumiš, star 20 let; Franc Storgel, star 20 lot in Jurij Romiš* star 31 iet, vsi od 87. pešpolka.
V	Ljubljani je umrl Ivan Dvoršak, nadsodar v pivovarni „Union“, Dvoršak je bil doma od Sv, Antona v Si. goricah in star 51 'let.
* Pogrešane družine: V Mariboru ali v okolici se nahaja, kakor sem izvedel, neka družina (begunci iz Gorice) imenoma M n s i g, katere član je tudi nekli Feruccio M'usi g. Kdor ve za njegov naslov, naj ga naznani: Zorko Novak, korporal, pisarniški vodja pri „Feldgericht des k. u. k. 5. Armee-Etappen-Kommando“, vojna pošta štev. Sl. — Peter Mavrič, Infanterist 10. črnovojniškega bataljona, 3. stotnije, (vojna pošta štev. 113, prosi, da bi se mu naenanilo, kje se nahaja njegova družina, za katero ne ve že od 21. maja 1015. Družina obstoji iz 6 oseb: starisi Anton in Ana Mavrič, žena Ivanka, rojena Vernik, otroci: Ema, Leopold in Rudolf. Domovina: Verta,öe št. 60, občina Anhovo, pošta Kanal pri Gorici.
Iz goriške okolice so pripeljali 600 civilnih tamošnjih prebivalcev v Turin. Italijanski časopisi pa štejejo te odpeljane civilne osebe za „vojne ujetnike,“
V	(Gorici se prodaja grozdje po 1.50 K 1 kg.
Furlanski državni in deželni poslanec dr. Bu-
gatto je obolel in ne more vršiti svojega vsakdanjega posla v prid Furlanom.
Št. Andraži pri Goriqi, ta lepa, bogata vas, kjer rasejo Spargi ji, najboljši krompir, kjer zelenjava prinaša kmetu velike dobičke, kjer je polje tako rodovitno in tako lepo obdeiano, kakor nikjer drugod v Go. riški, ta lepa vas je prazna in razdejana. Poročali smo že, da so grajnate poškodovale hiše in cerkve, K onemu poročilu dodajemo, da je vrh cerkvenega stolpa odbit, spodnji del je nagnjen na stran., hiše o-koli več ali manij posute, posebno je razdejana dobro znana- Gutmanova hiša poieg cerkve.
Dva Kobaridca sta se oglasila iz) Italije, in sicer brata Stender. Nahajata se v starosti 20 do 30 let. Italijani so ju odpeljali seboj in se nahajata nekje blizu Milana. Pišeta, da sta zdrava in pozdravljata svojce, drugega nič. Eden Stender je mizar, drugi kmetovalec. Vedno bolj se kaže, kako malo zanesljiva je bila prvotno precej razširjena vest, da le v Kobaridu vse na svojem, miesttu. Ako slo pobrali o-ba Slundra, dva navadna mladeniča, so pobrali, gotovo tudi vse veljake, kakor župana itd. Iz nekega drugega pisma, ki je došlo iz Kobarida, je razvidno, da tam ni skoro nič moških, pozdravi so od samih žensk. Poročajo, da se je neki avstrijski upokojenec v Kobaridu, mož, ki je že v letih, zglasil pri italijanski' oblasti, naj mn dajo pokojnino in so mu jo res izplačali.
Južnoštajerska hranilnica v Celju bo oddala podpore iz jubilejske ustanove „Cesarja Franca Jožefa I,“ in iz „Spodnještajerske jubilejske ustanove“ dijakom ali učencem slovenske narodnosti, ne oziraje se na kakovost in ne na mesto Šole, katero obiskujejo. Prosilci za podpore iz „Cesarja Franca Jožefa
I.	jubilejske ustanove“ morajo biti pristojni v okraje Šmarje pri Jelšah, Gornjigrafd; Šoštanj, Sevnica ali Vransko, oni za podpore iz JSpodnjieštajerske jubi-lejjske ustanove“ pa smejo biti tudi iz drugih okrajev na Štajerskem. .Prošnje je vložiti do dne 1. septembra 1915 pri Južnoštajerski hranilnici v Celju in priložiti njim ubožno spričevalo, domovnico in spričevalo o zadnjem minolem šolskem tečaju ter mora imeti prosilec najmanj prvi napredovaJni razred, Visoko* šoloi pa se morajo izkazati s spričevali o državnih izpitih, oziroma s potrdili dveh docentov glavnih učnih predmetov o povoljnih pri njima opravljenih za-, sobnih izkušnjah, z indeksom, ki svedočuje pohajanje predavanj v minolem in vpis v tekočem tečaju. To podporo smejo tudi dobiti začetniki v javnih službah.;
Najvišje cene za živino v Gradcu. Na predzadnjem živinskem sejmu v Gradcu (5. avgusta,) jo prišlo do izvanrednoga razburjenja. -Ob začetku sejma je navzoči uradnik mestnega tržnega komi sari jate naznanil, da je graški magistrat določil, da se sme odslej prodajati živina le za ceno, ki je za 25% višja od cene, ki je bila v juliju 19-1,4. Lastniki živine so na to izjavili, da pod temi pogoji ne morejo živine prodati Radi tega se živina niti ni začela prodajati. Odposlanstvu lastnikov živine, prekupoev in zastopnikov mesarske zadruge je nato šlo k cesarskemu namestniku. Ko mu je odposlanstvo popisalo položaj ’ živinskem sejmu, je namestnik odredil, da se prodaja živine lahko zopet prosto vrši, in sicer le za tri odstotka dražje, kot je bila nakupna cena. Prodajanje Ovine se je nato ob 12, url pričelo in je bilo zelo živahno. Cesarski namestnik je izjavil, da bodo v krat* kem izdane odredbe, kJ bodo ppotneft ’ te cene živini ončno uredile. Začasno se je za graški sejem dolo-
čila naj višja cena 150 K za 100 kg žive teže. Ker pa kmetje in živinotržci s temi cenami niso zado\loljni, je dne 12,. avgusta bilo na sejmu samo 10 suhih volov. — Ali bodo najvišje cene in druge vladne odredbe glede prometa z živino upeljane za celo deželo, bomo poročali.
Trgovci In drugi prodajalci morajo cene za živila javno nabiti. Po vladnih odredbah morajo odslej trgovci v svojih prodajalnah in na tržiščih cene za posamezna živila javno in na dobro vidnem prostoru nabiti. Naznanilo cen mora biti pisano z lahko čitljivimi črkami in mora obsegati vse vrste živil, ki jih ima trgovec ali prodajalec v zalogi, Ako se blago pirojdaja na težoi, morajo imeti prodajalci brezplačno na razpolago tehtnico, da se občinstvo lahko samo Še prepriča, ali je kupljeno blago pravilno stehtano. Trgovec ali prodajalec, ki se teh predpisov ne drži, se kaznuje z globo do 2000 K ali z zaporom do treh mescev.
Povišana mera moke za zdravilišča in vzgoje-valne zavode, Štajerska namestnija je določila, da smejo osebe v zdraviliščih in vzgojevalnih zavodih u-porabiti na dan 300 g moke.
Streljanje proti toči prepovedano. Vojni nadzorovalni urad ’'e z odlokom z dne 31. julija It. i. prepovedal streljanje proti nevihtam, da se tako vse vrste smodnika prihranijo za V.ojaške potrebe.
*	Sprejem gojencev v višjo vinorejsko šolo v Klosterneubnrgu. Letošnje šolsko leto na višji: državni vinorejski Šoli v Klosterneuburgu se začne dne 10, septembra. V prvi 'letnik se sprejmejo le taki gojenci, ki so dovršili nižjo giimnazijo ali realko s povoljnim uspehom. V I. letnik bo sprejetih le samo 25 gojencev. Po dovršenem treiiem letniku imajo gojenci pravico enoletnih prostovoljcev. Natančnejša pojasnila da ravnateljstvo omenjenega zavoda.
Velikanska množina vina uničena. Iz Filadelfije v Ameriki se poroča v Rotterdam, da je požar u-ničil zaloge tvrdke Barton Vineyard Company v Fre-snu. Uničenega je bilo 700.000 g alb n vina v vrednosti nad pol milijona dolarjev, t. j. za približno 1 in h milijna kron.
Plačujte zavarovalne premije! V zelo mnogih slučajih nočejo ženie, ki so ostale sedaj v vjojni same doma, plačevati življenskih zavarovalnih premij,. Žene so mnenja, da zavarovalnine ni treba plačevati, dokler je mož, ki je zavarovanje skije nil, na vojski. K temu moramo pripomniti, da ima lahko za zavarovance zanemarjanje plačevanja zavarovalnih premij usodne gospodarske posledice. Dokler ni premija plačana, je zavarovanje prekinjeno če nastane kaka škoda, lahko zavarovalnice plačilo škode odklonijo. Zato je zelo na mestu opomin: plačujte redno zavarovalne premije!
Rolšavost pri zelju. Na zeljnikih in vrtih lahko po leti večkrat opazujemo posamezna mesta, kjer rastline v rasti očividno zaostanejo In dobijo belka’ sto, bolehno barvo. Ce tako rastlino izpulimo, zapazimo na koreninah večje ali manjše debeline, katere povzroči mala rastlinski zluznata glivica, M končno zamori koreninice. Tega škodljivca najbolje na ta način pokončamo, da pravočasno odstranimo vse, obolele rastline, da se kolikor mogoče omeji razširjenje bolezni, Pi izpuljenju bolnega zelja je paziti na to, da ne ostane nič koreninic v zemlji, 'Obolelih sadik se seveda ne sme nasaditi, temveč jih je treba odstraniti in sežgati. Dotična mesta na zeljnikih ali gredicah, kjer se je bolezen pojavila, jo treba jeseni izdatno potrositi z apnenim prahom in, se skozi tri leta ne smejo uporabiti za nasad zelja. Najuspešnejše sredstvo proti tej bolezni je, da pravilno menjujemo z nasadom.
Poštni zavoji za vojne ujetnike v Srbiji. Avstrijsko trgovinsko ministrstvo naznanja, da se odslej lahko avstrijskim vojnim ujetnikom v Srbiji pošiljajo pod predpisanimi pogoji poštni zavoji, Ti zavoji gre|do preko Rumunije in Bolgarije. Poštni uradi naj pošljejo te zavoje čez Ogrsko. Tudi za srbske u-jetnike v Avstro-Ogrski je dovoljeno pošiljati iz Srbije poštne zavoje.
Prevažanje mrličev ustavljeno. Višje vojaško etapno poveljstvo je odredilo, da se iz zdravstvenih o-ozirov v mescih avgust in september mrtva trupla padlih in radi ran umrlih ne smejo prevažati v druge kraje in tudi ne izkapati. Ta odredba velja za celo vojno in etapno ozemlje. Že dovoljeno izkopavanje in prepeljevanje se Še sme izvršiti.
*	Nove krone. Dne 15’. avgusta bodo začeli izdajati nove krone, in sicer bodo korane nekoliko drugače. Na zadnji strani bodo imele letnico 1914—1915, ovenčano z lavorovim vencem. Dosedanje krone se bodo vzele iz prometa in sicer jih bo mogoče rabiti najkasneje fdo dne 15, novembra» Po tem dnevu sebo izplačala samo vrednost srebra. S to odredbo upajo privabiti na dan ogromno množino kron, ki sedaj počivajo v Skrinjah in nogavicah.
Knjigoveznice podražijo svoje Izdelke. Zveza štajerskih knjigoveznic je sklenila, da podraži svoje izdelke. Podraženje utemeljuje s tem, ker so vsled vojne cene raznim surovinam zelo poskočile. Ni dvoma, da bodo vzgledu zvjeze štajerskih knjigoveznic sledile knjigoveznice v ostalih avstrijskih kronovinah.
Kolera na Štajerskem. ’Ministrstvo objavlja, da se je pojavilo v Celju 6, v Brežicah1 pa 3 slučaji kolere in sicer izmed vojaki, ki so prišli z italijanskega bojišča.
Na koleri je umrl v ljubljanski bolnišnici vojak Franc Nemec, doma iz Sp. Stajerja.
Izdaiatelj in založnik: KonsorciJ „Straža.“
. Crna kuga na Japonskem. Na Japonskem se je pojavilo več slučajev, nalezljive bolezni, imenoma črna kuga» V Tokiu sta na črni kugi umrli v zadnjem tednu dve osebi. Govori se, idh so zanesli črno kugo na Japonsko iz Shanghaja, kjer baje že tudi hudo razsaja.
Velika železniška nesreča v Zagrebu. Ko je prišel v četrtek, dne 12. t. m.> vlak iz Ogrske ter je
vozil po določeni mu progi, skoči na državnem kolodvoru zadnji voz s tira, a predzadnji se odtrga in se prevrne proti tovarni svinčnikov Penkala. Dva potnika sta hotela skočiti z voza1, namreč neki kmet in kadet-aspirant GabariČ, ali voz se je prevrnil ravno na ono stran ter je oba popolnoma stlačil in sta bila na mestu mrtva, V prevrnjenem vozu, v katerem je bilo 30 oseb, je bilo grozno razburjenje; dogodili so se pretresujoči prizori. Vsi potniki so bili stisnjeni v nekak klopčič, a vlak je z brzino 25i km na uro drvel dalje, Enajst oseb pa je bilo več ali manj poškodovanima zdravnik dr. Simič si je pri reševanju žrtev zlomil desno roko. Neka kmetica je od strahu — znorela.
*	40 oseb obolelo i— za strupenimi gobami. V občini Turn na Češkem je obolelo 40 oseb, ker so zar vživale strupene gobe. Devet od teh oseb je pa že u-mrlo.
*	Kaznjenci stavkajo. V jetnišnici v Brucku ob Muri nastanjeni kaznjenci, ki so opravljali razna dela na tamošnji deželni s’adjerejski šoli, so ustavili delo, češ, plača, katero so dobivali, je bila premajhna, in hrana nezadostna. Kljub opetovanemu opominjanju paznikov niso hoteli delati.
Mesto zapuščenih psov. V listu „Tempš“ pripoveduje Pierre Mille zgodbo o zapuščenih pseh nekje gori na severu. Mala tragedija iz svetovne vojne: V onih krajih ima vsakdo svojega psa. Psi so ostali v mestu, ko je vse bežalo ven iz ogroženega in bombardiranega kraja. Mesto je razvalina. Psi so ostali. A kako se preživljajo, ne vem. Morda gredo na lov, love podgane, iščejo hrane daleč okoli po poljih. A kolikor mogoče hitro se vrnejo in se vležejo na tla ob cesti, ob uhodu v mesto. Dve sto do tri sto jih je vseh vrst, velikih in majhnih, čuvajev, brakov, elegantnih psičkov z naročja dam, vsi pa čakjajo nečesa, vsi ti. imajo obrnjene glave v eno smer, na cesto, in gle'dar jo v daljavo, polni uranja in polno tuge. Cesa čakajo? Lahko je to uganiti. Včasih se le pripeti, da se vrne kdo izmed prebivalcev bivšega mesta iz Holandske, prižene ga dol želja, videti, kaj se je zgodilo, kaj je z njegovim imetjem. In tako se pripeti, da kateri izmed psov spozna svojega gospodarja. Joj, to J e veselje, nepopisno veselje pri ubogem psu. Seveda gledajo vsi psi, kdo prihaja in srečen je tisti, ki zagleda svojega gospodarja.. Skače, leta okoli, se plazi pred njim in nanj, etili, joče, laja, miga z repom, celo telo je samo trepetajoče veselje. In potem gre pa ž njim. Iii drugi? Vedno še ležijo na svojih mestih, in ko vidijo enega, da odide s svojim gospodarjem, jočejo in jočejo in se zvijajo, dokler ga še vidijo, potem izgine, molče ležijo na cesti, glave obrnjene v jedno smer, polni tuge, polni pričakovanja!
Mariborčan v Ameriki na smrt obsojen. Pri železnici v Torontu v Kjapadi nastavljeni strojni inženir Ernest Sackl je bil na smrt obsojen,/ ker je u-stanovil društvo za mirovna prizadevanja in za podpiranje avstrijskega Rudečega križa. Sacklova mati živi v Mariboru.
Maribor. Med örnovojniki, in sicer letnikov 1872—1880 se še vedno nahajajo ljudje, kateri1 so ob začetku mobilizacijo bili vpoklicani, ,a so pozneje radi nesposobnosti bili brez superarbitracije odpuščeni domov. Svoječasno je bil izdan razglas, da se taki örnovojniki morajo podvreči supehairbitnaciji ter se morajo v to svrho zglasiti pri svojem vojaškem poveljstvu. A več teh se ni zglasilo. Vsi ti örnovojniki, stanujoči v Mariboru, se morajo Čim najhitreje zglasiti v magistratih pisarni za vojaško zadeve Stolni trg št. 5. — Na deželi pa se morajo taki örnovojniki zglasiti pri občinskem uradu.
Maribor. V mestnem gaju se je včeraj vršila slaVnost. Dobiček se vporabi v korist vojakov na južnem bojišču in podporo Idružinam in sirotam padlih.
Devica Marija v Puščavi. Poročila sta se dne 8. avgusta g. Jakob Oswald in gospodična Štefanija Karničnik, Bilo srečno !
*	Sv. Trojica v Slov. goricah. Dne 23, avgusta t 1. ob 9. uri dopoldne se bo na licu mesta v Gornjem Porčiču dražilo: L zemljišče, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja,i kovačnice, mlina, sušilnice in zemlj. parcel v obsegu 34 ha 50 a 85 kvadratnih metrov. II, zemljišče, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, vinograda, dveh travnikov, njive, gozda, vinograda s pritiklinami, ki vsebuje par volov, 2 kravi, 3 vozove, 1 plug, 1 branoi, 1 mjaJtilni stro], 1 sani, 2 žitni shrambi, 1 stroj za snaženje žita, 5 velikih in 4 male solde, ’ Nepremičninam, ki se bodo dražile, je III, zemljišče v Porčiču, obstoječe iz liiše in gospodarskega poslopja, pašnik, vinograd. IV,, zemljišče'v G. 'Žerjavcih, obstoječe iz njiv, vinlčarije in pašnika, določena vrednost: ad L 34.305’91 K, ad II. 2,073 K, ad IIP 1.187*92 K, ad IV, 1.484'06 K, pritiklinam 2.655 K. Najmanjši ponudek znaša ad I, 24,640'61 K, ad II. 1.382 K, ad ITI. 79P96 K. ad IV. 989'38 K. Pod to svoto se ne proda. Dfražbene pogoje i|n listine, ki zadevajo nepremičnine, smejo tisti, ki želijo.kupiti, pregledati pri c. kr. sodniji Sv. Lenart v Slov. gor. v izbi št. 10 med uradnimi urami. Imenovano posest-
OUgovorni urednik: Franjo ZeboL
vo, nekdanja last rajnega Franca Ploj, ima vse vrli», ne dobrega posestva, Zatb vabimo katoliško in naredano misleče petične Slovence, da naj storijo svojo na-rodno dolžnost, da ne pride lep kos slovenske zemlje V nasprotnikove roke.
Konjice. Pri Sokalu je padel kadet Maks To-pdlšek, tukajšnji nojak. Labi je padel v Galiciji, tudi njegov brat.
Ljubno v Savinjski dolini. V petek, dne 13. avgusta je tukaj umrl upokojeni davčni oskrbnik Jožef Kavčič, doma iz Tolmina-
Zadnja poročila došla v pandeljeli dne IG. augusta.
Važna posvetovanja.
Naš zunanji minister baron Durian se je dne1 12, avgusta odpeljal v Berolin, kjer so se vršila ve-levažna posvetovanja. Dne 14. avgusta se je Burian zopet povrnil na Dunaj. Une 14, m. pa je bil naš-vojni minister pri cesarju Francu Jožefu v 'daljši av-dijenci.
Avstrijci 40 do 50 kilometrov pred Brest-Litowskom.'
Vojni poročevalci so že v soboto dne 14. avgusta brzojavljali z bojišča, da'stoji središče naše prodirajoče armade, namreč skupini nadvojvode Ferdinanda in generala Körwess, samo 40 do 50 km pred zunanjimi uttrdbami ruske trdnjave Brest-Litowsk.
Rusi izpraznjujejo Brest-Litowsk?
Petrograjska poročila pravijo, da Rusi izpraznjujejo z vso naglico trdnjavo Brest-Litowsk. Po železnici se prevajajo noč in dan iz trdnjave ogromne zaloge raznih vojaških potrebščin v Minsk.
Rusija zopet vpoklicala 2 mili-38 jgu jonajvojakov.
V Rusiji je bil dne 14. avgujsta izdan cesarski ukaz, s katerim se vpoklicu;© zopet 2,000.000 vojaških zavezancev, pod orožje.
Strah v Petrogradu.
Listu „Berliner Tagblatt“ se poroča iz Petrograda: V Petrogradu vlada med prebivalstvom zmešnjava in strah pred ukorakanjem ziavejzniškili Čet v Petrograd. Petrograjski last .Nowoje Wremja“ piše, da se tokrat ne sme misliti na leto 1812, Nemci nočejo sedaj prodirati proti Moskvij, ampak proti Petrogradu, ker je pot do Petrograda mnogo, krajša ih pa manj težavna, kakor proti Moskvi. Vrhutega so nemške armade tako številne, da lahko naphavijo sedem takih upadov v Rusijo, kakor jih je, napravil cesar Napoleon leta 1812.
40.000	strojnih pušk.
Nemčija ima na francoskem bojišču od morja pa do švicarske meje postavljenih 40.000 strojnih pušk. Na 40 nemških vojakov pride že ,e!na strojna puška.
Italijani zasedli Drač.
Milanski listi javljajo, da so' italijanske čete dne 8. avgusta zasedle albansko mesto Drač in bližnjo o-kolico. Baje so zasedli Italijani glavno mesto Albani« je vsled neke posebne pogodbe, katero je sklenila I-talija z albansko vlado.
V Egejskem morju se velik sovražni parnik potopil,
Dne 14. avgusta je potopil nemški podmorski čoln v Egejskem morju velik sovražni pi*evozni parnik s 10.000 tonami, ki je prevažal sovražne vojake. Bolniška ladja je rešila le nekaj malo moštva/.
Zeppelini nad Angleško.
V, noči od 12. na 13. avgusta sta priplula nad izhodno angleško, obal dva Zieppelina in sta metala bombe. Angleška poročila pravijo, da je bilo po teh bombah’ usmrčenih 6, ranjenih pa 23 oseb. En Zeppelin je bil poškodovan od angjošlkih strolov.
Tisk tiskarne sv. Carila v Maribora,