Milštvo In apravnistyo:
Maribor, Korošice ulice 5.
„STRAŽA“
ixhaj* tr pondeljek, sredo «n petek popoldne.
Rokopis ec ne vračajo.
X nredni&tvom se more govoriti vnk dan od II.—12. ure dopotd.
Telefon it 113.
Itaroenina Usta:
Celo teto ....	. - f 2	K
Pol leta ....	. . 6	K
Četrt leta ....	3	K
Mesečno . . . .	. . 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnik oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 33.
Maribor, dne 20. m area 1911.
Letnik III.
Obrtništvo in trgovstvo.
Kdor nima zaprtih oči, mora videti, da se obrtništvo in trgovstva na Spodnjem Štajerskem med Slovenci ne razvijata tako, kakor bi bilo želeti. Izmed večjih krajev lahko izvzamemo samo Celje. Dočim bi morajlo Število slovenskih obrtnikovi in trgovcev od leta do leta rasti, pa zasledujemo nasptomo dejstvo, da nazaduje ali se vsaj ne povzdigne.
Po našem mnenju sta dva glavna razloga za ta žalostni pojav. Na eni strani še vedno malomarno občinstvo, ki svojih ljudi niti takrat ne podpira, kadar bi to zaslužili, in na drugi strani pa — bodimo, tudi tv; tem oziru odkriti — nepovoljna skrb za trgovski in obrtniški naraščaj.
Ta nezadostna skrb se javlja na dva načina. Naši ljudje dajejo svoje fante k nemškim obrtnikom in trgovcem v izobraževanje. Mnogo fantov se pri tujih šefih narodno poizgubi, drugi so mlačni, k’i hočejo uspevati samo z laviranjem, in le malo jili je, ki se pri tujcih izobrazijo in vkljub temu narodno ne poiz-gubijo. V teni oziru bi morali naši rodoljubi po deželi paziti, da pridejo fantje v slovenske trgovine in obrtniška podjetja.
Drugi pogrešek pa je ta: Naši fantje se, recimo tudi pri slovenskih' šefih, nezadostno izobrazijo. Ves čas učnih in pomočniških let prežive v skrajno malenkostnih razmerah, ki duha ne povzdignejo, mu ne dajejo načrtov, niti ga opozore na potrebno sme-\ lost in podjetnost v divjem vrvenju trgovskega življenja. Po našem mnenju je to rak-rana za slovensko o-brtništvo in trgovstvo. Malenkostne razmere nam u-bijejjo trgovske in obrtniške talente, katere j imamo med slovenskim ljudstvom.
V tem oziru je dvojna zdravilo. Prvič, da se fantje dajejo v velike trgovine in obrtna podjetja, in drugič, da se bolj gleda na strokovno izobrazbo naraščaja. V Ljubljani imamo sedaj slovensko trgovsko Šolo, katero pa Štajerci na neodpustljiv način puščajo v nemar, ob enem imamo tam tudi obrtno šolo, na kateri istotako Štajerci niso najbolje zastopani.
Ako bi slovensko trgovstvo bilo s V. L. S. v prijateljskem razmerju, bi pri krasnem razvoju naših gospodarskih organizacij ne bilo izključeno, da tudi na Štajerskem mislimo na ustanovitev trgovske Šole.
PODLISTEK.
Kapitan Sharkey.
(Dalje.)
.„Na pomoč! Na pomoč! Hej, straža!“ je kričal pomagač; toda gusar mu je izprožil revolver v glavo, da se je prekucnil kakor od strele zadet.
Scarrow je skočil k vratom, toda stražnik mu je zamašil usta in z drugo roko ga je zgrabil okoli pasu.
,„Nič ne pomaga, gospod Scarrow“, je rekel Sharkey. „Pokleknite in prosite za svoje življenje.“
,,'Poklenili boste vi —i	", je zavpil Scarrow in
si oproščal usta.
„Zavij mu roko, Ned. Ali pokleknete zdaj?“
„Ne, ako mi jo tudi zvijete.“
„Zbodi ga palec globoko! “
...Magari šest palcev, nikdar!“
„Vrag me vzemi, toda to mi ugaja!“ je zavpil Sh'arkey. „Vtaknite svoj nož v žep, Ned! Rešili ste si kožo, Scarrow, a škoda je za tako junaškega moža, da se ne poprime obrti, kjer si pogumen Človek lahko kaj pridobi. Za navadno smrt niste rojeni, gospod Scarrow, odkar ste bili v mojih rokah, da pripovedujete to dogodbo. Zveži ga, Ned!“
„K peči, kapitan?“
„Pfuj, nikakor, peč je vendar zakurjena. .Ne uganjaj nikakoršnih gusarskih zločinov, Ned Galloway, ako ne zahtevam tega, ali ti pa dopovem, kdo je kapitan in kdo krmarski pomagač. Hitro ga priveži k mizi!“
„No, mislil sem, da ga hočete malo peči!“ je rekel krmarski pomagač. „!Saj ga pač ne mislite izpustiti ?“
„Ako sva bila tudi postavljena na suho na Ba-hamskem otoku, Ned Galloway, (vendar sem še vedno
Razmere pri južni železnici
Vedno večje in množeče se šikane, katerim je podvrženo slovensko uradništvo in slovensko občinstvo pri južni železnici, kličejo po remeduri. Naši poslanci so že posegli vmes in so se zavzeli posebno za slovenske železniške uradnike. Vložili so na železniškega ministra naslednjo interpelacijo:
(Interpelacija, poslancev dr. Benkoviča, profes. Jarca in tovarišev na ekscelenco gospoda železniškega ministra radi prestavljanja južno-železniških uradnikov slovenske narodnosti v nemške 'kraje.
V	Avstriji obstoji od vseh narodnosti, tudi od Nemcev, postavljen, z vsemi močmi podpiran princip, da se uradniki katerekoli narodnosti uporabljajo če le mogoče v krajih dotične narodnosti.
V	jezikovno mešanih krajih in okrajih bii se moralo pa ozirati na razmerje narodnosti, ki pridejo v poštev; kot princip bi moralo veljati, da naj nebo nobeden uradnik brez nujnega službenega vzroka v narodnostno tujem kraju uslužben, ker s tem bi se zabranil marsikateri narodnostni prepir.
Tega principa se je držala uprava e. kr. priv. južno-železniške družbe, kar se tiče slovenskega ali mešanega jezikovnega ozemlja sicer ne popolnoma neoporečno, vendar do zadnjega brez neposrednega izzivanja Slovencev. Toda tekom zadnjih let se množijo pritožbe radi razžaljivega, da celo izzivajočega preziranja jezikovnih zahtev Slovenskih potnikov in pojšiljalcev.' Pripomniti je pa tlelba, das te pritožbe proti upravi južne železnice ne izvirajo iz kake n aro. dno-osvajalne, temveč iz težnje, ohraniti narodno posest.
Celovfške kolodvorske afere — katere zadenejo tudi državno železnico — so iz interpelacij in govorov poslanca Grafenauerja zadostno poznane; tiste so postale cel Škandal. Nič manj Slovence razžaljivo je postopanje nemških južno-železniških uraldnikov na slovenski postaji Pragersko, kjer se želje slovenskih potnikov in pošiljaleev naravnost ignorirajo:	dosti-
krat se pa dogodijo radi netaktnega oBnaŠanja na-pram občinstvu obžalovanja vredni izgredi. Ravno-tako se je način, kako se je odstranilo narodno strpnega nemškega postajenačelnika iz Ptuja, obravnaval v časopisju na dolgo in na Široko.
Narodnostna nespiorazumljenja manjšega obsega med občinstvom na eni strani in med samo nem-
jaz poveljnik jn ti moraš ubogati. Vrag te vzemi, ti podlež, — ako se predrzneš oporekati mojim poveljem.“
„Ne, ne, kapitan Sharkey, ne tako vročekrvno, sir!“ je rekel krmarski pomagač, vzdignil "Scarrowa kakor otroka in ga položil na mizo. Hitro in spretno kakor mornar ga je privezal z razprtimi rokami in nogami na mizo in v usta mu je vtaknil dolgo ovratnico, ki je drugače navadno krasila guvernerjevo brado.
„iZ>daj pa se morava posloviti, kapitan Scarrow“, je rekel gusar. ,,’Ako bi imel pol tucata svojih veselih fantov, bi vzel tudi vaše bjago in ladijo, toda Roaring Ned ni mogel najti molčečih mornarjev. Toda v bližini je nekoliko ladjic in izmed teh si izberem eno. Ako ima kapitan Sharkey čoln, lahko dobi jam-bornik, in ako ima tega, lahko dobi dvojambornik, in ako ima dvojambornik, lahko dobi že barko, in kadar ima to, bo imel kmalu lastno ladijo — požurite se torej v London, ali pa se celo vrnem po vaš „Morning Star.“
Kapitan Scarrow je slišal, da sta obrnila ključ v ključavnici, ko sta zapustila kabino. Dočim je izkušal raztrgati .vezi, je slišal njih stopinje po krovu proti zadnjemu delu, kjer je visel Čoln s krmilom. Se vedno se napenjajoč in zvijajoč je zaslišal, kako so zaškripale vrvi in je čoln pljusknil v vodo.
Kot besen je trgal in vlekel vezi in slednjič se je zvalil na tla z odprtimi rokami in nogami, skočil na mrtvega pomagača, razbil vrata in zdirjal brez klobuka na krov.
„Hej! Peterson, Armitage, Wilson! “ je kričal. „Sablje in revolverje! Colne v vodo! Gusar Sharkey je v onem čolnu s krmilom! Pokličite levo stražo in vso moštvo v čolne!“
Čolni so pljusknili v vodo, toda hipoma je splezalo moštvo zopet na krov.
.„Čolni so preluknjani!“ so vpili. „Preluknjani so kakor sito.“
škega jezika zmožnimi ali narodno nestrpnimi južno-železniŠ|kimi uradniki na drugi strani, so v slovenskih krajih na dnevnem redu.
Zdi se, da obstoji gotov načrt, po katerem se slovenski uradniki pod vsakojakimi pretvezami prestavljajo v čisto nemške kraje, tako da se uporabljajo celo na. Tirolskem, Nižje-Avstrijskem in na Gor-njem-Sta.jerskem mnogoštevilni slovenski uradniki na oddaljenih postajah, bi si zastonj želijo nazaj v domovino, med tem, ko so slovenski okraji, da celo čisto slovenski kraji, preplavljeni z nemškimi uradniki, ki se izkazujejo s svojo narodno prenapetostjo, s katero brez kazni dražijo in izzivajo slovensko prebivalstvo.
Na drugi strani se pa 'slovenski uradniki v nemških krajih iz narodnostnih ozirov družabno bojkotirajo, s čemur se jim njih življenje greni. Značilen je slučaj v Spitalu ob Dravi, kjer se je uvedla proti dvema slovenskima uradnikoma edino radi tega, ker sta pri ljudskem štetju slovenski kot občevalni jezik navedla, akcija v velikem obsegu.
Na ta način se je vse jezikovno mešano, deloma tudi čisto slovensko ozemlje od Maribora do Beljaka slovenskih uradnikov I skoroda popolnoma očistilo. Slovenski uradniški aspiranti se sprejemajo le Še v zelo reduciranem številu.
Zato stavimo sledeča vprašanja:
„Ali je vaša ekscelenca pripravljena, uvesti preiskavo radi procentualnega in absolutnega razmerja. med slovenskimi in nemškimi železniškimi uradniki v slovenskih in jezikovno mešianih krajih c. kr. priv. južne železnice južno od Spielfelda, vštevši tudi progo Maribor—Beljak,
Posebno se naj dožene procentualna in absolutna sprememba razmerja v Škodo Slovencem tv zadnjih' petih letih.
Ali je vaša ekscelenca pripravljena dognati število v nemških in italijanskih krajih službujo'čih južno-železniškin uradnikov in povzročiti, da se prestavijo nazaj v slovenske ali jezikovno mešane kraje?	j	, ,	: U I 'i
Ali je vaša ekscelenca pripravljena vplivati na to, da se bo pri sprejemu uradniških aspirantov oziralo tudi na prosilce slovenske narodnosti, kakor odgovarja to številu slovenskega prebivalstva v okrajih južne železnice?“
Kapitan je bridko zaklel. Bil je prevarjen in ukanjen. Nad njim se je razpenjalo jasno, zvezdnato nebo brez vetra in upanja nanj. Jadra so medlo plapolala v mesečini.
Tam daleč zunaj je ležal majhen ribiški Čolnič, kjer so bili zbrani ljudje-ribiči okoli svoje razpete mreže.
Tih njih je bil Čolnič s krmilom, ki se je dvigal in potapljal v svetlih valovih.
^Izgubljeni sot“ je zavpil kapitan. ^Zavpijmo vsi naenkrat, fantje, da jih opozorimo na pretečo nevarnost!“ (Toda bilo je prepozno.
Prav v istem hipu je izginil čoln s krmilom v senco ribiškega čolna.' Razleglo se je dvoje naglih strelov, krik, potem zoppt strel, kateremu je sledila tišina. Zbrani ribiči so izginili.
In ko je potem nenadoma zapihal vetrič s sus-sexske obali, so se jadra napela) in čolnič je zdrčal proti Aitlaiitskemu morju.
II.
Kaj je počel kapitan Sharkey s S t e-p h e n o m Grad d očko m.
Poprava ladije je bila jako potrebna za starega gusarja. Veliko hitrost je rabil, da je lahko lovil trgovske ladije in uhajal vojnim ladijam.
T(oda ladija je le ostala urna, ako ji je vsaj enkrat na leto očistil dno in odstranil dolge rastjline m polže, ki se v tropičnem morju tako hitro naberejo na ladiji in jo obdajajo s skorjo.	.	.	.
V ta namen je raztovoril ladijo in jo pripekal v nek ozek zaliv, kjer je obtičala skoraj suha v plitvi vodi, pritrdil škripce na jambore, jo obrnil na eno stran in jo popolnoma ostrgal od prednjega do za
njega konca.	. ...
Tekom tednov, ko so imeli to opravi o, je bila ladija seveda brez obrambe; toda približati se ji je mogla le lahka, prazna ladija in poiskali so za to o-pravilo vselej skrit kraj, tako da ni bilo mnogo nevarnosti.	(Dalle PrA-)
Gospodarski paberki.
Finančni minister dr. Meyer je omenil v bančnem odseku, da se misli na povečanje kontingenta 10-kronskih bankovcev, ki zelo pomanjkujejo in na pre-kovanje starih goldinarjev v krone in petače. Kakor se zatrjuje, so petače v delavskih krajih zelo priljubljene za izplačevanje mezde.
V London jo zopet prispelo zlato in zato se u-pa (seveda Špekulacija) na zopetno znižanje obrestne mere. V očigled mednarodnega značaja londonskega denarnega trga se lahko reče: „Kaj bo to za toliko njih?
trgovinski minister je pred kratkim na nekem shodu v svojem volilnem okraju govoril o potrebi državnih investiranj. Tudi železniški minister se izraža v tem smislu. Poročilo o ugodnih davčnih dohodkih je napravilo temu ministru pogum, da je stopil v ospredje. Koliko pa stanejo investiranja? Telefon trgovinskega ministra zahteva za času odgovarjajočo izpeljavo 70 milijonov kron. Za železniška investiranja je že železniški minister Wrba izračunil 500 milijonov kron. To so seveda visoke svote, ki se pa obrestujejo takorekoč same in obremenjuje državni kredit samo dozdevno kot tekoča točka. Toda naši državni upniki so postali občutljivi tudi proti tistemu („dozdevno.“ Gre se pa tukaj za to, da se najde kak fi-naneielni izhod.
Železniška zveza Avstrije z Dalmacijo se bo menda sedaj enkrat res približala svojemu uresničenju. S tem se bo konečno vendar-le udejstvoval načrt Avstrije, ki že od leta 1870 obstoji, pa ga je do-sedaj Ogrska znala še vedno preprečiti. Za zboljšanje gospodarskega položaja v Dalmaciji je direktna železniška zveza neobhodno potrebna.
Dva shoda.
Sv. Križ tik Slatine.
Občni zbor Katoliškega političnega društva za rogaški okraj včeraj dne 19. t. m. se je dobro obnesel. Po večernicah se je zbralo lepo Število zavednih mož v prostoru čitalnice.
Častiti gospod nadžupnik Koroišec je kot. predsednik društva otvoril zbor s pozdravom na vse navzoče.
Po poročilu o letnem delovanju je sledila volitev odbora. Izvoljeni so kot odborniki1:;! siadžupnlik Franc Korošec, župan Martin Debelak, župan Jane! Roškar, župan Matevž Košak, posestnik 'Jakob Conč, posestnik Matija Ttadina, kaplan Josip Kranjc, pos. Jakob Prah, GaŠpar Korez. Namestniki: župnik M. Roškar, posestnik Janež Vogrinc, posestnik Ajndrej Bele, posestnik Tomaž Prah, kmečki sin M. Pelko. Računski pregledovalci: župnik Franc Višnar, pos. Miha Plemefnitaš, posestnik Jožef Peki,
Za tem je imel gospod urednik Kempern daljši govor, v katerem je očrtal politični položaj v deželnem in državnem zboru in označil delovanje S. K. Z. za slovenskega kmeta. Govoru je sledilo živahno pritrjevanje in so bile naslednje resolucije z navdušenjem sprejete:
1.	Volilci, zbrani na občnem zboru Katoliškega političnega društva za rogaški okraj odborujejo zopet in zopet obstrukcijo slovenskih poslancev v Gradcu: le-ti naj vstrajajo do zmage, volilci stoje za njimi.
2.	Slovenskemu klubu na Dunaju se izreka popolno zaupanje in svojemu državnemu poslancu dr. Korošcu iskrena zahvala za vse njegovo delovanje.
3.	Najodločneje se protestira zoper nameravani vinski davek.
Radi odprtja sejmov se nič ni sklenilo.
Konjice.
Klntoliško slovensko politično društvo je sklicalo za nedeljo dne 19. marca po večernicah svoj občni zbor. Udeležba je bila veličastna. Zastopan je bil ves konjiški okraj. Možje domače župnije so prišli polnoštevilno.
Predsednik društva, posestnik Napotnik Franc, je s prisrčnim pozdravom otvoril občni zbor ter je o-menil, da slavi društvo letos 401etnico svojega plodo-nosnega delovanja v konjiškem okraju.
Besedo dobi nato gospod Franc Ž e b o t iz Maribora, ki opiše delovanja naših poslancev v Gradcu in na Dunaju. Govornik omenja tudi zadnji Linhartov shod v Konjicah, na katerem je skušal pobijati obstrukcijo naših poslancev v deželnem zboru v Gradcu ter napadati tudi naše denarne zavode. Govornik je srečno pobil vse neresnične trditve Linhartove na zadnjem shodu v Konjicah. Nato je govornik raz. ložil zbranim živinorejcem velik pomen Osrednje zadruge za vnovčevanje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru, katera je začela redno poslovati.
Predsednik Napotnik poroča nato o delovanju konjiškega okrajnega zastopa, ter je pojasnjeval, kako nemško-liberalna večina ne upošteva zahteve slovenskega kmečkega prebivalstva.
Tajnik društva, gospod Preglej, je poročal nar to o delovanju društva, blagajnik, gospod Jurhar, pa o blagajniškem stanju.
Pri volitvi odbora je bil za društvenega predsednika izvoljen zopet gospod Napotnik, osi ali odbor je ostal stari, le namesto tajnika je bil izvoljen vikar častiti gospod Jurhar, za blagajnika pa častiti gosp. Podpečan.
Gospod župnik Preglej je nato Še govoril o gonji nemškutarjev proti slovenskim posojilnicam.
Predsednik je zaključil s pozivom k edinosti iu skupnosti. V. poletju bo društvo z velikim shodom proslavilo 401etnico svojega obstanka.
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 17. marca.
Danes je imela zbornica zopet plenarno sejo. Najprvo se je nadaljevala debata o agrarnih resolucijah; potem, ko so govorili trije govorniki in poročevalec Povše, so bile resolucije sprejete.
Za tem je prišlo na dnevni red prvo branje re-krutne predloge. Kot drugi je govoril poslanec profesor Janc, ki je v imenu Slovenskega kluba izjavil, da bo njegova stranka brez ozira na opozicionelno stališče napram vladi glasovala za predlogo. Avstrija bo samo tedaj močna, kadar bo imela močno armado. S. L. S, bo glasovala za, navzlj/6; čudnemu ravnanju z italijansko fakulteto. Romanje svobodomiselnih poslancev v Rini ni drugega, kakor hinavstvo. Zato bi pa radi nesli s seboj italijansko fakulteto kot darilo. Krščanski socialci si bodo najbrže premislili in ne bodo đrugokrat podpirali na deželi nemške svo-bodomiselce, ki pa na Dunaju volijo socialne demokrate. Nazadnje je govornik še izrazil željo, da bi naj znali oficirji dotični jezik, katerega v pretežni večini govori moštvo kateregasibodi polka.
Govorili so še drugi poslanci, kakor dr. Fili-pinskv (češki socialdemokrat), ki se je pritoževal radi trpinčenja rekrutov in radi vednega višanja- vojaškega kredita.
Nato se je obravnava prekinila in se je nadaljevalo posvetovanje o nujnem predlogu posl. Sokola in Baxe radi narodnostne enkete na Češkem. Ker je pa bilo že pozno, se je seja prekinila in se bo nadaljevala v torek dne 21. t. m.
Zborovali so pa prav pridno tudi razni odseki, kakor proračunski, ki ima prihodnjo sejo v pondeljek popoldne; potem odsek za živinske kužne bolezni, naučni odsek in odsek za državne nastavljence.
Pri ministrskem predsedniku baronu Bienerthu so se zbrali danes opoldne načelniki strank večine. Po tej seji, kateri bo sledila v torek seja vseh načelnikov, se je povdarjalo in zatrjevalo, da se je politični položaj zboljšal in so vse gdvorice o razpustitvi zbornice neutemeljene.
f Dr. Moritz pl. Schreiner.
V	petek dne 17. t, m. zjutraj je umrl v Gradcu nekdanji voditelj štajerskih Nemcev dr. Moritz pl. Schreiner. Rojen je bil dne 4. decembra 1824 v Olomucu na Moravskem, dosegel je tedaj starost 87 let. V revolucionarnem letu 1848 je prišel v Gradec, kjer je pričel svojo politično kariero. S kratkim presledkom je bival ves čas v Gradcu. Od leta 1870 do 1873 je bil graški župan. Ker je postal leta 1874 deželni odbornik, je resigniral na župansko čast. Deželni odbornik je bil do 1897. Leta 1899 je bil poklican v gosposko zbornico, kjer se je pridružil stranki ustavo-vernih.
Z dr. Schreinerjem, ki se sedaj sicer že več let ni aktivno udeleževal političnih bojev, leže v grob pravi tip avstrijskega liberalizma iz 70. let. Fin in koneilianten, kakor je bllT si je znal pridobiti privržencev in ustvariti vodilno vlogo. Napram političnim in narodnim nasprotnikom ni bil radikalen in nasilen hujskač, ampak previden in vstrajen. Nemški listi prinašajo dolge panegirike na njegove zasluge za nemštvo. Nam Slovencem ni bil naklonjen in nimamo nikakega vzroka za njim žalovati. Schreiner je bil tisti, ki je vpeljal za Spodnje-Stajersko manjšinsko Šolo, ki naj bi pomagala ponemčiti slovensko deeo in Schreiner je bil eden najstruppnejših nasprotnikov slovenskih gimnazijskih paralelk v Celju.
HrvaSki sabor.
V	dobro poučenih krogih se zatrjuje, da bo sabor začetkom junija zopet sklicab. Dr. Tomašič hoče še poskusiti s saborom v njegovi sedanji sestavi delati. Ce se pa ta poskus ne bi obnesel, bo sabor odgođen do jeseni, ali pa bo razpuščen.
Prvi avstrijski dreadnought.
V	morje bodo spustili prvi avstrijski dreadnought „Franc Jožef I.“ dne 41. junija, kakor se je sedaj definitivno sklenilo. Cesar bo najbrže res prišel pri tej priliki v Trst in rezidiral na jahti jMiramar.“ Projektirane so velike slavnosti.
Dogovor glede oboroževanja med Avstrijo,
1	in Italijo.
Zveza laških trgovinskih zbornic je imela 'dne
16.	t. m. sejo, kateri je predsedoval predsednik milanske trgovinske zbornice Salmoirahi. Predsednik je omenil idejo profesorja dr. Kobatscha, naj se Italija in Avstro-Ogrska sporazume glede omejitve oboroževanja. Zbor je s posebnim veseljem vzel to misel na znanje.
Jubilej poslancev dr. Kramara in dr.
Pacaka.
Ta teden bosta slavila poslanca dr. Karel Kramar in dr. Bedrich Pacak 2Qletnico svojega parla-
mentarnega delovanja. Pred 20 leti sta bila aamreč prvič izvoljena ,v parlament kot mlaidočeška kandidata proti staročeŠki strariki.
Pretep v bosanskem deželnem zboru.
Pred glasovanjem radi budgeta notranje uprave je prišlo med srbskim poslancem Gjurkoveckim in hrvaškimi poslanci do prepira, ki se je razvil v pretep. Poslanci so obmetavali eden drugega z raznimi predmeti in titulirali eden drugega s psovklami. Poslanca Kočič in Todorovič sta v obrazu krvavela». Ker ni bilo miru, se. je seja prekinila.
Ko se je seja zopet otvorila, je poslanec Gjur-koveeki obžaloval svoje izraze, nakar je predsednik izjavil, da ga ne bode ostreje kaznoval in mu je podelil samo ukor.
Vsa zadeva se je izročila disciplinarnemu odseku v preiskavo.
Izseljevanje v Združene države.
V mesecu januarju 1911 je dospelo v Združene države po statistiki iz Washingtona 55,548 prekomorskih potnikov, 37.361 moškega in 17.983 ženskega spola. Od skupnega števila je bilo 36.361 priseljencev, 7243 nepriseljencev in 9726 državljanov Združenih držav. Nazaj poslanih je bilo v januarju 2218 izseljencev, od teh 1534 z Ellis Islanda.
Od julija 1910 do februarja 1911 je dospelo v Združene države 770.119 (prekomorskih potnikov, in sicer; 473.487 moškega in 296,632 ženskega spola. Od skupnega! števila je bilo 489.658 priseljencev, 83.325 nepriseljencev in 182.912 državljanov Združenih držav. Nazaj poslanih je* bilo v sedmih mesecih 14.224 pfisekjencev. Od 36.361 priseljencev, ki so 'dospeli v januarju v Združene države, je bilo 2637 Nemcev.
Od 489.658 priseljencev, ki so dospeli izza pričetka fiskalnega leta v Združene držalve, jih je izstopilo 35)5.745 v luki new-yorŠki, 21.635 v Bostonu, 23.168 v Philadelphiji in 14.391 v Baltimoru. Nazaj poslanih je bilo v tej dobi 7944 z Ellis Islanda, 338 iz Bostona, 297 iz Philaclelphije in 61 iž. Baltimora.
Statistika o potniškem gibanju iz Združenih držav je dogotovljena samo za pet mesecev novega fiskalnega leta in ima naslednje podatke: Iz Združenih 'držav jo odpotovalo od julija do decembra 126.701 izseljenec, 86.473 neizseljencev in 132.946 državljanov Združenih držav, skupaj 346.120 oseb. Od 126.701 izseljenca je bil 7101 Nemec in od neizseljencev je bilo 5797 Nemcev, skupaj 12.848 Nemcev. V petih' mesecih se je prebivalstvo Združenih držav pomnožilo za 27.433 Nemcev.
Leta 1908-1909 se je izselilo v Združene države iz Italije 182.218 oseb, iz Avstro-Ogrskega 170.191, iz Rusije in Finske 120.460, iz Angleškega in Irskega 71.826, iz Nemčije 25).540, iz Švedskega 14.474, iz Grškega 14.111, iz Norvdškega 13.627 oseb.
Neki češki amerikanski dnevnik prinaša sledečo statistiko: V zadnjem desetletju (do julija lanskega leta) se. je naselilo v ameriške Združene države 97.702 Ceha, 90.603 Bulgari in Srbi, 309.729 Dalmar tincev, Bošnjakov in Hercegovcev, 200.000 Hrvatov in Slovencev, 873.000 Poljakov, 143.000 Ukrajincev, 332.446 Slovakov. Skupaj torej okoli dva milijona Slovanov.
Raznoterosti.
Osebne vesti. Absolvirani jurist Richard Koro-pec je sprejet kot praktikant za politično konceptno službo. — Kot poštna oficijantinja za Zidani most je imeno' rna Ivana Hochmuth. -- G. F Vaupotič jr imenovan za poštnega, oficijanta prvega razreda na postaji Zidan most.
Železnica Celje—Zeltweg. Predlog poslancev dr. Benkoviča, dr. VerstovŠeka in tovarišev radi izpopolnitve železnice Celje—Zeltweg in radi zidanja državnega kolodvora v Celju. Proga Celje—Zeltweg obstoji iz lokalne železnice Celje—Zeltweg, iz kot železnica drugega razreda grajene delne proge Velenje—Spodnji-Dravograd, iz kot sekundarna železnica grajene proge Spodnji-Dravograid—Wolfslberg in 'konečno zopet Wolfsberg—Zeltweg; proga Zeltweg— Celje se v Celju priklopi glavni progi južne železnice, v Zeltwegu pa progi državne železnice Sv. Mihael—Pontabel. Te razmere gotovo ne pospešujejo prometa na progi Celje—Zeltweg; to dokazujejo raznolične pritožbe radi osebnega in tovornega prometa, radi nezadoistneiga voznega reda, radi slabih zvez s Celjem, Spodnjim-Dravogradom, z Zeltwegom itd. Potrebna izpopolnitev te proge in zidanje državnega kolodvora v Celju je postala nujna potreba prebivalstva, posebno zato, ker se bo potem, ko bo dograjena proga Polzela—Kamnik, osebni kakor tovorni promet na tej progi znatno zvišal. Izpopolnitev te proge leži tudi v interesu njene rentabilitete. Mi stavimo predlog: Visoka zbornica izvoli skleniti: „Visoka vlada se poživlja, da progo Celje-Zeltweg izpopolni kot železnico drugega razreda in da postavi v Celju državni kolodvor.“
Južna železnica objavlja sledeči ratzglas: Brzo-vlaki Dunaj južni kolodvor—Ljuhino—Beliak— Bozen-Gries—Meran in nazaj bodo začeli voziti ne Še le od dne 12. aprila, temveč že od dne 24. marca 1911, in sicer z direktnimi vozovi I. in II. razreda Dunaj— Meran in nazaj. Prvi odhod iz Dunaja južni kolodv. dne 24. marca 7.25 zjutraj. Prihod v Bozen-Gries 9.47 zvečer, Meran 10.55 zvečer. Prvi odhod iz Merana
dne 29. marca 5.10 zjutraj, iz Bozen-Gries 6.15 zjutraj. Prihod na Dunaj južni kolodvor 9.7 zveöer. — Brzovlak, ki odide iz Dunaja 7.25 zjutraj ima od dne 24. marca naprej v Franzensfeste direktno zvezo z Inomostom. Prihod tja 10.43 zveöer. Namesto dne 12. aprila se bo začel promet lokalnih osebnih vlakov St. 57 in ,60 na progi Franzensf£ste—Bozen-Gries in obratno že dne 24. marca, — Natančni vozni red vseh zgoraj imenovanih vlakov bode v od 1. oktobra 19(10 veljavnih voznih redih.
Kdo daruje za nemško šolo na Pesnici? Po 26 K: Jager, Lebarič, Kokol, Günther, Hruška, Fušel, vsi iz Pesnice, in Reininger iz Poličkega vrha. Po 10 K: Poriö (LajterŠperg), Du^ič (Pesnica). Jö pač med njimi tudi takih, katerim po materinsko pomaga Süd-markai
Novi železnični program. Pretekli teden je železniški odsek pozval železniško ministrstvo, naj tankoj. predloži program lokalnih železnic, v katerega se naj uvrsti vse proge, ki so bile v prejšnjem lokalno železniškem programu, nadalje že uvrščene lokalno železniške projekte, kakor tudi pregled lokalnoželez-niških prog, katere se namerava graditi. 'Tiakrat je železniški minister dr. Glombinski izjavil, da bo predloga kmalu dovršena. Ko so pa v soboto dne IS. t. m. pri konferenci z ministrskim predsednikom stranke v oöigled novim bremenom, .ki jih bodo ljudstvu naložila nova pojasnila, zahtevale, da se stori tudi kaj za dobrobit in potrebe ljudstva, ki samo daje, dobi pa malo ali niö, posebno pa, da se priöne z gradnjo lokalnih železnic, je izjavil dr. Glombinski, da je novi lokalno-železniški program že dovršen, in je še samo to potrebno,da se odobri od notranjega ministrstva, posebno pa še od finančnega, nakar se bo lahko predložilo zbornici predlogo 70 lokaflnih železnic, katerih stroški so proračunjeni na 232 milijonov kron. Kakor se poroöa, so v tej predlogi vštete 33 proge starega programa, katerih stroški so proračunjeni na 90 milijonov kron, in katerim, se je pridružilo več novih prog s stroški 140 mil. K. 0'jd novih železniških projektov odpade na Češko 26 mil., na Moravsko 6 milijonov, Galicijo 13 milijonov, Štajersko (Gle isfl o rf — H ar tb e r gX 1(5 milijonov, Kjranjsko (Polzela—’Motnik), Primorsko in Dalmacijo (Zeder— Demis) 28 milijonov, (Gorica—Čedad) 8 milijonov. iTo poročilo, kakor ga sedaj prinašajo listi, gotovo ni popolno, ker se s slovenskim ozemljem postopa že bolj nego po mačehovsko. Upamo, ka bo železniško ministrstvo izpolnilo vsaj majhen del naših najnujnejših zahtev in se vendar vsaj nekoliko tudi ozrlo na naše zanemarjeno Spodnje-Štajersko.
Veleizdajalci. Naši štajerčijanci so veleizdajalci, v celem pomenu besede. Njihovi skriti in prikriti voditelji so nestrpni nemški nacionalci, ki žive v debelem prijateljstvu z vsenemci ala Malik in gore za protestantizem. VsenemŠtvo in protestantizem pa ni drugega, kakor veleizdaja. Vsenemci hočejo potom lu-trovstva pregnati katoliške Habsburžane in na njih mesto '.postaviti protest antovske Hohenzollernce, ki bi naj vladali pangermanijo, ki bi se raztezala od Sev. morja do Adrije. Štajerčijanski govornik in reprezentant za javnost Linhart je že rekel, kakor smo o-petovano pribili, da so posilinemci predstražarji — nemštva, razumeti je to seveda, ker je bilo govorjeno na zborovanju vsenemškega dijašstva kot lutrovsko vsenemŠtvo, Ti veleizdajalci, ki bi nas- radi potisnili pod Prusijo, so začeli delati z vsemi silami proti slovenskim denarnim zavodom, češ, da niso sigurni,;, Ta gonja je brezprimerna podlost. Ce je kaj v nevarnosti, potem so razni nemški denarni zavodi, ki morajo vzdrževati razne „nemške hiše in domove“, ki so skrajno pasivni ter imajo naložen svoj denar pri raznih zadolženih nemškutarjih. Ti izdajalci so pričeli gonjo iz dvojega vzroka:	Prvič vlada pri njih
grozna suša. Blagajne so prazne in če bi prišlo do najpohlevnejšega runa, gredo bankrot, ker imajo denar nesrečno in pod kritiko investiran. Drugič menijo štajerčijanci, da bodo s slovenskimi vlogami dobili tudi slovenske upnike. Ker pa ni nobena odvisnost tako škodljiva in nevarna kot gospodarska, mislijo, da se bo lažje uresničilo njihove veleizdajalske načrte, če bo slovensko ljudstvo z njimi v denarnih zvezah in od njih odvisno. Zato pravimo: Ljudje bodite pametni! Ne hodite nemšikutarskim sleparjem na lim in ne pletite si sami zanjke, v katero bi vas radi vjeli! Z veleizdajalci ne sme imeti pošten Slovenec ničesar opraviti!
Osrednja zadruga za vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru je imela danes dne 20. marca svoj oljčni zbor. Kljub nujnemu poljskemu delu se je zbralo veliko Šjtiev^o zadružnikov-živmo-rejcev v Mariboru. .Občni zbor je otvoril mesto zadržanega, predsednika gospod Brenčič. O delovanju za-.druge je ppročal gospod Pušenjak. Gospod inštruktor Krištof iz Ljubljane je predaval o živinoreji. Občnega zbora se je udeležil tudi zastopnik dunajske vnovčevalne centrale, gospod Patzak.
Popravek. Sklicuje se na par. 19. t. z. zahtevam, da priobčite v svojem listu v smislu gori navedenega določila glede na Vaš ölanek v štev, 29 pod imenom „Blamaža“ naslednji popravek:	Ni res, da
se liberalen dr. Gorišek ogiba slovenske gostilne v trgu in zahaja k Aublu, od koje gostilne sta se oddala dva glasa za nemšlkutarsko stranko, res pa je, da se liberalec dr. Gorišek ogiblje dosledno gostilne Karla Aubla, od koje gostilne sta se oddala dva glasa za nemškutarsko stranko ter da hodi dosledno in edinole v edino slovensko gostilno v trgu. Sv. Lenart, dne 14. marca 1911. Dr. Gorišek. - Pripomba
uredništva: Zelo vzradoščeni, da je od gesla: Svoji k svojim živeči liberalni gospod advokat pri obiskovanju gostiien tudi že začel izvrševati to vse hvale in vsega posnemanja vredno geslo, mu pošiljamo rodoljubne pozdrave. Na zdar! doktore!
Za „Slov. Stražo“ je nabraja gospodična Jos RaSdolič v veseli družbi pri vinogradu gospoda Pušenjaka na Kršnici na svoj god 20 K.
Podporno društvo za slovenske visokošolee na Dunaju je razdelilo letos že vsa doseđaj došla darila svojih dobrotnikov, tako da je bilo primorano v tekočem mesecu vsem prosilcem podpore znižati, mnogim iPa celo odbiti. Prihodnji mesec pa društvo sploh ne bo moglo deliti nobenih podppr, ako društvu ne ostanejo zvesti stari dobrotniki in ne pridejo tudi novi darovalci na pomoč. Uspešno delovanje društva se razvidi iz tega, da je v zadnjih pptih mesecih razdelilo med zares potrebne in pridne dijake nad 5000 K; sedaj pa žalibog ne more svoje haloge dalje vršiti brez pomoči slovenskega občinstva. —- Darove sprejema blagajnik' Ivan Luzar, nadrevident južne železnice v pokoju, Dunaj, III., Reisnersträsse 27.
Slovenec — poštar v Združenih državah. Rev. Ivan Smolej, župnik češke župnije v Novem Hradcu, Severna Dakota, je bil imenovan ž odlokom z dne 8. februarja 1911 od glavnega poštarja v Washington«, D. C., poštarjem v Novem Hradcu, a poštnim asistentom tamošnji učitelj, gospod Josip Pelešika. Poštni urad je začel uradovati dne 15. marca 1911.
„Zarja.“ Slovensko katoliško akademično tehn. društvo „Zarja“ si je izvolilo za letni tečaj 1911 sledeči odbor: iur. Anton Ogrizek, predsednik; iur. Anton Kodre, podpredsednik; iur. 'Joško Senk, tajnik; iur. Jakob Hodžar, blagajnik; phil. Josip Gombotz, knjižničar; iur. Vekoslav Remec, gospodar; iur. Pavle Rupnik, odborniški namestnik.
Sah. Kakor smo že poročali, se je vršil šahovski turnir v San Sebastiane. Sedaj je izbojevan. Naš slovenski rojak Vidmar še je dobro držal ko konca. Zmagal je Še le 231etni Kubanec Capablanca z 9% točkami. Vidmar je ostal z 0 točkami na drugem mestu in je dobil tudi darilo. Med premaganimi so znani Šahovski mojstri, kakor:	Marshall, Schlech-
ter, Duras in drugi. Capablanca bo sedaj napravil turnejo čez celo Evropo.
Štajersko.
podpisa, bom dopisniku prav tiho na uho pošepetai, da jaz ne podpišem rad kake advokatske ovadbe, ker so mi takozvani „advokatski knifi“ precej znani. Laž je pa, da bi isto vsi podpisali. Pač pa se je določile?, da bi naj dotično ovadbo od vsake stranke podpisala enkrat svoje čarobno ime — podpiši se! Ne samo: — trojica. Sedaj pa, neznani dopisnik, razkrij vendar popravi —, ampak ob obnem: popravi se! — Dr. Tiplič.
Celje. Pred okrajnimi sodiščem je bil obsojen nemški zobozdravnik dr. Sadnik na 30 K globe, fcefi je imenoval gospoda Hoppe j a, zobotehnika pri dr. Sernecu, „jfušerja.“
Celje. Tukaj je umrl krojački mojlster gospod Rudolf Ttabor. Ranjki je bjl jako priljubljen. N. v m. p.!i
Celje. NemjŠki dobrotniki. V soboto dne 18. t. m. se je vršila v celjskem nemškem gledališču dobrodelna predstava, pri kateri so nastopili diletante. Sodelujoče dame so dobile Šopke, kateri so se pa (.nota bene) plačali iz dohodkov, predstave. Da igrajo razni celjski gospodje kavalirje napram damam, zato se morajo napravljati dobrodelne) p^edstiave, in iz denarja, ki je namenjen prepotrebnim ubožcem, se kupujejo nepotrebna darila, ki se že drugi dan vržejo na smetišče.- To je (vsekako zanimiva uljudnost.
Št. Janž na Vinski gori. V nedeljo dne 26. t. m. se vrši po rani sveti maši shod Slovenske kmečke zveze v. gostilni gospoda Žagarja. Na shod pride državni in deželni poslanec gospod dr. K. Verstovšek, ki bode govoril tudi o občinskih* volitvah.
Petrovče. Okrajni zastop Celje je s pomočjo petrovske občine za primerno ceno prevzel most črez Savinjo, kateri veže okrajne cestne proge Petrovče— Kasase—Liboje in Petrovče—Kasase—Griže, in kateri ima okoli 100 metrov dolgosti. Navedeni most je bil dosedaj v privatnih rokah in so njegovi lastniki pobirali mostnino. Odkup in prevzetje navedenega mosta v oskrbo okrajnega zastopa je torej tako za ooči* no Petrovče, kakor za celi okraj največjega pomena, ker se bode v slabem stanu se nahajajoči most temeljito popravil, mostnina pa za vselej opustila. S tem se odstranijo dosedanje prometne ovire, kar je za gospodarski, trgovski ih industrijski razvtoj in napredek občine Petrovče in velikega dela celjskega okrar ja silno važno. S popravilom mostu, katero lepo napreduje in katero bode v kratkem dokončano, se je že začelo.
Maribor. Samoumor. V petek dne 17, t. m. se je ustrelil Ernst Tise harr o, jauci, je bil pri svojem očetu, ki ima gostilno pri „črnem orlu“:, točaj. Kaj da je mladega, šele 18 let starega fanta gnalo v smrt, ni znano.
Maribor. Vjeti kurji tat, V soboto dne 18. t. m. ja tukajšnja policija prijela znanega kurjega prijatelja Vertiča iz Brežic, ker je ponovno kradel kokoši in ga je žandarmerija radi tega delikta zasledovala. Izročilo se ga je okrožni sodniji.
Maribor. Mariborski krojaški pomočniki so odpovedali svojim mojstrom plačilne pogodbe. Zahtevajo 20% zvišanje svojih mezd.
Sv, Lenart v Slovenskih goricah. Tiplič — popravi! — Znani dopisnik me z nekim dopisom v „Sl. Narodu“ z dne 14. t. m. zopet izziva in poziva, da mu moram ponovno popraviti nekatere laži. Ne morem nič za to, Če se bode dopisnik zopet blamiral. Dopisnik se nekoliko huduje, da nočem javno imenovati njegovega imena, dasiravnö ga Laje dobro poznam. V svoji znani neumnosti (dopisniku na ljubo se bo služujem njegovih lastnih izrazov) me upa na ta način potlačiti, če bi jaz jajvno imenoval njegovo ime. Zdi se mi, da ta znani-neznani dopisnik občuti nepo pisljivo, rekel bi: psihopatično, perverzno veselje, če zamore dirjati na sodnijo in vložiti kako tožbo radi razžaljen ja časti. Tudi umljivo — ta 'kšeft nese iz žepa ali v žep! Priznam, da Še. nikoli nisem dobil v časopisu takega zadoščenja, kakor mi ga je dal neznani dopisnik' z zgornjim dopisom. Ne z eno besedo si ni upal dopisnik ovreči resnice mojega pojasnila v „.Straži“! Ne z eno besedo! S tem molčanjem dopisnik očitno prizna, da je bilo moje pojasnilo od prve do zadnje črke resnično. To tudi dopisnik sam pri-pozna s svojimi lastnimi besedami: i,jVse je bila le grda laž — liberalno falotstvo.“ — Jaz pa Še enkrat ponavljam: Ne samo liberalno, ampak faktično faiot-stvo so bile podle laži, ki jih' je prineslo liberalno časopisje o meni in poslancu Roškarju v zadevi tukajšnjih občinskih volitev! Kako lep slavospev mi poje dopisnik s sledečimi besedami: „Nemci in nemškutarji so mu (dr. Tipliču) napravili že mnogokrat sitnosti z ovadbami na deželne oblasti.“ Živa resnica! In zakaj pa so mi neki že ti ljudje mnogokrat napravili z ovadbami sitnosti? Mar zategadeb. ker sem „nem-škutarski podrepnik“, kakor me1 dopisnik imenuje ? Živa resnica pa je ravno tako, da dopisniku tukajšnji Nemci ne bodo nikoli delali z ovadbami sitnobe, ker jim isti ni nevaren in se jih boji. Da bi pa dopisnik radi svojih lažnjivih dopisov ne ostal pred javnosti o nobit in blamiran, se je podal s svojimi lažmi na popolnoma drugo — privatno polje. D mojem pojasnim molči kakor grob, pač pa mu naenkrat ne dopada moj zdravniški distrikt. Pa dopisnik: pač ne more živeti brez laži — kakor riba ne brez vode! — Resnici na ljubo moram namreč pojasniti, da kot di-striktni zdravnik nimam 600 K, pač pa 1530.37 K letne plače. Ce li je neznani dopisnik v tej zadevi iz hudobije ali pa iz svoje znane brihtnosti zopet tako veliko laž pisal — ne vem! Kar se pa tiče nekega
Brežice. V brežiškem okraju trosijo brezvestni ljudje lažnjivo govorico, da je podpisani zavod močno udeležen pri Glavni posojilnici v Ljubljani, da se mu vsled tega majejo tla in da bode moral ustaviti svoje poslovanje. V pomirjenje vlagateljev izjavljamo, da so vse te govorice neosnovane in neutemeljene in da je zavod trden in soliden, o čemur se vsakdo lahko prepriča iz letnih računov, kateri se vsako leto predložijo javnosti. Izjavljamo nadalje, da bodemo proti vsakomur, kateri bi širil lažnjive govorice o zavodu, brezobzirno postopali in mu dali priliko, da pri sodniji dokaže resničnost svojih obrekovanj. —Ravnateljstvo brežiške posojilnice.
Koroško •
Sveče v Rožu. Katoliško sito vensko izobraževalno društvo „Kočna“ v Svečah, priredi v nedeljo dne 26. marca 1911 popoldne po blagoslovu pri „Adamu“ v Svečah društveno zborovanje po sledečem vs-poredu: 1. Poučljiv govor. 2. Lepa in ganljiva pet-dejanska igra „Ljudmila“ z živimi slikami. (Igra 12 deklet.) 3. Tamburanje in slučajnosti. 4. Petje; nar stopi prvikrat domači moški pevski zbor društva ;JKo-čna“ v Svečah, ki šteje 15 članov. Vstopnina za ude 20 vin., za neude 40 vin. Povabljeni ste vsi prijatelji poštene in poučne zabave, Slovenke in Slovenci!. Pridite v obilnem številu!
Šmihel pri Pliberku. Naše Slovensko katoliško izobraževalno društvo bo imelo v nedeljo dne 26. suše a, popoldne ob 3. uri svoj 4. letni redni občni zbor pri LikeLu v Šmihelu. Na vsporedu je: Pozdrav, poročilo odbornikov, volitev odbora, poučen govor in slučajnosti. Udje in prijatelji društva, pridite v obilnem Številu.
Gorica. Pozdrav Orlom iz 'Južne Amerike. Vrl član mladeniške organizacije na Goriškem, Stefan Škorjanc, ki živi sedaj v Argentini ji, piše goriškemu „{Novemu času“ naslednje vrstice: „La Plata, 15. februarja .1911. Dragi bratje Orli! Dosti časa je že, odkar se ne vidimo in .dolgo že nisem nič čul o vas! Sedaj pa se mi je posrečilo, da sem dobil, kar sem tako želel, dobil sem „Novi čas.“ Z velikim veseljem sem ga sprejel in najprvo pogledal, če piše kaj o mojem rojstnem kraju, St. Ferjanu. In res! Takoj v p mi številki berem, da naše šentferjansko društvo napreduje, To me veseli. Fantje, le tako naprej, da zatrete v St. Ferjanu zli liberalni duh. Prav veseli me, da bodem vsak teden izvedel lahko, kako napredujejo naša društva in Orli na Goriškem. Vsem manom Slovenske krščanskosocialne zveze, m poseuiO' fantom, kličem krepak „Nazdar!“ Ostajam vat, r
Stefan Škorjanc.“	,	..
Gorica. Za rodbino ponesrečenega zrakoploy-ca Rusjana so v Belgradu nabrali 2795 dinarjev m 15 par.
m
Kdor želi
denar prihraniti, ter za-neslijivo dobro blago po niaki ceni knpiti, na) gre a zaupanjem v po šteno trgovino
Janko Artman-a
v Sent Jur ob Južni žel.
Vage
ia vagone, voze (mostne), centimalne.Skalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake dru-ge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kal&b,
tovarna za vage,
Brno, Menice Moravsko.
80
Slovanska obrt
POSLANO.
Veletrgovina špecerijskega blaga in deželnih pridelkov
Anton Kolene: Celje
Narodni dom in Graška cesta 22 v lastnik hišah.
Priporočam se gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjib dnevnih cenah. — Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje za cerkve.
Slavnemu občinstvu zagotavljam tečno in solidno postrežbo z vedno svežim blagom in naj nižjih cenah. Nadalje premog na cele vozove, debel K 2 10, droben po K 140 iOO kg na dom postavljen v Celju, drugam, po dogovoru. 148
Pismena naročila se z obratno pošto izvršč.
Prediva vsako množino se knpi kakor tndi solnate vreče.
Cerkveni In sobni slikar In pleskar V


(H A RIB OR, Kasino jasse Štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna I :: :: :: Cene nizke!
Veselje zjutraj, žalost zjutraj, to je bilo pri meni zmiraj, dokler nisem poskusil Fay-evih pristnih „Sodener Mineral-Pastillen.“ Sedaj mi ne Škoduje ne kajenje, ne pijača, ne trpim tudi več radi nadležnega katarja in zjutraj sem kot riba. In vse to le radi tega, ker vzamem zjutraj in zvečer nekaj Fay-evihi pristnih „Sodener.“ Ena škatljica mi zadostuje za dolgo časa in stane samo K 1.25.
Nova mesnica.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem fctvoril v Celju nasproti hotela .Pri belem volu4 novo mesnico.
Prav pridnega poseta svojega podjetja proseč, zagotavljam pri kakovosti mesa, ceni kakor postrežbi storiti vse možno, da si pridobim zaupanje, in s tem blagohotno nadaljeval-njo priporočilo. Z velespoštovanjem
Josip Stelzer,
mesar.
Kamnosek Franc Koban,
poprej A. Horvat v Račjem ------ pri Mariboru ==
naznanja, da ima v ? alogi vsake vrste nagrobnih spomenikov j o nizki ceni.
Zahvala in priporočilo.
Podpisani najvljudnejše naznanja, da je svojo svečarsko obrt, katero je izvrševal polnih dvajset let na tukajšnem trgu, Viktringhofova ulica 30, s prvim marcem 1911 prodal svojemu nečaku Francu Duchek.
Pri tej priložnosti čuti podpisani prijetno dolžnost, posebno visokočastiti duhovščini, kakor tudi slavnemu občinstvu za izkazano naklonjenost se zahvaliti. Objednem pa pristavlja tudi prijazno prošnjo, da bi se ista naklonjenost blagovolila izkazovati za naprej tudi njegovemu nečaku.	Z odličnim spoštovanjem
Maribor, dne 1. marca 19011.	Jožef Dufek.
Najvljudnejše podpisani Franc Duchek se z ozirom na zgorajšnje obvestilo svojega strica priporoča visokočastiti duhovščini, kakor tudi slavnemu občinstvu. Potrudil se bode svojim cenjenim naročriikom vsikdar vestno in pošteno postreči in prosi, da bi se mu blagovolila izkazovati ista naklonjenost, kakor se je v polni meri njegovemu stricu.
Mjaribor, dne 1. marca 1911.	43
Franc Duchek, svečar.
•jH;
staj. naredna steklarska trgovina
na debelo in nn drobno
»g Franc Strupi s Celje
Graška cesta
priporoča po najnižih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejia in tedna postrežba.

priporoča svoje marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo
v sodčekih in steklenicah.
TJUPSKA HRANILNICA
registrovana zadruga
in POSOJILNICA V CEIJU
z neomejeno zavezo
▼ lastni Mši (Rotel „Pri belem volu1*) v Celju, Graška cesta št. 9, I. nadstropje
obrestuje
kruitoe vlage po 4'/,*/. brez odbitka rentnega davka. 8pre-jest hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge, oe da bi se obrestovale prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepa vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga.
uraduje
vsak tortk m potek dopoldne. Proč oje se sprejemajo m pojasnila se dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. are popoldne. Za vplačila po poiti se dajejo zastonj poštno-hranilnične položnice, štev. 92465 Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov: Ljudska posojilnica Celje.
posojuje
na zanrijtUa po 5'/* de SV,0/, n amortizacijo ali brez rye, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertqje vknjižene dolgove pri dragih zavodih in izterjuje svojim «lanom njih tojatve. Prošnje in Katine za vknjižbo deta brezplačno, stranka plača le kolek«
Civilni geometer
Karol Hantich, Maribor, Marijina ulica št. 10
nasproti okrožnemu sodišča. — Najcennjša In najhitrejša izvršitev deljenja zemljišč, po« štavljenja mejnikov, parceliranja itd itd.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“,
Odgovorni arsduik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora