m
Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
VeUa za vse leto ...	$6.00
g Za pol leta.....$3.00	|
Zrn. New York celo leto -	$7.00	|
H Za inozemstvo celo leto	$7.00	e|
GLAS NARODA
Lisiisloveriskih idelavcev v Ameriki.
*The largest Hnnmam Dmtf m* i	the United States.
Issoed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. r
TELEFON: CORTLAKPT 2876._Entered ss Second Class Matter, September 31, 1903, at the Port Office at Mew York, Iff. Y., mider the Act of Oongrsss oi March 3, 187».	. TELEFON: C0ETLANDT 2876
NO. 131. — STEV. 131.	NEW YORK, FRIDAY, JUNE 5, 1825. — PETEK, 5. JUNIJA 1925.	VOLUME yyyttT _ tw^T^ xxSr
NA POMOČ AMUNDSENU
Reševalci, ko jih namen je najti Amunsena in njegovo ekspedicijo, bodo preiskivali arktična ledena polja. — Poročnik Holm, ki je bil prej v Californiji, je bil izvoljen načelnikom letalnega oddelka. — Oče Amundsenovega spremljevalca umrl v Italiji.
OSLO, Norveška, 4. junija. — Poročnik Lut-zow Holm, ki je bil oficijelno določen, da načeluje norveški vladni letalni ekspediciji, ki naj bi poiskala raziskovalno ekspedicijo Amundsena in Ells-wortha, je izjavil danes poročevalcu lista Tagblad, da je dobil povelja rekognoscirati ob robu arktičnih ledenih polja, ne da bi skušal poleteti preko tega ledu do Severnega tečaja.
Rekel je, da bo videti ob jasnem vremenu na razdaljo stotih milj naokrog. Pojasnil je, da ima Amundsen takozvane dimske bombe, da jih uporabi kot signale in da upa, da bo mogel zaslediti raziskovalca.
Tovariša Holmsa bosta poročnika Harold Styhr in Bernt Balchen, mesto poročnikov Sven Brun in Eliassen, ki sta bila preje poskusno izbrana.
Admiraliteta je poslala včeraj skije, sani, šotore in druge potrebščine v Horten, pristanišče ob Kri-stiana fjordu, nekako dva in trideset milj južno od Olso. Ladja Ingertre, ki bo služila reševalni ekspediciji, se nahaja v Horten ter bo odplula v petek ali pa v soboto. Prevedla bo dva hidroplana, dobave in norveške avijatike proti arktiku, in pozneje bo izbrana neka točka, odkoder se bodo letalci dvignili v zrak, da prično iskati Amudsena in njegovo ekspedicijo.
Poročnik Holm je star 35 let ter je bil do pred kratkim v Californiji zaposlen z avijatiškim delom. Oba ostala častnika sta stara manj kot trideset let.
Ženeva, Švica, 4. junija. — Fridjof Nansen,
arktični raziskovalec, je izjavil danes, da bo celo leto upal glede Amundsena in njegove ekspedici-je. Vznemirjenje časopisja je označil kot prenagljeno.	• * m -C}!}
—	Nobenega p&voda ni za strah, — je rekel. — Raziskovalci bi se gotovo ne vrnili v teku šestih ali desetih dni, radi obširnih opazovanj, katera je treba storiti. Prilike za varno pristanje so bile izvrstne, razven če so zadeli na meglo, kar pa je v sedanjem letnem času malo vrjetno.
—	Vrjetno je, da so pristali na arktični ravnini in da posvečajo svoj čas ugotovi j en ju Severnega tečaja. Ce se je eno letalo porušilo, lahko privede drugo nazaj vse člane ekspedicije. Ce pa sta se obe porušili ali pa se drugače ne moreta vrniti, potem bo treba najmanj 25 dni, da dospe ekspedicija do rta Columbia^ kjer so spravljene zaloge. Treba pa bi bilo šestnajst mesecev, da prepotuje 750 kilometrov do točke, kjer lahko ustanovi stik s civilizacijo.
Včeraj je umrl v svoji vili v bližini Florence v Italiji James W. Ellsworth iz New Yorka, kapitalist in nabiralec umetnin, oče Lincoln Ellswortha, ki se nahaja sedaj v bližini Severnega tečaja kot član Amundsenove ekspedicije.
Stari Ellsworth je financiral ameriško polarno ekspedicijo, vendar pa ni bil posebno vesel sinove soudeležbe. Stari Ellsworth si je pridobil veliko premoženje kot lastnik in operator premogovnikov.
Policija še nima morilca Miss Kane.
Črnca Brassfielda so pridržali brez jamsčine, ker je osumljen umora Miss Kane. — Truplo ideklice je ležalo na mestu umora pet ur.—Na-daljna mlada ženska je povedala, da jo je v bližini istega mesta dvakrat nadlegoval zamorec.
Na temelju kratke zaprisežene izjave, katero je podpisal detektiv Seekinger, je bil William BraJs-sfieLd, »prejšnji kaznjenec, pridržan brttz jamščine do zaslišanja, -ki se bo vršilo prihodnjo sredo. Priznava pa se, da so dokazi i pro t i njenim skrajno -pičli in pomanjkljivi.
Brassfield je 'bil aretiran, ko je prišlo na dan, da so ga prijeli leta 1912 radi roparskega napada na Mrs. Jennie Davis*. Brassfield je bil nato »poznan krivim ter obsojen od dwet do dvanajst let ječe. L»eta 1920 je bil izpuščen, potem ko je odslužil sedem let in devet mesecev svoje kazni.
Po aretaciji tega črnca je dal poklicati detektivski kapitan Mc-Closky tri ženske, ki so trdile, da so videle potikati se smumljivega črnca v bližini kraja, kejr je bila de/klica umorjena in sicer malo pred izvršenim napadom.
Dve teh žemuk sta izjavili, da je Brassfield "podoben" možu, ki sta ga videli, a njih identifikacija je bila vse preje kot pozitivna.
Tretja ženska, katero je napadel v isiti okolici nelki črnec v noči dne 17. maja, je rekla, da nt* veruje, da bi bil Brassfield njen napadalec.
Dr. Aleksander Gettler, mestni toksikolofgist, prideljen Bellevue bolnišnica je sporočil včeraj zvečer, da je opazil na paru rokavic, katere so našli v petek zjutraj v biižini trupla Miss Kane, sledove človeške krvi. Policija je bila v dvomu, če je pustil te rokavice na licu mesta morilec ali če jih j** vrgel tja kak delavec, še predno je bil izvršen ,umor.
Danes bo zavržena kemična preiskava obleke, da se določi, er je bila deklica napadena iz kakt*-ga drugega kot roparskega motiva.
SPLOŠNI IZGREDI V ŠANGHAJU
Stavkar ji in izgredniki v Šanghaju so pričeli napadati inpzemce. — Ena ženska je bila ubita, a druge so rešile čete. — Dobava živil postaja vedno manjša. — Angleži so izkrcali mornariške čete. — Banke so zaprte, vhodi v trgovine zabiti z deskami.
Smrt slavnega astronoma.
Nove aretacije komunistov na Bolgarskem.
SOFIJA, Boig&rstka, 4. junija. Pogon na komuniste, ki obsega celo deželo, je imel dosed a j za posledico aretacijo 450 komunistov. Soglasno s poročili policije so številni aretirani že priznali, da so bili v »liku s nopostavnimi organizacijami. V Drugasu sta bila ubita dva Osumljena, iker rta se
ustavljaj« aruUeiji.
Poulični pran** je dovoljen do
polnoči. Vse omejitve glede pro meta bodo jutri razveljavljene.
Oblasti v Varni so aretirale 140 oseb, katere dože, da so bile v stiku s komunističnim komplotom ali da so bili člani komunističnih skupin.
Amerikanci bodo kupili rotorno ladjo.
' BERLIN, Nemčija, 4. junija. — Neka ameriška družba se pogaja glede nate upa prve tovorne ladje "Bučkam".
PARIZ, Francija, 4. junija. — Umrl je slavni francoski astronom Camille Flammarion.
Flammarion je .bil rojen februarja meseca leta 1842 v Mon-tigny-le-Roy ter se posvetil teološkim študijam v Langrffc in Pa-rizuč Leta 1858 je prišel na pariški observatorij. Leta 1863 je prevzel redakcijo lista Cosmos, dve leti pozneje redakijo lista Siecle
Iin -leta 1892 redakcijo lista Astro-nomie.
Na svoji privatni zvezdami je vpriaoril Številna opazovanja, posebno glede planeta Marsa. Užival je sloves enega najboljših, čeprav nekoliko fantastičnih astronomskih pisateljev ter je iftt&no-vil številne astronomske družbe in zvezdarne. Spisal je vttliko število znanstvenih astronomskih del.
Flammarion se je tudi pečal z roktoičnhni sistemi ter je bil pri sta« teozofskih idej, to se pravi, da je vrjel, da je v direktnem stiku s drugim svetom.
SANGHAJ, Kitajska. 4. junija. — Sanghaj se je včeraj in danes počasi izpremenil v oboroženo taborišče. Dva izbruha tekom včeraj snega dneva sta imela za posledico streljanje policije. Ubita sta bila dva izgrednika, dočim so bili številni na-daljni ranjeni, j
Banke so bile zaprte, pročelja prodajalen so bila obit a z deskami. Živila so prodajali le v racijah in vršile so se preiskave po hotelih in prodajalnah, dočim so skušale čete različnih narodov zopet napraviti red, po celi seriji uporov, katere so započeli preteklo soboto kitajski dijaki, ki so protestirali proti kaznovanju kitajskih delavcev - stavkarjev v tukajšnjih japonskih predilnicah.
Na kitajski strani je bilo ubitih dosedaj 21 ljudi in nad šestdeset ranjenih.
Oklopni avtomobili so bili poslani včeraj v za-padni del mesta, kjer so se koncentrirali izbruhi. Nadaljni spopadi so se za vršili v središču mesta. Neka inozemka je bila ubita, ko je drhal napadla neko poulično karo.
Vojaške potrule so rešile več inozemcev, ki so bili napadeni v zunaj mesta ležečih okrajih. Oblasti so posvarile inozemce, naj ne obiskujejo delov mesta, v katerih pričakujejo izbruhov.
Odrezan je dobave živil so pričeli čutiti Kitajci / dosti večji meri kot pa inozemci, ki imajo v svoji posesti velike rezerve.
Množica Kitajcev je napadla neko napravo za izdelovanje leda, ki je last Japoncev. Policijska •traža je pričela streljati ter ubila enega Kitajca, dočim je ranila pet nadaljnih. Izgredniki so napadli poulične kare ter ranili več žensk.
Napadi na posamezne inozemce so še vedno dogajajo. Proti-inozemska stavka se širi na vse naprave, ki so last inozemcev.
Štirje oddelki angleških mornarjev in mornariških vojakov so se izkrcali danes in nadaljni se bodo najbrž izkrcali jutri.
Semkaj prihajajo dijaki iz drugih kitajskih mest, najbrž v znak simpatij z dijaki v Šanghaju.
Splošni položaj v mestu je bil včeraj zvečer ne-izpremenjen. [Tel£om noči se je pojavilo več nalivov in ceste so bile zapuščene.
Pričakovati je, da se bodo danes pridružili stavki kitajski hotelski uslužbenci ter številni privatni uslužbenci« *
Kitajski dijaki so za nekaj časa prenehali s svojo križarsko vojno proti inozemski vladi ter se umaknili v svoj del mesta, da pokopljejo par mrtvih.
Po zaključenih pogrebnih obredih so se poslu-žili dijaki-govorniki v kitajskem mestnem delu povsem drugačnega tona kot dosedaj. Pozvali so ljudi, naj se izogibajo spopadom z inozemci, ker :e bedasto vabiti gotovo smrt z napadi na oborožene tujce. Svetovali pa so združeno akcijo pri razširjenju stavke, prekinjenje vseh stikov z inozemci, ter blokiranje dobave živil te ali one vrste, da se na ta način izžene iz mesta njih nasprotnike.
WASHINGTON, D. C., 4. junija. — V nekem kablogramu, ki ga je dobil državni department od generalnega konzula Cunninghama v Šanghaju se ^lasi, da je položaj v Šanghaju skrajno resen in Ja je opaziti znake, da se bodo zadrege razširile oreko mednarodne naselbine. Dvesto ameriških n dvesto italijanskih mornariških vojakov straži vodovodne naprave mesta.
Nova poslanica francoske vlade.
Nemci domnevajo, da je , Coolidge zastran njih posvaril Francoze in Angleže.—Nemški vladi je vprvi vrsti za ugled ki je baje na tehtnici.— London in Pariz bosta po enem tednu odgovorila.
Poroča S. Spewack.
LONDON. Anglija. 4. junija. — Novi francoski osnutrik odgovora na nemško ponudbo glede varnostnega dogovora, sestavljen v soglasju z angleškimi predlogi, bo (najbrž dospel semkaj še danes.
Kljuib odločnim u go t o vi Lom v Parku, da je Francija sprejela angleško stališče in kljub upapolnim člankom v pariškem in londonskem časopisju je opaziti v najboljše informiranih krogih nagne-nje, da čakajo nadaljnih razprav s Francozi, predno se bodo prepričali, da da je opustil francoski zunanji minister Briand svoje .prejšnje firtališče in da namerava srprejeti absolutno medsebojen dogovor z Nemčijo.
Vsaiko resnično izpremembo v francoskem stališču bodo tukaj r. veseljem pozdravili. Navdušenje pa je opaziti dosedaj izključno le v nekaterih listih.
Tukaj se boje, da skuša Briand v svoje lastne svrhe zmanievrirati Angleže v sprejem ratzlag medlih angleških predlogov, čeprav nasprotujejo te razlaige objavljeni francoski zunanji politiki.
Naj bodo motivi Brianda taki ali taki in naj so Angleži še tako upravičeni paziti nanj, on skuša na vsak način priti do sporazuma z Anglijo. To pa mora pom en jat i par resničnih koncesij.
Ker se angleška diplomacija boji, da se 'bodo izjalovila pogajanja glede varnostnega dogovora r. Nemčijo, >bo storjeno vse, ikair je mogoče, da se oklene z Briandom komipromis, ki ibo omogočil sklenitev dogovora, seveda le za slr% čaj, da se ne Lapre-mnni temeljnih pogojev aigleške zunanje "politike kot jo je obrazložil Chamberlain v svojem govoru v poslanski zbornici marca meseca tekočega leta
Poziv predsednika glede razorožen ja.
Ne ve se, Če je izpremenil Briand svojo politiko glede varnosti.—Velike obljube v Parizu. Poziv preds. Coolidge-a glede razorožen ja t er Nemčija.
Poroča J. Balderston.
BERLIN*. Nemčija, 4. junija _
Coolid-ge je posegel vnifs! — o.l-meva v današnjih jutranjih livtih v znamenje upanja za nemško državo, ki pričakuje svojo usodo i/, razprav v Parizu in Londonu. Njegov poziv na mir in razorožeujp razlagajo kot svarilo na naslov Evrope, naj ne dovoli, da bi so varnostni dogovor vtopil v vrtincu besed.
Ce.prav je prisiljena igrati pasivno ulogo, je Nemčija kljub t mu napravila dva poskusa. Prvi jc obstajal v migljaju, da Iti nemška vlada rada imela splošno k>n-ferenco, na kateri bi se razpravljalo o dogovoru do konca.
Nadalje je namignila, da bi lah ko .spor glede razoroženja /•■-Io olajšalo, če bi zavezniki privolili v odškodovanje Nemčije /a uničenje munieijskih tvorni«*. Ta kompenzacija, — se namiguje, naj pri prišla iz Dawesolvega načrta.
Pri Tem baje ne gre toliko za ilenar, ki je involviran. — čeprav ni rayno malenkost, — temveč za Ugled, ki je na tehtnici.
V vsakem slučaju r>o zahteva kompenzacije predmet pogajanj glede razoroževalne poslanice.
Nemška vlada ne more formulirati svojega stališča glede varnostnega dogovora, dokler se ne bosta London in Pariz konečno dogovorila glede odgovora lia nemško ponudbo. Ta odgovor pa ne bo dospel preje kot po poteku enega tedna.
Briand konferira s španskim poslanikom.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA •GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
PARIZ, Francija, 4. junija. — Zadnja poročila naznanjajo, da namerava Abdel Krim razširiti svojo fronto na Vzhodu, ker ga v cent rumu zadržuje mogočna francoska sila
^Zunanji minister Briand se je danes dolgo časa posvetoval s španskim poslanikom o položaju r Maroku.
španski diktator odpotoval v »Maroko.
MADRID, Špansko, 4. junija. Iz otficijelnega vira se je izvedelo, da je odpotoval španski diktator Prrmo de. Rivera v Maroko, kjer bo prevzel vrhovno poveljstvo nad špansko armado.
V Sofiji so ustrelili dva osumljenca.
SOFIJA, Bolgarska, 4. junija. V tukajšnjem mestu so včeraj,are-tirli 450 osumljencev. Dva so vojaki na mestu ustrelili, ostale so pa odvedla v zapor.
DENARNA IZPLAČILA
Y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU. Duh io uit cena Bla&aia}
JUGOSLAVIJA!
1000 Din. — $17.30 2000 Din. — $35.20 5000 Din. — $87 50
M —IrMlIth. H oniaj« mnnj MM« lini iter Jar nhMi |ni>»l II mbUv aa paitnhM in drete ilnMni.
H^iHIJi m sadaj« Hit« !■ U»Mi> T«U Mtnl mT.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE*
200 lir .......... $ 9.30 500 lir............$22.25
300 lir .......... $13.65 1000 lir..........$43.50
M —w«Hh. fct mtMh wumj fcaUft Br wImmiii »—H f 11 — hi pattniM la flrage aMfca.
■a—I»n)a m mšm* paita ht hfhhji	Mm bma*M
▼ Pila
Km poflUjatre, ki ptetgajo PETTISoO DINABJKV ali pa DVATIBOC IJS1 dovoljujemo po nofoiBoatl Be pooeben popoat.
FOftlLJATVB1	IZVBfiUJBMO W
MAJKEAJŠEM GASU TEB BAOUNAMO SA 8TBO&KB
Htm izrJLTSzr***m rnm rTT,r H
mm MKffll RATS BAKX
SI Oortfaadt Sirm*	Vnr Torti, M. T.
n«nmi (MkMf mm.
GLAS NARODA
(SLOVAKS DAILY)
Owned and PubUeked by
BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Sakser, prtiiUni	Louis Benedik, treasurer
Place of business of tho corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA" "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holiday».
Za celo leta velja lit t ta Ameriko
in Kanado___-______$6.00
Za pol leta_________$3.00
Za četrt leta_________________ $1.50
Za New Torb •» cela leto _ $7.00
Za poi leta__________$3.50
Za nioeemstva ca celo leto _ $7.00 Za pol leta_____________$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praemSkov.
Dopifli bres podpisa in osebnosti se ne priobčuje?~ Denar naj se blagovoli pošiljati po Honey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje __najdemo naslovnika.
"GLAS N A R O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
STRIC SAM IN OTROCI
fijrn • lil v
Ameriški otrok, ki kriči ob obali Rmene rake ali Janprtsekjan-ga, tb*>i- milj od obali. lahko pokliče ladje ameriške mornarice, da pa zavarujejo piv,l krivičnimi napadi".
I ako je rt-ikel na-s ljubi mornariški tajnik Wilbur v nekem govoru, ki ga je imel pred trgovsko zbornico v Conneetieutn. Pred trgovsko zbornico! *
Skrajno primeren prostor, da se govori o veliki mornarici in Veliki sili na morju.
IV	more mitten otrok, ki sploh ne obstaja, kričeč v daljni Kini, priklicati na pomoč maje.stetično silo vlade Združenih držav Se-verne Amerike, zaikaj ne more priklicati iste pomoči tudi živ in resničen ameriški otrok, zaposlen v ameriški tvornici, v notranjosti Združenih držav ?
Otrok, zaposlen v tvornici je resničen, živ.
-Njegov solze so resnične in njegovi kriki so istinitl.
Njegovo življenje je uničeno. slLčiio cvetu, katerega zaloti .^lana.
Pa kaj \se to!
M
-Njegovo delo prinaša dobičke onim, ki ga drže zaposlemtga!
To je vzrok, radi katerega pravi vlada velikih Združenih držav, — pod administracijo republikanske stranke. — temu majhnenn; otroku v ameriški tvornici, naj se jwbere k vragu, dočiiu posluša pozno iij skrbno, da hi čula kri-k in jok namišljen iga otroka v <lalj-.ni K.;ni.
Oni bajni "otrok v daljni Kini'" je seveda le govorniška ra ali fraza. Vlad« pošilja svoje ladje v- m, na visoko morji daljne dežele, da zavaruje trgovino, — ne pa človeških bitij.
Mornariški tajnik sam* je v svojem govoru to potrdil — ter s tem tudi razkril resničnost obduLžiiev naprednjakov glede vzrokov vojne, — ko je reiktil:
— Mi Amerika ne i imamo vee kot dvajset milijonov ton trgovinske mornarice. Imamo posojila in lastnino v inozemstvu, h res' ozira na vladna posojila, ki znašajo celih *iese* tisoč milijoaiov dolarjev.
Kukel je. da je primerno velika mornarica pc/treihna, k t .--o Združene države ' svetovna sila. s celi svet oksegajočimi trgovakim? interesi in z neizogibnimi obligacijami".
V	teim lahko spoznate vzroke vojne. Ta trgovski boj s.- mora umakniti socijalizaeiji in sodelovanju, ee .se hoče preprečiti vojne.
Izjava mornariškega t .tunika ne pomenja seveda ničesar dni g«'ga kot velikopotezno geslo.
Dokler ne bodo prizadeti trgovski in bankirski interesi, ne bo ganila vlada nitS z maizincem ter izjavljala, da ne more jamčiti za vsakega posameznega Amerikanea. tki se nahaja v inozemvtnt.
Stvar pa postane drugačna, če je mogoče s tako intervencijo jK>spešiti koristi gotovrh skupin kapitalistov in v takem slučaja, jo vlada seveda takoj na nogah.
Najbolj klasične vzglede za to so nam vedno nudili v Mehiki bivajoči državljani Združenih držav.
Skoro vsi naravni viri Mehike so postaji la*t ameriških skupin in mehiškemu narodu je vzeta pravica samoodločbe.
Kaikorhitro se skrivi kakemu A meri kancu v Mehiki las — in
naj je Se tak izkoriščevalec ter suženjski priganjač/__nastopi ta
koj državni department teT preti Mehiki z represalijami in invazijo.
Isto velja gle-d« drugih dežel, »čeprav v nekoliko drugačni obliki.
Vlada je tukaj, da varuje interese, — ne posameznih d»ržavlja-nov. — temveč interese velikih kapitalističnih skupin, ki se ne zadovoljujejo z ropanjem v lastni deželi, temveč vprLzarjajo roparske pohode po celem svetu, kot so jih vprrzarjali nekdanji korzarji. le v drugačni, postavno dovoljeni obliki in pod patronaneo vlade same.
Vse na večjo čast in večji uvpeh kapitala!
\ Amm .	» w
III Vprašanje—	m
IH	kadilca na rad n Hi	HI
111	cigaret.	Km
Koliko časa že kadite Helmars?	Bš
fBhiI>»M1/KM	/ / / /rrl	/VB
LJII///«Wwligg^Hi tn | K HM|N%»nh= SVm
Wellg^fc kjMMŠMhr- KH
cuffvinVH^KVvVcHUL	UVI
jJwTt^^M- ^g^^B^PSalWIfirp Brl
HSH^HPnbB
A^Bmiia/Mu&izSSfSSi ' /Jw Odgovor—	\
far	kadilca H ti mar	1 /
III ci<jaret.	/rfS H^H
III Izza časa, ko sem spoznal • j^f^^F^* lil razliko med cigaretami iz / f Jt~\
turškega tobaka in onimi, •	W »
y^^ katere vi kadite.	it
I I I 1	Kadilci cisarrt in»:vj« rajši Helmars, ker / I fl I
J 111	t-enijti iu uživajo cisti turški loh:ik. ki je	f I II I
II III	V njih vsebovan.	I#/ II ||
fžotfefA I	Škatfje po 10 ali 20.	I MU^ll
Oabil sem pismo, v katerem rojak hva»li moje pisa-nje. Po^einio tmu ngajo moje raizmerje napram iči-kadkemu Jvoveirti.
Pismo je bilo oddano v O-len
Dopisi.
ra v nirave. tja. proti kanadski deželi, kajti Ely je v 'bližina kanadske Toe^e. Nekateri Elv-čatni so hiteli kar z vrečami na kraj, kjer je bilo »prej j«eero, da si naberejo rib, toda <ni bilo povoljne-ga plena, kajti večje ribe so se z vodo vred preselile, manjše so pa poginile kakor tudi razne školjke, ki jih je sobice uničilo in po-
yiselo vse jvolno malih rib. ki so oile ubite ob kamenju, ko .j - ilrla v. njimi voda v nižine. Sedaj oh jezerih nebroj izletnikov in nekateri teh h odo prebivali tu več mesecev ter počivali in riharib. »^red kratkim so priredili Chis-holmčani skpiipno s sok<»LskSm društvom \vlik izlet; vseli skupaj .jrJi je bilo kakih 2."> avtomobilov. Neka.teH sii šli kmalu nazaj na ('hisholm. dru«ri so pa oslaJi tan« oh jt-zt-rili. Imenitno se imeTf ('liisho-hneani tudi doli pri mostu, kjer se "Jezero belega železa" slekn v drtifro jezero. V kraj te krasne sovodaiji jih j - povabil naš nekdanji župan, rojatk Jenko in sicer v svojo nedavno zgrajeno vilo, x imenom "Sylvester City", i Tam so se krasno zaba vali v senci • starodavnih dretvus. ob sinjem ,K-I zai-n. kjer je izvrsten ribolon:. —-j Tn kje se mor*:« človek l»olje zabavati o'h zvokih gro<lbe kot v Jenkovem Sylvester City, ki je oddaljen samo par milj od Eiv?!
l>fu»»če je pu na Ely menda vse nekako po .starem. Kakor čš-tatelji GMasa Naroda vedo. ijnaanx: tu m<no2o slovenskih trgovcev, ki imajo vsaik o vrstne trgovine. N"a Ely s4 nahaja tauli glasni ura<l J. S. K.' Jed note, kateiega pravkar predelavajo. Tu j«- tudi Slov. Xa rodni Dom ter več razlu-nih društev. Manjka samo še nekoliko več sloge, pa bi bilo vsega dovolj. Kar pa še ni. se lahko stori! V slogi je moč. Ko poročam, gled'am in poročam le o df>3irih stvareh, kajti' alaibffga je itak ipovsod preveč.
Prihodnjič kaj več s Tower-a in od drugod.
Matija Pogorelo.
Steel ton, Pa.
"Svaka sila do vremena!" — "Edinost & A. St" 3t. 82. z dšne 27. maja, prijiaša prekra?«io pridigo patra komisarja v Lemon tu o priliki otvoritve "Breizij". — Vse to je' le<po. toda delati se norca iz ljudstva, je greh. in kar je še lepšeu naši očet je so udarili kar očitno po duhovnikih, ki so orali kdino. Jco sedanjim misijonarjem" še naanisel ni prišlo, da se izven samostana aiailiajajo tudi še poslopja. V tej številki s-te očetje pokazali ves svoj podi i načrt, •ki ste si ga zasnovali Ob svojem,
sodilo. Ker so "bile dolgo v vodi afcrite, so potem izgledale kakor prihoda. Vi trdite dobesedno
je eAovenefld narod v Amiri-{wm*, domdmj ni
imel v Ameriki svoje Matere Mari-j'' • - - To je bo«okletJio in tako pouižfvaliio zu l^jmlstvn. k;ik<n* xu duhovniki', ki->*o doiztla>j učili, da je Marija njih'mati. ki 11» potrebuje denarja. Vi ste pa naredili i/, nje "maičeho**, ki išče samih do-J-'ičkov, j trav kakor vi. of-etje. bodisi tu v Ameriki ali pa kakor iltdnjo ludi va«ši so h rat je na Bre?„-jah na Ciorttiij%j£em. Odkar so fraiu-iškaaii na Bre/.jah, st« ni tan« zgodil Še drug čudež, kakor da kaka revna vdova položila zadnje krajcaivke "bratu" v i-oko zn svečo, ko pa je (nbsla iz cerkve, j«- tudi brat odnesel svečo, da jo je mogel tlrngi. tretji in četrti dan speit znova prodati. Niso se patr> zastonj lako ilolgo tožarili z župnikom v Mošnjiih za "mačeho", liv pa za mater Marijo.
Tatko torej. Slovenci, seda.j š<*-le imamo Marijo v.Amenikil . . . Ali nikdar še ni bilo slišati, da bi kak kutar iskal pribežališča, ker preveč diiši. D«®daj so pošteni duhovniki vzpodJbaiQali Slovence k ljub tzni <1<i Matere MaVije ter jih Ui-Hli biMlisi ob Marijinih [»rabili, kili ali v mesecu maju prave Iju-bezni. ki ne i>otrehuje mošnje, ki pa dela jfri vas Boga, svetnike, svetniiee božje lin deviee*. PatCr Koverta pre*l os unnajs-timi let: razvil Marijin 'pr;tj>or. kakor to sam poudarja. Naj vs- svoje o-sebne naipade in vse svoje hvale zbere skupaj.- pa- postane iz Ave Maria prapor "Maria Good bye". Začetek je bil sa,ma hinavščina in že drugo ! Ito se je začela ona poniževalna gonja, ki še danes kreše v prav pobalinskih t itelnih v A. S. Edinosti kot " obramiba >=vete vere'". Takih izrazov obrambe se posh^ujfijo na eestah zapite ljubljanske barabe, ko se zmerjajo med seboj.
Sami s-e vprašujete, kam plove-mo? K-a;ko to. da vam duhovščina ne sledi? Vi veste in vendar bre-dete tja v en dan t'nr še duhovščino prezirate v svoji puhli nadutosti. jo ipretganjate in bi 'jo radi popolnoma izpodrinili vso, ki vam ne sledfi! L#e tako naprej, in na trobite 1 jinlnt vu še* to, da^Bara-ga. Solnee. Vrtin, Buh in neštet« drugih duhovnikov niso prinesili Slovencem sem Marija, pač pa ste bili te velike milosti vredni edino
vi, nedolžni, čisti in deviški pa-t-
e' " " ...... — —....... t"
Sacerd(».
| Peter Zga^T"}
Novice iz Slovenije.
Ženske nogavice v fratrovi prtljagi.
l>ne 10. maja je nudila >iot-
j<- z ostankom sknpila pobegnil v inozemstvo; pred begom pa še dal na svojo ženo prepisati svoje po-
čet rt na 7 v Celje. ,»rav svojevrst
,	na zabava. V vlaku je -videl nsmi-
Massev. Nova Zelandija, ter je ^ brat j M iz Vrbja ^ ža,_
keu. ki seje ravnokar vračal z ne-
nikom v vlaku, ki prihaja ->b tri (>estvo. Haloške vinogradnike j^
na ta način ogoljufal za približno • >0<) t fc-oi" dinarjev. Stoki asova že-
potovalo do New York a štiriin-'
trhleset dni.
• Fater Koverta naj mi bo hvaležen, ker sem njegovo slavo ponesel nu drugi konec zemlje.
Rojaki, prečitajte -lanes dopis Streh ona.
1'isal »a je slovenski didiovnifk.
na. ki >- bila olxlolzena soudeležbe f>ri goljufiji, je bila aretirana
dišča.
V New Yorku je strašna vroči- ,-».„	_ . ...
,	.	rmka tnfli gospodu	v kuta r.i pri-
na. Mesto kar gaisra. Kleti so vecjf-1	__-	,
. , .	T	J i^aneslo. <>tlpreti	je moral svoj
del ze praane. Polproeentno pivo !.,„•„„ ;„ „ i u. -i - - i ,
..	.	K j k o vee g m n«rhrbtnrk m izkaza'lo se
m užitno. Votla je sparjeua ter je
bolj polproeentnemu pivn ]>odob-
kih opravkov iz Gratlea. Pole^ se-, in rzroč;>aaa v zapore j*ujskesa be imel ročni kovčeg in nihrbt rik. Rejeai yosp»o<l z lokavim obrazom. ki pa imi C-lovek ne bi prisodil čudne misije, ki jo je pravkar izvršil . . .
I'soda pa je hotebi. dri j* vstopil v vagon službujoči koinisiir celjske finančne kontreh? s svoji-,mi oiirani. Revizija prtljage! Neizprosno oko službujočega urad-
na kot vodi. Ljudje drug drugega pikajo iji draižijo z vprašanjem; — Ali ti je kaj vroče?
Kaj bi dal. če bi bilo mogoče po uzoreu Milčinskega tako skoman-dirati. <l«i bi legel človek v mrzlo stiidenčnieo in bi mu tekla voda pri nstih noter in iz palea desn® noge ven!
*
Predsednik Združenih držav je ("oolidge. Njegov pomaga-" in podpredsednik je general Dawes. C'e bi C "oolidge onemogel, bi vzm! Dawes vajeti v roke.
Tudi Nemčija je republika kor so Združene države, toda v Nemčiji je v tem pogledu malo dru-ga če.
Predsednik nemške r'publike je maršal Himlenburg. Oficijelnegn podpre^lsotlnika pa Nemčija nima.
Toda Hindeirivurg ga je vseeno (imenoval. V svojem inavguracij-skem govoru je namreč rekel: -Taz bom s pomočjo vsemogočnega Bo-jra skušal privesti Nemčijo v lepšo bodočnost.
Ne glede na razne neumnosti, ki jih je Hiiid' nburg napravil, se hiti mora priznati, da si je izbral do-
brega pomagača.
*
t lan fare sv. Štefana mi je spo-ročil iz Chicage, da imajo v ta-mošnjem župnišeu kotel za dvajset jralon.
m»si - seboj vtahota fljeno jearinsko blago iz Avstrija. Večja j količina tobaka za no^lan.i-- in pi-| po. nekaj zavitkov vžigalic. — in šest jia.rov finih ženskih flor-I nogavic. . . . Fatalno odkritje! I Hudomušno jiosmehovanje in ga-jlantne opaake med jKitniki. Fra-jtt-r v silnem neugotlju ... V tem j položaju bi bi 1 gotovo /. v .-se ljeni ^zamenjal j sedež s kakšnim k« tičtkom v vieah.
No, .-;tvar je končala za »tnkrat tako, da so nesrečnega božjega služabnika spremili na celjsko carinsko postajo in mu temeljito izprašali slabo vest. To pa mend? še ne bo vse, kajti za tihotapstvo so predpisane prav neprijetna kazni. O u^odi in namenu ž Tiskih ! nogai\iie pa arhivi še molčijo . . .
Haloski vinogradniki ogoljufani za -500 tisoč dinarjev.
Iz Leskovca ipri Ptuju prihaja senzacijonahia vest, da je znani vii»~ki trgovce Vinko Stoklas ml. nakupil »d h a loški h vinogradni-
Umrli v Ljubljani.
Antonija Rat»j, zasebniea. 70 let; Ivanka TLšler. so^larjeva h.*i,
pol leta: An i Ferk. žena žel. pts. pomočnia. :ifi let; Ivana Ovek, kovačeva hči, 2 dni; Kristina Kova-čič, šolska sestra, 21 let; Ivana Okršljar. hči tovar. delavca. 4 leta; Fran Bezlaj. imizar. GO let; Antonija Rrnnčič. za ethnic a. 64 let; Ivana Lap. zasehniea. 71 let; Ivan Rricelj. šolski sluga. B2 let; Frančiška Zupan, žena čevljarskega mojstra. 06 let: Ivan Škulj. občinski ubo«jri. S2 let: Magdalene, Mik«, bivša šivilja. 75 let; Ana Mrgole, tov. delavka. 62 let ; Antonija Cvetrd-nik, zasebmiea, 70 let: Fran M- d veri. u/itkar. 79 let; Fra n č iš-k a K or oše c. pojest n i k ov a /ena. 20 let; Ivan Drčar, dninarjev sin. 8 mesecev; Valentin Zan-hko. zasebnik, 73 let; Matija firabnar, trgovce in posestnik, 6S hi; Marjeta Meglic, gospodinja, V> let r Mihael Kaipus. pos stnik, let; Antonija Prašni kar, rejen-ka. 1C mesecev.
Požar v Kranju.
Te dni je nenadoma izbruhnil v Kranjci na pristavi mesarja Goloba v kokrškem predmestju požar. ki se je zelo liitro razširil do tal. Žrtev požara so postali pole^r poslopij gospodarski stroji, razn. vozovi in velik« količine sena. Na ;lice mesta 'so takoj jirihiteli ga-
kov na 'kredit velike množine vl-'silvci iz Kranja dn okoliških občin, na, ga spravil v denar, potem pajki se jim ji* posrečilo z vtdikiur pobegnil v inozemstvo. Stokla^ -n »ru<lom ome.yi>t.i požar, da sse ni raiz-
j<» takoj po vojni »posloval konce-
širil na bližnja poslopja. Mesar
ijo za vinsko trgovino. Imel je Golob ima skoro .700 tisoč dina>-
Icpe uspehe in v kratkem si je kupil večje jiosestvo in si urcfilil ve-liko vinsko kitit. Pri sodarj.ii Zorni je naročil ogromen vinski sod za pe-tdeset hektolitrov. Ker ga __ niso mali spraviti v klet. ga je. Za kaj «ra rabijo, pa nI omenil. I neki drugi sodar razložil in v kb--
le, da «*a
je v
idel
Povedal je lastne oči.
Ko se bodo en'krat naveličali v Jijtm polento kuhati in vodo pre-vrevati. nag pišejo v Brnoklvn po nadaljne recepte.
Tak izboren recept je v arhivih
ta mošnje slovenske fare.
*
V Brooklvnu se je te dni pripetil čuden slučaj.
' Mlad Žid se je hotel jioročiti in pe je odpravil s svojo nevesto v sinagogo.
Tam je opazil, da je ijiozabil doma poročno dovoljenje. Njegov; prijaitetlj se je z avtomobilom pe-J ljal jio dovolenje ter je bil zastran' prehitre vožnje kaznovan z globo $25.00. Medtem «ta se dva židovska raibinca stejila, ker sta oba hotela poročiti mladi par. Ob j»o-gltidu na pretep je padla nevesta •v nezavest. Po vsem tem sta se vse-no jioročila. Presneto sta ko-rajžna.
V Firenci je Taizstava knjig. fTaidi Jugoslovani so razstavili £voje proiz\'ode.
Razstavo si je ogledal italijanski kralj ter se jaiko pohvalno izrazil o jugoslovanskem oddelku.
Skoda, da ni bilo na razpolage inobenega tolmača, ki bi pri tej priliki prevedel kralju v italijanski jezik par odstavkov iz Matiči-čeve knjig« "Na krvavih poljanah".
*
1 Angleški kralj je praznoval svoj šestdeseti rojstni dan.
Njegov sin je star nad trkleset let, jia se še dosedaj ni zavedel iedine dolžnosti, ki jo imajo kro-inane glavet
Ta edina dkdžnofet je — oženiti se ter skrtieti za prestolonasled-.«tvo. Drugega .opravka pa ^en-krmt nimajo.	;
ti zopet sestavil. Kaj se je nadalje godilo s tem sodom ni znano; znano pa je. da je Stoiki as tožil Zorca zh odškodnino, čpš. da mri .y1 steklo nad '^0 hektolitrov vina. Stoklas je tožbo izgubil ter bil zaradi golufije obsojen na štiri mesece jev~e. Da. si jirklobi denarnih sredstev za drage rekurze. je nakupil pri hailoAkili vinogradnikih velike množine vina na mpanje ter j
jev škode, meiltem ko znaša zavarovalnina samo f)00 dinarjev, pri sosedih pa je škoda deloma krita z zavarovalnino. Vzrok p > žara ni znan. v- ndar pa ni izključeno. da je bil ogenj podtaknjen.
Požar pri Slovenski Bistrici.
Te dni je v liiši. vuLgo pri Ste-'*rcu na ('igoncah pri Slovenski Jiistrici. jzhrnh.nil iiožiir, ko ni hi-Jo jiikogar doma. Ogenj so sosp-oje šele op^iKili. ko se je že razširil na vsa poslopa. Iz hiše so Tešili le malo (pohištva. V hi "ii so zgorele tri svinje, v gospodai.-vketm poslopju pa vse zaJoge živil m pospodarsko oro*lje. Škoda znaša več stotisočfV. zavarovalnina pa
ga takoj prodal. Ker je izgubil/le 2000 dinarjev. Domneva se. da
pravdo trudi v zadnji instanci m bi moral nastopiti zajionio kazen
je bil oge.nj po zlobni roki (podtaknjen.
Da nudimo našim vlagateljem čimveč koristi in jih spodbujamo k večjemu varčevanju, bomo obrestovali vloge na —
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT"
mesečno, namesto četrtletno kakor dosedaj. •
Od 1. aprila 1925 naprej veljajo pri tem sledeča pravila:
Vloge, katere se vložijo prvega poslovnega dne vsakega meseca, bodo obrestovane s tem dnem; Vloge, katere se vložijo po tem dnevu, bodo obrestovane s prvim dnem prihodnjega meseca.
Vloge, vložene do vstevši desetega poslovnega dne meseca jaruarja in julija, bodo obrestovane izjemoma že s prvim dnem januarja in julija.
Obrestovan je dvignjenih zneskov se preneha koncem preteklega meseca.
Vloge se obrestujejo po 4% na leto. Obresti se pripisujejo k vlogam 1. januarja in 1. julija.
Vloge nadzoruje Banking Department of the Stat« of New York.
FRANK SAKSER STATE BANK
82<kntlandt Street, s New York; Nl Y.
BIB
l'I " 111 II I	' ----------"—-.......-
Zadnjič sem obljubil kaj vei poročati z Ely, katero mesto j< zaradi svoj ih naravnih krasoi najlepše v Minnesoti. Okrog Elj je (ee se smemo zanesti na atetj« geoprafov), nad deset tisoč jazer katerih eno se je nedavno posn fcilo; bilo je nad 40 čevljev višj« od dragoga. Hrib med zgornjin in spodnjim jezerom je tekom le*
iavUm*
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Farcign Ltnguag« Information linflc«. — Jugoslav Buraau.)
AMERIŠKA ZGODOVINA V JUNIJU.
9. junija 1791.. — Rojstni dan John Howard Payne-a, avtorja
pesni "Home. Sweet Home". Rodil se je v New Yorku in je postal glwlali.ski igralec m dramatski pisatelj ter prepotoval mnogo sve* ta. V Parizu je leta 1823 v glasbil svojo opereto "Clari or the Maid of Milan", ki jo je prodal ravnatelju Covent Garden gledališča v Londonu. V tej pevoigri neka čed-nostna vaščanka uide z doma z nn-l:im lopovskkn vojvodo, ali povili«* se domov k revščini in dednosti, ko začuje neke potujoče komedijante p*-ti p<*sem i« domače vasi. Igra je bila k mahi pohabljena, ali ona pesem lI>om, moj sladki dom* fHom«'. Sweet Home) je kmalu postala najbolj popularna pisem na Angleškem, od koder je prodrla v Ameriko in v vse kraje sveta. Dandanes se ta pesem poje v vseh civiliziranih jezikih in ga ni (človeka, ki bi je ne poznal. Pavm sam pa je le malo zaslužil s to pesmijo, kajti prodal je vso opereto za sto dolarjev; nakladatelji pa so bogateli. Umrl je v zapušce-nosti dne 9. aprila 1852 v Tunizu. kjer >o ga | »okopa] i. Trideset let kavneje neki bogat ameriški občudovalec Pavnovn' pesmi pripeljal skladateljeve ostanke v dom-o-vino. Danes se njegov grob nahaja v Oak Cemetery v mestu "VVash-ingtonu; širše občinstvo je prispelo z darovi za njegov nagrobni k pom en ik.
14. junija 1777. — Rojstni dan ameriške zastave. Dan 14. junij* je Klag Day. Kontinentalni kon-»rcs. t. j. prvi kongres trinajsto-riee ameriških kolonij, ki so leta 1776 proglasile svojo neodvisnost. .i(* 14. junija 1777 sprejel rosolu-ei jo, s katero zo Zvezde in Proge (Stars and Strip«*) )>ostale zastava te dežele. Sklenjeno je hilo. Tla j bo v zastavi trinajst prog in Irinajst zvezd. po ena za vsako i/med izvirnih držav. Trinajstori-ea izvirnih držav so bile: Connec-
zlorabljaii njegove patente o-gromno rJbograteli.
17.	junija 17. junija 1775. Bitka pri Bunker Hill. — V tej bitki so bili Aunerikanci poraženi. Navadno se narodi ne ponašajo s porazi, ali Am er i kane i so se vedno s ponosom radi spominjali bitke pri Bunker Hill, kajti bila je predhodnica končne zmage kolonistov v Tevolucijonami vojni. Bunker Hill je nizek hrib v bostonskem okraju Chariest own. Bosi <>n je bil tedaj zaseben od britanskega generala Gage, ki se je pripravljal na napad proti upornikom. Vsled te nevarnosti so t>-le oklenili zasesti in utrditi višine Charlestowna v noči 16. junija. Ta naloga je bila. poverjena polkov-uikohma Preccott in Peipperell na čelu kakih tisoič mož. Amerika ne i so gradili prekope, ko so britanske trupe napadle. Dvakrat se je Amerikancem posrečilo odbiti disciplinirano kraljevsko vojsko, Končno je Ainenikancem zmanjkala munieija in, so se umaknili. Britanci so imeli 226 mrtvih in 828 ranjenih, Amerikanci 145 mrtvih in 304 ranjenih. Dasi je bitka končala s porazom Amerika n-cev. vendarle morali uspeli je bil velik. Uporniki so videli, kako se (je večja pro fesi j on a In a vojska morala večkrat (umikati pred nji-'.hovim ognjem, in to jih je prepričalo. da so v stanu braniti svojo svobodo.
18.	junija 1812. Napoved vojne proti Angliji. — Vzroki, ki so pr>-vedli do te vojne, so bili četveri, kakor jih je označil tedanji prod-seel nik v svoji poslanici:
1. Angleži so šuntali Indijance proti Amerikaneem. 2. Ovirali *o ameriško trgovino s Francijo. 3. J-ilokirali so ameriška pristanišča s svojimi križarkami. 4. Prisilje-vali so ameriške mornarje, da služi j v angleški mornarici.
Gori omenjenega dne je kongres napovedal vojno. Bojišče se
tieijt. Delaware, Georgia. Marv- je raztezalo od Nove -Škotske do
iXV-.'
land, Mas>«ehusefts, X«-w Hampshire. New Jersey, Nw York, North Carolina. Pennsylvania. Rhode Island. South f'arolina in Virginia Dežela pa je hitro rasla in nove države >o bile prejete v Unijo. Vsaka nova država je seveda hotela biti simbolično zastopana v zastavi in nastalo je precej težkoč glede štfvila in lege /ve/.d in j>rog v zastavi. Končno pa je bila stvar rešena takole; Za vsako novo državo doda so j»o ena zvezda k zastavi, in to 4. julija po sprejemu te države v Unijo; pro-r v zastavi na na ostane vedno trinajst. da ve s tem označuje število izvirnih držav. Večinoma jo zo-vemo "ameriško zastavo", ali njeno zakonito ime je: '"Zastava Združenih držva". Druga imena, ki se rabijo za ameriško zastavo.
'National Flag*, 'Star Spangled Baner", 1 Stars and Stripes', in 'Old Glory'. V vojski zovejo zastavo "Standard", v vojni mornarici pa "Ensign".
15. junija 1844. — Podelitev Goodyearovega patenta. — Ta dan je pomemben v zgodovini ene ib-med največjih modernih industrij. Tega dne je O^iarles Goodyear dobil patent za neki proce* izdelovanja kave« k o vin in vulka-niz'iranega kavčuka (rubber i.
Goodver se je rodil v New Haven, CV>nn., dne 29. dwemlwa IhOO in umrl v New Yorku dne 1. julija 1860. Kot mladenič jr delal v očetovi trgovini železnm. Tvrdka je leta 1830 bankrotirala in Goodvear se je posvetil izboljšanju Obdelovanja indijskega kavčuka. Leta 1836 je napravil svojo prvo veliko iznajdbo — proces obdelovanja kavčuka potom solitro-ve kisline (tutrie acid). Dal je pa-tmtirrati vsega skupaj 60 raznih procesov za izdelovanje kavčukovega blaga. Dasi je Goodvear s svojimi iznajdbami omogočil sedanjo raaaežno rabo kavčuka, brez katerega si danes ne moremo predstaviti rafevoja mnogih važnih industrij, na pr. avtomo-bilstva, je on vendarle ostal reve« do ttnrti, dočim so d^ug-i, ki eo
Velikih jezer. Amerikanci so nameravali dve ekspediciji. eno Buffalo preko reke Niagara in drugo iz Detroita. Koncem leta
1813	— po raznih malih zmagah in porazih na obeh straneh — so Amerikanci držafti le malo ugodnih postojank. Dne 6. aprila 1814 se je cessar Napoleon odpovedal prestolu in sledil je splošni evropski mir Posledica tega je bila. da so Angleži odposlali v Kanado 12 tisoč angleških izurjenih vojakov : sklenili so omalodušiti Amerikan-ee i>otom raznih napadov na ameriško primorje. 5000 mož angleške vojske se je izkrcalo v Chesapeake zalivu, marširalo 50 milj sikozi obljudene kraje in zasedlo glavno mesto Washington. Predsednik in kabinet so zbežali r javna poslopja so bila sežgana. Enak napad je bil napravljen na mesto Baltimore. ali je bil odbit. Tekom leta
1814	je javuo mnenje pritiskalo na angleško vlado, naj sklene mir. Amerikanci niso mogli doseči ni-kakih uspehov v Kanadi, Angleži pa niso mogli prodreti v notranjost Združenih držav. Dne 8- avgusta 1814 so se ameriški poverjeniki na nasavet ruske vlade srečali z angleškimi poverjeniki v svrho pogajanja za mir.
Angleži so privolili na isto sta* nje kot pred vojno in 24. decembra 3814 je bil mir podpisan Po požigai m-esta "Wa-shingt ona se jt« bila raširila vest, da Angleži nameravajo enak napad v južnem zalivu. Andr rsv Jackson je bil imenovani za poveljnika v ju go-zapadli Dne 10. decembra so se Angleži zares prikazali. Jackson je pustil, da sei izkrcajo in dosežejo točko kakih sedmih milj daleč od New Orlfansa, predno je napadel. 4500 A m eri kancev je prežalo na 8000 Britancev. Dne 8. januarja
1815	se je bitka razvila in Britanci so bili odbiti. Na tak način se jc ta bitka pri New Orleansu, radi katere je Jackson, poznejši predsednik Združenih držav, zaslovel (kot narodni junak, vršila ■nekoliko« tednov ,pot*iu, 4co je« bil mor podpisan. Ni težko uganiti
NOVO IZBOLJŠANJE
PREUREDITEV ITAUANSKE ARMADE
bodočnosti bodo aeroplvini opremljeni z jarboli in jadri. Dokler bo aeroplan letal, bo imel jadra zvita in jarbole povožene. V slučaju, da mu bo zmanjkalo gazolina. se bo spi is t M na morje ali jezero, nakar Ik> dvignil jarbole in razvil jadra.
vzrok za to. Mirovna pogodba je bila podpisana v Gentu na Belgijskem, in za onih dni so vesti potovale jako počasi.
18. junija 1798. Prvi zakon proti inozemcem. — Med letoma 1795 in 1798 so si ^Združene države in Francija stale prav blizu do napovedi vojne. Predsednik John Adams je bil podpiran oni javil"« ga mnenja radi svoje odločnost; nasproti Franciji. Federalisti. ki so bili tedaj na krmilu, so hoteli uveljaviti spoštovanje napram, javnim fnwiikcijonarjem in so bil.-ogorčeni zlasti radi ljutih napadov s strani republikanskih žur-nalistov in pisateljev. Mnogi izmed teh Časnikarjev so bili inozemci. Francoizi in Angleži. Razburjeni domišljiji f- ileralistov sr je zdelo, kakor da bi ti lrjudje bili v zvezi s tedanjo revolucionarno Francijo, da uničijo ustavo Zdruežnnh držav. Da stori konec njihovemu dozdnev.nernu rovare-nju, je kongres sprejel vrsto re-akeijonarnih postav, ki so znan1* pod imenom Alien and Sedition Laws. Dne 18. junija 1798 je bila sprejeta prva postava o inozem-cih. Nanašala se je na naturalizacijo. Večini federal i,^to v ise je to zdela prekratka doba in podaljšali so jo na 14 let ter povrh tega dodali, da morajo inozunci pet let poprej izjaviti svoj namen, da hočejo postati državljani. Kasneje še trije drugi zakoni so bili sprejeti. Ti zakoni so dajali pravico predsedniku, da izgoni iz dežele vsa:kega inozemca brez obravnave. in določili so globe in zapor za ais-> osebe, k i bi ustni eno ali pismeno napadali kongres ali predsednika. Thomas Jefferson je vodil odločno borbo proti tem zakonom in v sle d njegovega poziva je država Kentucky bila prva. ki je predlagala razveljavijenje teh zakonov. Končno so bili vsi Alimn and Sedition Laws proglašeni za "neveljavne m izven moči". Splošna ogorčenost radi teh zakonov je povzročila raizpad federalistične stranke.
24.	junija 1497. John Cabot je odkril severo-ameriški kontinent. John Cabot ali Giovanni Caboto je bil Italijan v angleški služb t, k' j? odplul rz Brifstola na ladji "Matthew", in odkril severo-ame-riški kontinent. Ni pa natančno znano, kje se je izrkeal. Leta 1498 je drugič preplul ocean in zagledal vzhodno obal Grenlandije. Tn je zakrenil v južno smer in pri-plul bržkone do Chesapeake zaliva. Ni znano ni kje ni kdaj ni v kaki starosti je umrl. Niti ni znano kje se je rodil, dasi se pravi, da je bil Benečan. Bil je pa Benečan, le v kolikor je nekaj i^as^ tam stanoval.
25.	jnnija 1876. — Custerjevo klanje. — Sioux Indijanci so prebivalci velike planjave — prerije — sedanje južne in severne Da-kote, južne Nebraske in zapadne Montane. Leta 1830 so bili Sioux prisiljeni prodati Združenim <Jr-žavam vse svoje oeemlje vzhodne od reke Mississippi. Leta 1848 in 1851 so ibili zopet prLsiVje.ni pra-pusKiti svoje oeemlje v Minnesoti. V odškodnino so jim obetali letna plačila, ki se pa niso nikoli uresničila. Leta 1862 je izbruhnila vojna med Indijanci in bolekožci. Mnogi Indijanci so se Inajselrli rezervacijo blizu Yankton a, ali bolj "bojeviti izmed jih so se po-vrmli v swetno Dakoto in orga-
xxnurali Tcjjsbo »pod spretnim po-
. . ----- ^ .
veljst vom indijanskega jxiglavarja Sedečega Bika (Sitting Bull). General Custer, T err v in Cok so bili odposlani proti Indijcem. Indijan- ^Tfl st^okovnjaki' P^mleli in
Ko je Mussolini svoječasno namesto otlstopivšega bivšega vrhovnega poveljnika v svetovni vojni, generala Diaza, za katerega je znano, da ni poseben prijatelj fašizma. poklieal na čelo vojnega mi nistra generala Di Giorgia in mu poveril nalogo, da izdela načrt za ivformo vojske, je bilo jasno, da naj bi ta reforma pomnjala pofa-šistenje edinega činitelja v državi, ki se je še vse doslej z uspehom u-piral vsepovsod drugod edino odločilnemu vplivu fašizma in njegovih odgovornih in neodgovornih predstavnikov. Ako pa se je Mussolini kdaj zmotil, se je zmotil tedaj, ko je mislil, da se mu bo ta na kup posrečil kar tako tebi nič meni nič. Di Giorgiov načrt reforme je prišel v senat in tu so ga skoraj vsi senatorji-generali. sami najod-
Pevke med seboj.
Podrobnosti o škandaloznem dogodku na dunajski operi. Med pevkama je vladalo že dalj časa ve-1 liko sovraštvo. Madama Jeritza je začela za kulisami skoro naglas govoriti, ko je njena tekmovalka pela na odru. Dogodek je povzročil med Dunajčani veliko senzacijo.
ei m) tse »postavili blizu reke Big Horn. Custerjcv načrt je bal preprečiti Indijance da bi šli proti vzhodu. Terry in Cook sta se imela pridružiti k njemu dne 26. jtu-nija. Custer je dan poprej prišel na odrejeno točko in sklenil naskočiti vas, ki je bila preti njim, Postavil je dve diviziji za pokritji* levega in desnega krila, dočim je sam z 260 možni i napadel center Indijancev. Ali Indijanci so bili poskrili večino svojih bojevnikov " bližnje soteske. Naenkrat so Indijanci planili i-z svojih skrivališč, obkolili naskakujoče belokožee in 1 jih premagali. Niti eden izm-.-d • njih ni ostal živ. vsi do enega so ! bili poklani od Indijancev. To kla- ! nje je v zgodovini dobilo
obdelali tako temeljito, da ml samih otrobov ni ostala niti peščica moke. Vlada je morala umakniti načrt in umakniti se je moral tudi Di Giorgio, nterim vojnega ministrstva je prevzel Mussolini sam. V tem pa je bil tudi že zasnovan načrt za reformo vojne mornarice, toda ne morila na pristojnem mornariškem ministrstvu, velikem admiralu Thaon di Revelu, temveč po Mussoliniju samem, odnosno fa šistovskih "strokovnjakih", kar je imelo za posledico odstop mornariškega ministra. Tako je tudi j drugi vrhovni poveljnik iz svetovne vojne zapustil nehvaležno mesto ministra v fašistovski vladi, 4I)u-J ca della Vittoria' (' vojvoda zma-
ge'. general Diaz) in " Duca tlel
ime :Mare' ('vojvoda morja\ admiral t u>ter Massacre. Kasneje je bil
Thaon di Revel) sta se naveličala Sitting Bull prazen in zbežal je v >lake fa-izmu Inte
Kanado. Povrnil se je potem v '
Združi ne drža ve, ali je bil ubit
tekom vstaje Sioux Indijancev leta 1890.
PREPIR RADI ZEMLJE
Do kake nesreče Iahiko privedejo med sosedi prepiri radi 'zemlje, kaže sledeči slučaj: Nedavno se je odigral v selu Odžak pri Neve-sinju krvav dogodek, iki je zahteval dve človeški žrtvi. O dogodku, sporu med dvema rodbinama radi zemlje, poročajo: Nekako okoli 7. "popoldne je bila orožniška postaja v Nevesinjm obveščena o krvavi bitki, ki se je vršila v selu Odžak. Orožniki so takoj odšli na lice mesta, kjer so našLi na sr^di ceste dva mrtva človeka, bila sta po>e>itnik Rade Stipovae in njegov sin Ante, drugi sin Gjoko pa je ležal v nezavesti. Cim je bita temu nndena pomoč, je iizpovedal. kako se je vse dogodilo. On je še! nekoliko pred očetom in bratom, katerima je sledil posestnik Janko Gluhovič s sinovi. Nenadoma jc nastal med obema družinama prepir. Gjoko je čul krik svojega očeta na pomoč, nakar je takoj ttkel nazaj. Našel je očeta že mrtvega, dočim je brat Ante umiral. Medtem se je Mižal Gluhovič in zakričal nad Gjoko: "Zaklal sem ti starega psa in brata, a sedaj si ti na vrsti!" Nato je pobral težak kamen in vrgefl Gjoki v glavo. Gjoka se je onesvestil in ko .se je zopet, zavedel, so Gluhoviči že izginili. Splaizil se je do svojega brata Anta, ki mu je izdihnil na rokah. Orožniki so takoj zasledovali Glnhoviče in jih prijeli. Izročeni so bili državnemu pravdniku v Mositarju.
rim mornar lene [ga ministra je prevzel zopet sam Mussolini. Ker si je tudi "ad interim" prisvojil resort zrakoplov-stva, je torej "bodoče ministrstvo za narodno obrambo", ki bo združevalo vse te tri resorte v enem. že sedaj v rokah samega ministrskega predsednika in vodje fašizma. Pofašistenje narodne obrambe bi se dalo tako izvesti kakor preko no ei. "Bi se dalo!" Da. ko bi ne bilo senata s celo vrsto generalov, ki bu dno pazijo, da fašizem ne raste preko vojske in tistega, ki ji stoji na čelu, samega kralja. In Mussolini je prepameten. da bi hotel z glavo skozi zid. Zato je temeljito odnehal.
Ker je reforma vojske in morita rice v resnici potrebna, si je Mussolini poiskal sotrudnike za rešitev tega kočljivega vprašanja med
Dogodek v dunajski državni o- la stvar. Zavreli so vstajati. Le hla-peri. kjer je altistka Marija Ols- dnokrvnosti prizadetih za odrom zewska meti predstavo " Wakue- j gre hvala, da se ni predstava pre-re" opljuvala neko damo za kuli- klnila sredi scene. Zato pa je bilo sami ter (pozneje, izjavila, tla je bil za kulisami tem živahn -je ko Jc izpad nam-mje.n pevki Mariji Je- j paded zastor. Pevka Kittlova se j«* ritzi, postaja škandalna afera ve- j vrgla na altistko Ohazewsko in jo likega obsega, s katero se bavi vst je hotela pobili na tla. nakar je, u-ča-. opis je in javnost vseh slojev.; met niča pojasnila, da ni hotela o-Ztlaj «e pravzaprav doznava. če- pljuvati nje. ampak Jeritzo. Ta je mu je prišlo do nastopa ne. Ols- J seveda šinila pokoin u in jela ob-zewske. Dama je — kakor Marija I kladati svojo nasprotnieo > pn-Jeritza — -članica opere "Metro- 'devki. ki niso baš običajni v olika% politan" v New Yorku. Nekoč ni družbi. Izrazov "svinja" je kar pred letom dni je bila zadržana in mrgol 'lo.
ni mosrla P»*ti. Pirosila je Jeritzo. \ Vodstvo gledališča je sestavilo naj vskoči zanjo ali pa naj p res-; o stvari ^xxselwix zapisnik, katere-krbi nadomestilo. Jeritza je proš- ga je predložilo v odobritev du-njo odbila in od tistega časa via-' najskemu prosvetnemu mini-trn. da med umetnicama smrtno so-j Obenem je naznanilo Olszewski, vrastvo.	j da je odpuščena z doticnimdn >.m
Dunajski listi ob javlja jo poro-j Ker je ')lszewska še n^ti večer od-čila. ki se ne strinjajo popolnoma. | potovala v London, je pojasnila Drl eas<»pisja brani Jeritzo. češ, j stvar >amo svojemu pravnemu zada ona ni izzivala, kar bo najbrže : sti-|>niku. Ta je proteKtiral z<»per tudi težko dokazati, ko Fin a na | odpustitev altkstke. češ .la je vo<l-svoji strani dve pevki. Kittlovo in >>tvo oper - napravilo ta korak ne Jovanovičevo. ki zaviisita od nje-1 da bi prej zaslišalo njegovo kitnih simpatij. Te dve dami sta bili' jentinjo.
glavni priči škandala za odrom.— | Stvai- s tem še ni rešena. Ko je Teh n en o osobje je sieer na strani bilo objavljeno, »la je Obzewska OLszewske in pravi, da je Jeritza'odpuščena, je odpwedal svo j a-1 res motila pevko z razgovorom, j gažman na gledališču baritonist Govorila je o lv.lki bračni zgodbi, dr. Scliipper, ki je pel obenem s t Poslušalki sta delali opazke in ta-j Olszewsko in je zaročenec umetni-ko j.' nastal precejše-n šum. ki je j ce. Dunajska opera torej i«gub; res nteirnil motiti Ohsze\v>.ko. ka- poleg odlične altlstke še izrvi-Ntno-tera je peda v dnngem dejanju o Iga bari t on ista. Ce bo zadeva s tem pere dolgo in naporno partijo. Ker ! korieana. pa ni mogoč.* reči. Xaj-ni slišala š ipetalke. je parkrat j večja opasnost š«de preti. V Lon-Iprosila za mir. Jeritza in njeni to-i don. kjer sedaj gostuje OLszew-varišici se niso ozirale na njeno Uka. otlpotuje te dni na gostova-prošnjo. Zato se je dala zavesti in J nje tudi Marija Jeritza. Kako se je v hipni razburjenosti pljunila bosta pevki gledali pri .srečanju, za kuliso.
Ravnatelj Schalk. ki je dirigiral
si lahko mislimo. Ni izključeno, da pride do now era javnega škan-' Walkuero*, je opazil vtznemirje- j pa k t ud i celokupna družba angle-nje na <Klru in se je bal javnega j dala. nad katerim se ne bo zgra-škandala. Gledalci v prvih vrstah žala samo dunajska javnost, am-so dobro videli, kako se je odigra- >ke prestolice.
navedeni zgoraj: častniki generali zdravniške stroke in generalkomi-sar.
Nova sestava mornariškega generalnega štaba še ni službeno objavljena.
Glede novega načrta za reformo vojske pa se zatrjuje, da je v glavnem tudi že gotov in da predstav
Ija nekako spojitev svoječasnega tistimi, ki so" bili odločni nasprot- Diazovega načrta z Di Giorpiovim niki pofašistovanja narodne ol>-jambe in so vedno hoteli, da ostane oborožena sila države izven v-
Poroka.
V Dornbergu se je poročil u-rednik tržaške "Edinosti" dr. Lojze Berce z Viktorijo Kavčič.
Smrtna nesreča v idrijskem rudniku.
Na 13. polju Jožefovega jaška v Idriji so našli mrtvega 48-letne-ga nudarja Leopolda Jurjavčiea. Domneva se, da se je JurjavčiCu cmešalo in da je v zmedenosti skočil v 50 m globoki jašek. Ni pa tudi sključena nesreča. Zapušča vetfeo nepreskrbljeno družino.
plivov političnega strankarstva. Med temi je bil tudi bivši načelnik generalnega štaba v svetovni vojni, general Pietro Badoglio, katerega je zaradi njegove neprevelike naklonjenosti fašizmu zadela izredna čast, da je bil imenovan za — poslanika v Braziliji. Sedaj se je vrnil general Baxlogilo v Rim kot novi — načelnik generalnega štaba, a za načelnika generalnega štaba mornarice je imenovan armij-ski vieeadmiral baron Alfredo Acton, ki je pač poznan kot eden naj boljših častnikov italijanske morna rice, ne pa kot pristaš fašizma. I-sto velja za novega načelnika ge-ralnega štaba zrakoplovbe, za katerega je bil te dni imenovan general Piccio.
Službena "Gazzetta Ufficiale" od 4. maja je že objavila novo sestavo generalnega štaba za vojsko, kateremu pa odslej pripadajo: vsi maršali; vsi generali vojske; načelnik generalnega štaba in o-stali častniki - generali, ki so člani vojaškega sveta innisozaposle-ni ke drugje, kakor navaja ta raz-predelba ; četveri generali, določeni za armijske poveljnike; prvi kr. generalni poljski pobočnik, podna-čelnik generalnega štaba; deseteri zborni poveljniki; predsednik najvišjega vojaškega sodišča; general poveljnik finančne straže; general poveljnik orožništva; trideset eri divizijski poveljniki; namestnik poveljstva orožništva; generali na razpoloženju za vse razne orožne stroke; vsi ostali častniki - generali bojno orožnih strok, ki
to se pravi, da se je za podlago vzel Diazov načrt, v katerem pa so uveljavila nekatera I)i Giorgiova načela. Ohrani se z smislu Diazo-vega načrta predvsem dosedanja doba aktivne službe, ki jo je Di Giorgiov načrt hotel znatno skrajšati. Neizpremenjen ostane tudi osnovni kontingent vojske, določen z državnim proračunom, kvečjemu da se še nekoliko zviša. Iz Di Giorgiovega načrta se je sprejelo načelo bataljonskih kadrov, to da z razliko, da je Di Giorgiov načrt določal v polku treh bataljonov samo en efektiven bataljon, ostala
BERAČEV TRIK
V Elberfeldn v Pohrurjn je prišel berač na drzno misel, kako bi v kratkem obogatel. Sel je in izvršil svoj načrt, ki se mu je izvrstno posrečil.
Na enem najživahnejših oglov Elberf- Ida je stal na pločniku vojni invalid' in razkazoval ostanek roke. Kmalu je prišel elegantno ob I t-en gospod in nagovoril berača. ^Začela sta se meniti in kmaVii se je nabralo precej ljudi o k rojr obeh. Končno je gospod gla sno vzkliknil: "Sramota je, da morajo ljudje kot vi beračiti! Vsak mora dati kolikor more! S temi besedami i je segel v žep in o-stentativno podaril beraču banko-\ee za pet mark. Nato je pričakujoče gledal po ostalem ol>činstvn in ga tako pozval, naj tudi drugi slede njegovemu z<rln-du. In množica se je ml z vala nememu pozivu
pa le kot kadra, novi načrt bo do-r in metala drobiž, pa tudi bankov. ločal v polku dva efektivna bata- ce v beračev klobuk, ki se je s sol-ljona in le enega kot kader. Iz Di J zami v očeh glnjeno zahvaljeval. Giorgiovega načrta se najbrž vza- Potem je prišla elegantna dama, me tudi uvedba mehaničnih motor in isti prizor si je ponovil.
nih sredstev
in se ohrani edino le živalska
še pri^poljski artiljeriji uprega. Število armijskih zborov se od 10 zviša na 12. vendar pa se bodo ti zbori, kakor so se doslej, tudi še dalje grupirali v štirih ar-mijah.
Novi načrt je. kakor rečeno, v glavnem že gotov, v podrobnostih pa ni še izdelan ter se še ne ve, ali ga vlada predloži tekom tega zasedanja parlamentu, ali pa šele pozneje.
Cerkev v Planini pogorela.
V Planini .nad Zgornjim Tuhinjem je pogorela tamkajšnja cerkev sv. Vida. Cerkveno ostrešje in streha na stolpu je popolnoma uničena. Zvonovi so popadaili na tla a se nic^o razbiki. Zažgali si« pastirji, kd so tik cerkve zakurili niso-m nosili žerjavico pod streho.
Kmalu potem je šel berač, ko je stlaii'il olbilico milodarov v žep, (lruzam in se zo.pet ipostavil na obljuden kraj. In zopet je prišel čez par minut eleganten gospod in za njim veiljkomestna dama in sta storili isto 'kot malo poprej. Posledica bila. da je "vojni invalid* zvečer rabil par ur. da je pre-štel ves denar in ga lepo vpisal v svojo blagajniško knjigo.
Naravnost ogroanne vsote so vsak dan dohivali sleparji s tem trikom. Dokler ni postala policija pozorna in je bilo glorije konec. Na komisarijatu se je pokazalo, da ima mož we udi zdrave in da je imel dva zdrava, pa nikakor ne poštena pomagača.	,
Se pač še vedno najdejo ljudje, ki pridejo na metode, ki "vlečejo!1'
A±>tKBTlSfi m GLAS NAHODA
sa«e
I.LA.S NARODA. 5. JI X. 1925.
KOLONIZACIJA MALAJSKEGA OTOČJA
Prof. dr. \V. Boiz iz Lipskega se peča s problemom, kako bi se dalo kolonizirati malajsko otočje, ki je po njegovem mnenju najlepši de! zemlje. <"*e bi to otočje kolonizirali. bi dobilo človeštvo novo obljubljeno deželo, kamor bi se lahko zatekel marsikdo, ki zdaj čuti, da je preveč ljudi in premalo življenskih potrebščin. Število prebivalcev tega otočja znaša »><) milijonov, torej približno toliko kot Nemčije. Prebivalstvo je razdeljeno na ozemlje, ki bi se razprostira lo, preneseno na zemljevid Evrope, od Irske preko Italije in Poljske tja do Kaspijskega morja. Povsem neobljudeni kraji so pomešani s takimi, kjer pride na vsak kv. klin. po 1000 prebivalcev, kjer je torej gostota prebivalstva 8-krat večja nego povprečna gostota v Nemčiji. Za človeka igra najvažnejšo vlogo podnebje, ki je v teli krajih podobno podnebju v steklenih gredicah. Enakomerna temperatura 2»i do 27 stop. ('., ki niti pozimi ite pade pod 20. pač pa doseže včasih do 2."» stop., obenem pa vlaga in dež, vse to povzroča, da se človek neprestano poli. Šele v višini 1000 m postane hladneje, toda pri 1400 m se že pojavi gosta megla in drevje je pokrito z debelim mahom. Zato človek ne more živeti niti na morski obali, niti visok ov gorah. S pogorja pridrve često hudourniki, ki naponijo reke tako, da se voda dvigne v eni noči nad 20 m. Tudi tipični tropi-cni gozdovi, ki zavzemajo velik del notranjega ozemlja so s svojimi bujnimi rastlinami sovražniki kultur««. (Jlavno ozemlje, ki bi bilo prikladno za kolonizacijo, je pa med 1000 in 1400 metrov nad mor jam, ki tvori navadno podlago u-gaslih volkanov. Nalivi tu še niso odnesli rodovitne zemlje in rastline bi v teh krajih izboruo uspevale. Številni, še delujoči vol kan i so razpoloženi ob gorskem pasu, ki se vije preko Sumatre. Jave in Male Sunde do Filipinov, dočim so na notranji strani tega pogorja večinoma ugasli volkani. Vse ozemlje je raztrgano na kose. kar priča, da je imela zemeljska skorja tu burne čase. (»nekod se je Zemlja pO-greznila celo pod morsko gladino. Na vzhodu je prvotna površina če-sto nižja nego na zapadli, tako n. pr. na Filipinih za 1000 ni nižje nego na Sumatri.
Ta tektonična stavba zemeljske skorje igra važno vlogo pri razdelitvi prebivalstva. Zunanja stran omenjenega gorskega grebena na jugozapadni obali Sumatre, na južni obali Jave itd. je tako strma in skalovita, da je izključeno napraviti tu pristanišče. Vse prometne zveze so na notranjosti strani in i-majo svoje središče v Singaporu. Angleži dobro poznajo lego teh \ krajev, ki so zelo prikladni za mednarodne kombinacije. Malajei so tudi naselili otočje z notranje strani in izpodrinili primitvno prebvalstvo pragozdov. V historični dobi so prodrli trije najznamenitejši azijski trgovski narodi, Indijanci, Arabci in Kitajc. Arabci so prišli kot nosilei islama n so delovali samo razdiralno. Indijanci ko postali deželi koristni, ker so začeli sejati riž, ki je zdaj naj važne j šil kulturna rastlina in glavni vir dohodkov.
Knjigarna "Glas Naroda"
Novele in črtice..................90
Na Preriji .......................30
Nihilist .......................40
Narodne pripovedke za mladino:
3.	zvezek ...........„........ 36
4.	zvezek ...................- .40
Na krvavih poljanah. Trpljenje in
strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ......... 1.50
Narodna biblioteka:
Svitoslav ......................35
Spisje ....................... .35
Krvna osveta......................35
General Lavdon ..............70
Napoleon 1...................... 1.—
Babica .......................... 1.20
V gorskem zakotju u...............35
Za kruhom ........................35
Z ongjem in mečem ..............3.—
Grška Mitologija, 2 knjigi........ 1.40
Kranjske čebelice, poezije......... :35
Obiski. (Cankar). Trdo vezano Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ..
Ogenj tr. v.....................
Ob tihih večerih, trda vez.......
Padajoče zvezde tr. v.............
Plat. zvona trd.' vez ..............
Petelinov Janez vez...............
broš.......................
Pesmi v prozi, trdo vez...........
Prigodbe čebelice Maje trda vez...
Pabirki in Roža (Albrecht) ......
Pasti in zanke. Kriminalni roman ..
Pariški zlatar ....................
Pingvinski otok 1r. v.............
Povest o 7. obešenih t. v...........
Po strani klobuk ................
Pod svobodnim solncem 2 knjigi tr.
vez.........................
Plebanuš Joanes tr. vez...........
Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro-
kovnjačev na Kranjskem .....
Poslednji Mehikanec .............
Pravljice H. Majar...............
Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku
Požigalec .......................
Praprečanove zgodbe .............
Patria, povesti iz irske junaške dobe Predtržani, Prešera in drugi svetniki v gramofonu.............
Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez.
Pol litra vipavca............
Ptice selivke, trda vez.............
Pikova dima (Puškin) ..........
Pred nevihto ....................
Pravljice in pripovedke za mladino.
Izvesek ......................
2. zvezek ....................
Pegan in Lambergar..............
Rablji, trda vez ..................
Rastoči mesec (Tagore) t. vez____
Razkrinkani Habsburžani (Larish) ..
Revolucija na Portugalskem ......____
Rinaldo Rinaldini ................
Slovenski šaljivec ................
Slovanska knjižnica. Zbrani spisi,
vsebuje 10 povesti............
Suneški invalid ...................
Skozi širno Indijo ................
Sanjska knjiga Arabska ________
Sanjska knjiga, nova velika.......
Sanjska knjiga, srednja ..........
Spake, humoreske, trda vez ....____
Strahote vojne ...................
Stezosledec .....................
Sveta noč, zanimive pripovedke ...
Strup iz Judeje ..................
Simon Jenko zbrani spisi ........
Sosedje tr. v.....................
Svetobor ........................
Stritarjeva Anthologija trda vez ..
Sisto Šesto, povest iz Abrucev.....
Svitanje (Govekar), vez...........
Šopek, samotarke (Komanova) vez. Sin medvedjega lovca. Potopisni ro-
1.40 .25 1.30 .90 .90 .90 1.— ..90 .70 1.00 .25 .35 .35 .90 .90 .90
2.50 1.—
.60 .30 .30 .35 .25 25 .30
.25 1.50 .30 .75 .30 .35
.40 .40 .70 .75 .60 .35 .30 .50 .40
.60 .35 .50 1.50 .90 .35 .90 .50 .30 .30 .75 .90 .60 .50 .90 .30 1.20 .50
man
Vrhovno sodišče za celo Jugo-i	slavijo
se do priče tka prihodnjega leta ■ustanovi v Zagrebu. Zanimivo .]«*. da je odvetniška zbornica za Vojvodino izjavila proti temu projektu. oddeleik novosad>ite kasaci-jt pa jc že prejel odredbo, da se z novim letom prijeli v ^agrefc, iftoftako tudi kasaeijski oddelek v Beogradu ter vrhovni sodišči v Sarajevu in PikIgorici.
ALI VESTE, —
da je bil bolgarski zunanji minister več dni v Jugoslaviji in da se je posvetoval z vlado glede komunistične nevarnostif Ali veste, d« van -da.-Utlmar .kakovost po umerM cenit A Navadne cigarete
ki je
Sveta Not-bnrca ..................
Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije)
Shakespeareve dela:
Macbeth, trdo vez...............
Julij Cesir tr. v.................
Othelo tr. v....................
Sen kresne noči tr. vez............
.80 .3«
.30
.90 .90
.90
SPISI KRIŠTOFA ft MID A:
1. zv. Poznava Boga...........30
3. zv. Pridni Janezek in Hudobni
Mihec .......................30
7. z v. Jagnje .................30
.8. zv. Pirhi...................30
13.	zv. Sveti večer.............30
14.	zv. Povodenj...............30
16.	zv. Pavlina ...............30
17.	zv. Brata .................30
SPLOŠNA KNJIŽNICA:
Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 101 str., broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50
Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105
str. .........................35
Št. 4. Cvetico Golar: Poletno Ua~ sje, izbrane B^U, Št. g. Fran MUČŽaki: Oo&pod WtL dolin žohn in niegora draiuMr
Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str.,
broš..........................25
Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva,
111 str., broš..................35
Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije,
347 str., broš................. .70
Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25
Št. 11. Pavel Golia: Pfterčkove poslednje sanje, božična povest v 4.
slikah, 84 str., brož............35
Št .12. Fran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v4 deja njih, 91 str., broš..............30 ] ^
Št. 13. V. M. Garšin: Nadežda Ni- IL ± j	t •
!6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti kolajevna, roman, poslovenil U. s
Žun, 112 str., broš..............30! Umetniške knjige s slikami za mladino:
Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodnogospodarski spis, poslove- JPepelka; pravljica s slikami .'.....1.60
nil dr. Albin Ogris , 236 str., br. .80 ikapica; pravljica s slikami .. 1.00
Št. 16. Janko Samec: Življenje, (Seguljčica; pravljica s slikami____1.00
pesmi, 132 str., broš.,...........45; Trnoljčica, pravljica s slikami.....1.00
Št. 17. Prosper Marimee: Verne j knjige za slikanje:
duše v vicah, povest, pre vel Mirko ; Mladi slikar .....................75
Pretnar, 80 str.,...............30'Slike iz pravljic ..................75
Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom:
Mlada greda ....................
Mladi umetnik .................. 1.20
Otroški vrtec ................... 1.J20
Za kratek čas ................... ijjo
Zaklad za otroka.................3 20
Zbirka slovenskih povesti:
1.	zv. Vojnomir ali poganstvo......35
2.	zv. Hudo brezdno............... .35
3.	zv. Vesele povesti............... .36
4.	z v. Povesti in slike ..............36
5.	zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji
kruh .........................66
Zbrani spisi za mladino (Gangl):
1.	zv. trdo vezano. Vsebuje 15 pove-
sti ...........................50
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in pes-
mi ...........................50
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 pove-
sti ...........................50
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ...........................56
zv., trdo vezano. Vinski brat.....50
.50
.25
Št. IS. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil
dr. Fr. Brada«. 47 str., broš.....
Št. 19. Gerhavt Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Fun tek, 124 str., broš..........50
Št. 20. Jul. Zeyer: Gompačd in Komurasaki, japonski roman, iz eeščine p revel dr. Fran Bradač,
154 str., broš..................45
Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str.,
broš..........................25
Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerje-va sonata, roman, poslov. Fran
Pogačnik, 136 str., broš........50
Št. 23 Sophokles: Antigone, žalna igra, poslov. H. Golar, 60 str., br. .ffO Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str.,
broš.,.........................go
Št. 26. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. .35 Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35
Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugiirto, poslov. Ant. Dokler, 123
str., broš......................50
Št. 36. Ksaver Meško: Listki, 144 str., .....................65
Spilmanove pripovedke:
2.	zv. Maron, krčanski deček iz Libanona .......................25
3.	zv. Marijina otroka, povest iz kav-kaških gora.................. J25
4.	zv. Praški judek.................25
8.	zv. Tri Indijanske povesti........30
9.	z v. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega............30
10.	zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega.............25
11.	zb. Rdeča in bela vrtnica, povest .30
12.	zv. Korejska brata. Črtica iz mis-jonov v Koreji ................30
13.	zv Boj in zmaga, povest........30
14.	zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. .30
15.	zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest....................... .25
16.	zv. Zlatokopi. Povest...........30
17.	zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo..............30
18.	z v. Preganjanje Indijskih misjo-narjev.......................30
19.	zv. Mlada mornarja. Povest	.30
Tatic, Bevk, trd. vez...............75
Tri povesti trdo vez................75
■broš.........................50
Tavčarjevi zbrani spisi:
Izza kongresa .................. 1-75
Cvetje v jeseni. Visoška kronika ... 2.50
Tri novele, tr. v..................90
bros......................... -70
Tunel, trda vez.....................1.00
Turki pred Dunajem............. .60
Trenutki oddiha...................40
Vesele povesti...............30
Vera (Waldova) broš..........35
Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— Vrtnar, Rabin dranath Tagore
"broš......................... .60
}rdo vezano.................75
Volk spokornik in druge povesti sa
mladino ..................... 1.00
Valentin Vodnika izbrani spisi......30
Vodnik svojemu narodu .......... -25
Zgodba Napol, huzarja vez.......2.—
Zmisel smrti......1...............60
Zapiski Tine Gramontove.........60
Zadni dnevi nesrečnega kralja......60
Zadna pravda ................... .60
Zmaj iz Bosne................... .80
Zlatarjevo Zlato ................. 1.00
Zločin in kazen (Dostojevski) 2 knji-
Za mfljoni, __, ........... .66
ftHiini Bii6'JSofnHh ............. J
Znota is konte guspmiične Pfcrli «8
PESMI Z NOTAMI: MEŠANI IN MOŠKI ZBORI:
Priložnostne pesmi (Gram) ......$1.10
Slovenski akordi (Adamič) I. zv. .. .75 Slovenski akordi (Adamič) n. zv. .. .75
Pomladanski odmevi...............45
Ameriška slovenska lira (Holmer).. 1.50
Orlovske himne (Vodopivec) ......1.20
10 moških in mešanih zborov (Adamič) .........................45
16 jugoslovanskih narodnih pesmi
(Adamič) 2. zv................80
Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Matica .................50
MOŠKI ZBORI:
Veseli Bratci (Pahor) .............40
Slovenske narodne pesmi (Hubad)
izdala Glasbena Matica.........40
Trije moški zbori (Pa /čič) izdala Glasbena Matica .................40
Domovini (Foerster) izdala Glasbena
Matica .......................40
Narodna nagrobnica (Pavčič).......35
Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. .4
SAMOSPEVI:
Pastirica, Kanglica, Snegulčica.....45
Nočne pesmi (Adamič) ............1.25
Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45
IGRE :
Beneški trgovec, fgrokaz v 5 dejanj .60 Burke in šaljivi prizori, eno in
več dejank ...................81
Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00
Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cyrano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem
v 4 dejanjih.................r>()
Kda, drama v štirih dejanjih........30
Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50
Krivoprisežnlk. Narodna igra s petjem
v 3 dejanjih..................35
Mati, Meško, tri dejanja...........70
Marta, Semenj v Richmondu 4 dejanja ............................
Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 j Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30
Sovražnik žensk, enodejanka,.......35
Poljub, v dveh dejanjih............30
Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .60 R. U. R, drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez..............45
Revizor, 5 dejanj trda vezana......75
Ujetnik carevine, veseloigra v 2
j an jih ........................30
Veronika Deseniška, trda vez.....1.50
Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih .........................35
Ljudski oder:
3.	zv. Miklova zala, 5 dejanj........70
4.	zv. Tihotapec, 5 dejanj..........60
5.	zv. Po 12 letih, 4 dejanja........ .60
Zbirka ljudskih iger.
3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža,
Sanje ...........................go
9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30
12.	snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije De-
vice, Marijin otrok............30
14.	snopič. Junaška deklica. Sv. Boštjan, Materin blagoslov........30
15.	snopič. Turki pred Dunajem, Fa-bjola in Neža ................30
20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30
PESMI IN POEZIJE:
Bob za mladi zob, trda vez........ .40
Gregorčič, poezije trda vez........75
Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40
Kettejeve poezije trda voz........ 1.10
Ko so cvele rože, trda vez...........60
Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano.................75
Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25
Marcic (Gruden) toroš............30
Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih
pesmi .......................40
Prešernove poezije trda vez......1.—
Primorske pesmi (Gruden) ve«......35
Pohorske poti (Glaser) broš........30
Slutne (Albreht) broš............30
Pesmi Ivan Zormana.
Originalne slovenske pesmi ih prevodi znanih slovenskih pesmi
v angleščini..................1.25
Slovenska narodna lirika. Poezije .60
Oton Zupančič:
Ciciban, trd. vez ................ .60
Mlada pota, trda vez.............50
Sto ugank ...................... .5o
V zarje Vidove, tr. vez............90
Vijolica. Pesmi aa mladost........ M
9mikL »irka pesni j aa ■lin—fcu
mladino. Trdo Tesano ........ M
. .v^m . . . «1« % ^ fl
MEŠANI ZBORI:
.45
Planinske II. zv. (Laharnar) ......
Trije mešani zbori, izdala Glasbena
Matica .......................45
RAZNE PESMI S SPREMLJE VAN JEM:
Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in
petero raznih glasov...........45
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton so lom in priredbo za dvo-
spev .........................20
V pepeln ični noči (Sattner), kantanta za soli. zbor in orkester, izdala
Glasbena Matica.............75
Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor
in bariton solo.................20
Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šege in navade, nezadovoljstvo. 3 zvezki skupaj..........1.00
Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40
Naši himni (Maroll) dvoglasno s spre-mljevanjem klavirja...........15
PESMARICE GLASBENE MATICE:
1.	Pesmarica, uredil Hubad____2.50
2.	Slovenske narodne pesmi (Ba-juk) .........................45
3.	Narodne pesmi (Gerbic).....30
4.	Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. skupaj ........................ 1.00
Slovpnske narodne pesmi Benečije
(Orel) .......................45
.50 .25
MALE PESMARICE:
Št. 1. Sibske narodne himne.......15
Št. 2. Zrinjski Frankopan.........15
št. 4. Pod oknom.................15
št. 5. V sladkih sanjah.............15
Št. 6. Jadransko morje.............15
št. 7. Pri oknu sva molče rlonela.....15
Št. 8. Slovo .......................15
Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15
Št. 10 Na planine.................15
Št. 11. Zvečer.....................15
Št. 12. Vasovalce .................15
Št. 13. Podoknica .................15
Narodne pesmi za mladino (Žirovnik)
3 zvezki skupaj ...............50
Slavček, zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25
Vojaške narodne pesmi (Kori).....30
Narodne vojaške (Ferjančic).......30
Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.—
Mešani in moški zbori. (Aljaš) —
3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj;
Na dan; Divna noč...........40
5.zvezek:	Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav...........40
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ..................40
7.	zvezek: Slavček; .Zaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (mešan zb.) ; Stoj, solnčice stoj; Kmet-ski hiši ......................40
9.	zvezek: Spominčice; Večerni zvon
Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice. L; Zdravice U.; Oče večni; Tone solnce...........75
CERKVENE PESMI:
Domači glasi. Cerkvene pesmi za
mešan zbor .................. 1.00
12 cerkvenih pesmi za razne prilike
cerkvenega leta ....:..........50
32. Tantum Ergo. (Premrl).........50
•aasne pesosi. aa suits sbsr> ^^m ».» ^SaGfarippj)^.,. .....«.-..._.... .50 ffcr. Maia» aa Mkn Aor^, .-'...*■■' ^ ^P^BHPjWff^--i*'*-* • * ? » » jM
10 Evharlstičnih pesmi za mešan zb.
(Foerster) .................. .40
12. Pange Lingua. Tantum Ergo Geni-
tori. (Foerster) ...............60
12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni-
tori (Gerbič) .................50
Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu
Jezusovem. (F. Kimovec).....50
Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran,
alt, tenor, bas ................40
Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesm na čast svetnikom.
(Premrl) .....................40
10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu
Jezusovemu. (Grum) ..........35
12 Tantum Ergo (Premrl)........ .50
Missa in honorem Sanctae Caeciliae.
(Foeerster) .................50
Missa in honorem St. Josephi (Pogach-
aik) .........................40
Missa Brevis et facilis (Sattner) .. .40
Missa de Angelis (Kimovec) .......40
Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) ........................40
Oremus pro Pontifice .............40
Kyrie ..............................
K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .........................,10
Sv. Nikolaj .......................(,q
NOTE ZA CITRE:
Buri pridejo, koračnica............25
Slovenski citrar (Wilfan) ..........25
Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .25
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodni pesmi za tambura-
iki zbor in petja. (Bajuk) ........1.30
Bcm šel na planince. Podpuri slov.
nar. pesmi. (Bajuk( .......... 1.00
Na Gorenskem je fletno............1.00
NOTE ZA GOSLI:
Nnrodni zaklad. Zbirka državnih himen
in slovenskih narodnih pesmi .. Uspavanka ......................
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA
[Narodni zaklad. r/.birka slovenskih
narodnih pesmi ...............90
Uspavanka .......................70
NOTE ZA KLAVIR:
Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 Tri skladbe za klavir (Adamič) ...... .50
Tri skladbe za klavir (Premrl).....45
Moje sanje .......................20
Slovenski biseri, narodni potpouri____
(Jaki) ................................40
Golden rain (Aletter) .............20
Slovenske zdravice (Fleischmann) .. .20
Oh morski obali. Valček. (Jaki).....40
Pripoznanje. Polka mazurka. _
(Jaki) .......................40
Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) .40 Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) .......................40
Ljubavno blebetanje. Polka mazur.
(Jaki.) .......................40
Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40
Pozdrav Gorenj skej, valček ....... 1.00
Primorski odmevi. Fantazija. —
(Breznik) ...................50
Orel. Koračnica. (Jaki).............25
Nocturne des Etudiants (Aletter) .. .20
Mabel. Intermezzo (Aletter)........20
At a Penguins Picnic. Intermezzo
(Aletter) .....................20
RAZGLEDNICE:
Zabavne. Različne, ducat...........26
Newyorske. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne
ducat ........................25
Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40
Posamezne po ................05
Narodna noša, ducat...............40
Posamezne po.................05
Planinski pozdravi, ducat.........40
posamezne po.................05
Importirane prorokovalne karte 1.—
ZEMLJEVIDI:
Zemljevid Jugoslavije.............80
Slovenske dežele in Istra...........25
Združenih držav veliki............40
Združenih držav, mali..............16
Nova Evropa .....................60
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington,
Wyoming, — vsaki po........26
Zemljevidi:
Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki
po ...........................40
Velika stenska mapa Evrope......2.00
Prorokovalne karte..............$1.00
Naročilom je priložiti denar, bodisi 1 gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, re-komandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku.
Knjige pošiljamo poštnino prosto.
"GLAS NARODA"
■LOVSHfC PTOj,BtgT?WM>a I (VkvU^tiAt nf 1
Anton Č«liov:
BABJE CARSTVO
(Nadaljevanje.)
Uslužbenci .so jtidii, govorili in Iv zadregi zrli na Ano Akimorvno, kako je zrastla, kako lepa je peristals. A ta imenitona devojka. ki
so jo vzgojile učene govern ante. j:m je bila že tuja, niso je ume-li, in nehote so *>e držali bolj tete, ki jih je tikata, jih venomer silila jesti in ž njimi izpila že dve čaši-ei jerebikovca,. Ana Akrmovna se je vedno bala, da bi ji ne očitali prevzetnosti, da je po vzdignjen K« ali vrana s pavjim perjem; »sedaj ko so se delavci gnetli okrog prigrizka, je ostala v dbesdnici in posegala v razgovor. Svojega znanca od včeraj je vprašala : *
— C-emu unate v svoji sobi toliko ur *
in mu vpričo učencev drzno odgovarjal.
1 Ani Akimovni je biLo vse to znano. a pomagati ni mogla, ker se jc sama bala Nazariča.* Sedaj bJ bila rada vsaj učkelju rekla pri jazjio besedo in mu povedala, dr. je z njim zela zadovoljna, a ko se ji* koncem petja ves Emedel Ln .se začel opravičevati in. ga je teta, "ki ga je tikala, po doanaee potep-nila k mizi. se je zopet venemiri-Ia. Ukazala je, naj otroke pogoste, sama pa je odšla v goren.jo hišo.
— Ti prazniški običaji imajo it s mnogo neprijetnega, — je dejala č"z nekaj easa kakor sama zase, ko je zrla skozi okno na dečke, ki so v gručah zapuščali
jhi.šo in si ar,rede drhteč od mraza
—	Popravljam jih, — je odvr- oblačili kožuhe in površnike. — nil. — Ha vim se s tem delom v. O praznikih si hoče človek odpo-svojero prostem čihu, ob prazni- čiri. sedeti dom« pri svojcih; u-kih in kadar ne morem spati. »bogi dečki, učitelja rn delavci s«-«
—	Ako se mi tedaj pokvari ura, 'nekako oibvezani hodita po mrazu, vam jo dam lahko v popravilo?(čestitati, izražati svoje spoštova-— je vprašala Ana Aklmovna injnie» se bogati. . . se nasmehnila.	! — Mišenjka. ki je stal v salona
—	Kajpak! Prav rad vam to|Pri vratih, je te besede * lil in de-Morim, — je dejal PLm^nov iin bla- !ja'':
ženo jjinjenje se mu je razlilo pol — »vira to od nas ill se tudi obrazu; tedaj pa je ona, sama ne j ne konča z nami. Jaz sem seveda vede zakaij, odpela od ždvottka neizobražen človek, Ana Akimov-svojo prekrasno urico in mu jo po- na a meriim' <la morajo bedni dala; on si jo je molče ogledal m | vedno *P<*štovati bogate. Pisano vrnil. — Seveda, jaz sicer ne po- Me: ~ ^^ zlobneža zaznamuje, pravljam žepnih ur. Imam slabe o- ~ Po i*čah, prenočiščih in pivnici in zdravnik mi je prepovedal oah ™dimo vedno le siromake, a ukvarjati se z drobnim delom. No. dost°jni ^»^ie. vidite, so vedno za vas napravim izjemo!	bogati. Bogatim je rečeno: —
i i— -i • i - • i • • Kdor dma. se mu pridene! Zdravniki lažejo! — je pri-'
pomnil knjigovodja. — Vsi ?o prasnili v smeh. — Ne veruj jim ! — j« dejal, vzpodbujen po njihovem smehu. — Prošlo leto v postu se je odlomil od kolesa zob in je priletel s tako silo v glavo staremu Kalni'ikovu. da so se 'pokazali možgani in je dejal zdravnik, da starec gotovo rnnre. Vendar se danes živi in dela, le jeclja od tega časa.►
— Lažejo zdravniki, lažejo, a n • zelo. — je vzdifrnila teta. — Kajni Peter Andreji*" je izgubil oči. Delal je kakor ti dan na dni* v tovarni okrog žareče peči in je oslepel. Žar škoduje očem. A kaj govorimof — se je prekinila. — rajse pijmo! Želim vam vesele praznike, dragi moji! Z nikomer ne pijem, z vami pa. grešniea! O-prosli bog!
Ani Akimovni se je zdelo, da jo Pimenov od včeraj prezira ker človekoljubko, a je očaj-an od nje kot ženske. Opazovala ga je in našla, da -e obnaša zelo uglajeno in da je dostojno oblečen. R-« so rokavi njegove suknje nekam kratki, pas navidez previsok in hlače ne po modi. ne široke, zato pa je njegova ovratnica za v *za.na z okusom in nekako malobrižno-Ntjo in ni tako kric&če barve kakor pri drugih. Videti je tudi d«-bričina, zakaj pokorno j.* vs.*, kar mn nalasra teta na krožnik. Spomnila se jc, kako črn in zaspan je bil včeraj}, in ta spomin jo je ganil.
Ko so delavci odhajali, je Ana Akimovna podala Pimenovu roko, hotela mu jc reči. naj jo kdaj kaj poseti, a ni našla besede; jezik je ni ubogal. Da bi ne mislili, da ji je Pimenov všeč. je poda-a roko tudi drugim tovarišem.
Nato so prišli učenci iz šole, ki jo je podipirala Ana Akimovna. Vaš so bili ostriženi in oblečeni v enolične sive bluze. Učitelj, visok, ril lad <človek, še bree brk, z rdečimi lasmi na obrazu, ki je bil vedno razburjen. je -učenec no3t*i"1 v red. Dečki so peli umerjeno toda z rezkimi, neprijetnimi gla-«ovi. Tovarniški ravnatelj Naza-rič, plešast, srepogled staroverec, ni učiteljev nikdar čislal, a tega, ki je tu marljivo mahal a roko, je prebiral in črtil, sam ne vede zakaj. Občeval je z njim tz ndkako vHMtostjo in nepriljuhljenoRtjo, eadrieval mu je plaleo, se vtikal v poučevanje in da bi se g« končno odkrival, poitlar per tedttov pred pmuoki v iofto kot	dafjne-
—	Vi, Mi&a, se izražate vedno tako pusto in neminljivo, — je dejala Ana Akimovna in odšla v drugi konec dvorane.
Baš je odbila ura enajst. Tišina v prostranih sobah, prerušena Je redko s petjem, ki je odmevalo s pritličja je človeka dolgočasila. Ana Akimovna je obšla vse so4x* pevajoč iin ozirajoč se skozi okna. Ko se je ustavila v salonu, si n' mogla kaj. da ne bi hzpr«govoriJa z Mišenjko.
—	Ne vem, Miša. kaj mislite o sebi. — je rekla in vzdihnila. — Prav gotovo vas 'zato kaznuje bog.
—	Kaj mislite?
—	Sami veafre, kaj! Oprostite, da se vtikam v vaše zasebne stvari, a zdi se mi, da si iz lastne trme kvarite življemje. Le priznajte, da je s.;*laj baš pravi čas, da se oženite. a ona je krasno, dostojno dekle. Boljše od nje ne najdete. In kaka zunanjost! Da spada v naše ali višje sloje, zaljubil bi se vanjo edino radii njenih »čudovitih rdečih las. Poglejte, kako se njeni lasje prilegajo barvi lica. Ah. moj bog, ničesar ne razumete in ne veste, kai vam je treba, — je bridko vzkliknila Ana Akimov: na in sotee so se ji zalesketaTe v očeh. — Ubogo dekle, tako se mi Sniiili! Vem, da hočete vzeti bogato nevesto, a jaz sem vam že rek la, da dam Maši doto.
Svojo bodočo .'soprogo si je Mišenjka v duhu predtstavljal kot visoko, polno, solidno, in bogabo-ječo žensko, s pavjo hojo in vsekakor z dolgim šalom na ramenih: Maša pa je bila suha in tenka, stisnjena v modeirc in je hodila lahno. Predvsem je bila preveč zapeljiva in je brila včasih MV šenjki res silno všeč; a To se po njegovem mnenju ni spodobilo za zakon, temveč je napeljevalo le v grešno občen* an je. Kio je bila An« Akimovna obljubila, da ji da doto, je bila nekaj časa v negotovosti. Nekoč pa je prišel k Ani Akimovni dijak s pismom, oblečen vrh uniforme v rjav površnik; ta dijak se ni mogel premagati in je Mašo spodaj pri obešalniku vneto objel, na kar je ona lahno vzkliknila. Misenjka je stal vrhu stolpnic, to videl, in od <taga časa mu je bila odurna. Ubog dijak! Kdo ve, ako bi jo ohjel bogat dijak aH častnik, hi se bilo pač- drugače zgodilo. . J §;
' — Zakaj nočete? — ga je vprašala Ana Akimovna. — Kaj vam je le treba t
•	Mjienjka je molčal in dviguiv-¥. obrvi, nepremično bulit v stol.
•	- Ljubite drugoT
Molk. Vstopila je ndečelasa Maša s pwmi in. vizitkami na pod-nosu. Uganila je. da sta govorila o njej in zardela je do 3biz.
—	Pismonoše so prišli, — je za mrmrala. — Tu je tudi neici uradnik Čalikov in čaka spodaj. Pravi, da ste mu vi naročila danes priti.
—	Kaka nesramnost! — se je razsrdila Ana Akimovna. — Ničesar mu nisem narooifa. Recite, na j se pobere; mrtne ni doma!
Začni se je zvonček. Bili so duhovniki njene župnije, ki jih je vedno sprejemal«4! v "plemiški polovici", to je zgoraj. Takoj za njimi sta se pripeljala tovarniški ravnatelj Nazarič in tovarniški zdravnik, nato pa je Mišenjka javil prihod nadzornika narodnih šol. Začel se je sprejem posetni-kov.
Ako je Ana Akimovna za tre-notek utegnila, je sedla v sprejem-nici na globok stol in molče razmišljala, da je njena samota popolnoma naravna, ker se ni omo-žila in se tudi ne bo. Temu ni bila ona kriva. Usoda sama jo je dvignila iz delavskih krogov, kjer se je, ako sme verovati spominu, počutila tako ugodno, in vrgla v te velikanske dvorane, kjer si ne more misliti, kaj naj stori in ne more razumeti, čemu se suče okrog ' nje toliko ljudi. Vse, kar se je vršilo pred njenimi očmi, se ji je zdelo ničevno in nepotrebno, zakaj ni je osrečilo niti za trenotek in je tudi ne more.
—	Ako bi se zaljubila ? — je pomislila in se vzpela; že pri misli sami ji je postalo toplo pri srcu. — In ko bi se otresla tovarne, — je sanjala, predstavljajoča si, kako se z njene vesti vale vsa ta poslopja, barake, šola. . . Nato se je spomnila očeta in pomislila, da bi jo, ako bi še živel, gotovo dal za ženo preprostemu človeku, n. pr. Pimenovu. Ukazal bi ji, naj ga vzame. Vse bi šlo brez ovinkov. In to bi bilo prav! Tovarna bi prišla v prave roke. V duhu je gledala njegovo kodrasto glavo, smeli profil, tenke, posmehljive ustne in silo, strašno silo njegovih p teč, rok in prsi, dalje vzhičenje, s katerim je opazoval danes njeno urico.
—	No, da! — je pristavila. — Nič bi ne bilo! Vzela bi ga pač!
—	Ana Akimovna! — o je po-klieal Mišenjka, ki je neslišno vstopil v sobo.
—	Kako ste me prestrašili! — jc dejala in vtstrepetala po vsem telesu.
—	Ana Akimovna. — je ponovil, položil roko na srce in namr-šil obrvi. — Vi ste. moja gospa in dobrotnica in le vi morete odločati o moji ženitvi, ker skrbite zajhe kakor rodna mati. Toda prepovej-te j i ni tu doli, da se mi ne bodo posmehovali in nagajali. Ne dajo mi miru!
—	A kako vam nagajajo ?
—	Pravijo ni i Mašenjkin Mišenjka.
—	Fej, kaka budalost! — je vzkipela Ana Akimovna. — Kako nespametni ste vsi skupaj! Kako glup si, Miša. Kako sem vas sita! Nočem vas videti!
(Dalje prihodnjič.)
NOVA POLARNA LADJA
Iz "obljubljene" dežele.
Te dni se je vršila pred tržaškim porotnim sodiščem razprava proti nekemu Sellaroliju. ki je '29 avgusta 1923. na Velikem trgu v Trstu ustrelil tajnika fašistovske provincijalne zveze. Luigija Mora-ro.
mu je na njegove bridke tožbe o-sorno odgovarjal, da mu vse to ni nič mar. Razgovor se j.* nadaljeval še na ulici, in ko si' je Morala z osorno besedo hotel otresti Sella-rolija. je ta potegnil iz žepa samo-
ittmmn kcvitonc view ce. new you
Te dni so splovili najnovejšo {»larno ladjo Združenih držav. Ladja' bo služila kot oporna točka ekspudictfji. ki bo začela to poletje preiskovati polarne kraje. Krstila jo je hči razkritelja Severnega lučaja Mrs. Maric Pe«ny Stafford (desna na sliki).
kres in koncesijska korupcija je Sella roli. * ki je rodom iz Bene-j bila plačana z Morarovo smrtjo, venta v južni Italiji, je prišel v | Zanimivo je bilo pri razpravi Trst za zaslužkom, ma za seboj pre |kako so se razni voditelji Tržaške-cej burno Življenje in v Trstu je'ga fašizma kakor maček vrele vo-,živel z neko Francozinjo, ki ga je de skrbno ogibali tega koncesijske-vzdrževala v muli. da se mu posre- ga vprašanja, kar jim je bilo tem či dobiti zaslužek, s katerim bi -si lažje, ker so se mogli izgovarjati potem mogla urediti skupno živ- na odsotnega Fornaeiarija. ki 5.i ljenje. Dala mu je denar, da je <.h bil edini mogel stvar točno ,,«.ja-priliki fašistovskega pohoda v Rim sniti. zlasti tudi še kar se tiče onih izdal spominsko knjigo o fašizmu. 5000 lir. ki jih je Sellaroli razdal ki ga je stala okoli 15.000 lir. Ta za "mazilaIn "kako so bili — res posel pa se ni obnese!. Naneslo !čudno! — državni pravilnik, za-j dobička je bila izguba. Ted i j jejstopniki civilne stranke in branite Sellaroli prišel na misel, da bi si iju seveda vsi fašisti, vsi ,.(ii„j. [kupil avtotaksameter. si čimer 1>
Zadnje ure na smrt obsojenega.
Madžarski morilec je imel na vesti smrt cele rodbine. Ljudem je pripovedoval, da so člani rodbine odpotovali nekam, kjer je potreben vizum. Ko so mu povedali, da je njegova prošnja za po-miloščenje odbita, je začel strahovito divjati. — Pod vešala je šel s cigareto v ustih.
Joseph Molnar
je predseduk hotel prekiniti in ■»<!-goditi razpravo, da bi medtem naje doznal, da je koncesija za taksa- !šli Fornat-iarija. za katerejra s.-
se dalo dobro služiti, toda obenem
metre Kdor
vezana
je hotel dohiti koncesijo, ki
na določene pogoje. Ida je sotrudnik raznih tednikov v Iiimu. pa ga kljub temu doslej ni-
Totli, koščeni trgovski pomočnik, je iztrebil celo rodbino. Med temi tudi 10-let-nega dečka, malega Desiderja. Kakor bi sekal veje drevesa, tako jih je moril po vrsti. Spravil je celo rodbino s sveta, tla ni nihče od nje preostal in tla je mala hišica v Ra-kos Szentmihalv končno pripadla njemu. Babici je rekel, da je hčerka odpotovala, nato je odstranil s sveta babico in povedal hišnim ljudem, da je odpotovala za hčerko v Romunijo. Baje nekam, kjer je potreben vizum. Ko je nato stopil v sobo mali deček, ga je poslal istotako na oni svet in sicer brez vizuma in potnega lista.
Vsakdo je menil, da je rodbina res odpotovala, dočim jih je Mol-nah Toth vse zakopal v vrtu za hišo. Na grob stare matere je nasadil krompir, iz groba dečka pa so vseveteie mačehe. O tem Molnar
je umil roke ter topo in zamišljeno zrl v zrak. _Xato je zahteval cigarete. Kadil je neprestano po vrsti. tla so bil^ posuta z odpadki cigaret.
Popoldne je prišla njegova žena. uboga, borno napravljena, nesrečna ženica. Njene oči so bile objokane. njen obraz histerično razburjen, razburljive njene kretnje. Uboga meščanska devojka. nesrečna žrtev. Pred leti je postala že-
jo je podeljeval mestni urad, se je so ,„ofr|j m,jtj. j„ So odrekli njepi-moral predvsem obrniti na faši- j veniu pričakovan ju ! Seveda. da"ne stovsko delovno zbornico. Sellaro- j"],\ še bolj .smrdelo, rt hi š.- bolj li se je obrnil za posredovanje na 'mešalo!
dva fašistovska odvetnika, drilge- I Morara jc mriev. S. llnroli je !,il ga za drugim, ki ju j«* seveda mo- -obsojen na pet let in L'u dni. ia.ši-ral plačati. Prvi ni dosegel nič, jstovsk« korupcija pa živi. rade in drugi pa je bil spretnejši in je z 'procvita!
dobrimi besedami in menda tudi z j	___
"mazilom" —. Sellaroli je na raz-;
pravi izpovedal, da so ga ta 4 mu- j Ponarejevalci tfcočdinarskih ban-zila' stala okoli 15.000 lir — dose- j	kovcev
gel toliko, da je Sellaroli pri tajniku fašist ovske delovne zbornice Fornaciarju podpisal pogodbo, v kateri se je zavezal, da vzame za šoferja fašista, bivšega skvadrita, tj. enega tistih fašistovskih posto-pačev, ki so v časih fašistovskega
V Pacif-evem je bila aretirana i n ka begunka Ana Ivretendič v tr notku. ko je hotela v neki tr-govhii spraviti v pronn-t vet> ti-.-■očdinar-ikih bank«.-veev. X;i policiji .)«' izjavila pri zaslišanju, da divjanja pretepali, streljali in po-j J'' dobila dotične bankovce od de-žigali po Trstu in deželi, in da bo Motiva Dragoslava fijorgjeviča. vsak mesec plačeval fašistovski ! preiskavi njenega stan«»van.m delovni zbornici 500 lir.	J našli stroj z,i pomnožcvauje
Sellaroli. ki si je bil že preskrbel |ponaTej»Miih bankovcev. Izročena na Molnarja Totha. Bila je neve- i privoljenje kvesture (policijskega .K "da r..koj s,')d'i<ču. ju-ekkava
sta. kakor/vsaka druga. Dobila je zaročni prstan od ženina. Poročili Jsq ju in ljudje, ki so jo videli, so rekli : lep par . . .
In sedaj sedi v celici pri svojem možu, zdi se ji, kot tla je vse to samo sen. "Ne jokaj." je rekel on, "tu ni ničesar vjč pomagati." Naj ne joče. Kaj naj stori, ali naj se smeje, ali naj molči.' Sedla je k
Rodbinska tragedija.
Iz Vinke»vcey.. na Hrvatskem poročajo o grozni rodbinski tragediji. Brivec Fran jo Herman, ki se je pred tremi leti poročil s 16-letno deklico Ano G-reif, je pred kratkim ustrelil svojo »pno, nato pa je izvršil samomor. Neznosne rodbinske razmere so Hermana dovecOe do obupnega čina.
POZDRAVI.
Predno se podam v staro domovino s parni kom "Martha Wash-inf^pn", požara vi jam sina Jack-a ter družino John Biejaka, Frank Valesa v Kane, Pa, in Andy Dolenca v Durant €Sty, Pa., kakor tudi vse druge znance in Rri j atelje v Barber tonu.
Frank Skrjanc,
na potu v Hrenovice. *
Se en pozdrav predno se odpeljem s parnikoni "Martha Wasli-
Tothu se ne more trditi, da ni imel ! "J^inu. Prižgal si je cigareto, kadil fantazije. Na grobu matere, s ka- jin komai slišno govoril ž njo. ^led tero je imel razmerje, je nasadil j t(*m; ko mož govoril, je Žena ko-rdeče vrtnice. Nato je hotel praz- maJ sl»šno jokala. Mestoma ga je no hišo kot svojo lastnino prodati. |soIznih, polne ljubavi oči pogleda-Pa jo je tudi iiroclal in živel prav jla ■ • • Kasneje je prišla tudi nje-lepo ter dobro s svojo ženo od de- mi sestra -Mdita. Morilec ji je dal narja, ki ga je skupil.	|roko in J° poljubil. Obe ženi sta
Kajti ta nestvor je imel tmli že- , nato il,r<J	»»orali so ju skoraj
OO Z	Tfn^jrnn-, Iratui-n .b,, s silo odvesti.
paj z njeno rodbino umoril, je imel samo razmerje. V neki borzi ja tiski kavarni pa se je seznanil z vdo-
N ato je prišel duhovnik, kateremu je Molnar Toth zaklical: "Prosim, zapustite me! Ne potre-
vo. Delala sta skupno kupčije na j bujem svečenika!" Bil je drzen, borzi in drugod. Pa so se zdele Drzno je šel tudi pod vešala s ciga-Molnarju te kupčije premalenko- ret o v ustih. Osem minut kasneje stne. Hotel je vse in je zato iztre- ni bil več med živimi . . .
bil celo rodbino. Mater, matere ma- ————__
ter in malega sinčka od matere. j
Ce bi se vsedel v prazno hišo, ne bi nihče odkril umora. Toda je prodal hišo in ko je novi gospodar v jeseni prekopal vrt, je pod cvetlicami naletel na gospo Koevecz, in pod krompirjem je našel staro mamo, pod cvetočimi mačehami pa nedolžnega dečka . . .
Te dni je predsednik sodišča v Budimpešti obvestil Molnarja, da je njegova prošnja za pomilošče-nje odbita. Napol divji, napol razžaljen, je bleknil Molnar vmes: "Sploh pa nisem prosil za pomilo-ščenje!" In nato so ga odpeljali v celico spokornikov. Zanimivo je bilo opazovati, kako je na smrt ob- f
Roparski napad.
Te dni cso pred cerkvijo sv. Mar ka v Beogradu trije neznani moški napadli na cesti berlinskega trgovca Roberta Fabra rn mu odvtzeli 8500 dinarjev. 5 dolarjev in p t nemških zlatih mark.
»Mednarodna knjižna razstava v Firenci.
Dne 4. maja je bila otvorjena Iv Firenci mednarodna knjižna razstava, na kateri je zastopanih 18 narodov. Ttalija je udeležena z vsemi svojimi najbolj repreaenta-
ravnateljstvar), in je moral, preden	nadaljuje in je prič;(ki.vati
je podpisal ono pogodbo, predloži-j še nadaljnih aretacij, ti dokazilo, da ima v resnici avto. ;
je zastavil in prodal vse, kar sta i- j ŽENITNA PONUDBA, mela vrednosti on in njegova lju- I Slovcnee. star :{2 let ts stalnim bimka, da je spravil skupaj 5000 !,1Ho,n 1:1 prihranki se želi .ezna-lir, ki so bile potrebne kot prvi n-',mi s P»'idim in p<»steno Slovenko brok za avto. Bil je torej prepri- j v -"tarosti od 24 do let. Katera čan, da mu koncesija ne uide. Kar ra<no '"'sli. naj piši s priloženo mu pove nekega dne Fornaciari, j s^ko- Tajnost zajamčena. — F. Ž. da provineialni fašistovski tajnik :O- Box 142, Flushing. L. I., Morara odločno nasprotuje pode- i	New York,
lit vi koncesije njemu, češ, ker ni !	"
fašist, kaj šele "škvadrist". Ni. j SiOVeilSKO AHief. KOldiar ni pomagalo, da je Sellaroli pou- j darjala, koliko je stvoril in žrtvoval za fašizem. Morara je izjavil, da je njegovo prošnjo kljub že pod pisani pogodbi treba zavrniti. Tako sta dobili koncesiji dva škva-drista, katerih eden je koncesijo prodal po par dneh nekemu drugemu. dočim iina drugi protežira-nec, ki je prošnjo vložil za Sellaro-lijem, brata, ki je imel že pred njim enako koncesijo. Sellaroli, ki je tako izgubil zadnje upanje, da bi mogel priti do zaslužka, je prišel ves razburjen k Morari, ki pa
za leto 1925
smo že skoro razprodali. V kratkem času smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeii, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred
40 CENTOV.
Oni naši zastopniki, ki Se niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da ne bo prepozno.
SLO VE NIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., N. Y. O.
. . .	(tovnimi izdajatelji. Francija s 115,
sojeni prebil zadnjih 24 ur. Ko so \ram	A	^
,.	i Nemčija s 102. Anglija s 77. Dru-
mu opoldne prinesli kosilo, je raz-1	. -
, . 1 . * . . , . , , | or ga n Mm e izložbe imajo Jugo-burjen skočil pokonci kot bi se bal, I - • 0 , ^ • »
1	' slavija, Poljska, Švica, Romunija,
da ga že vlečejo pod vešala. Nato se je umiril in pokimal pazniku, da naj. kosilo postavi na mizo. Jedel je kakor žival. Pojedel je vse. Lepo po vrsti, kakor se spodobi, najpreje juho, nato meso. Meso je zrcali kot bi bil v gostilni, pogolt-
ington" n» ohsik v staro domovi «nil je kos mesa ter pojedel žlico pri
kuhe, vse lepo umerjeno in razdeljeno. Tudi slaščice je dobiL Pojedel jih je z nenavadno slastjor dišalo mu je izredno dobro. Slaščice je vzel v roko in si jih ogledal z vadi strani, kot bi hotel ugotoviti, kako ao bile narejene. Po kosila si
no mojemu soprogu John-u ter Kati Božič in družini Nemec in se jim zahvalim za njih trud, ko so me spremili na kolodvor. Kličem ymm Qn\m\mi .prijateljem i»J znancev na veselo svidenje ! -Karolina Fegiek.
C'ehoslovasflca ima krasne etksem plarje kn.jižne vezave in svoje narodne knjigoveznice.
Najdena neznana utopljenka.
I>ne 12. maja dopoldne so potegnili iz Save v bližini kolodvora v Hrastniku truplo neznane ženske. Uotorpljenka je bala brez vsaker obleke, samo na desni nogi je imela dve nogavici, vijoličaste in črne barve. Ženska ie bila 40 do 50 let sftara, male šibke postave in nrfcottko grbssta.
ANTHONY BIRK
HIŠNI IN SOBNI SLIKAR IN DEKORATOB,
Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI, PREDNO ODDASTE DRUGEMU NAROČILO. VPRAŠAJTE
MENE ZA CENO.
359 Grove Street	Ridgewood, Brooklyn, N. Y.
Telephone: Jefferson 6253
Posebna ponudba našim čitafeljem
Prenovljeni pisalni stroj "OIJVSB" <jJ20.
B streiico ra sloTenske čr-
'OIJVEB' PISALNI STROJI BO ZNANI NAJBOLJ TBPBSHH
Pisati na pisalni stroj ni nilalca nmetnost, Tako] laB-vsa¥ pile Hitrost pisanja iobift 0 rajs,
■LOYCNIO PUBLISHING COMPANY
Tack, V. t.



GLAS KAR^A, 5 3T7N. T925.
ŠOLANA.
ROMAN.
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
JACK DEMPSEY V LONDONU
3H	(Nadaljevanje.)
MauriLs je po<]al Joried roko iter jo <povedel k mizi. Margareta je .sledila.
Mala Francozinja je postala -naenkrat živahna. Govorila je o tem in onem ter znala spretno obdržati pogovor pri stvareh, ki so ji ugajale ter .ga odvrniti od stvari, iki ji niso ugajale.
Margareta je malo 'govorila in le taikrat, kadar jo je baron direktno ogovoril.
Odgovarjala je na ponižen in miren način in zrla je na vpra-šalca s svojimi vekikinti, temnimi očmi, ne da bi eatopjla za trenutek iz hladne rezerve, ki je bila navidtiz lastna njenemu eeleaiiu bitju.
Njeno obnašanje je enačila odiiena, absolutna samozavest in le katlur se je pustil Maurus v pogovor z Joried, ter se je njegov pro-til jasno odbijal od stene, je Margareta zamišljeno dvignila pogled ter »i mislila :
—	Komu je podoben ? Jaz poznam ta obraz. IzvanredJno je podoben nekomu, a komu/
Tudi Maurus je zrl pritajeno, preko roba svoje skodelice na mično lice mlade d«.klice, ter občutil globoko zadovoljstvo vspričo zvoka njenega p lasu. lila-s Margarete sie je mu izdeJ ikot glas izvona v primeri s kričečim, trdim gJaisom grofice.
Zaenkrat pa je mladega moža najbolj zanimala razlika, (ki je obstajala med obema deklicama. Sladki obraz Mar-garute je sicer stav-ljal popolnoma v senco pikantni obraz kontese, a slednji je bila lar-tna mičnost prekipevajočega življenja. -
Da, če bi ne videl bolniške strežnice prejšnji dan, z nezavestnim izrazom dobrosrčne radowti in ljubkoKti.
Ali pa je bil to le slučaj /
Ali rti zrlo to hladno, bledo lice v občevanju z ljudmi nikdar drugače kot sedaj, ko bi človek lahko domnevaj, da vidu sedeti prt d serfboj lep kip brez življenja
Ah, da bi se ta kip le enkrat prebudil ter izpremenil svoj izraz!
—	Sploh, pa ste mi š^ dolžni odgovora, dragi bratranec, kaiko je prišlo, da ste dobili tako nepričakovan dopust. Sinile so se govorice, da ste bili bolni.
—	Govorice so bila v tem s h ič ar Ju resnične, kar se redkokedaj zgodi, — je rek« 1 baron ter rezal kos mesa. na krožniku pred seboj
■— Clovak niti ne vrjame, kako pogosto imajo majhni vzroki velike tičiinke. En sam kamenček, nič vocji kot je kurje jajce, lahko vrže človeka nenadno iz njegovega teka.
—	Kamen ?
—	I)a, kamen, draga sestrična. Ali ste morda slučajno cula o doživljaju, ki sem ga imel pred dvemi leti na potovanju?
—	Niti malo ne. — Za božjo voljo, ali ste -padli .ined roparje? Govorite, govorite!
Obraz Joried je žarel od razburjenja in radovednosti in njene oči so zrle tako preplašeno nanj, da mu je po.stalo gorko krog srca.
Ozrl se je proti Margareti.
Sedela je tiho in nemo. s svojim resnim obličjem, sklonjenim nad krožnik, kot da se niti malo ne zanima iza doživljaj mladega c os poti a.
Maiii-us je globoko vzdih nil:
—	Hotel sem napraviti daljše potovanje proti jugu, v Švico in Italijo, a -pridno -bi šel, sem moral kot brigadni pribočnik napraviti majhno uradno potovanje s svojim šefom. Pot naju je privedla v bližino majhnega metsta Hrastova, kjer je bil nastanjen neki moi daljni sorodnik kot bataljonski poveljnik. Ker sem moral iti na svojem potovanju v Švico .skrai Strais^burg, >kje*r je stanovala mati onega majorja, mi je prišlo na mdsel, da bi staro gospo pač vesel Ko dobiti direktna sporočila od družine sina. Sklenil sem torej odpeljati se v Braslovo.
M argareta se je stresio4» t*\m -imeniu 4er še bolj pobesila svojo glavo. Krog njenih ustnic se. je pojavilo bolestno trepetanje.
—	Poslužit.i sem se mogel le poznega večernega vlaka, ker sem bil v službi dolgo zadržan. Bilo je že mračno, ko sem dospel v ono mesto in ker so mi na kolodvoru natančno popisali pot, sem odkorakal v predmestje. Nobenega Človeka ni bilo videti v dolgi, enolični aleji in le par inladičetv je razgrajalo >po vrtovih. Brezskrbna sem šel svojo i]>ot.
■— Tukaj leti eden! Dobro moraš meriti! — sem čnl kričati nekega ddjka poleg mene stoječega za plotom in zapazdl sem, da lovijo dečki netopirje. — Tukaj, je šg eden! Popolnoma nizko, -v- je vzklhkiul neki deček in v istem trenutku semi dobil tako silen udarec v zadnji del glave, da sem se oj>otekel ter padel na tla. Celi .svtM se pe zavrtel pred mojimi očmi, a vzravnal sem se ter hotel o*iiti naprej. Tedaj pa se me je lot da neka čudna slabost. — Od onega trenutka naprej ne vem ničesar. Prebudil sem se v sobi mladega častnika, kojega sluga me je k sreči našel ter »pravil v (stanovanje? svojega gospodarja.
Govornik je napravil odmor ttr dvignil pogled. Ves preseniečen se je ozrl v lice deklice, ku mtu je sedela nasproti.	■
Kaj se je zgodilo s sestro Margareto?
Dvignila je obraz in njeno preje bledo lice je žarelo kot oblito s krvjo.
Njene temne oči so bile na široko odprte -in na njenem sladkem obrazu je ležal nepopisen izraz, veselja, — strahu, — tin presenečenja. Roki je stisnila proti prvo m ter vzkliknila:
—	Torej vi . . . vj ste bili ... in oni dečki ... to je bil torei vzrok . . .
Ufoihnila je v smrtni zadregi ter še bolj zardela v svoji mjčni zmedenosti. Videla je pogled, s- katerim se je Maurus ozrl vanjo, radost, ki se je zrcalila v tem poRledti in čeprav jo je totfo strah lastnih izdajalskih besed, je morala vendar izroti vanj, — morala, v celi strastni blaženosti tega nepričakovanega spoznanja.
Sedaj je vedela, komu je bil podoben, — sedaj je vedela!
Par trenutkov je počival pogUd v pogledu in cela njena duša se je zrcalila v njenih temrah očeh. Celi svet mn je blestel nasproti iz mičnega lica — in imel je Občutek, kot da se preliva po njegovih žilah vrela lava. kot da ntora skočiti pokonci ter jo objeta. — iz mramora je oživel!
Joried «e je prenesenega sklonila naprej in njen vprašujoči pogled je begal od enega na drugega.
—	Kaj, vi že veste o celi stvari pestra Margareta?
V	iertein trenutku so se razblinile v nič kratke sanje.
V	stralni asadregi je povesila deklica oči. fxvojerala j* "obupen boj h svojim borno utripajočim srcem ter rekla tako mirno kot je le mogla, eeio a smetiljajem:"
(P»lj« prifeodojtt.) - ^ - _ :
SAMO 6 DNI PREKO
s ogromnimi pynm n« olj«
P R A N C E — 19. junija PARIS — 27. JUNUA.
Havre — Pariško pristanišče.
Kabin« tntj«f& razreda, s umivalniki
in tekoCo voda za 1. « ali « os«b. Francoska kuhinja in pljafia.
•freaetv «Qjie
» STATE »T..	NEW YORK
ali lokalni Mrentj«.
^ Kretanje paražkov ■ Shipping News ||j
vatsNT >i»ts» view ca. t
Slika nam predstavlja, svetovnega šampjona .Tačka Dempseya, ki išče pri londonskem policistu ipotrebnih informacij.
ly. Hermann:
Novinarjev doživljaj.
•' * ifjifa'iiHidt' *•
im '.:
Hvala Bogu, končno sem se pre-selil! Dragi Bog, na kolenih in s solznimi očmi te prosim: stori, j da umrem v tem stanovanju! Ni treba, da se to zgodi takoj — tem- j več razumi to tako, da bi mogel ostati tu do smrti. Še ena selitev in jaz se ubijem! To se pravi, ubil i bi se pred selitvijo — in potem naj j gre vse k vragu! V treh letih je to že peto stanovanje! Spominjam j se pripovedovanja svoje matere, da je neka ciganka že ob mojem rojstvu prorokovala. da bom služil kruh s peresom. In tudi potujem! Neprestano in kako! Toda- ne po tujih deželah za zabavo in proučevanje, temveč vedno z vso družino in z vsemi drobnarijami, ki mi jih je prinesla žena. Voz je vedno poln samih lepih stvari. Najlepše ml -vsega pa je vendarle kuhinjska i posoda. Ko sem se poročil in je ' mojo ljubica nakupovala za mojo f bodočo ženo, se mi je zdelo, da je nakupila premalo. Takrat seveda ' uisem niti mislil na selitve! In na j "to je treba misliti! Naravno, da nisem pravilno razumel prorokova-1 nja ciganke glede potovanja. Brž- | čas bi ubil to ciganko, ako bi jo slu j čajno srečal pa skoraj gotovo ni več pri življenju, kajti mati mi je pravila, da je bila že takrat silno ' stara.	i
Usoda nudi mojim prijateljem dovolj prilik, da se norčujejo z menoj. Najmanjši in najdebeleji med njimi, ki je ostal samec in ki še danes prebiva v temni, mrzli sobi s posebnim vhodom, kjer se je ugnezdil še pred petnajstimi leti, ta- najmanjši in najdebelejši se ša/ li največ. Ko sem zadnjič sporočil prijatelju, da sem se preselil, je rekel tovariš Kysely: S teboj bo i-melo umetnostno društvo velike težave, ki ti bo po smrti preskrbelo spominsko ploščo na hiši, kjer si stanoval! Katero hišo si bo izbralo? Toda mali, debeli "prijatelj" je ironično pristavil: Ilm! To je zelo lahko. Pribijejo naj ploščo na voz odpravnika Ivocourka. Tam živi še največ in tam bo menda tudi umrl! Vsi s«f se smejali neumni šali prijatelja Kapše. Jaz se
seveda nisem smejal!
*
Stanovanje sem si za silo že uredil. Otrokom sem primazal par zaušnic, ker so hoteli imeti za svoje igre najlepšo sobo, ki sem si jo izbral za svoj delovni kabinet. Otrokom sem prisodil sobo z okni na dvorišče.
Uredil sem sobo na vrata pa sem pribil listek: Vojta Machautv, član uredništva 'Dnevnih novic.'
To je dobro! Ni prijetno, ako morajo obiskovalci prehoditi celo hišo, dokler jim kdo ne pove stanovanja. Vsak bi moral imeti na svojih vratih potreben listek.
Okna so umita, zagrinjala obešena in knjižnica je že v redu. Knjižnica je pravi vrag pri selitvi! In mnogi naivni referenti o tem in onem izmečku: Ta* knjiga ne smela manjkati v nobeni patriotism družini! . . . Seveda!
Dobro delo patriot ične družine, da sploh ne kupujejo knjig. Naj
se muči vrag ž njimi! Ako napolnite ž njimi vreče, imate iz vsake vreče kar dve, ako pa jih naložite v kovčeg, ga ne more nihče vzdigniti! Težke so kot železo. Delavcem morate poleg dogovorjene pla če še pridati, vzlic temu pa ste še vedno v strahu, da se ne polomijo pod njimi stopnice. Tudi jaz sem nekdaj kupoval take knjige, toda odkar sem pri časopisu, jih ne kupujem več. Nekate^ dobivam brez plačno, druge si pa izposodim v uredniŠtavu.
*
Hitim z delom . . . Tako— nekdo prihaja. Potrka . . . Ah, gospod hišni posestnik!
44Dragi gospod, nisem niti vedel, da ste pri listu!" je pričel u-ljudno in sladko.*4 To me veseli, to mi je drago — dobri prijatelji bomo! Nečesa vas moram prositi, dra gi gospod. Z občino sem v sporu in radi nekega kanala, ki je njena last, toda občina hoče, da ga pokri jem jaz, toda jaz sem vložil priziv. Ni pomagalo. Iz kanala še vedno smrdi. Dragi gospod, ali bi hoteli o tej stvari pisati v svojem cenjenem listu, da občina uvidi? ..."
Vsled neodloživega posla sem mu takoj obljubil. Naravno, kanal mora biti pametnejši od gospoda hišnega posestnika in občine ter mora prenehati s smradom! Napisal bom v listu — ako bo po volji: glavnega urednika— toda ne vem, če se bo občina prijela za nos. Dokler občina tega ne stori si bomo morali držati noseče pri prehodu cez kanal.
"Zelo se priporočam," je pristavil, predno je odšel. "Moja hva ležnost vam ne izostane!"
Morda mi kupi steklenčieo ko-lonjske vode, da ne bom tako smrdel, ako se zavzamem za ta kanal! *
Hvala Bogu, da sem zopet sam! Na delo! Zopet nekdo zvoni! Kdo bi mogel biti? Hišni oskrbnik?
"Sluga ponižen! Prosim, oprostite, ako vas motim, toda zvedel sem, da ste pri časopisu ter imam neko prošnjo do vas."
'S čim vam morem pomagati?' sem vprašal zelo uljudno. Najraje bi ga bil vrgel po stopnicah, toda mi, ki smo pri listih, moramo bitt uljudni.
"Gospod, vedite, dff sem v tej .hiši že nad deset let oskrbnik, pa ne morem več ostati. Hišni posestnik mi neprestano očita, da se o-pijanim! Toda jaz ne pijem!''
Mogoče da ne pij&, toda iz n joga diši kakor iz soda. Mogoče da se samo maže ž žganjem! Toda kaj hoče pravzaprav?
"Prosim, ali ne bi bilo morda pri vas kakšno mesto sluge ali tekača, imam noge kot jelen in Prago poznam popolnoma?"
Odgovoril sem, da je pri nas vse zasedeno. -
"Potem pa, če ste tako prijazni in bi napisali v listu, da iščem službe. Mesto oskrbnika ni ravno sijajno!"
Pa vendar -ne-misli, da bom namesto njega ponoči jaz odpiral duri!
Smrdel je po žganju. Obljubil sem mu. da Jiom napisal — plačal bom zanj oglas! . . . Odšel je, pa
kako! Ne pije, ker se je že napil! *
Lep začetek! Hišni gospodar in oskrbnik sta že opravila — sedaj pa lahko pridejo še stanovalci e-den za drugim!
Zopet zvoni.
"Moj poklon, gospod sosed!" Skozi vrata je zahreščal neprijazen glas stare ženske. Za njo se je prikazal grd in nizek pes.
"Sem vaša soseda, ter sem slišala, da je naš novi gospod sosed pri listu. Ne jezite se, prosim. Prihajam s prošnjo, da bi napisali v listu par vrstic, ker smo sosedje. Doživela sem veliko izgubo. Moja Inačica se je izgubila! Pomislite, gospod sosed, sedem let sem jo hra nila, sedeni let. Bila je zadnja svojega rodu."
Sedla je na stol in pričela jokati. Bil sem zelo jezen, vendar sem moral s svojo novo sosedo govoriti pripazno, da se prepriča o mehkem srcn ljudi, ki so pri listih.
"Kdaj se je izgubila, milost i va soseda 1''
"Gospodična, gospodična! . . . Skrbno sem pazila, da se ne poročim. Živim tako mirno. Moj pokoj in oče se je imenoval Šušteršič in je bil urar ..."
Hitro sem jo vprašal, kdaj se je izgubila mačica.	y
"Pred sedmimi tedni. Bila sem že na policiji in povsod, toda inačice ni od nikoder! Zato vas pro- . sim za par vrstic v listu, na pr. } pod naslovom: Družinska nesreča . ."
Vse sem ji obljubil. Tudi če bi iskala izgubljeno bolho, bi ji obljubil svojo pomoč, samo da se je rešim.
Jedva je zaprla vrata, sem poiskal orodje, skočil na Jiodnik in odstranil listek na vratih.
Sedaj pa prosim solznih oči slavni mestni zastop: Bodite tako dobri in pokrijte kanal v naši hiši št. 3569, di/bom imel mir pred hišnim gospodarjem. Nadalje prosim slavno občinstvo: Kdo potrebuje slugo ali tekača, ki pozna vso Prago, zlasti pivnic^? Končno pro sim: Ali je kdo ujel mačko gospodične Šušteršičeve, katere oče je bil urar? Ako je ni ujel nihče, ali ako jo je kdo že pojedel, naj se o-glasi poštena človeška duša, ki ima odveč kakega m^čka za gospodično Šušteršičevo! Prosim vse instance, pomagajte mi v težkem položaju, ker se bom moral sicer zopet seliti, toda to pot tega ne preživim!
S. Junija:
Columbua. Cherbourg, Pramen: Lapland, Cherbourg. Antwerp.
10.	Junija:
Aqultania, Cherbourg; Arable, — Cherbourg, Hamburg.
11.	Junija:
Do Grass«. Havre: Albert BalUn,
Boulogne, Hamburg.
13. junija:
Leviathan, Cherbourg; Majestic, Cherbourg; .Veendam, Rotterdam:
Orbita. Cherbourg: Sierra Ven tana, Bremen; Conte Rosso, Genoa.
16.	Junija:
ftelinace, Cherbourg, H&nbrug; — Stuttgart. Cherbourg. Bremen; Republic. Cherbourg, Bremen.
17.	junija:
Berengiiria, Cherbourg; Rocham beau. Havre.
18.	Junija:
Pittsburgh. Cherbourg, Antwerp.
20. junija:
Olympic. Cherbourg; Prance. Havre; Orca, Cherbourg; America. Cherbourg. Bremen; Volendam. Rotterdam; Duilo, Genoa.
24.	junija: Manretanla. Cherbourg.
25.	Junija:
Belgenland, Cherbourg, Antwerp; Deutschland, Boulogne, Hamburg; Bremen, Bremen.
27. Junija:
Paris. Havre; Homeric, Cherbourg; New Amsterdam, Rotterdam: Pres Roosevelt. Cherbourg. Bremen; Min-hekahda, Boulogne; Andania, Cherbourg, Hamburg; Conte Verde. Genoa
SO. junija:
Pre«. Wilson. Trst; m cem parni-kom po spremljal potnike uradnik tvrdke Frank Sakaer State Bank.
1. Julija:
Afjuitania. Cherbourg;	fiavoie _Havre; pres. Harding. . Bremen.
Z. julija:
Zeeland, Cherbourg; Ohio, Hamburg.
3.	julija:
Majestic. Cherbourg.
4.	julija:
Leviathan, Cherbourg.
C. julija:
De Grasse, Havre.
7.	Julija:
Columbus, Cherbourg, Bremen; Lap-lanil, Cherbourg.
8.	julija:
Berengaria, Cherbourg; Geotge
Washington, Bremen.
9.	julija:
Cleveland, Hamburg. 11. julija:
Olympic. Cherbourg; France. Havre; Rotterdam. Rotterdam: Orliita,? Hamburg.	^
14. julija:
Reliance. Hambu-g.
16. julija:
Rochambeau. Havre: Mauretanta, Cherbourg; Republic, Bremen; Sierra Ventana. Hamburg.
18. julija:
Paris, Havre; Homeric, Cherbourg.
21.	julija:
Martha Washington. Trat; Stuttgart, Cherbourg, Bremen.
22.	julija: America. Bremen.
23.	julija:
Belgenland. Cherbourg; Albert Bal-lln, Hamburg
25. Julija:
Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg; Orduna, Hamburg.	<
28.	Julija:
Resolute. Hamburg; Bremen, Bremen.
29.	julija:
Aijuitania. Cherbourg: La Savole,
Havre; Pres. Roosevelt, Bremen.
30.	julija:
Zeelajid, Cherbourg; Ohio, Hamburg.
KOMIČEN DOGODEK NA UNIVERZI
Te dni popoldne se je na beograjski univerzi odigral nenavaden dogodek, ki je vzbudil pozornost pasantov ter tudi v zavodu samem povzroči! obilo razburjenja.
Bilo je nekako okoli 16., ko sta pridrvila po Vasini uliei dva moška, katera je zasledovala* druga skupina moških ter en orožnik. Pasantje so takoj uvideli, da orožnik in dhigi zasledujejo dva oči-vidno ubegla vlomilca. Priiedši pred univerzo, nista begunca vedela za noben* izhod in /rt« se za-prašila- naravnost v vežo zavoda. Medtem so tudi policijski agenti ter orožniki vdrli v avlo. Videč, da ju zasledujejo, sta vlomilca obstala na stopnicah, potegnila nože ter zagrozila zasledovalcem, da za-koljeta vsakogar, ki bi se jima približal, Navzlic temu so ju skuiali policisti obkoliti. Med tem časom, ko se je polieijvigrili z vlomilci,
kakor mačka z miško, se je zgodilo nekaj nenavadnega, tragikomičnega.
Istočasno so namreč privreli iz predavalnice dijaki filozofske fakultete. Samo pogled na policiste, stoječe v avli, je vplival na akademike, kakor rdeče sukno na bika. Z divj im krikom so se študenti zapodili po stopnicah nazdol ter obkolili policijo. Padali so vzkliki: "Ven z vami! Tu nimate ničesar iskati! Omladinei! Zasledujejo na še tovariše! ..." Zaman so skušali agenti akademikom pojasniti, da zasledujejo samo utekle vlomilce. Akademiki so storili neprodor-Ijiv kordon, skozi katerega policija ni mogla prodreti. Končno jc policija odšla ter obkolila celo po-slopje, hoteč se na vsak način polastiti obeh beguncev, ki pa sta izkoristila splošno zmešnjavo ter od nesla pete.
fSS^
PREHLAD MEHURJA
MOŠKI! ZaKItlta mm
Pr«»l i -
Nabavit« al aajboljAo saillto PREPREV_BA m MOaKr. Velika tubaUc. Kit U'i) «1 Vri lakanarjl aH SuOMCit Dap t: B W Baakman St.. Naw Yark Piilte mm okroinleo.
Še nekaj iztisov -
Slovensko-Amerikan-•kega Koledarja
za leto 1925
imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti.
i .
Stane 40 centov.
Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri:
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street New York
Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati \ ■tarl kraj, Je potrebno, da j« na tančno poučen o potnih listih, prt ljagl ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki vam Jih ssjnoreasi dati vsled nafie dolgoletne lxkuSnJe Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par-nlke, ki Imajo kabine tudi v IIL raaredo.
Glasom nove naselnlške posta rs
ki Je stopila v veljavo s 1. JullJein 1A24, samarejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja gene ralnl naselnlfikl komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako do voljen je se lahko naprsvi tudi \ New Yorku pred od potovanjem, t« se pošlje prosilcu v stari kraj gla som nanovejfis odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Kdor leU dobiti sorodnika al ■rojca ls starega kraja, naj nmm prej pl§e za pojasnila. Is Jugosla vije bo prlpuSčenlh v prlhodnjlU treh letih, od 1. julija 1924 napra vsako leto po 671 priseljencev.
AmeriSki državljani pa aamorej dobiti sem Cene ln otroke do Id. ls ta brez, da bi bill itetl v kvoto. T rojene osebe se tndi ns Štejejo « kvoto. StarLSl in otroci od 18. d« 21. leta amerlSklh drfavljanov p imajo prednost v kvoti. Pints s pojasnila.
Prodajamo vosn« liste m vss prs ge; tudi preko Trsta samorejo Jo-goslovanl sedaj potovati.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St.,	York
Brezplačno onim, ki trpe nled mrzlice in naduhe.
■ruplatna poakuinja m at oda. kater« me*
rs vsak rsbtti brez nsprilfkslnisgubs ftsss
Imiao nattn. kako kontrolirati **dnho b Mimo. da poakuatt* na naA rafiun. Nič as da. ako Je to dolga bolezen, ali ya ss js pojavila Be-le sred kratkhn.ako js ••nana mrzlica ali pa kronična nzrtnfca, naroČiti mora t« brasplaCno poakuinjo nalaga naetna. Na to ss ns glsds, v kaki kital Urita, nm gtada mm na vaSo ztaroat ali opravilo, ako vas wau& naduha ah sulica, na* naUn vaza bo takoj pnmsgal
Pwibno talimo poalatl onim. U mm nahajajo aavldoa v obupnem stanju, kjsr niso pizaisgsls vsakovrstna vdihavanja,
brizganja, zdravila opij*, olml. "patentirano kajenj«" Itd., talimo pokazati vsako-sapr, da Jo ta novi naStndoloeen, davstavi vsako totko dihanje, vas bropeerje In vss strains napade takoj.
Ta brezplafna ponudba Jo provataa. da M Jo saneosarllL Pilita sedaj ter Jo tako] prlCnlta. No poAJlte denarja. Po«Jlt upon flsnss. Niti podtalno m plabsti
■RKZFLAČNI MIKUINI KUPON.
FRONTIER ASTHMA CO. Room 704C
-fM><l>tit<H«»<nfinnmmMMaB
Prav vsakdo—
kdor km] life? kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje« kdor kaj prodaja; prav vsakdo prlznava» da imajo čudovit uspek —•
MALI OGUUn
t"O las H a r o d a "
Pozor čitateljL
Opozorite trgoroe ta hr lirike, pri katerih kupa* jete ali naročate in ite i njih poefereibo zadovoljni^ da oglašujejo t listu "Glas Haroda", 0 tem boeti ▼stregli vsem.
Uprava "Glas *arodar
1OI^* KAB0!DAw,' Tigf JUGOSLAV ADVXBTISINQ
v