AND DISTRIBUTED UITDll (Wo. 686) AUTHOl BT THE ACT OF OCTOBER S. lift. OH FILE AT THE POST OFFICE OF NEW TOM. II. T. By N aJ volJ i »toroikl dnevnik v Zdruionih driarab. Velja sa celo lato.........$6.00 Za pol trta............... $3.00 Za Mew York celo leto____$7.00 Za inozemstvo celo loto... $7.00 GLAS NARODA of the Prsat, A. B. Burkah F. M. Oen. The largest Slovenian Daily In the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. W 76,000 Headers. H TELEFON: 2876 COETLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Fort Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 COETLANDT. NO. 141. — ftTEV. 141. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 17, 1921. — PETEK, 17. JUNIJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. KONVENCIJA AMERICAN FEDERATION OF LABOR RESOLUCIJA, KI JE BILA PREDLOŽENA KONVENCIJI — ZAHTEVA, DA SME LE NAROD SKLEPATI O NAPOVEDI VOJNE. Denver, Colo., 15 junija. — Organizirano d io uaj bi zahtevalo da silo in polnouioč napovedi vojne odvzame kongresu ter jo po-l'-2i v roke naroda, in sieer s pomočjo novega amendment a k ustavi. «'.- bo konvencija Ameriške delavske federacije -prejela resolucijo, katero ke ji je predložilo danes. Predlog določa. da mora dobiti napoved vojne odobrenje večine volilcev dežele in d* naj bi bili vsi oni, ki glasujejo za napoved \ojne, prisiljeni aktivih sodelovati v vojni pred onimi, ki bi glasovali proti vojn; napo\edi. To resolucijo je predložil konvenciji S. H. Gardner iz Clebume ki je izjavil, da je določbi* glede spošnega referenda, tikajoča se napovedi vojne, potrebni' "za boljše zavarovanje naroda in njegovih interesov". — Naravna posledica našega sedanjega sistema v trgovini in industriji, — se glasi v uvodu k resoluciji, — i.i posebno z ozirom na inozemstvo, je ta, dr. se v pogostih intervalih napoveduje vojne n»ed narodi na prizadevanje onih, ki so interesiiani pri takih aktiv-rostih, da si zagotovo ali zavarujejo takozvane bvete pravice dobička. - Predsednik Harding in kongres bosta naprošena. naj prevzameta vodstvo v gibanju za splošno razoroženje v nadaljni resoluciji ki je bila danes predložena. Prosi se oba, naj skličeta konferenco sil svetu "v upanju in prepričanju, da se bo tisoče milijonov dolarjev, katere se izdaja seda] za uiornarična oboroževanja, prihranilo davkoplačevalcem teh deiel". Dve nadaljni resoluciji, predloženi danes, se tičeta vladnega lastništva železnic. Ena, katero so podpisali zastopniki vseh železni-ČHrskih organizacij, daje izvrševalnemu odboru federacije navodila, "naj pomaga priznanim železničarskim organizacijam z vsemi silami, ki so v njegovi moči, da se potom primerne zakonodaje uveljavi vladno lastništvo ter demokratično obratovanje vseh transportacij-akih sistemov Zdruieuih držav." Druga resolucija, katero je predložila skupina desetih delegatov, zahteva, naj se vse železnice takoj vrne skupnemu vladnemu obratovanju. Modifikaeijo Volsttadove postave na tak liaein, da bo dovoljena izdelovanje in prodajo dobrega piva. se zahteva v neki drugi resoluciji, dočim zahteva nadaljna resolucija, in* se predloži narodu v splošno glasovanje vprašanje prohibicije. Xadaljne važne resolucije, ki no bile predložene, so naslednje: — Tajnik fedeV»eije »aj se posvetuje z eks* kutivnimi uradniki United Textile "Workers of America v namenu, da sc organizira svileno industrijo v Peuufcylvaniji, da bo tem potom mogoče zavarovali delavne pogoje delavcev v isti stroki v New -Tcrsee in New Yor- k U. — Eksekutrvni svet federacije r:aj slovi potr« bnc korake, da se ustanovi deset dnevnike v po celi deželi. Ko je pred kratkim praznovala Francija spomin na vse one svoje ljudi, ki so padli v svetovni vojni, je tudi Ita-ija poslala svojo delegacijo, katero vidite na sliki. Za Italijo bi bilo vsekakor bolj. še, da bi pozabila na mrtve ter bolj vpoštevala umirajoče na slovenskem Kra:u in v Jugoslovan- • skem Primorju. ZADEVA UMORJENEGA SLOVAK! SO SE BAJE HARRISA LIPŠIČA ODCEPILI OD CEHOV Na otoku Haiti, katerega kontro- proglasitev slovaške neodvisnosti, lirajo mornariške čete, je bil u- jehlička je predsednik nove slo-raorjen Žid Lipšič. j vaške republike. KRIZA V AVSTRIJI JE VEDNO VEČJA je zadnji čas pečal z zemljiškimi špekulacijami na Haiti in ki je postal znan redi tega. ker je dvignil obdolžbe preti mornariškim sednik Jehlička, profesor na bu-jljud*:ka glasovanja glede priklop FRANCOSKI DIPLOMAT HVALI PREDSEDNIKA HARDINGA Pariz, Francija. lf». junija. -Bivši francoski ministrski predalnik Uene Viviani je objavil v m keiu tukajšnjem časopisu čla-i-rk. v kater.-iM pravi med drugim ueslednje: I redsednik Ilarding je predsednik, ki ve, kaj hoče. Njegove besede, njegove poslanice in njegovi uspehi kažejo moč in jasnost nj. govih metod. On je eden največjih predsednikov, kar jih jc imela Amerika. NOVI DAVČNI KOLEKTOR. Washington, 1). C., 16. junija. Predsednik Harding je imenoval danes John T Raffertv-ja davčnim kolektorjtin za prvi okraj mesta New ^ crk«:. ŠPANSKI KRALJ POTUJE INCOGNITO. Pariz, Francija. 16. junija. — Španski kralj Alfonso je odpotoval v Anglije Potuje incognito. Ko jc bil danes v Parizu, ga je le malokdo spozual. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah se potom nalfl banko irrrirajejo po nizki eni. sanealjivo in hitro. iVfaraj bo bii* aafo cen« sledeč«: JUGOSLAVIJA: • ^ JUcpotilj* mm zadnje poftta In izplačuje "Kr. pottnl čokom! nrad" in "Jadransko banka" ▼ Ljubljani. 300 kron____ $2.35 1,000 k-on .. 400 kron____$3.10 5.000 kron .. 600 kron ____$3.65 10,000 kron .. $ 7.50 $3725 $74.00 ITALIJA Of ZASEDENO OZEMLJE: Baspotiljt aa aadnje potto ia Uplafcujo "Jadranske banka1 W Inta. 50 lir .... $ 3.00 500 lir .... $26.50 100 lir .... $ 5.50 1000 lir .... $52.00 300 Ur .... $15JO NKHfcKA AVSTRIJA: Aaspoftilja na tadnja poite in ispla&aje " Adriatiache Bank91 os Dunaja. 1,000 nemiko-avztrijskih kron $ 2.75 5,000 nemiko-avstrljskih kron $ 12.00 10,000 nemško-avrtrijtkih kron $ 24.00 50,000 nemško-avstfijskih kron $117.50 Vrednost denarju sedaj ni Stalna, menja ee večkrat nepričako-▼eno; Is tega rsslogs nam ni mogočo podati natančne cene vnaprej HI rafaaano po eeni istega dna ko nsm poslani d«tr dospe t reke Kot generalni ssstopniki "Jadrauaks B4nka" in njenih podraft-nie imamo aaJamSene izvanredno ugodno pogoje, ki bodo Tstfks ko ristl sa one. Id m i« aH m bodo poslušersli naie banka. Order, aH p« tns Je podati Mjb*) P® po Bow Ter* Bank Dnrfl Fmk Saksar Stati Ml Washington. D. C., 16. junija.) Pariz, Francija, 16. junija. — Polkovnik John A. Russell, po- Neka brzojavk? iz Varšave prave! jnik mornariške brike, pridružiti'jamčila zatrlje takih ljudskili PROCES PROTI KOMUNISTU HOELZU —KOMUNISTIČNI VODITELJ HOELZ JE REKEL SODNIKOM, DA BI SI NE UPALI SODITI V NAVZOČNOSTI NEMŠKEGA PROLETAKUATA. Berlin, Nemčija, 15. junija. — Novost v soduijskem postopanju se je nudila na drugi dan obravnave proti komunistu Hoelzu. ko se je obtoženi razjezil nad navzočimi ter očital sodnikom strahopet-nost. Ena njegovih pripomb, ki se jc glasilu, d^ je naloga policije napraviti red, da pa je prišla le tjakaj, Kjer sti> že vladala red in niir. s čemur je mislil pokrajino, katero so drž?le njejzove rdeče sile. je vzbudila glasen smeh med privilegiranimi poslušalci. 1 Hoelz se je ves razkačen obrnil od sodnikov ter nagovoril občin-ftvo. Predsedujoči sodnik ga je ostro prekinil ter mu ukazcl. naj molči, a Hoelz se ni brigal za to, ter rekel: — Kadar govorim jaz, govorim jaz! Vi, ki sedite tukaj ter me sodite, si upate storiti to le pod zašrito oborožene sile. — Mi se nikog-ar ne bojimo, — je odvrnil sndnik. — Ponavljam, da bi si ni upali nadaljevati s to obravuavo v navzočnosti proletarijata! — je odvrnil Hoelz. Komunist jc imel zadnjo besedo, ko je bila obravnava prekinjena. Priče, ki so danes nastopile preti Hoelzu, ki je obtožen številnih umorov, požipov ter vseh zločinov, ki jih je nejti v kriminalni pratiki, so opisovale, kako je Hoelz pretil bogatim talcem, kako jih je postavil k zidu. da* streljati preko njih glav in kako je jdinamiti-^ ral ter požigal poslopja, da terorizira prebivalstvo ter ga pripravi do tepta, da mu nudi finančno pomoč. Nekega pastorja, po imenu Schmidt v Eislehen, je dal postaviti k zidu ter mu zapreti!: — Jaz sem Maka Hoelz. Tzvedel boš, kdo da Sem, a ne boj se! Ne boš edini, ki bo umrl danes! Hoelz jc zahteva! od pastorja en milijon mark. a se zadovoljil s 46.000, nakar je pastorja izpustil. Hiše ljudi, ki niso imele nič denarja. je dal z dinamitom pojrnati v zrak. Hoelz je večkrat prekinil priče, jih izpraševaj ali pa popravljal njih izjave. STRAŠNA EKSPLOZIJA AMERIŠKI LADJI. NA London, Ausrlija, 15. junija. — Na ameriškem pamiku "Panhandle State" je eksplodiral vče-rjlj generator Prvi strojnik in dvo mornarja sta bila na mestu mrtva, več arngih jc bilo pa ranjenih. GROF SFORZA O ITALJANSKI ZUNANJI POLITIKI. ZAPLETEN POLOŽAJ V GORNJI ŠLEZIJI uiftnu odvzeSi posest terA odredili njejrov izgon iz Haiti ju. ker se je pritožil radi zjroraj omenjenejra dogodka. Mornariški department je uvedel preiskavo ter sporočil izid v "Washington še predno je LipšiČ poslal kongresnikn Siejrelu svojo pritožbol Protokol glede zadeve Lipšiča kuže, da je slednji dvignil obtož-bc da je neki poročnik Grant napadel njegovo ženo in svakinjo in da je bil on s-am deportiran v ll&vano Pozneje mu je bilo dovoljeno vrniti se nod zaščito vlade na Haiti, y je trdil, da sc ga je dejanski držalo kot jetnika, čeprav je bil t«žitelj proti poročniku. Kon«rr«»--iiik Siejrel je brzo-javil dne 15. avgusta preteklega leta iz New Yorka generalu Le-jeune, poveljniku mornariških čet tir izjavil v brzojavki da je dobil sporočilo, da mornariški Častniki še vedno nečloveški postopajo z Lip« i čem. njegovo ženo in o-t rokom. (To je kaj skrivnostna zadeva, a ta Žid Lipšič je imel brez dvoma piecej masla na svoji gl»vi, kajti drugače bi se ne tpečal na Hfti'i z zemljiškimi špekulacijami. To je bila ena onih zajedivk Židovskega izvora, katere je najti v najbolj skritih kotičkih sveta. > SEBE DVA OTROKA. IN glasovanj. Dr. Michael Heinisch. predsed- Turin, Italija, 15. junija. — Dopisnik turinske "Stampe" je imel razgovor i. grofom Sforzo. ki Rlackwood, X. J.. 10. junija. — V neki majhni reki v bližini Cliew-s Landing so našli včeraj z\ ečer truplu Mrs. Carrie Mun-roe. stare 23 let ter ona njenih 'dveh otrok iz prveira zakona. Karl in Elinor Eulenstein. stara pet in tri leta. Coroner ^loll je prepričan, da je mati namenoma utopila sebe in svoja dva otroka. Obtožitej "VVohvcrton pa pravi, da opaziti na plavi Mrs. Munroe veliko rano in da bo uvedel radi tega preiskav^. Samnel Muuroc. neki inašinist ter mož utopljene, pravi, da je bila njegova žena v zadnjem času slabega zdravja ter zelo potrta. Munroe. ki dela v Fhiladeljphiji, ni ničesar vedel o žaloigri, dokler se ni vrnil včeraj zvečer semkaj. David Šink, brat Mrs. Aluroe. je našel trupla utopi jeneev. NOTA PRISELNIBKA POSTAVA ZADRŽUJE POTNIKE. Belgija. 16. junija. Vsted nove r.meriske priselniške postave je Zadržanih v tukaj šnjem pristan šču nad pet tisoč izseljencev. Med neod rešenim i je največ Poljakov. V soboto se je odpeljalo s rarnikom Kroonland san^o 230 potnikov, pravzaprav bi se jih pa ^moralo odpeljati 850. i v k-^ i k^jy k i tBSS Potni listi. Po najnovejši odredbi belgraj-ske vlade dobe Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo s seboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je do- nik republike, je baje stavil po- jc izjavil mel drugim: Zunanja politika Giolittijevegra kabineta jt preskrbela Italiji povod najboljše držovne meje. V Orijentu si je pridobila. Italija nove gospodarske in m^ralične zone. Italija sc bliža preko Balkana Orijentu in Črnemu morju. Na tej poti leži sorodna država Btunnnija. Nadalje je izjavil, da mora Italija skleniti s sovjetsko Rusijo gospodarsko pogodbo ter pripomnil, da je sedaj konee romantične dobe tem se je sporočilo, da se gotove v zunanji poli'iki. Zunanjo politi-vlade nočejo odpovedati svojim ko Italije morajo voditi le interesi države in naeijonana zavest. Italija potrebuje ravno tako ev- nudbo. da stvori začasno vlado brez strank, ki naj bi ostala v u-radu dokler bi se ne vršile volitve. a krščanski soeijalei se oči-vidno nočejo izpostaviti nevarnosti porazov ob taki priliki in soeijlaisti sc drže svoje politike ne vmešavanja feli položaj splošne negotovosti je še posUtšan s tem. da postaja zaupanj.? v finančne načrte Lipe narodov vedno manjše, po- N ems ki general Hoefer je mnenja, da bo prišlo v Gornji Sleziji še do velikega prelivanja krvi. zahtevam glede vojne odškodnine. (Kot znano, je bilo v načrtu Lige narodov, da se zahteve glede avstrijske vojne odškodnine preloži vsaj na boljše čase. a Uie$ tem se je cule. da noče o tem ničesar vedeti Iralija in drugih nekaterih manjših sil. Pariz, Francija, 16. junija. — Kot se je včeraj izvedelo tukaj, se bo avstrijska vlada obrnila na Združene države s prošnjo, naj prelože uveljavljenje svojih zahtev glede vojne odškodnine, do-čim si bo Liga narodov prizadevala dobiti siične koncesije tudi od drugih ail. Ameriška tk jatev znaša 24 milijonov dolarjev za 200.000 ton moke. Razventega pa so Združene države dale Avstriji nadaljni kredit v znesku 48 milijonov do- ropske narode, kakor potrebujejo oni Italijo. VOJNO TABORIŠČE NAPRODAJ. UPTON ma. Take listine so: Stari potni IarJev-liat. delavska ali vojaška knjižica,! krstni list in domovpica. Navadno pismo ne zadostuje več. Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstvu one občine, v katero je pristojen, po do-movnico, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni list. Xikdo naj tedaj ne pride v New York v namenn, da bi potoval v stari kraj, ako nima kake gori omenjene listine. Prank Sakaar State Baak, 82 Cortlaodt St., New York, N. Y. Italjanske zahteve znašajo 25 milijonov lir. Neki zastopnik finančne komisije Lige narodov se nahaja sedaj v Rimu. da pregovori Italijo, uaj preloži za dobo dvajsetih let vse svoje zahteve napram Avstriji, do bo mogla tem potom konferenca v Por to Kosa nadaljevati s svojimi načrti za ekonomsko restavracijo Avstrije.-- W ROJAKL NAROČAJTE 8B NA "GLAS NARODA" VAJ. VEČJI NDLTSDR. Washington, D. C.. Iti. junija. Vojni department je objavil, da je vojno taborišče Upton na Long Island, N. Y. naprodaj in da je treba vložiti zapečatene ponudbe do 15. julija. V prodajo je vključenih uekako 1660 poslopij različne vrste s pohištvom vred. NOVA ARMADA V NEMČIJI. Berlin, Nemčija, 16. junija. — Soglasno z n^kim poročilom, ki je bilo objavljeno v "Mucnehener Ncueste Naebrichten", je podal general von Hoefer. voditelj Nemcev v Gornji Šleziji, naslednjo izjavo: — General Lerond. predsednik zavezniške komisije, hoče preprečiti nadaljna prelivanja krvi. a jaz sem prepričan, da bo kri. s katero se sedaj varčuje, pozneje prelita tako, da bo cela Slczija rdeča od nje. — Ko sem naprosil generala Gautier za dovoljenje, da se pusti nemške če!: v Šleziji, dokler ne bo napravljen red, je rekel: Potem bodo napravili Poljaki iz Slczije drugo severno Frau-eijo. — Sloje prepričanje je, da vsa pogajanja z ust a.s i slednje le bo-dre in da bodo pomenjala za nas samoprevaro. Angleži so pripravljeni na udarce, a njih roke so vezane od inedzavezniške komisije. General Hennieker, praktičen in prostodušen vojak, je dobro raz-umel moje sta.'išče ter položaj v deželi. Koncem 'zjave je rekel von Hoefer. da nemške čete v Gornji Šleziji sedaj prekašajo znvcznike po številu. London, Anglija, 16. junija. — Anglija je obrnila v nadaljnem sporočilu glede gornje-šlezijskc-ga vprašanja, katero je danes angleški poslanik v Parizu izročil francoski vladi, iznova pozornost na "trajno izjalovijenje francoskega sodelovanja** pri zopetnem rstanovljenju reda v Gornji Šle-ziji. Pomanjkanje koncentrirane akcije ustvarja vedno boij resen položaj. ANGLEŽI POJDEJO V MOSKVO. Berlin, Nemčija. 16. junija. — Nemški državni zbor je včeraj sprejel predlogo, soglasno s katero se je izpr^menilo armadno postavo tako. da bo soglašala z zahtevami zavezniškega ultimata. Nova postava pravi izrecno, da mora armada obstajati iz 100.000 mož in da nt sme Število častnikov presegati 4000. London, Anglija, 16. junija. — FRANCOZI SO ZAČELI PRODI- v poslanski zbornici je objavil RATI PROTI ALEPPO major. Sir Filip Graeme, ravna- --*— telj prek morsko trgovine, da se Atene, Grško. 16. junija. — Iz bo v kratkem uradna angleška Smirne poročajo, da so Francozi delegacija napotila v Rusijo, da zopet začeli napadati naeijonali-'se prepriča glede obstoječih iz-ste v Siriji. General Gourad pro- J gledov trgovskega prometa med dira proti Aleppu. [Anglijo in Rusijo. ' ___________ GLAS NAHODA, 17. JTX. 1921 * iHi J, ^ ^^ I ^^ JL Bfe fk šk f f [fakultetah eminent ne važnosti za kulturni napredek vsega jugoslo- mm «vanskega naroda. Statistično je dokazal, da je« popolna slovenska me- •AliVl TOBijBHnro OOMPAJTT < LOUII UNKOtR. •f Abon Offlclf i York City. N. Y. dicinska fakulteta poleg one v Zagrebu in Belgradu tudi v Ljublja ni opravičena in potrebna. Kam naj gredo naši dijaki v tretjem letu? V inozemstvo? Kdo ve, ali se jim to sploh dovoli? V Zagreb? Ondi bi preobilica dijakov ne mogla uspevati v študijah in s stanovanji je velik križ. V resolucijah so se torej naprosile vse slovenske stranke, naj bi se z vsemi silami zavzeie za izpopolnitev slovenske medicinske fa-ikultete. 1 A kakšen je bil uspeh ? Zakaj se ni dosegel, zakaj je bilo vse le pljusk v vodo, o tem raje molčimo. Zdaj v zadnji uri se da še preprečiti Leva most, da ostane naša fakulteta nepopolna, najbrž za večne čase — še se da popraviti in poravnati kar se je zamudilo in zagrešilo. Kako je treba to doseči, tega ne bom tu razmotrival, — pač pat bi opozoril, zakaj je to treba, in da je možno in dosegljivo. __Ko se je ustanavljal prvi letnik, smo mislili mnogi, da je stvar bUaoTott_»o. [preuranjena, da ue bo uspela, ker ni bilo podanih nobenih predpo-" Jgojev. Ali uspela je nad vse pričakovanje dobro, uspela je zlasti za-,radi neumorne delavnost) profesorja dr. Plečnika, ki je pripravil vse za pouk v anatomiji potrebne preparate. Treba nam je torej le pravega moža na pravem mestu in vse se doseže. Treba nam je profesorjev za one stroke, ki pridejo zdaj v po-štev. Ti bodo gotovo storili vse, da se pouk omogoči in dobro vrši. V teoretskih strokah seveda-bo treba šele mlajše moči drugod izvež-bati in usposobiti, dotlej pa si pomagati z drugimi Slovani. — Tako sje. kot se čuje, za filozofijo neki ruski docent na razpolago. Za deskriptivno anatomijo (katero zdaj suplira dr. Plečnik, ki bo pa moral pozneje sprejeti svojo pravo stroko: patološko anatomijo in event, .sodno medicino — ter ne bo več zmogel te suplenture) bo treba skrbeti, da se izobrazi domačin. I Za farmakologijo in kemijo imamo profesor Fapeža, ki je bil — Gl-de tega, kar je rekel major Roy Haynes, novi zvezni prohi-ifarmaeevt in Je <*°ktor kemije. Za intemistiko imamo že na praški bicij*ki komUar, glede obveznosti vsakega državljana. da se poko-limiv€rzi Plavajočega dr. Matka, na dunajski univerzi je profesor i postavi k<.t postavi, brez ozira na osebno mnenje glede potrebe iu ,Urvat dr- N- a Zbornih internistov praktičnih zdravnikov, ki previdnimi uveljavljeni« te ali one postave, mora prevladovati ali | b" bili tudi kot usposobljeni, imamo tudi. Imenujem naj le bi moralo vsaj prevladovati popolno soglasje v mnenju vseh. Pri l^im»rij» dr. Jenka. Za kirurgijo imamo izbomega našega dr. Slaj-tem pravilu je scveda najti izjemo, ki se tiče ueonorečne mavice ta*rja. imamo priznanega dr. Defranceschija, in ako Izjava novega prohibicijskega komi- [sarja. neoporečne pravice upora proti postavi, o kateri so ljuuje odkrito vestno prepričani. je krivična, a takega upravičljivega upora ni videti v tajni kr-išitvi t** postave, pri čemur pride pojameznik v stik s kršilci postav. Mogočo bi bilo preostro reči, da so vsi oni, ki kupujejo prepo- pijače od ljudi, ki nimajo z* to nobenega dovoljenja tudi!kirur-e- in otvoritev tretjega letnika bi bila mogoča. Saj imamo ljub- še ozremo po mlajših, imamo primarna dr. Derganea. čegar ime ima tudi med tujimi učenjaki dober sloves, imamo nadebudnega dr. Oerniča in druge. . . Imenovati bi bilo poleg fiziologa in farmakologa še interniste in vrdan ^ , ____w_ _ _________€__________ _ ____ zl^inci.'fo je mogoče rcsniea v "enem oziru. a je napačno" v drugem. [Lansko bolnišnico, ki nudi bogat klinični materijal! Sedaj se dozily ajti številni ljudje, ki >e pečajo s takimi transakcijami, so prepri-^cvaposlopje z veliko dvorano za slušatelje. V tej dvorani bi se lah-čani, da se le poslužujejo edinega sredstva, ki jim je na razpolago, da se izognejo temu. kar pošteno smatrajo za neupravičljivo omejevanje njili osebne svobode. V demokraciji p« ni to edino sredstvo, ki ie na razpolago. — j»ač pa razvel jal jenja osemnajstega ainendmenta ali do [ ko vršila teoretska predavanja iz vseh strok; tudi iz internistike in kirurgije, potem pa bi medieinei v skupinah na oddelku prisostvovali demonstracijam bolnikov in bi se pod vodstvom profesorja tudi sami praktično vežbali. Pomislimo le, pod kakimi skrajno neugodnimi, včasih naravnost škandaloznimi lokalnimi razmerami so učili najslavnejši profesorji dunajske medicinske fakultete. Šele ko je ta pričela nropadati, so sezidali nove institute in nove klinike. Koliko je pisal m se trudil ublaženja Volsteadovc postave ua način, kot gl določa ustavaTdru-{^a''ni kirur^ Billroth, da bi dosegel primerno operacijsko dvorano /mili držav |1T: «vorano za predavanje. Vse zaman, tudi njegov naslednik je ni Treba jim je le oredočiti večino sodržavljanov za lastno prepr\-\u™k"}- 1)1 vendar. k",iko število slavnih kirurgov, znanstvenikov in ■ .nje in ii.pH, jm j - zagotovljen. Storiti kaj taktga pa bi vzelo do-[»"^v ^ je izobrazilo pod njegovim vodstvom v tistih mizernih sti .-asa ter bi mogoče niti ne dalo izvesti Oe ui mogoče dobiti JPros^or.lh'.kl so VKem' kl so študirali na Dunaju, v živem spominu, potrebne večine, preost.jata le d-e alternativi namreč upoštevanje!, P»cnimo v skromni men! Potrebne adaptacije, primerne prezi-|:o>t«ve ali pa javen upor. ne pa tajno kršenje postave. &VQ 111 P^^ave se bodo izvršile in s časom m z vztrajnostjo dose- li e bi bil major Havne. mislil inalo dalje, predno je izdal svoj Judi v doglednem času nova. moderna posiopja. p«h za upoštevanje nrohibieijske postave, bi ne prosil javnosti, da Tr°^a Praktičnih zdravnikov, ne le za naše temveč tudi zbija iz prohibicije. Dejstvo, da ?e čuti toliko šal in dovptipov f °ne. genske kraje. ki jece pod Nemci in Italijani. \ azno je. tla glede prohibicije, fcj moralo preje pomiriti kot »„ ga navdati z H tl d°b< i • ,,u 11,» . - 1 ■ • i , - si-*-. nemu znanstvenemu delovanin v slovenscini. Silr. bo porodila kom- \ilo ljudi odkril«) eutilo. da ^e 11I1 j« oropalo vmzhc 111 bistvene isra- . ^ ... . , - .. .... pendije m učne knjige, delo po klinikah tn institutih moo^ralije m študije. Vse to bi izostalo, ako nimamo slovenske medicinske fakul S tem vteiešenjem vrod je bilo pa tudi razočaranje rojeno. Napuh se je razbahal v največji mej^. Iz sužnja ,ic čez noč postal svoboden človek ter jel kot oyiea oponašati metode svojega prejšnjega srospodarja. Samozavest je lepa lastnost, toda samozavest v pretirani ine-r* izvajana, ?.adobi značaj in pomen tiranstva. # * • Suženj je stri verige. Tekom dolgih stoletij se je nabrala dobršna mera srda v njegovem srdu. Ta srd je pa treba nekam iz-liti. in če ni drugega pri rokah, naj se ga zlije na brata. • _ m nja bi se milejše pijate n«* smelo odpraviti obenem z močnimi. Ker je ta položaj lak. je obžalovati, da se piše in govori o novem režimu v humorist ičtieiu tonu, katerega se poslužuje prosti narod, kadar čuti. da ne mu je zgodila krivica. <'e bi prenehala dežela ialili ter pričela tuliti, potem bi major Havnes lahko obupal o uspehu svojega urada Opazovalci kometov. Slovenske novice. Nekaj čudnega je bilo v ljudskih množicah, ki so se pred par dnevi zhirale na dolenjem delu Manuhatana ter se ozirale proti nebu, da vidijo to. kar sploh ni bil komet. Očividuo so številni v tej množici upali, da je to resničen komet in sicer nekoliko bolj zloben komtf. kot pi» so xvezdogledi voljni priznati. Ljudje so si brez dvomil želeli neke vrste raketnega oirnja in ker je obstojala večina teh ljudi iz najemnikov, ki nimajo svojih lastnih hiš, niso bili najbrž prav nič v strahu radi tega. kar bi se lahko pripetilo zemlji. V celem je uaše življenje pusto. Obstoja v tem. da vstajamo 7jutmj. da jemo. da opravimo svoje delo. ^e vrnemo domov, zopet j«nr> ter j;r«'m«» nato -pat. Na la način se vlečemo o«l enega konca rksisienee do drugega in ravno ko se prične oni veliki doživljaj ter!o;{ let, 5 čevljev in G palcev v-kso-smo na tem, da kot obsojeni mož Dickensa najdemo, i/, česa so na- rKa tehta 146 funtov je svitle pol Cleveland, Ohio. Samski stan je zapustil splošno znani rojak Anton Jankovič, ko se je v soboto 11. junija civilno poročil z gdč. Cecilijo Kolma«. ki je pred nekaj mesec.i dospela iz sJare domovine in sicer iz Begunj na fiorenjsJveiu. Mladi par živi na o."»12 St. Clair Ave. Bilo srečno! (HI nedelje 12. junija sem se po-greša rojakinja Ana Žnidanšie iz 1103 E. 67. Sit. Pogrešana je stara se nas brez vsakih nadaljnih ceremonij vrže s po- pravljene zvezde zorniee. Strašne doživljaje človeštva od prič-etka ča*-a je bilo prepisovati v glavnem puščobi in dolg«K-asju. Dolgočasje je bilo vzrok, da so se raziskovale! potikali po neznanih morjih ter preko nepoznauih kontinentov. Dolgočasje je odgovorno za vojne ter tudi za gotov odstotek zločinov. Iz tega izvira tudi strastno zanimanje za komete, ki l i mogoče uničili v>e življenje na svetu, čeprav pravijo astronomi, da ne. ki bi pa s tem uničili tudi naše službe ter nam dali s tem dolge počitnice. Tak komet bi uničil tudi vse drnžinske prizore in ceste tako da bi nam ne bilo treba nikdar več iti po tistih znanih in pustih prostorih in da bi nič več ne videli obrazov, ki so pravi simboli te jece puacobe. v katero se je vsakdo izmed nas ujl. To je bila ne izražena želja marsikaterega drugače izvrstnega družinskega moža ko se je oeiral uavzgor proti stvari, ki sploh ni bila komet. Slovenska medicinska fakulteta. Po ORVofeojeuju se je uresničila stara želja slovenskega naroda po lastni univerzi. Ustanovil se je pri tej tudi pričetek medicinske fakultete. Vsi smo bili nverjeni da se izpopolni, a sedaj grozi velika nevarnost, da ostane torzo — da ostane omejena na prva dva letni-Jka. To nevarnost moramo preprečiti, in zato je treba, da vsi poklicani faktorji skupno prično veliko akcijo za nadalino izpopolnitev slovenske medicinske fakultete. Pričeti pa se mora takoj, da ne bo prepozno. Ne smemo -1 opusti ti. da bi se na jesen ne otvoril tretji tečaj. Ako ue to letos opusti, kdo ve. ali sploh Se kdaj dosežemo popol-ro medicinsko faknlteto. ti. rdeckastorjavih las in temno-r javi h oči. Ko je odšla od doma. je imela na ses. Lu^ar, 300 .Mineral JSt., ter ji pustila dečka. Na $250 kazni in stroške je bil obsojen Jos. Zalokar iz Beloh Rd ker je kršil suho postavo. Na distriktnem seljana pred sodišče, toda obravnave se še ni moglo zaključiti ter r-z bo še nadaljevala. Cela zgodba je tale: Mrs. Kuzmonovič je bila preje žena Karl NeWina. salunista na 854 S. Pierce St. Meseca decembra lanskega leta pa je dobila ločitev zakona. Njen sedanji mou-ček Tony Kuamflnovie pa se je lo- Slovenako zdravniško društvo je 22. avgusta 1920 umelo v uni- ^ li dvorani manif^taeijsko zborovanje za obstoj in izpopol-*«nl od svoje žene Profesor dr. A. fcerko je v svojem referatu ia 1920t Zagovarjati ae bosta mo-in razcvit ljubljanske univerze v vseh njenih rala sedaj radi nepootavnega so- rodstva. ker, četudi sta oba ločena. ne moreta se po postavi poročiti. dokler ne poteče eno leto po ločitvi. Oba trdita, da sta bila pV»-ročena v Waukeganu, lil. Sodnija bo celo stvar še enkrat preiskala, predno bo izrečena končna razsodba. Frank Andowski je prišel na sodišče ter prosil, da se ga raz-poroči od njegove žene Maryanue, katera je prišla v Ameriko leta J 913. Poročila sta se na Poijskeui leta 1906. Kot vzrok svoje tožbe je navade), da ga je žena večkrat hotela zastrupiti ter ga vedno pretepa. Ne pue-ljana sta hila v Milwaukee pod obdolžit vi jo. d* sta Izvršila vee ropov. V ječi je de»kle izjavilo, da se je zato obleklo v moško obleko, da bi lažje našlo kje delo, ter da se hoče poročiti h svojim Gu-som. To jima je bilo dovoljeno, nakar sta ju detektiva prignala dne 6. junija pred sodnika A. J. Heddiuga. ki ju je poročil, f»ba v moški obleki. Dekle je skoraj za pol glave večje kot njen ljubček. oziroma sedaj mož. Po končani poročni ceremoniji si je Sofija zaželela zopet ženske obleke in poročne slike. To ji je bilo seveda a februar- dovoljeno, nakar sta ae morala podati zopet v ječo. 4«ak v «vojo ce-lieo, brc« kake ženitne slavnosti. Dne 2. junija so graduirali slušatelji visoke šole, med katerimi se nahajajo tudi sledeče Slovenke: -Jenny Mikulič, Anna Kovač in Frances Mikulič. Pozdravni govor je imel župnik Jenše. Vihar, ki je divjal tu okoli, je bil spremljan od strele, katera je udarila v poslopje August -Jnlm-sona. Raili močnega vetra se je" ogenj l-azširil ua sosedno poslopje.! skladišče rojakov Maliuič Ln Vi- — rant, ki sta lokahia trgovca. Le! ,ilas "" '»•'»»javke. ki jo je For hitremu posn do vanju in padanju*'!':,,l"Ua-e Infonimtion Ser-" " lobil iz Puebla, se je tamoš cija dobila, je imel pri sel»i revolver ts kalibra. Lesič je oropal Severnjaka za dolarjev. Pueblo Jugoslav Relief. Dvestopetdeset naših dr ožin — žr:ve povodnji v Pueblo. dežja se je zahvaliti, da se je požar omejilo v pol ure. Povzročena šk'»da se računi na -f-kMJO. Hibbing, Minn. Rojak John (iolob, ki je mestni blagajnik, je izjavil, predno je oilšel ua konvencijo nar«»ilnih organizacij v Detroit, da 1>«» vsta-juovil novo organizacijo ranjencev in pohabljencev svetovne vojne. Rojak tJolol) je bil istotako ranjen v bojih na Francoskem. in tako se je zgodilo, da so se-j Biwabik, Minn daj Slovaki hlapci bratskega ee- Tukajšnja rudniška družba je škega naroda ter da so Slovenci Ipričela s prvo pošiljatvijo rude ji 1 Hrvatje podložniki s' bske vlade. bratske • - Nadvlado tujca se že nekako prenaša, bratovega pljunka pa ni mogoče nositi na obrazu. Vsa prej tego to. Izdajalec Je-,lilk tak" da 140 ička in Slnv^lr« bližji kot mil Stall^U kot ^ hlička je Slovaku je pa Čeh, ki mu vladati. In ni več daleč čas, ko bo Slo, proti jezeru. V sredo due 1. junija s» odpeljali prvih ."»<) vagonov rude. Pričakuje se. da se bo s pošiljatvijo nadaljevalo ski«i C-elo poJetje. Do<"im je bi\vabiška družba pričela s pošiljatvijo. je pa nasprotno zaprla Belgrud rudnik. tako da v> delavci na istem poprej. hoče nasilno, „ , _ [ Grand Rapids, Minn. po deset dnevni stavki je tukaj- . „ . , , . snja papirnica zopet pričela obra- ^eneu m Hrvatu vsakdo drugi;tovati y nfM1nijskimi delavci. C-bhzj. kot pa brat fcrb, ce zapo-,radnjki družb(. izjavjlj u sta vi janja. zn.erjanja s "Svabi^l^o v par (hieh in omalovaževanja ne bo Jiitro! konec. Združitev je nekaj idealnega. ,v združenju je silna moč. Enako naj se druži z enakim, da bo pa združitev imela uspeh, je poglavitna zahteva, da tudi v združenju enako enako ostane. * a * Kakorhitro pa skuša dobiti ta ali oni del premoč, je združenje ogroženo. In kakorhrro dobi ta ali oni del premoč, je združenje uničeno. * . * Ta trditev bc jasno potrjena v bližnji bodočnosti, ako bo v resnici prišlo do Združenja slovenskih podpornih organizacij v Ameriki. par dneh popolnoma štrli stavko ter da bo papirnica obratovala istotako kot je preje. vice nji odbor za priponi<>č ponesrečenim rojakom — I'lieblo »Jugoslav Relief —-. sestavljen od g«r. Nikola Hadoviuaea. Rev. t'iril Zu-pana. .Mat. .Jermana, dr. Jos. Sue-d«-ea in Walter Prodtrriea, posvetoval z ''-dposlanei Ameriškega Rdečega Križa, ki so prišli v Pueblo. in sklenil, da stavi svojo službo p<»d poveljstvo Ameriškega Rdečesra Križa. Sklenjeno je bilo nadalje, da se pnzovejo vsi rojaki >iiN tn Amerike za prispevke v polnoč ponesrečencem. \'<*< denar, tako nabran, bo izročen Ameriškemu Rdečemu Križu za to svrlio. lir/o javka naglaša. da izmed žrtev < t rašne povodu je nič j manj kot dves'topefdeset jugoslovanskih družin. Vs»- denarne pošiljat ve in čeki naj se na-nmvijo lin hue: Pueblo .Tugo^biv li«*!i<-f. F*rank (Irahck. Treasurer, c o Min11e.ua Bank. Pueblo, rolo. Ni dvoma, da bodo vsi naši rojaki sirom Amerike priskočili — vsak po svoji zmožnosti v te dni graduirali,. se nahajata Wm. Pašič ill -Julia K. Kuretič. Virginia, Minn. Xa iiiunicipalnein so-slovenski cerkvi dišče ter se ni hoiel .spoznati krivim. Sodnik je postavil Lesiča pod vanščine. Ko «ra je jK»li- V tukajšnji sta bila poročena rojak John Ri-ton in ffdc. Mary Petkovšek. Ženin je doma iz riiicage, neventai pa je hči tukajšnjih starčev. Detroit, Mich. Poročila' sta se Sebastijan Crn- NAZNANILO in PKIP0&0ČIL0. Naš stalni za.stcif)nik Mr. JAN. KO PL£ŠKO pobira naročnino za Glas Naroda 11a 6104 St. Clair »kovic in gdč. Marija J ur kov ič; Ave., Cleveland, Ohio, in daje vsa nadalje Štefan Cauderlič in gdo.idruga pojasnila glede (»otovanja Kmilija Ožauič ter Rudolf Kav- v stari kraj ali dobiti svojce od zlarič in gdč. Marija Mihelčič. tam, glede denarnih pošiljate v in Aurora, Minn. Umrla je lOletaa Annie Jugo- Rojakom ga toplo priporočamo, vie. heeriui John« Jngoriča Upravništvo Glasa Naroda. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK 63S Pen Ave. Pittsfcwgh, Pa. Dr. Koler J« naj. •tare]*! aloTenaU idravnlk Apecja.-Hrt ▼ PtUaburcha. M ima. 24-Letno prmfcAO ▼ ■OniTt]*- bJu TNk Bolklk bolesnL lutnvUenH krvi idrtrl « glm,-•H. kl ci j« t šumet Or. proC Olich. Ce Imate moanij« «Ji mekur-6ke UImu, ▼ »rtu. lspads-aje laa. ▼ koatefc. pridite la lsClstU »x» kri Ne Čakajte, ker ta kolesen DtkM. Vee molke boleanr sdrarlm po o-krafaenl metodi. Kakor hitro ovaatte •a vam prene^aje airmvje. ae čakajte. iemveC pridite la }ax ram «a bom ■op*t povrnil. Hrroaolo ail vodoo kilo oadravlm 9 N. arah In gc«r bres operacija Bciecul meharja. U povtroCtJo bo-▼ krilu In hrbtu In vCaalh tall Prt poManJa Toda. oadrartm m mL ReTme'Uem, tr«anje. boMlae o-takllna vbeM>a. Hcrofl« In dra«e kola* buaml, k: aast«n«io valed .lel-**e krvi. oioravtm t kratkem {mu b nI potrebno lela'L Nekateri drnd idt.rnlkl rabtjo tol-ma^e. da tu rman mejo. Jas •e i* etareca kraja, sato vsi aririm. ker aaa razumen___ __ Uradne ura: ob delavnikih od 9. do S. Ob nedeljah od t do fl. sploh v vseh drugih zadevah. Tma'EF* ROJAKI. MABOČAJTB SS zalogi tndi knjigo Peter Zgaga.1 NA "&LAS NARODA" NAJ. I VEČJI SLOVENSKI 1 NIK V ZDR. DRŽAVAH. GLAS NARODA. 17. JUN. 1921 PODO] BE IZ SANJ Spisal L- Ivan Cankar T« "Podob« iz sanj" a« bite napisane v leti* strahote 1914—1*17. Zato Je razumljivo, da marsikatera beseda nI tako posUvljcna. kakor bi po vsej pravici morala biti. in da je marsikatera zastrta in zabrisana. Vendarle pa naj ostane vas. kakor je bilo; za ogledalo teh spomin. IVAN CANKAR. težkih dni in Jeseni »IT. Kdo ie pozna to lepo staro zgodbo o Petru Klepcuf Kur vas j«* rulajhih, je ne poznate več; zato vam jo povem, kakor mi je otsiala v spominu. Peter K le pee je bil bajtarjev sin; dali sn ga že zgodaj bogatemu gospodarju za pastirja; zju me. o Bog pravični, daj mi moči!" Tako je molil: nebo se jra je usmililo ter se je odprlo. Angel božji se je spustil na zemljo in je traj je »rnal povedo na pašo. zve- poljubil Petra Klepea. ko je spal. čer r> paše; tako je živel v mirti j V tistem trenutku je zadobil Pe x Uogoio in z ljudmi, dokler niso tovariši pastirji spoznali, da je ter čeznaturno moč božjega. Ko se je tega angela vzdramil. je *lul»ič. huel je namreč Peter ten-jskočil bistro na .noge, razklenil i»e ke kosti, droben život iu belo i in razmahnil, nato zavriskal od knš.o; ni>k s« se mu usule p«» radosti tako glasno, da so v gozdu lieah solze in to je bil njegov po- zašuineli vrhovi. I'gledal je staro ^lavitni jrreh. Clorek je po svoji; t^pko. mogočno drevo; objel jo je naturi k Hudemu nagnjen. Ko so narahlo z obema rokama ter jo tovariši videti te solze. ui*o od! izruval s koreninami, kakor da bi tiste ure privolili Petrt^ nobene ue bila mogočna tepka, temveč bil-peijazne l>e-s«le ve«-. Kdorkoli si ka v travi. Tako je preizkusil in je Luui*hl. itn je »oval in pre- spoznal s?ojo silo. Prišli so toll pal, kar tako nalepem. zaradi variš« pastirji, zato da bi ga pre-M-.-negu \i.M-lja. Naredilo se je tepli, ker je bil noč prespal na «»b sebi, da je bil hlap«-«* paši. Peter je zgrabil enega z prav vsakemu in vtem. s« takhn desnieo. ilrngega z levico. vzdi-lo\ariŠ4 in, ki niso bili ni£ moč- irnil obadva visok«. malo potresel nr>i ml njena. Na/adnJ^ so ga ter ju varno posadil na tla. To-dražili in /asmehivaii na cesti že a«riši so obnemeli in popadali ob i. skoraj ne samosrajčnikl. tolikem čudežu. In potem — pajfi Peti koti bi t PETER KLEPEC. rano več prostora. Drugim solnee, (počel; še v napoto bi mu morda meni noč: drugim veselje, meni! bila. bridkmt brez kraja. Dolgo je že,j Resnično: v napoto bi mu bila truden veni, ne morem več. Odreši moč, ne mogel bi je prenašati, žalosten bi bil zaradi nje. Ker Peter Klepee je sanjal, sanjal o jnoci, milo sanjal ob vročih poletnih dneh. v senci pod tisto staro tepko; tako lepe in sladke so bile podobe, ki jih je gledal s svojim srcem, da bi ga bilo strah. Če bi se te sanje nenadoma uresničile in bi jih ne bilo več. Pa če bi trdega dela ne bilo; ne trple-nja, ne ponižanja, ne bridokostl — odkod bi bile sanje? Bog ga je videl do dna, zato se mu je v svoj raiodrosti in pravičnosti nasmehnil tisto noč, poslal mu svojega angela* — Zdi se mi, da sem ga zadnjič srečal. Petra Klepea, ko je po strmem ilovnatem klancu vlekel silno butaro drv za svojega gospodarja; oddahnil si je, pogledal proti nebu. otrl si čelo z dlanjo ter vlekel, vlekel dalje. P^ledal sem ga in sam ne vem, kako se mi je storilo: razjokal sem se od žalosti in sramu. — te ni upiral sikouur, ni. »■mahnil; ker vede-i je. da j vsi hkrati planili nanj, a sužnja, kt se je spnnfal zoper ospoda. Služi! je vdano In po-rjH-žljivo; m le ubogal, kar >o ■u ukazali, temveč rudi rad«> oljno m* j« ponižal, kadarkoli je ala prilika; mislil je v svojem stem hitu. da bi tako ganil njih Mtem seru, da hi lako ganil, ker r kaj takega me nikoli ni primerili. Koikor svetejša je bila nje-ova pohievuoMt. toliko okrutnejši in potem? nič! — Petru Klepen nima se v meglo brez mi tuli k ve*emn Ko je plenja r itd Pete Boir. ki SMI lil« V |i Me boj, k nanj, n vae vt naseli \ državi, kjer sam hoče. Pri tias **za sedaj" to še ni inogo-če. Do kdaj bo pa trajal ta "za sedaj"? Za "izenačenje" zakonov so spo-ol iii samo uekatcii iu sicer morda ravno taksni, ki nimajo prav-t:e prakse v drugih deželah države. Ali bi ne bila najenostavnejša pot do "izenačenja" zakonov, da se odvetniškemu stanu odpre pot j o celi državi, odvetnikom, ki najbolj poznajo praktične potrebe — 1 jud*tva, med katerim in za katero žive.' Odkrito rečeno: Slovencem je treba odpreti pot na jug. ker jim je zaprt na sever in ker smo izgubili florieo. Trst. sploh Primorsko in Koroško. l>očim je dobil vsak državni uradnik iz odtrganega nam ozemlja takoj pri nas mesto in srce. — Da pa spoznamo, da je jug tudi, kar sr tiče pravne kulture, streho, ne moremo tega trditi o odvetniškem stanu; nasproti njemu imajo naprimer tudi "merodajui stanovanjski činitelji" tesnejše — še dokaj nera/oran. uaj omenim, da so v Bosni iu Hercegovini sodui okraji s 40.000 — »0.00C prebivalcev brez odvetnika, ali p- z enim. dv< ma. V Prizrenu pa, ki šteje kot mesto samo 35.000 prebivalcev, je bil do neda?na samo en odvetnik, čeprav je tam prvostepeni sud-Murda bi lahko rekli, d« bi bilo v teh krajih marsikaj drugače, ako bi se tu povzdignila ravno pravna kultura. Centralni organi streme v ■ tem, da ves državni aparat čim bolj osredotoči. Toda človek dobi vtis, da so gotovi krogi v nekaterih ozirih le preveč separatistični. — Kolikor se moremo spominjati, nas deželua samouprava v bivši Avstriji ni prav nič ovirala, da ne bi si smeli izbrati svoj sedež po svoji volji. Sedaj pa deželne samouprave sploh ne priznavajo več. a vendar si bolj navezan na svojo deželo kot kdaj prej. Niti ob sedežu centralnih državnih uradov, niti ue ob sedežu vrhovnega sodišča za 8'oveni jo ti za Odvetniško pisarno niso vrata odprta, vsaj ne na tak način, kot si to v svoji naivnosti predslavljaš. Ali je bolje za okraj s 50.000 prebivalci, da nima odvetnika, kakor pa, če bi imel takšnega ki pozna vsaj zakone, kateri so služili za vzor tamošnji zakonodaji. Tu je treba reforme; toda menim, da odpomoči ne smemo iskati v "pmktičnih** izpitih, katerih vrednost je glede odvetništva vob-če problematical Zanimivo pa je gotovo, da brez ozira na druge O-koliM ine, ki so gotovo vsega vpoštevanja vredna, tako naprimer. če ji bil doti&ni prej odvetnik kje izven sedanje naš* domovine — ljubljanski odvetniški izpit na ta način manj velja, kot pa dunajski ali li ječi; in naše misli so bile ukle-.graski. Sicer pa mandarini tudi za vsak višji čin delajo izpite, zakaj, njene z nami, so se plahe in pre-jih pa dovršeni odvetniški kandidat je z ljubljanskim odvetniškim mražene skrivale v tišino srca, si izpitom ne bi? Jnso upale do grla- Že smo bili za~ Pravnikom (visokoiolcem) pa je teoretični študij na pravniški niso upale do grla. Že smo bili za- 3EBEC MARTIN. K nam se časih prikaže visokorasel. krepak, dokaj mlad človek ter se ponudi za hlapca; nekaj dni dela. nato uanagloma za pije. kar zasluži, ter izgine, Bog ved i kam. Pride plah. smehlja se nerodno, ozira se vstran, kakor otrok, ki se je bil potepal { o gozdu in se boji šibe. Njegov obraz nikakor ue sodi k pleca-temu životu in šapastim rokam; čisto detinski je. svetlosiuje oči gledajo nedolžno, brez greha so. brez izkušnje in spoznanja. Odkod da je. čegav in kdo. ne morem prav dognati, ker vsetej pove «!ruga«*no zgodbo, še d«uu njegov ni zmerom na euem kraju. C'a-sih bi se mi zdelo, da je Iz premožne hiše: oblači se čedno, ob nedeljah iu praznikih ssoraj gos-posko; bel telovnik ima in pisano, pentljo, ('asih pa se bri<3ko raz-> ka ter toži. da nima na milem sveiu, kamor bi položil glavo. Ko e nekoč povezal culo, je rekel, da se gre ženit ; da je Ze vse do kraja pripravljeno, nevesta ln bala in vse. Cez štirinajst dni se je povrnil; shujšal je nekoliko, oči je ime! podbrekle, obleko zaprašeno iu dišal je po vinu. Vprašali smo ga po nevesti. 4'Eh, babe!" je odmahnil ter se napotil pod kozolec. Oni dan je nesel na rami težak hlod; nesel ga je iz gozda v breg sopel je nagotno, še požvižgal je. "Kako. Martin." sem se mu čudil, "kako da niste vojak, silni kakor ste?'* Zdaj, ko sem nosil sivo suknjo še jaz. sirota!" 4'Saj sem bil, saj sem bil!"* je hitel. "Pa so me spodili stran!" In zdelo se mi je, da je narahlo zardel- Se tisti večer mi je pokazal, kaj da so mu napisali za slovo. Napisali so tnu, da so ga bili spoznali za bebca. Koliko časa iu kje da je služil eesarja, sem ga vprašal, kako da se mu je godilo in kaj da je tam vae videl in doživel. "Kaj bi pravil!* Njgov nedolžni obraz je bil vznemirjen, plah — otrok, ki nenadoma ugleda človeka, katere se je bil nekoč sila prestrašil ter ne pozabi nikoli vee nanj. Povesil je rrlavo. "Nekaj grdega so mi naredili v skedelieo, ko sem spal!" "Kaj so naredilif" "Eh, kdo bi pravil!" In kadarkoli sem povprašal o tistih Časih, mi je z gnusom in strahom potožil zaradi skodelice, ki so mu jo bili ponoči oskrunili ; drugega ni povedal ničesar. Zapadel je sneg, da nikoli takega: na hribu je za medlo da pasu in čez. Sedeli smo za pečjo, v top- fakulteti naprimer v BHgradu, kjer ne predavajo avstrijskega prava, polno vel javen naprimer tudi za Slovenijo ali Dalmacijo. je menda dober izgovor v nekaterih ccntral istom. V^Stevensa". _ ___ naj, brezkončna v miru ta lladm praznoti. Dekla je šla zaklenit hišna vrata, ali blizu nato je udarila nanje močna pest: **Wprlte, ljudje božji«" _____________ V vežo je stopil Martin. Otepal si je suknjo in škorne. šklepetal je z zobmi, po m ež i kova* urno ter se obrnil vstran, ko mu je dekla posvetila s svečo v obra;. '4Tako je pač.. dolgu je, dolga, ljubi Bog-- in strma., m snega je veliko!" Jecljal je, govoril zas?, da najbrž sam ni vedel kaj. oziral se plah naokoli, kakor da nekoga išče, ali da se nekoga boji. Položil je culo na tla. postav«! palico v kot, nato je prisedel k nam za peč, odprl premrle roke ob kolena, sključil život ».'lobc-ko in nagnil glavo; očitno je bil sila utrujen. "Kod ste hodili, potv iui Martin, ob taki uri in v teh zametih?" Meneal je dlan, poirajeval z glavo, gledal v tla. *4 Daleč.. prav od horjulske strani... Težko sva bredla in brodila, izgubila sva se.. kajpak, saj poti ni., in tudi hiše nI., in če je, je za popotnega človeka zaklenjena n zadelana!" Dali smo mu kruha in vina; jedel je hlastno, pil zduškoma; in ko je jedel in pil, sem videl, dt se mu roka trese in da je v lica ves bolan in star- Kdo pa je še hodil s teboj," je vprašata dekla, "ko praviš, da sta bredla in brodila?" "Eh, kdo., popotnik je bil! Tam uekje se mi je pridružil., v polhovgraših hribih..." "Kje pa je ostal?" "Nikjer! Saj je šel tod mimo. . " Gledal je v tla napol miže, kakor da ga je sram, ustnice so se mu smehljale postrani in so vztre-petavale. "Tak človek je. da ne mara družbe... Zares, če sva ugledala hišo iu v oknu luč. me je vlekel stran... Dolgo pot ima še pred seboj, neznano dolgo, pa jo bo Use zdelal kako., saj je popotnik!" "Čuden popotnik!** se je za-smejala dekla: vzela je svečo, zazehala nastežaj ter šla spat. Ostala sva sama za pečjo, vino je bilo pred nama na mizi- Martin se je nagnil k meni; govoril je tišje, zamolklo šepetaje. kakor da bi govorila iz njegovega zbeganega srca sama ta noč. tako samotna iu tesiiobua. "Saj nisem bil v horjulski dolini.. kaj bi tam? Rekel sem kar tako., da bi ne izpraševati.. ne poizvedel! po njem. siromaku... Bil sem čisto na drugi straui. tam pod Kauinkom: od ondod sem prišel. Blizu Črnuč se mi je pridružil. Spočetka ga nisem spoznal: mislil sem. da je le moja senca, ki se maje iu ziblje pod tem sivim solncem. DotaTtnft sc me je, pobožal me je z dlanjo po rami: takrat sem ga pogledal natanko in sem videl, kdo da je. Za-, bolelo me je v srcu. da nikoff še ne tako... Postaral se je bil od sile: čisto siva je bila brada, prej tako lepa in svetla; oči so bile objokane, kalne, rdeče obrobljene vsenaokoli. Suknja je bila že vsa preperela, visela je v cunjah od njega, tresel se je od mraaa: hodil je ob dolgi pastirski palici; opotekal se je. pogrezal se, padal na kolena, ker je bil truden od take poti in najbrž tudi lačen. Smilil se mi je, pa kaj bil bil storil, .k^tj bi mu bil dal? Prijel sem ga pod pazduho, da bi mu pomagal, pa mi je samemu že zmanjkovalo. Na Po-savju naju je zalotil mrak. Ob cesti sva ugledala vojaka, ki je stal tam z bajonetom ter naju meril s temnim očesom. Tovariš me je potegnil za rokav in mahnila sva jo kar preko polja, gazila sva načelo, padala, Bog se usmili. On pa ni jekniL, ui potožil z besedo ne. Tam, prav blizu, se je prikazala topla lučka; krenil sem tja, da bi se ogrela, pa se je ves tresel in me je vlekel stran. Bal se je ljudi; in jokal je brez ne-hanja, še roka mu je poihtevala-" "Kdo je bil ta popotnik?" Nagnil se mi je prav do ust. "On sam'je bil — Jezus..." Spreletelo me je od lic do nog, kakor strah pred nečim silnim, kar je blizu, že tik pred durmi. "On sam je bil... Jezus... Molčala sva. Nazadnje me je pogledal naravnost s svojimi sinjimi, otroškimi in se je zaupljivo nasmehnil. "Jaz pa sem mu potožil vse., tudi zaradi tiste skodelice sem mu potožil..." Drugo jutro ga ni bilo ne v hlevu, ne pod kozolcem, izginil ja; mislim, da ga ne bo nikoli več. m .tai. . '■»■■i. - '—^ Its LUCKY STRIKE CIGARETTE VABILO NA PIKNIK, katerega priredi društvo "Mladi Slovenci" št. 3S3 SNPJ. v Reitz, Pa., pri sob rat u Mike Ben kotu v Middletown. Veselica se vrši dne 3. julija, zaito, ker sta kar dva praznika, tako da lahko vsak pride. Ker je veselica v korist dru-št vene blagajne, zato sc poziva vse člane, da se vdeleže scoje veselice. Ako kateri ne pride, bo kaznovan po društvenih pravilih: naj bo od blizu ali daleč. Zato ste vsi vabljeni, da se vdeležite brez izjeme. Pripeljite par meseci se je nahajal v Glevelandu, Ohio. Naj se mi javi, ali če kateri rojakov ve za njegov naslov, naj mi blagovoli naznaniti. — John Hrovat, Box 166. Mavnard, Ohio. SLOV. NOTARSKA PISARNA Anton Zbašnik soba 102 Bakewell Bid*., Pittsburgh, Pa. HGtwSU. Izdeluj« raznovrstne notarske dokumente, kot na pr. pooblastita, kupne pogodbe, pobotnic«, zaprisežene izjave in DroSnie za dobavo svojcev tz starega kraja. Preiskuje lastninsko pravico zemljišč tu (n v starem kraju, posreduje t r toibenih zadevah med strankami tu in v domovi, al. Izdeluje prevode Iz siavenSeiae na angleiki Jezik. aH obratno, tolmači na •odnil* ali »rl kompenzacijskih razora-vsh in daje vsakovrstne informacije zastonj. Cene nizko, dela točno in pravilno PATENTI PlSlte Se danes za našo -Z. brezplačno knjižico o patentih. Advokati u patente; izvežbani. zanesljivi, točni. poStenl. A.M. WILSON. Inc., Victor Bdin«. Washington. D C. (Advertisement! PMDENITE VELIKO LET VAŠEMU ŽIVLJENJU Počutite se 10 do 30 let mlajše. Da ohranite čisto kri, uiorate imeti Pisto zdravilo kot je Bolgarski Krvni Čaj. Miljoui ljudi ujwrabljujo to izborno krvno ton i ko. To je edino Cisto zelišču« > zdravilo, katerega se lahko poslužuje vsak član družiue. da nomada osladUl želodec. !ei»o uravnati črevesje, pregnant* strupene strupe iz iedic. Noheuo zdravilo nima lake muči za uravnavo in iKimoč naravi kot BOLGARSKI KRVNI ČAJ Prodajajo ga lekarnarji vsepovsot' ali zavarovano ik> >«šti. en velik družinski zavoj $1.2T». ali trije $.'1.15 aii šest zavojev Naslov H. H. Von Soil lic k. Presideut Marvel Products Co.. n Marvel Rid?:.. Pittsburgh. Pa. ( Advertisement > Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York ■GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. Jugoslavija; ^ Beograd, Cel jo, Dubrovnik, Kotov, Kranj, LjuMjana, Maribor, Metkovič, Barajsvo, Split, &fbenik, Zagreb. Nusa-Tone svalra ta rojaka, pravi Mi. Stlpilč S West R&Wigh. W. Vsu . §S "Z o^irom ni dejstvo, da je X-sjja-Tone 1 K pomagal mojemu pn jutclja ic p^luiil blagodejno i mI mojemu svaka Ga'.ovieu. sem povedal o njem j « tudi ostalim mojim rojakom in ti so prepr-ča.m ' O O dobrem uspehu vaših tablet. Pnioženo dobite S| 15 a 6 ca'! ^ i-th ste»ri>o Lttidie prihajajo • » k meni sa SOCA-TONE kakor čebele po med. # ker vsik zaupanje vanj. IVAN STIPČIČ. • 9 Kuga-Toac poživlja ia pojačnjc vse i S žitljcmLc sile. čudodelno zdravilo je a ,R slabe, nervozne, hirajoče mole in žen«. 1 J Ptiii Ija jetra in čret t, osvežuje ledicc. i n odvaja strupene zarrtke. od pomore plinom ■n napenjanju, slabemu izdiha van ju in odpravlja belino na jeziku. Povzroča nenavaden apetit. dobro prebavo, pomirjuje ifvce In un isiilmj spanje. Vsaka steklenica Nuga-Vone vsebuje ZA EN MESEC ZOROVLEJENJA- Cena SI.M. Kupite steklenico ie danes- Dobite jo pri vsakem dobrem lekarju, jemljite ca 20 dni in če ne boste popolnoma zadovoljni k uspehom. Vam bo le kar .Iraar volja povrnil novce. Cc ca nrmgnt« dobiti pri vašem lekarju. nam pošljite $I.M in dobite za- Italija: | Trot, Opatija, Zadar. F ^ [ v L J' 1Mb i*vtrija: r 9 r Dunaj. 1 " f ' 9 Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila v Ju-slaviji, Italiji in Nemški Avstriji. / , / Izdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. Prodaja parobrodne in železniške v<»žne listke na vse kraje in za vse črte. Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njeiiih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napele on i h ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. / Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno naprošeni, da opozorijo na t» naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriško in Črnogore. janačsno zdravljenje za ve« incite, poštnina prosto. NATIONAL LASORATO^Y, 101« So. Wahaali Awe.. Ckica«*. IIL .....——«i VSB I'.'KS^ IBS I FRANK SAKSER STATE BANK FRANK SAKSS&, predsednik. I I Sedem poglavitnih točk — Mazoli v dobro. Čisto in popolno zeliščno olje. " Enako olivnemn oljn za vse svrhe. Veliko izvežbanih kuharjev jo ima še rajši. Ameriški izdelek, kar pomeni, da je Mazola prosta visokih uvoznih pristojbin, katere je treba plačati za importirano olje. Tako dobra kot maslo; boljša kot mast. Pece hitro in se ne vsesa. Jako ekonomična. Ko spečete ono hrano, lahko pečete drugo na istem olju, ne da bi se navzela duha ali okusa. Isto Mazolo se lahko precedi ter se jo uporabi za keke. Ostane vedno sveža ob tem aH onem podnebju ali toploti ter je ni treba imeti na ledu. Še danes dobite kano Mazole ter se prepričajte o vseh teh točkah. Vsaka dobra grocerija ali delikatesa prodaja Mazolo v kanah po pintu, kvartu, pol galone ali galone. Garancija: 6* niste popolnoma zadovoljni s kakovostjo in ceno Mazole, vam bo vaš grooer vrnil denar. CORN PRODUCTS REFINING W COMPANY ._ .......... . - ■ Mi GLAS NAHODA, 17. JUN. J921 SKRIVNOST ORCIVALA. DETEKTIVSKI KOMAM. J- Francotki spisal Emile Gaborian. — Za O. M. priredil O. P. — Obrekovanja podla obrekovanja! Nižji razredi si izmišljajo vsakovrstne stvari glede bogatih, da jih skušajo ponižati ali oblatiti. Ali ne veste tega.' Ali ni vedno tako? Boljši ljudje, predvsem v 1-rovincijalnili mestih, žive kot v steklenih hišah? Risje oči zavisti jih opazujejo stalno noč in dan. jih presenečajo in kovarijo proti njim. Buržuazijee gre naprej, pouosen in zadovoijeu. Njegova trgo-\ina uspeva, v posesti je spoštovanja in prijateljstva svojega lastnega razreda. Skozi ves ta eas pa ga blatijo niž-ji razredi ter vlečejo proti tlom. Zavist, moj dragi gospod, ne rešnektira ničesar in nikogar. — Ce je bila Lavreneija oblatena. — je pripomnil dr. Gendrou, -- potem je dobila dobrega zagovornika, da jo l iani. Stari mirovni sodnik, mož iz brona, kot ga ,ie imenoval M. Cur-tca. je nalahno zardel, nekoliko v zadregi. — Najti je vzroke, — je rekel mirno. — ki branijo same sebe. (iospodiena Ourtoa je ena onih mladih deklic, ki imajo pravico do vsega rešpekta. Najti pa je /la. katerih ne more ozdraviti nobena j postava in ki se mi gabijo. Pomislite, gospodje, da je naš sloves, čast ii.at«*rijaliiih ... dotaliljivih dejstvih, ki so se mu zdela neoporečna,'nagih žena in i2IO«:ena ua raiiost aH nemilost prvega lopova. bil pripravljen za to. da bi vzbudil opozicijo. P!anta na drugi stra- jk; ima dogti domišljjje> si izmisli obrekovanje. Mogoče se mu ne ni kojegc sistem je navidezno temeljil na domnevah, na celi m?nji 3vrjame a to obrekovanje se širi in širi. Kaj je mogoče storiti? Ka- ko moremo vedeti. k* j se reče tajno proti nam ? Ali bomo to kedaj izvedeli ? sasaesao: 14 Kadaljevauje.) V- tem slu«"aju sta bila preiskovalni sodnik in Plauta vse prej« kot istega mnenja. To »Ta vedela, še predno je ta ali oni izpregovoril i-no lK->e«liro. Cospo«! Domini, koj<*«a prepričanje je temeljito na .1. Zastopniki "Glas Narodi" logičnih sklepov, pa ni hotel dati izraza svojim mislim brez poseb nega povabila. Njegov zadnji govor, izgovorjen s povdarkom, 111 našel nobenega odgovora. O11 sam pa je bil mnenja, da je napredoval dosti daleč, da premotri detektiva. —- No. gospod Lekok. — je vprašal, — ali -te našli kake nove fcledovel iio>p na prizadetih mestih nik.-tke pojave krvi. Narava teh ran, -— je nadaljeval «rospi>d Lekok. — bo dra-jroi-eu /.uak. ki bo določil moje mnenje. Ker pa .ie še vedno občutil 1 rez obziren način. katerim je na>topil preiskovalni sodnik proti njemu, je dostavil: — Vi ste. gospod doklor. ki držite užigalico v svoji roki. Dr. Gendron je bil na tem. tla zapusti sobo. ko se je pojavil Baptist, služabnik župana. Priklonil se je ter r.*kel: —- Prišel -»em po j^o^poda iupana. Po no-ne Zakaj* — je vprašal župan: — Kaj je pravzaprav? Niti /.1 trenutek u*i tie daste miru. Odgovorite, ča sem zaposlen. Stvar -e tiče madaine. - je zopet priče! Baptist. — Ona se i c počuti dobro. V-e rasti vredni župan je postal nekoliko bled. Moja žena t — je vzkliknil, ves vznemirjen. — Kaj mislite? Pojasnite vendar! — Ravnokar je dospel poštni sel. — je nadaljeval Baptist, popolnoma mirno. — ter prinesel pi>nia za madauio. ki se je nahajala v sprejemniki. Komaj >*-m ne obrnil, ko sem čul krik ter slišal, kako je nekaj padlo na tla. Baptist je govoril počasi, kajti na vse načine si je prizadeval, da podaljša muke svojega go>podarja. Govorite, naprej. — je silil župan, ves iz sebe. — Govorite, t»li ne boste? — .Jaz sem se veti a zopet odprl vrata. Kaj sem videl? Gospa je ležala v polni dolžini po tleh. Poklical-sem ljudi na pomoč. Hišinja, kuhar ni v-i dnigi so prihiteli in odnesli sroo niadamo 11a posteljo. Justina pravi, da je bilo pismo od gospodične Lavrencije, ki je tako presenetilo raadamo.... Pri vsaki besedi, katero je izpregovoril Baplist, se je pomišljal. Njegove oči so stavljale na laž njegov slovesni obraz, kajti vsakdo je lahko zapazil, da občuti največje zadovoljstvo vspričo nesreče, ki je zadela gospodarja. Njegov gospodar je bil ves potrt. Kot je že navada pri nas vseh, kadar ne vemo uataučno, kakšno zlo nas bo zadelo, tako si tudi on ni upal staviti vprašanj. Stal je nem, kot zdrobljen. Nato pa je pri-čel >tokati, mesto da bi pohitel domov. Gospod Planta se je okoristil s trenutkom, da vpraša služabnika ter zapičil vanj pogled, ka teremu se slednji ni drznil zoperstavljati. — Kakšno pismo od gospodične Lavrencije? Torej je ni tukaj? —- Ne, gospod. Odšla je pred enim tednom, da preživi en mesec I«ri eni &vojih tet. — In kako se počuti madama? — Boljše, gospod. Le strašno kriči. Nesrečnemu županu se je dotedaj že nekoliko vrnila zavest. Prijel je Baptista za roko. — Pojdiva, — je pričal. — Pojdiva. Odhitela sta. — l~*bogi mož. — je rekel preiskovalni sodnik. — Mogoče je njegova hčerka umrla. Gospod Planta je zmajal z glavo. — Ce bi bilo le to1 — ja za mrmral. Nato pa se je obrnil proti gospodu Dominu ter dostavil: — Ali se spominjate namigavanj Berto-ja. gospod? Sedmo poglavje. T r - - t Preiskovalni sodnik, zdravnik in Planta so izmenjali značilen pogled. Kakšna nesreča je zadela gospoda Cart o«. tega vse časti vrednega in kljub vsem napakam izvrstnega človeka? Odločno je bil to zelo usode pol 11 dan. Črn hočemo tovori t o o na miga van jih Berto-ja. — je rekel go--ul dve zelo čudni povesti, čeprav sem bil tu-kaže, da je ta gospodična Lavveneija... »a je ostro prekinil detektiva; (Dalje prihodnjič.) Ne odlašajte »ko nameravate naročiti vozni listek is stare domovine za Vašo družino, sorodnika ali prijatelja. Pilite u cene in druga potrebna aavodila na najstarejše in skuie-no slovensko bančno podjetje: 8AKBKR STATE BAJK {potniški oddelek) Torte, t T (Advertisement) Dospelo je novo suho grozdje. Ifuškatel zelo sladke debele js- + gode, boksa 50 funtov .. $9.— t Cipar grozdje največje m naj-sladkejSe jagode, boksa 60 funtov .......................$8.— Malo črno grško grozdje, zelo sladko, boksa 50 funtov $7^— Pošljite 13. na račun vsake boka« ki caroCtto -ln posla rl bomo tako]. BALKAN IMPORTING CO. SI-53 Cherry St.. New York. N. Y. j Bodite pripravljeni. Kupite električno veternieo in najbolj vroč poletni dan vam ue bo neugodea. Njeno vrtenje bo ves čas dovajalo sveži zrak ter ga raznašalo po sobi. V vseh tis šib izložbah so veteruiee katerekoli velikosti. The New York Edison Company «yf/ Your Service Gflicnl Offices: Irving Place and i jth Street Branch Offices wnere Electrical Appliances are displayed and demonstrate d for the convenience of the public SO Norfolk St io Irving Place iz4 Wat St 151 East S&h St 15 East is5th St 36a East 149th St 55 5 T remont Ave ČITAJ! PAZI! NOVO Jaz anm pravi Jugoslovan ter sem prišel pred ne dolgo iz Jugoslavije. Z mojim naravnim čudovitim zdravilom zamorem ozdraviti vsako bolezen. tudi tako. katere drugi niso mogli ozdraviti. Žnjim ozdravim posebno bolezni možkih in žensk v teku sedmih do desetih dni. To je naravno zdravilo, sestavljeno iz raznih rož in korenin in garantirano. Ozdravi vsako, še tako staro bolezen. Vam se ni treba podvreči grozni operaciji. Vsledtega, bratje, ne trosite zastonj svojega težko prisluženega denarja, ampak v vseh slučajih bolezni se obrnite na vašega rojaka na naslov: SIMON SANTINI 4036 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND. O. CENIK KNJIG katere se dobi pri Slovenic Publishing Co. 82 Cordandt St. New York PmAdi knjiga« Hitri raeunar ,63 Nexniki abcednik 35 NemAko-angleiki tolmaft .60 Pravilo dostojnosti .SO Blovanako-angleiki do« rar. trdo ▼ platno vo» Btt 1.50 Slovensko-nemiki slow (Janežič Bartol) SloT«nsko-nemiki alo-variak No ▼ Ameriko. ŠmU dal GWdaUike igro, BevSok Andrajfek - KJt atenska map« Amerika ei 5.00 Knjig« sa lahko&iielna ljudi, spisal 1. Cankar 1.75 Pat tednoT v zrakoplovu 2.00 Doli a 01 Zbrani IJf liS 1M Zdraintih driiT Kranjska delale Mjend Evrope ▼slika Evropo Zemljevidi: Now York, HL,Ksbs., Colo., Mont P*-, Minn., Wis, Wye., W. Ya., Alaska .15 4« JO 1.50 Kako mm as )aa likal. Prridsl Drogi dsl Tretji dsl tijnbljmnsks sMks. Četrti ia peti del -lKolitvonlki, Bajaki Glaeovi, ▼ plata ovezaao ▼ nanjo Tesano ▼ kost Sveta Ura, ▼ platno ▼ nanjo T .»o 1.80 1.70 2.00 1.80 kateri so nine sa dnevnik "Glas Nandt". Vsak aasfoimtk lada potrdilo as satero Je prejel la Jih rojakoas KRETANJE PARNIKOV KKDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ NSW YOkEA. Naročnina ea "Olas Naroda" Js Za celo telo S6.00; ea pot leta Stixl mesece «2.00; m ti po ■ Fraaeitta, OsLt Jacob LorMa Frank Cde.: Fet» CollS. John Janeeh ln A. ialMa. Cele.: Math. Kernelj. aoapotis bi.: Aloia Rndnaa. Lambert Bolaknr. m. J. VerbIC. <35 Avon A CUof«, DL; Joaeph Boats«, Jp—pb Joseph Be »BS. JeUet, DL Frank BamMch, Fraak ln John ZaletaL DL: Frank AnfnaOi, AMERICA PARIS FINLAND OLYMPIC COLUMBIA SERENQANIA POCAHONTAS LAFAYETTE ZEELANO AQUITANIA LA LORRAINB ADRIATIC FRANCE PRES. WILSON FINLAND CRETIC SAXON 1A Glede c*»n zs vosne listke ln v«e •KA.NK S4KSER STATE BANK 22 luni. — Cherbourg MAURETANIA 14 lul. — Cherbourg 25 luni. — Havre L.A SAVOIE 14 lull. — Havre m luni. — Cherbourg P. MATOIKA lull. — Genoa ts Junl. — Cherbourg LAPLAND 16 lull. — Cherbourg 28 lun. — Tret OLYMPIC 18 lull. — Cherbourg as lun. — Cherbourg ARGENTINA 21 lul.la — Tret 30 luni. __ 4*enoa AMERICA <3 lull. — Cherbourg 2 lull. — Havre KROONLANO S3 lull. — Cherbourg t lut. _ Cherbourg ROCHAMBEAU 23 lull. — Hi. vre 5 iul. — Cherbourg AQUITANIA 26 Ri'l. __ Cherbourg S lul*. — Havre PARIS 27 lull. — Havre S lull. — Chrrtwurg VlNLANO SO Jull. — Cherbourg 7 lull. — Havre WASHINGTON 90 lull. — Cherbourg t lutlla — Tre« AORIATiC S avo. — Cherbourg 9 lull. — Cherbourg BELV3DERE 11 aug. — Vrzt 12 lull. — Genoa MAURETANIA 11 a-irO. — C", »rbouro 14 lull. — Cherbourg druge pojasnila, obrnite ae ua tvrdfeo 82 Certlanot St.. New York. US.MAIL Direktna služba ix New Yorka in Bostona v Napol i in Genovo. Karte do Palermo In Medne. VELIK PARNIK NA L. V A VIJAKA. POCAHONTAS" odpluje sredi julija Cene za. Nui>olj in Oenovo: Kabine $15» naprej. S rair Namika vo laika irL voJaSka. ochjre>rlrc. valeor E42S2) Dru nun era parado marK. ) Miller daushtar of t ne E49»8) Radeč ki mafS. vojaika, > Oeaterrelch militaer mar«. LTW) WX Regiment, m ari. ) Grenadier marl, vojaika. EHCS4) Hoizbackerbaum mar i. > Hoch vom Dacbateln marl. 15211?) Stcieriioder mar«, vojaika. ) Hop. hop. ScbaoIpoDca E409C) Beautiful Girl, polka. 1 Sky Rocket GoIlov>. ZUS4) Auf der Aim. valcer ) Pasttlton aaarft " vojaika. BUN) Na adravl pohod. forest. > Ana dem Hochg^lrc. valcor ) Jeste «e povMam. mark . Po dolgem Caso afco dobtil prsvs acwike ploWe, Tojafika - godba prvo rente, krasni vojaški mara ln valeerjl. Dobili me jib par tiaot Pravi claani Colombia gramofoni od $30.00 do 9375.00. Cenik v vseh jesikih Vam poiljemo brezplačno. Ko naročite blago, nam dajte ttčfii expressnl naslov, da blaco prej dobite. KaroSio In dendr (mcney order) poSJite na: IVAN PAJK, 24 Main St^ Conemaugh, Pa! . : * - - < \