Leto LXXn, it. ?
Prefs - cena L 1
UrcdniSivo uprava: Ljubljana, Kopitarjeva 6. Telefon 1001-4004
J.Iesečna naročnina 18 lir, za inozemstvo 31.50 lir.
Cek. rač. Ljubljana 10.050 za naročnino, in 10.394 za inserate Rokopisov ne vračamo
JANUAK 1944
6
C E T K IEK
VerliBstreiche Angriffe der So^jets
Im Kampfraum Schitomir der Feind mehrfach abgewiesen Gesteigcrte Kampftiitigkeit bei Berditschew - Westlich Propoisk Angriffe des Feindes mit mehreren Schiitzen-divisionen - 29 anglo-amerikanische Flugzeuge abgeschossen
DNB Aus dem Fiihrerhanpf(|nartier, 5. Jan. Das Oberkommando der VVehr-macht gibt bekannt:
Im s U d 1 i c h e n Teil der Ostfront kam cs auch gestern nur zu Kampf-handlungon von ortlicber Bedeutung.
Im Kampfraum siidostlich und west-lieli Schitomir \vurden vviederholte starke Angriffe der Sovvjcts abgevviesen und eine Anzahl feindliciier Pnnzer ver-nirhtet. Eisrene Panzerverbande zersclilu-gen in iiberraschendem Vorstoss ein sovvjetischor Schiitzenregiment. lleson-ders im Abschnitt von It e r d i t s e h e w steigcrten dio Bolschevvisten ilire Angriffe. Nach erhitterten Kampfen wurdo der Ostteil der Stadt aulgegeben. vvRh-rend dio Sovvjets an den iibrigen Stellen zuriickgewicsen wurden.
Westlich Propoisk trat der Feind naeh starker Artillerievorbereitiing mit mehreren Schiitzondivisionen und zahl-reichen Panzern atif srlunaler Front zum Angrifl an. Dio fiir dio Sovvjets beson-ders verlustreichen Kiimpfc siud noch im Gange.
Versuehe der Bolschewisten, nord-westlich Witehsk das in den letzten Tagen von uns eroherte Oelande zuriiek-zugewinnen, vvurden zum Teil im Gc-genttoss abgcniesen.
| NSrdlich Newel scheiterto ein mit PanzerunterstUtzung geliihrter Angrilf der Bolschewisten. I Marinekiistenbatterien beschossen bei Kron stadt im Ris festliegende bol-sthewistischo Speziallahrzeuge und er-zielten zahlreicho Treffcr aul einem Motorschiff. I An der s ii d i t a 1 i e n i s c h e n Front • griff der Feind vvestlich V e n a f r o j vviederholt unsere Geleehtsvorposten mit iiherlegenen Kriiften an. Er wurdo tinter hohen hlutigen Verlnsten ahgevviesen. Aueh norihvestlich O r t o n a braehen i inehrere feindlicho Angrifle vor unseren Stelliinsen zusammen.
In den Mittagsstunden des 4. Januar griffen nnrdumcrikaniseho Bomber Orte in N o r (1 ■ und W e s t d e u t s r h 1 a n d an. Dio \Vohnviertel der Stadt K i c I vvaren erneut das Ziel eines schworen Terrorangriffs. Lultverteidignngskriifte sclinssen nach bishor vorliegenden Mel-dungen iiber dem Reichsgebiet und den hcsctzten \Vestgcbioten 29 Flugzeuge, meist viermotorige Bomber, ah.
In der letzten Nacht iiberllogen eini-ge britisehe Storflugzeugo AVest- und N o r d d e u t s c h 1 a n d.
Deutscho Flugzeuge griffen in der vergangenen Nacht Einzelzielc in S ii d -o s t e n g I a n d an.
K bojem na vzhodnem bojišču
Berlin, 5. jan. DNB. Mednarodni informacijski urad poroča o položaju na vzhodnem bojišču:
Velika zimska bitka pri Žitomiru, ki so jo dne 24. deccnibrja pričeli So-vjeti z okoli 30 pehotnimi divizijami, 20 oklepnimi brigadami in največjo uporal)o topništva, divja 7. nezmanjšano silovitostjo dalje. Vedno znova so Sovjeti zaradi ogromne izgube ljudi in gradiva prisiljeni, da za nadaljevanje svoje zimske ofenzive dbvažajo nove oddelke iz globine ter tako skušnjo prodreti nemško fronto./Pri tem zasledujejo tnktiko, da z nfanjsimi skupinami oklepnikov in premakljivimi pohotnimi oddelki prodrejo nn mestih najmanjšega odpora, jter tako dospejo v hrbet nemške otbrambe. Istočas-
no pa skušajo vdorna mesla, ki so pod najmočnejšim obrambnim ognjem vseli vrst orožja, metati brez prizanašanja vedno nove pehotne odelke, ki bi nuj ta vdorna mesta razširili in podaljšali v napadalne kline. V premični, večinoma ofenzivno vodeni obrambi je nemškim četam nav/.lic številčni premoči sovjetskih ofenzivnih oddelkov uspelo, da so z prožnim bojevanjem preprečile te sovjetske namere. 'I udi na srednjem odseku je uspelo 3. januarja na področju pri Vitebsku preprečiti z izredno težkimi izgubami za napadalca velikopotezni obkolitveni manever Sovjetov in s silovitimi nemškimi protinapadi vreči nazaj severozahodno in jugovzhodno sovjetsko krilo. Na ostalih odsekih vzhodnega Ivojiš&a je prišlo zgolj do bojev krajevnega pomena.
Berlin o drugem bojišču
Berlin, 3. jan. DNBJ V berlinskih političnih krogih odgovarjajo na vprašanje o otvoritvi drugega bojišča, da se bodo morali Angleži in AmeJrikanci — vojaško in politično vzeto — cxiločiti za izvedbo
tov: o besedo, stavili ustanovitev
svojih invuzijskih načj
a)	ker so dali svo
b)	ker so Sovjeti drugega bojišča kot pfogoj svoje zveze z Angiosaksonci, in
c)	ker Sovjeti nujfno potrebujejo vo-
jaško razbremenitev z velikimi nastopi Angležev in Amerikancev v zahodni Evropi. Poleg tega, tako izjavljajo v Berlinu, Angleži in Amerikanci ne bodo mogli prezreti jakosti nemških obrambnih priprav in izrednih težav takega napada, še manj pa seveda političnih nevarnosti, ki bodo nujno izhajale iz ponesrečenja invazije. Če se bodo kljub temu zanjo odločili, morajo imeti pač zelo tehtne razloge, ki jih silijo k temu koraku.
Starjglsko- poljski odnosi
Bern, 4. jan. T. Doj ročevalske agencije emigrantske kroge za
isnik švicarske po-e zaprosil poljske točno izjavo o tre-
nutnem političnem pt ložaju. Izvedel je, da je bilo v Teherani^j resnično obravnavano poljsko-sovjetskfo vprašanje. Prišlo pa ni do nikake rešitve. Zaradi tega je neupravičeno trditi, j da se je približala rešitev vprašanja sjbvjetsko-pcljskih odnosov. Poljski krogci označujejo stališče Sovjetov v tem vprjašanju kot togo. Nadalje poudarjajo, dA se trenutno ne vrše nikaka pogajanja o| poljsko-sovjetskih odnosih. Izkazalo sej je z vso jas .ostjo, da Sovjeti vztrajajo (na reviziji mejj ki so bile utrjene s svoiečasno pogodbo v Rigi. Poljski emigrantski odbor je sicer vsak trenutek pripravjtjen normalizirati svoje odnose s Sovjetsko zvezo, s katero si želi priKteljskih odnosov ter je pripravljen pustiti probleraf meja odprt do mirovne
konference. Pač pa se poljski emigranti ne čutijo pooblaščene za popuščanja v obmejnih vprašanjih in za dajanje koncesij tako dolgo, dokler bo emigrantska vlada na tujih tleh in ne bo mogla vprašati naroda. Sicer pa glede sovjetsko-poljskega vprašanja britanski uradni krogi ne vrše na poljsko vlado nikakega pri-j tiska. Objavljeno je bilo tudi, da mini-' strski predsednik ne bo odpotoval v Ame-' riko pred konec januarja Ta obisk ne bo | sledil na poljsko, temveč na ameriško po-, budo. Ameriški poslanik pri emigrant-] skem odboru Biddle je izročil poljskemu ministrskemu predsedniku dvakrat for-' malno povabilo ameriškega predsednika, in sicer že pred teheransko konferenco. Predsednika Mikolajczyka bosta spremljala kvečjemu dva osebna prijatelja, ne I bo pa z njim odpotoval nikak član vlade.
i'
—n—
Anglefe o bojih v Italiji
Ženeva, J4. jan. T Vojni dopisnik angleškega te/lnika «News Review» takole označuje Hoje na italijanskem bojišču: »Dam za d/ieni se bliska na vseh straneh te od usade neljubljene in ii političnih razlogov T pričete italijanske fronte na obeh stpaneh ogenj topov, prihaja do hudih .bojev, v katerih so naši možje pobiti in od sovražnih izstrelkom raz'r-gani fin kose, dočim se oni, ki odnesejo celo/kožo, le za nekaj metrov približajo RiTOu. V oblačnih jutrih se poskušajo izničeni vojaki naše VIII. armade pre-\i feiti skozi uničujočo nemško obrambo. 11 Toda nato udari general Kesselring z r divjo ofenzivo, v kateri uporablja pe-, hoto in »groznega Horacija«, to je 6.7 cm top, ki se ga vsi vojaki zelo boje.«
Nemške čete rešile umetniške zaklade
Rim. 4. jan. DNB. Oklepna divizija Hermann Giiring je danes na zgodovinskem trgu Venezia v Rimu izročila ita-'ifanski vladi 40 tovornih avtomobilov, .natovorjenimi z umetniškimi zakladi, 'i<i jso jih edinice divizije med bojem rešile Hz 'frančiškanskega samostana v Temu in i", opatije Monte Cassino. Gre za kul-
turno zgodovinsko izredno dragocene predmete: slike, knjige, dokumente itd., ki jili je Italija ob vstopu v vojno prenesla na varno iz Neaplja in iz ostalih krajev v Terno in v Monte Cassino. Ko so postala ta področja bojne poljane, je izvršila oklepna divizija Hermann Go-ring svoje reševalno delo, ki ga je sovražnik stalno motil, in s katerim ni zavarovala teh kulturnih dobrin le italijanskemu narodu, temveč tudi vsemu kulturnemu človeštvu. To reševalno delo se je z izročitvijo dragocenosti italijanski vladi danes zaključilo.
Izdajalski general aretiran
Rim, 5. jan. DNB. General Caracciolo di Ferreoletto, ki je igral važno vlogo pri izvedbi izdajalstva, zasnovanega od Ba-doglija in bivšega kralja, je bil v torek od italijanske policije aretiran v nekem frančiškanskem samostanu v Rimu, kjer se je skrival pod napačnim imenom samostanskega brata Maria Salpellia. Aretacija je bila izvršena na podlagi prijave nekega duhovnika, ki je osumil napačnega redovnika.
General Caracciolo ho postavljen pred posebno sodišče, kjer se bo med drugim moral zagovarjati o izginotju zalog ene cele armade, ki je bila v julijskih dneh pod njegovim poveljstvom.
Izgisb polna sovjetski napadi
Na bojišču pri Žitomiru sovražnik večkrat odbit - Ojačenje bojev pri Berdiševu - Zahodno od Propoiska sovražnikovi napadi z več strelskimi divizijami - 29 angloameriških letal
sestreljenih
Fiihrerjev glavni stan, 5. jan. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Na južnem delu vzhodnega bojišča jo prišlo tudi včeraj sumu do bojev krajevnega pomena.
Na bojišču jugovzhodno in zahodno od Zitomlra so bili odhiti ponovni močni sovjetski napadi in večjo število sovražnih oklepnikov uničenih. Naši oklepni oddelki so v presenetljivem sunku razbili sovjetski strelski polk. Posebno na odseku pri Berdiševu so oiačevali holj-šcviki svoje napade Po ogorčenih belili je bil opuščen vzhodni del mesta, na drugih mestih pa so bili Sovjeti zavrnjeni.
Zahodno od Propoiska je sovražnik po močni topniški predpripravi prršel z več strelskimi divizijami in številnimi oklepniki na ozki črti k napadu. Boji, ki so za Sovjete posebno izgub polni, so še v teku.
Boljšcviški poskusi, da bi si severozahodno od Vitebska zopet osvojili v zadnjih dneh od nas osvojeno ozemlje, so bili deloma v protisunku zavrnjeni.
Severno od Novela so jo izjalovil hotjševiški napad, izveden s podporo oklepnikov.
Obalne baterije mornarice so obstreljevale pri K ro nst a d tu v ledu se nahajajoča specialna boljševiška vozila in dosegle številno pogodko na neki motorni ladji.
Na j u ž n o i t a 1 i j a n s k e m lioiišču je sovražnik zahodno oil Venafra ponovno napadel z iiadmočnimi silami naše prednjo stra/e. S hudimi krvavimi izgubami je bil odbit. Tudi severozahodno od Or-tono so propadli številni sovražnikovi napadi pred našimi postojankami.
V	opoldanskih urah dno 4. januarja so napadli set eroameriški bombniki kraje v severni in zahodni Nemčiji. Stanovanjski okraji mesta Kiel so bili ponovno cilj težkega terorističnega napada. Letulsko obrambne sile so sestrelile po dosedanjih vesteh nad državnim ozemljem in nad zasedenimi zahodnimi ozemlji 20 letal od tega večinoma štiri-mntornih bombnikov.
V	zadnji noči so nekatera angleška nadlegovalna letala preletela zahodno in severno Nemčijo.
Nemška letala so v pretekli noči napadla posamezne cilje v jugovzhodni Angliji.
K nemškemu pofaorniškemu uspehu
Berlin, 4. jan. DNB. Novi nemški pod morniški uspeh, ki je Angleže in Američane stal 6 rušilcev in zvišal njihove iz- j gube spremljevalnih ladij v zadnjih dese- j tih dneh na 21 rušilcev, nudi mornariške- I mu dopisniku DNB kapetanu bojne ladje Hanscnu priliko za sledeča izvajanja:
Ta novi uspeh vedno bolj jasno kaže, da nemške podmornice v zadnjem času i močneje napadajo zaščitne ladje ladijskih : spremljav ter da imajo, kot dokazujejo ' poročila, vedno večje uspehe. Napadi na , spremljevalne rušilce imajo dva cilja: Prvič uničenje najnevarnejšega podmor-niškega nasprotnika ter s tem izločitev z najmodernejšimi sredstvi opremljenih, hitrih in izredno okretnih bojnih edinic, in drugič osvoboditev trgovinskih ladij zaščitne spremljave, kar nudi često varne možnosti napadov. Oboje je nemškim podmornicam v zadnjem času uspelo v povečani meri. Podvojitev njihovih potopitev trgovskega brodovja v decembru glede na številke v prejšnjem mesecu ter uničenje 18 rušilcev v kratkem razdobju, govore jasneje kot vse angloimeriške govorice o odstranitvi podmorniške nevarnosti. Šte-
vilo od 1. decembra 1943 potopljenih rušilcev znaša 24. Njihova posadka bi štela okrog 4000 mož, uničena ton-.ža pa predstavlja okrog 36.000 ton Zaradi tega, ker se rušilci pri torpediranju radi torpedov, topniške municije in vodnih bomb, ki jih imajo na krovu, navadno dobesedno raz-lete v atome, ni verjetno, da bi se moglo rešiti mnogo njihove posadke Ako upoštevamo, da so zavezniki v letu 1913 izgubili skupno 66 rušilcev in korvet, so s tem izgubili 99 000 ton spremljevalne to-naže, ki rabi 10.000 raznih strokovno iz-vežbanih mornarjev Poleg izgube tonaže so izgubili še okrog 600 do 669 torpednih ccvi in, če računamo za vsako torpedno cev dve torpedi, še dvojno število tega dragocenega orožja. Nadalje je bilo na ta način uničenih preko 3300 vodnih bomb, okrog 400 10—12 cm in kakih 250 4 cm topov ter 500 strojnic. Zaradi tega pomeni ta, edino s podmornicami vodeni boj proti zaščitnim ladjam ladijskih spremljav več kot običajno dobljeno bitko. Izpad te specialne tonaže, ki bo morala biti nadomeščena, in sicer zaradi pritiska razmer na škodo tonaže trgovskih ladij, bo zaradi tega dvojno učinkovit.
Razmerje sil v bitki s »Scharnhorstom«
Angleži so imeli tri in pol kratno premoč
Berlin, 4. jan. DNB. Ko se je umirila pretirana propaganda zavezniških 'Komentatorjev v zvezi s potopitvijo oklep-nice »Sc.harnhorst« in je možen pregled vseh dogodkov, lahko ugotovimo, da so imeli Anglonmerikanei le eno vodilno geslo pri svoji propagandi, namreč: »Hvala Bogu, da je te nevarnosti konec.< To je priznal celo angleški kralj. Sodelavec »Interinfa« je vprašal nekega topniškega strokovnjaka, ki mu je dal sledeče zanimive podatke o pomorskih silah, ki so se spopadle v bitki pri Sever-
nem rtu. Iz podatkov izhaja, da je bila britanska premoč tri in pol krat večja. Saj je stalo osem angleških enot z 78.825 tonami, 2<>8 topovi, (16 torpednimj cevmi in 14 letali na krovu nasproti eni nemški ladji s 26000 tonami, 51 topovi, nobeni lorpedni cevi in le štirim letalom na ladji. Te številke dokazujejo, kako zelo se je britanska admiraliteta po izkustvih s }lloodom< bala nemške oklep-nic.e. Zato boj z nio pri takem razmerju sil nikakor ni bil slaven za angleško mornarico.
Letalski napadi Nemčije ne bodo uklonili
Stockholni, 4. jan. T Letalski sodelavec »Stockhoims Tidningena«, Wenner-strom, se bavi v daljšem članku z vprašanjem, ali bi bilo mogoče Nemčijo v prihodnjih mesecih z letalskimi napadi prisiliti k predaji. Po mnenju švedskih strokovnjakov ni verjetno, da bi bila decentralizirana nemška industrija ali pa dobro razvit nen . ni prometni sistem v tem času odločilno prizadeta. Z rastočo zavezniško napadalno silo raste tudi moč nemške zračne obrambe in zlasti lovskega letalstva. Zavezniki sami označujejo mo-
ralo nemških lovcev kot prvovrstno. Poleg tega ti piloti lahko pokažejo zelo visoko število sestrelitev. Ako bo to število naraslo, ni izključeno, da bo moralo vrhovno zavezniško letalsko poveljstvo upoštevati pri bombardiranju Nemčije no le previdnost in vzdržnost, kajti zavezniki nikakor ne smejo staviti na kocko jakosti svojega bomfiniškega orožja, in sicer glede na stalno pripravljenost na veliko invazijo. Pred to krvavo in izgub polno drugo fronto pa se v USA in v Veliki Britaniji mnogi tresejo.
— II'
Značilne washingtonske ugotovitve
Stoekliolm, 5. jan. T. Vojni informacijski urad v Washingtonu je po Reuterju izjavil v svojem najnovejšem poročilu: »Ni nobenih znakov, da manjkata Nemčiji in Japonski gradivo ali morala, da bi ne mogli še dolgo nadaljevati vojne.«
Nadalje značilno ugotavlja vvashington-ski vojni informacijski urad, da ima Nemčija mogočno letalstvo in to posebno lovsko letalstvo, ter je njen položaj kar se tiče proizvodnje premoga, gumija, nafte in letalskega bencina zelo zadovoljiv. Nemško prebivalstvo dobiva dovolj živil in letina v letu 1043 je Mla boljša od letine v letu 1042. Japonska je izgubila zgolj dvajsetino ozemelj, ki jih je imela pred enim letom. Ne primanjkuje ji moške sile in z izjemo redkih predmetov ima dovolj surovin, da lahko vojno še dolgo nadaljuje.
Demokrati zahtevajo spremembe v washingtonski vladi
Amsterdam. 4. jan. T. »Dailv Mail« objavlja poročilo britanske poročevalske službe iz New Yorka, ki pravi, da bodo
nekateri demokratski voditelji bodisi javno, bodisi zasebno po seji demokratskega strankinega odbora dne 22. januarja zahtevali spremembe v ameriški vladi. — Odstopila naj hi Harry Hopkins ter poljedelski minister Wickard. Čeprav je dvomljivo, ali bo predsednik Roosevelt dovolil Hopkinsov padec, se najbrž ne bo protivil ostalim spremembam, ki se tičejo pravosodnega ministra Biddleja, ministra za delo Perkinsa in vojnega ministra Stimsona. Wickardov odstop ni neverjeten, ker pri ameriških farmarjih ni prav nič priljubljen.
Sofija, T. Bolgarsko ozemlje je bilo včeraj ponovno cilj angloameriškega bombnega napada. Uradno poročajo: Dne 4. t. m. so preletela sovražnikova letala državno ozemlje in pri tem odvrgla bombe na nekatere kraje. Bile so žrtve med civilnim prebivalstvom in porušene in poškodovane stanovanjske hiše, med njimi ena bolnišnica in šola.
Rim, 4. jan. T. Iz Cagliarija poročajo, da so angloameriške okupacijske oblasti odkrile nek fašističen odbor, iti je snoval odpor sardinskega ljudstva proti tujim vsiljivcem. V tej zvezi je angloameriška vojaška policija že aretirala 14 Sardincev.
Japonski letalski uspehi
Tokio. 4. jan. DNU (Vzhodnoazijska služba). Kakor poroča cesarski glavni slan, so enote japonskega letalstva uničile v decembru nad bojišči v Kitajski, Burmi in Novi Gvineji okoli 470 sovražnih letal.
Srbsko zborovanje proti Titovim tolpam
Beograd, 5. jan. T. V Kragujevcu je govoril na velikem narodnem zborovanju pravosodni minister Kujundžič. V svojem govoru je objavil število okrajev v nekdanjem zasedenem področju komunističnega tolovajskega poglavarja Tita, v katerih je bilo vse srbsko prebivalstvo do poslednjega moža iztrebljeno. Več sto tisoč ljudi jo postalo žrtev rovarskega dela Londona in Moskve. »Nn nesramnost', tako je rekel govornik, >da hočejo dati Titovim tolpam značaj narodne vlade, lahko mi odgovorimo samo z utrditvijo naše notranje fronte.«
Živila iz stradajoče Sicilije za Anglijo
Rim, 5. jan T. Nek angleški tovorni parnik, ki jc bil na poti iz neke sicilskc luke v Liverpool, je moral zaradi težkih poškodb pristati v Valenciji. Spenske oblasti so ugotovile, da jc ladja imela na krovu med drugim 70 000 zabojev pomaranč, ki so jih peljali iz Sicilije v Anglijo.
Rimski radio k temu pripominja, da je nerazumljivo ,kako lahko izvažajo Angleži iz stradajoče Sicilije še tolikšne količine živil, oziroma še pravilneje, da je nerazumljivo, kako lahko pri takšnem postopanju lakota na nesrečnem otoku vedno bolj naraščo. Pomaranče so bile prej eno najvažnejših živil revnega sicilskega prebivalstva.
Stalinov prikrivalni manever
Ženeva, 3. jan. T. Bivši moskovski dopisnik Daily M,lila" priznava v nekem članku, da se pač vsakdo zelo moti, če vidi v ukrepih, ki so jih Sovjeti podvzeli v zadnjem času in to v razpustu komin-terne, priznanju patriarha Sergija in zboljšanju delovnih pogojev v kolektivih, znak, da so se Sovjeli odmaknili od svojih prvotnih ciljev. Nasprotno se ne sme pozabiti, da je Stalin sam izjavil, da nimajo vsi sovjetski napori v tej vojni ničesar skupnega s povratkom ruskega nacionalizma. On se še vedno Irdo drži bolj-ševiškega svetovnega nazora.
Majski in Litvinov dobita nove položaje
Stockholm, 5. jan. T. Londonski -Dai-ly Sketch« piše: »Sovjeti so pripravljeni, da osnujejo posebno komisijo z nalogo, da predloži Stalinu predloge za sodelovanje pri povojnih vprašanjih politične in gospodarske narave v Evropi Predsedstvo tega odbora naj prevzame bivši poslanik v Angliji Majski. Njegov namestnik pa naj bo bivši poslanik v Washing-tonu Litvinov.« Značilno je, da je Stalin izbral ta dva Žida za ti dve mesti.
Kratka poročila
Minsk, 4. jan. DNB. Na zborovanju on koncil leta 1013. so vsi krajevni in mestni starešine okrožja Baranoviči izročili okr. komisarju iz vseh občin in okrajev tega okrožja zbrane sklepe, v katerih belorusko prebivalstvo soglasno protestira proti novim zatiralnim namenom Krem-lja. Okrožni komisar je pozval zastopnik« beloruskega prebivalstva, naj sodelujejo v boju proti boljševizmu s FUhrerjem Velike Nemčije kot osvoboditeljem beloruskega naroda in tvorcem nove Evrope.
Lishonu, 4. jan. T. Katoliški angleški časopis »Cathoiic Times« piše proti nedavnemu harkovskemu procesu, v katerem so bili nemški vojaki obsojeni kot tako imenovani vojni zločinci na smrt. List pravi, da ne bo noben pametno misleč človek nikoli razumel, čemu obtoženci v Sovjetski zvezi pri takih sodnih razpravah ob koncu obtožujejo in obremenjujejo sami sebe. Čemu so v Sovjetski zvezii služili »sovražniki naroda«, ali ne morda končno »z gigantsko točnostjo in proti svojim lastnim interesom« poli-litičnim namenom države, se sprašuje ta list.
Stockholm. 4. jan. T. General Mont-goiiiery je prispel v London, da bi nastopil svoje novo mesto poveljnika britanskih vdornih čet pod vrhovnim poveljstvom generala Eisenhowerja.
Madrid, 4. jan. T. španski dopisniki javljajo iz Algecirasa, da je v torek dopoldne priplulo v gibraltarsko luko okrog 100 zavezniških tovornih ladij in 1 bolniška ladja. V luki se nahaja 1 britanska bojna ladja, 2 križarki in nekaj manjših enot.
Stockholni, 4. jan. T »Aftohladet« prinaša iz Malmoja poročila Švedov, ki so se vrnili iz Nemčije. Ti so povedali, da so teroristični napadi na doslej nepojmljiv način strnili vse Nemce ter da je njihova volja zmagati močnejša kot kdaj koli.
Stockholm. T. Angleška vlada je sklenila, da bo dvignila svoje diplomatsko zastopstvo pri dominikanski repuhliki na status poslaništva, javlja angleška poročevalska služba.
Bratislava, T. Slovaški državni predsednik dr. Tiso je sprejel člane diplomatskega zbora, ki so mu izrekli novoletne čestitke.
>
Ste*. 4
Uradni razglasi
Ausfuhruagsfosstimsmmgen
zur Verordnung (les ()l>ersten Kommissars vom 19. Oktober 1943, betrelfend die Ver-htitung niissbrauclilicher Ausnutzung von Vollslreckungsnioglichkeiten in der Provinz Laibacb.
Um der missbriiuchlichen Ausnutzung von Vollstreckungstiteln (Exekutlons-titeln) iu der Provinz Laibach, insbeson-ders vou solchen auf Riiumung von Woh-nungen und Geschiiftslokalen oder durch Pfttndung und Ubenveisung von tiehalts-und Lohnbeztlgen entgegenzutreten, er-lasse ich zur F.rgHnzung der bestehenden gesetzlichen Vorscbriften nachstehende
Ausfiibrungsbestimmungen:
Artikel 1. Auf Antrag des Schuldners kalin das Vollstreckiingsgericlit _ (Exeku-tionsgericht) Massnahmen der Vollstrek-kung jeder A rt — aucb wenn ilinen son-stige gesetzliche Vorschriflen nicht ent-gegenstehen — ganz oder teihveise aufheben, unlersagen oder zeitweilig aus-setzen, wenn sich narli PrUfung aller Unistiinde des Falles, insbesonders auch eines berechtiglen SchutzbedUrfnisses des GlHubigers, dessen Vorgehen gegen den Schuldner als eine gesundem Empfinden groblich widerspreohende lliirte darstellt.
Artikel 2. War dem Schuldner die rerlitzeitige Anrufung des Vollstreckungs-gerichtes (Exekutionsgerichtes) niclit miig-lich, so kann der Gerichtsvollzieher die Zwangsvollstreckung (Kxekution) bis zur Kntscheidung des Vollstreckungsgerlchtes (Exekutionsgerichtes) aufschieben, wenn ihm das Vorliegen der Voraussetzungen nach Art. 1 glaubhaft gemarht wird.
Artikel 3. Anordnungen der lm Artikel 1 bezeichneten Art. kann das Gericht iindern oder aufheben, wenn dies nach der I.age der Verhfiltnisse geboten er-scheint.
Artikel 4. Die Aiisftihrungsbestimmun-gen treten mit dem 15. 12. 1943 in Kralt.
Triest, a m 9. 12. 1943.
Der I.eiter der Justizabteilung: Dr. Paul Messiner, e. h.
Ausfuhrungsfeestimmungen
zur Verordnung des Obersten Kommissars in der Operationszone »Adriatisches Ktt-stenland« vom 19 Oktober 1943, iiber die Abiinderung der Disziplinarvorschriften liir Kichter, Slaatsanw!llte, Advokaten und offentliche Notare in der Provinz Laibach.
Die Stillegung des Obersten Gerlchls-hofes und der Obersten Slaalsanvvalt-scliaft in Laibach hat die Abiinderung der Disziplinarvorschriften filr Richter, Staats-nn\viilte, Advokalen und offentliche Notare noUvendig gemacht.
Auf Grund der mir erteilten Ermarhti-gung (Art. 7 der Verordnung des Obersten Kommissars vom 19. Oktober 1943) ver-fitge ieh daher filr die Dauer der Stillegung des Obersten Gerichtshofes und der Obersten Slaatsanwaltschaft in Laibach wte folgt:
1.	Der Artikel 28-1, II des Richter-geselzes vom 8. JSniier 1929 (Amtsblatt Nr. 7 v. 8. JSnner 1929) wird abgeiindert und hat zu lauten: »In Disziplinarange-legenbeiten gegen die Richter aller Ge-riclite der Provinz Laibach, mit Ausnahme der Disziplinarangelegenheiten gegen den Oberlandesgerichtspriisidenten, entschei-det in erster Instanz das Disziplinar-gerirht beim Oberlandesgericht in Laibach. Es besteht atis dem 1'rilsidenlen des Oberlandesgerichtes oder seinem Slell-vertreter und aus 4 Mitgliedern und 4 Er-satzmiinnorn aus der lteihe der Kichter des Oberlandesgerichtes Laibach.
»In Disziplinarangelegenheiten gegen die Kichter aller (ierichte in der Provinz Laibach in zvveiter Instanz und in Disziplinarangelegenheiten gegen den Oberlan-desgerichtsprHsidenten (gegen diesen in erster und lelzter Instanz) enlscheidet die Plenarsilzung des Oberlandesgerichtes Laibach.«
2.	In Disziplinarstrafsnchen gegen den OberlandesgerichtsprBsidenten (Art. 32-1 Riclit. Ges.) pfiegt die Voruntersuclning ein vom Leiter der Justizabteilung beim Deulschen Berater in Laibach fiir den Einzelfall beslelltes Organ.
3.	In Disziplinarangelegenheiten gegen den Oberstaatsanwalt in Laibach (§ 18-1 des Oesetzes iiber die Staatsan\valt-schaft vom 21. Marž 1929. Amtsblatt Nr. 73, vom 28. Miirz 1929) entscheidet in erster u. letzler Instanz die Plenarsilzung des Oherlandesgerirhtes Laibach. Als An-kliiger fungiert jenes Organ, das Tur den
Einzelfall vom Leiter der Abteilung Ju-
stiz beim Deulschen Berater in Laibach liiezu bestellt wird.
4.	8 93-111 des Advokatengesetz.es vom 17. Miirz 1929 (Amtsblatt Nr. 05 vom 19. Miirz 1929) \vird abgeiindert und bat zu lauten:
»Fiir die Entsrheidung iiber Berufun-gen und Beschwerden ist das Oberlandesgericht Laibach zustiindig.«
5.	§ 102-1 des Advokalengesetzes wird abgeiindert und hat zu lauten:
»Das Oberlandesgericht Laibach entscheidet in Disziplinarangelegenheiten gegen die Advokaten und Advokuturakan-didaten zusamin-2n mit Advokaten als Kichtern in einem Senate der aus dem Priisidenten des Oberlandesgerichtes Laibach oder seinem Stellvertreter und aus je z\vei Mitgliedern des Oberlandesgerichtes Laibach und je zwei Mitgliedern aus dem Advokatenstande der Provinz Laibach bestellt.«
6.	S 771, letzter Satz des Oesetzes iiber die offentlirhen'Notare vom 11. September 1930 (Amtsblatt Nr. 220 vom 20. Sept. 1930) wird abgeiindert unt hat zu lauten:
»..... in 7weiter Instanz die Plenar-
sitzung des Oherlandesgerirhtes Laibach.
7.	Alle fibrigen Disziplinarvorschriften in den Artikeln 28 bis 54 des Richterge-setzes, § 18 des Oesetzes iiber die S'aats-anvvaltschaft, im Kapitel IX und X des Advokalengesetzes und in den §§ 180 bis 210 des Ges. iiber die Notare vverden sin-gemflss unter B^rllcksicbtigung der Abiinderung in der Organisation der Gerlchte und der Staatsanwaltschaft angevvendet. An Stelle dea Disziplinargerichles beim Obersten Gerichtshof tritt das Diszipli-nargericht des Oberlandesgerichtes Laibach. An Stelle der Plenarsilzung des Obersten Gerichtshofes tritt die Plenarsilzung des Oberlandesgerichtes Laibach. Der Oberstaatsainvall in Laibach vertritt in Disziplinarangelegenheiten die Ankla-ge in erster und z\veiter Instanz.
8.	Diese Ausfuhrungsbestimmungen treten, in dem 1. Jiiniier 1944 in Kraft.
Triesl, am 8. Dezember 1943.
Der Leiter der Justizabteilung: Dr. Paul Messiner, e. h.
Izvršilne določbe
k naredbi Obersten Kominisar* in der Operationszone Adriatisches-Kiisten-land z dne 19. oktobra 1943 o preprečevanju zlonamernega izkoriščanja izvršilnih možnosti v Ljubljanski pokrajini.
Zaradi preprečevanja zlonamernega izkoriščanja izvršilnih naslovov (eksekti-cijskih naslovov) v Ljubljanski pokrajini, posebno takih za izpraznitev stanovanj in obrtnih prostorov ali za rubež in preodkaz prejemkov iz plač in plačil, izdajam v dopolnitev obstoječih zakonitih predpisov sledeče
izvršilne določbe:
člen 1. Izvršilno sodišče (eksekucij-sko sodišče) more na predlog dolžnika ukrepe za izvršbo vsake vrste — tudi če jim ne nasprotujejo siceršne zakonite določbe — v celoti ali deloma razveljaviti, prepovedali ali začasno odložiti, če se po pretresu vseh okoliščin, zlasti upravičene potrebe po zaščiti upnika, pokaže, da je njegov nastop proti dolžniku trdota, ki težko nasprotuje zdravemu občutku.
Člen 2. če dolžniku ni bilo mogoče pravočasno obrniti se na izvršilno sodišče (eksekucijsko sodišče), more sodni izvršilni organ izvršbo (eksekucijo) od-goditi do odločbe izvršilnega sodišča (eksekucijskega sodišča), če se mu verjetno izkaže, da so dani predpogoji po členu 1.
Člen 3. Odredbe v členu 1 omenjene vrste more sodišče spremeniti ali razveljaviti, če je to v stanju razmer umestno.
Člen 4. Izvršilne določile stopijo v veljavo s 15. decembrom 1943.
Trst, 9. decembra 1943.
Vodja pravosodnega oddelka: Dr. Paul Messiner, s. r.
Izvršilne določbe
k naredbi Obersten Kommisars in der Operationszone »Adriatisches Kiisten-land« z dne 19. oktobra 1943 o spremembah disciplinskih predpisov za sodnike, državne tožilce, advokate in javne notarje v Ljubljanski pokrajini.
Ustavitev poslovanja Vrhovnega sodišča in Vrhovnega državnega tožilstva v Ljubljani je izzvala potrebo spremeniti
disciplinske predpise za sodnike, državne tožilce, advokate in javne notarje.
Na podstavi podeljenega mi pooblastila (čl. 7 naredbe Vrhovnega komisarja z dne 19. oktobra 1943) odrejam tedaj za čas ustavitve poslovanja Vrhovnega sodišča in in Vrhovnega državnega tožilstva v Ljubljani sledeče:
1.	Cl. 28-1, II zakona o sodnikih z dne 8, januarja 1929 (SI. list št. 7 z dne 8. januarja 1929) se spremeni in te mora gla-siti: ,
»V disciplinskih zadevah proti sodnikom vseh sodišč Ljubl)anske pokrajine z izjemo disciplinskih zadev proti predsedniku apelacijskega sodišča, odloča v prvi stopnji disciplinsko sodišče pri apclacij-skem sodišču v Ljubljani. Le-to obstoji iz predsednika apelacijskega sodišča ali njegovega namestnika ter iz štirih članov in štirih namestnikov iz vrst sodnikov apelacijskega sodišča v Ljubljani.«
»V drugostopnih disciplinskih zadevah proti sodnikom vseh sodišč v Ljubljanski pokrajini ter v disciplinskih zadevah proti predsedniku apelacijskega sodišča (proti temu v prvi in drugi stopnji) odloča plenarna seja apelacijskega sodišča v Ljubljani.«
2.	V. disciplinskih kazenskih zadevah proti predsedniku apelacijskega sodišča (čl. 32-1 zak. o sodnikih) vrši predpreiska-vo organ, ki ga postavi vodja pravosodnega oddelka pri nemškem svetovalcu v Ljubljani za vsak primer posebej.
3.	V disciplinskih zadevah proti vrhovnemu državnemu tožilcu v Ljubljani (§ 18-1 zak. o državnih tožilcih z dne 21. marca 1929, SI. list št 73 z dne 28 marca 1929 pravilno Uradni list št. 138-38 z dne 11. aprila 1929) odloča v prvi in zadnji stopnji plenarna seja apelacijskega sodišča v Ljubljani. Kot tožilec nastopa organ, ki ga postavi za vsak primer posebej vodja pravosodnega oddelka pri nemškem svetovalcu v Ljubljani.
4.	§ 93-111 zakona o advokatih z dne 17. marca 1929 (SI. list št. 65 z dne 19. marca 1929) se spremeni in se mora gla-siti:
»Za odločanje o prizivih in pritožbah je pristojno apelacijsko sod. v Ljubljani.«
5.	§ 102-1 zakona o advokatih se spremeni in sc mora glasiti:
»Apelacijsko sodišče v Ljubljani odloča v disciplinskih zadevah proti advokatom in advokatskim pripravnikom skupaj z advokati kot sodniki v senatu, ki obstoji iz predsednika apelacijskega sodišča v Ljubljani ali njegovega namestnika ter iz po dveh članov apelacijskega sodišča v Ljubljani in iz po dveh članov iz advokatskega stanu Ljubljanske pokrajine.«
6.	§ 77-1, zadnji stavek o javnih notarjih z dne 11. sept. 1930 (SI. list št. 220 z dne 26. sept. 1930) se spremeni in se mora glasiti:
»..., v drugi stopnii plenarna seja apelacijskega sodišča v Ljubljani.«
7.	Vsi drugi disciplinski predpisi v členih 28 do 54 zakona o sodnikih, § 18 zak. o državnih tožilcih, v poglavju IX in X zakona o advokatih in v §§ 186 do 210 zakona o notarjih se uporabljajo smiselno ob upoštevanju izprememb v organizaciji sodišč in državnega tožilstva. Na mesto disciplinskega sodišča pri Vrhovnem sodišču stopi disciplinsko sodišče apelacijskega sodišča v Ljubljani. Na mesto plenarne seje vrhovnega sodišča stopi plenarna seja apelacijskega sodišča v Ljubljani. Višji državni tožilec v Ljubljani zastopa obtožbo v disciplinskih zadevah v prvi in drugi stopnji.
8.	Te izvršilne določbe stopijd* v veljavo s 1. januarjem 1944.
Trst, 8. decembra 1943.
Vodja pravosodnega oddelka: Dr. Paul Messiner, s. r.
Nove prijave dodatnih nakaznic za ročne delavcc
oni
Nesrečen padec z vlaka. — Adolf Sedniak je na glavni postaji v Trstu skočil na vlak. ko je ta že odhajal s postaje. Pri skoku je tako nesrečno trčil ob vagon, da je padel na tla in si močno poškodoval levi del telesa. Prepeljali so ga na kirurgični oddelek bolnišnice, kj^r bo moral ležati najmanj pet tednov. Adolf Sedmak jc doma od Sv. Križa.
Zastrupitev z alkoholom. — Preveč konjaka je popil Ciril Caldi, 46 let star in stanujoč v ulici S. Maria. V prostorih tvrdke Cimenti na trgu Gui-do Nori je Caldi popil tako količino konjaka, da se zdravniki o njegovi usodi niso mogli izjuviti.
8 1. februarjem 1944 bodo vsem osebam, ki lz kukriuega koli naslova projeinajo dodatne nakznlce »a ročno delavce, to dodatne nakaznice ukinjene.
V mesecu fobruarju bodo torej prejemale dodatno nakaznice zn ročne delavce le tiste osebe, ik bodo zanje na novo za-proMle oziroma predložile nove prijave. Te prijavo morajo biti spisane na pol polo pisarniškega formata v dvojniku ln morajo vscbovuti sledeče podatke:
Ime in priimek delavca, očetovo ime, rojstno podatke (dan, mesec in loto), imo družinskega poglavarja pri katerem stanuje, točen naslov, točen opis dela, ki ga delavec opravlja in naslov dolodajulca. Pravilu« in točno izpolnjono prijave
bodo delodajalci vlagali na mestnem pr»< skrbovalnein uradu v palači Mata, I. nadstropje v času od 3. do vključno 8. januarja 1944. Ostibo, ki v tem času ne bodo predložilo prijav, ne bodo projelo dodatnih nakaznic za rneteo februar 1944.
Mostni preskrbovuinl urad bo te prijave predložil Prevodu v oceno ln presojo, ča dodutek zn ročne delavce proSujiku res pri-tiče. Pri tem bo po nalogu nadrejenega ob-lastva postopek strog iu natančen. Zato naj no vlagajo prijav za ročne delavce razni pisarniški ln vISJI poklici (Inženirji, tehniki, skladlftčntkl, trgovski pomočniki, akvl-zlter.lt, Inkasantl Itd.), katerim dodatek ne pripada, kor s tem lo ovirajo reduo delo ln poslovanje.
GOSPODARSKE VESTI
Srbski proračun
Beograd, 1. jan. Sedaj objavljeni proračun srbske vlade bo imel v letu 1944 9.08 milijard dinarjev dohodkov in izdatkov (lani 8.48 milijard dinarjev). Predvidoni so sledeči izdatki za vzdrževanje državne uprave: finančno ministrstvo 1.27 (lani 1.107) mili j. dinarjev), ministrstvo za gradnjo 159 (lani 154) milijonov, gospodarsko ministrstvo 300 (lani 230) milijonov. Davki bodo dali 8.072 (lani 2.846) milijard dinarjev dohodkov; carine in kolkovine 1.93 (lani 1.27) milijard dinarjev. Uprava državnih monopolov bo imela 2.5 (lani 2.7) milijard dinarjev presežka.
Gospodarski položaj Francije
O francoskem gospodarstvu v letu 1943. je objavil ministerijalni ravnatelj dr. Micliel pregled v zadnji številki »Nemško - francoskega gospodarskega časopisa«. Cilj vlade je, da postavi 1'rancijo zopet na zdravo gospodarsko in kmečko podlugo, in da dvigne francosko gospodarstvo na Čim višjo stopnjo. Gospodarski nacionalizem ni ni-kuk nasprotnik mednarodnega za menjavanja blaga in ostalih pridelkov. Nemško država jc marljivo podpirala izmenjavo pridelkov z drugimi državami. Medtem ko je bil pred vojno uvoz blaga v Francijo skoraj dvakrat tako visok kakor iz/ol, prekaša daues -z-voz blaga iz Francije uvoz za skoraj sto odstotkov. Vsekakor jc nujno potrebno, da je Francija v tesnih stikih posebno z nevtralnimi državami in da z njimi trguje in zamenjuje pridelke za blago, ki ji primanjkuje. Nemčija rada nudi svoje skušnje in znanja, da jih Francija lahko s pridom izkorišča. Francija bo lahko, ker ima jako rodovitno zemljo, z intenzivnim gospodarstvom dosegla iste uspehe, kakor Nemčija. Ker je dovoz olja iz Afrike popolnoma prekinjen, bo nujno potrebno v tem pogledu marsikaj spremeniti. V novem letu bo 400.000 hektarjev zemlje posejane z oljčnimi semeni. Površina lanenili nasadov, ki je znašala v letu 1941. 23.000 hektarjev, bo povišana na 50.000 hektorjev. Tudi gozdnemu gospodarstvu bo treba posvečati posebno pažnjo. Zarodi novega reda na lesnem trgu, je bilo mogoče doslej precejšnje množine mehkega lesa razposlati v razne dele Evrope.
***
Notranje posojilo na Madžarskem. Madžarska vlada proučuje vprašanje oddaje premoženja. Računajo, da bo znašala oddaja 12% in sicer bo treba to plačali v treh letih. Do sedaj davki na Madžarskem še niso bili tako visoki kot v drugih državah. Pri ljudskem dohodku v znesku 15 milijard pengov so znašali direktni davki samo 670 milij. pengov.
Bolgarska preskrba. Posvetovanja o izvedbi celotnega načrta preskrbe z živili so bila zaključena dne 30. dec. 1943. Uspeh posvetovanj bo objavljen. Vsekakor so bili doseženi rezultati, ki bodo pripomogli do temeljitega rešenja lega perečega vprašanja.
Vigo, 4. jan. Zaradi pretiranih zahtev in pošiljk anglosaškim silam morajo sedaj srednje in južne ameriške države, ki jih je nahujskal Roosevelt, da so stopile v vojno stanje, začeti uvažati nekatere najnujnejše življenjske potrebščine. Mehiška kontrola življenjskih potrebščin je sedaj izjavila, da bo morala začeti uvažati argentinsko zmrznjeno meso. Mehika je namreč prodala v Združene države veliko količino mesa in živine. Tudi brazilijanska vlada je morala začeti z uvažanjem carine prostega mesa iz Argentine.
v Nemško-špnnski sejmi. Med Nemčijo in Španijo obstojajo že stoletja dobri in za obe deželi koristni gospo-
darski odnosi. Tudi v drugi svelovni vojni se ni v izmenjavi blaga med obema deželama ničesar spremenilo. Nemški delež pri španskem uvozu in izvozu je jako velik, kar je dokaz velike zmožnosti nemške industrije. Končnih številk o prometu leta 1943. še nimamo, toda iz dosedanjih rezultatov vemo, da je mnogo višji ko v letu 1942. Nemčija je v glavnem uvažala mnogo strojev, dalje farmacev-tične proizvode, papirno celulozo.
Elektrifikacija železnic v čile. Združene države so odobrile čilski vladi kredit v iznosu 30 milijonov dolarjev za elektrifikacijo železniške proge Santiugo—Talca.
Uvoz nemških strojev v Romnnijo. Zakonski dekret je označil uvoz strojev in strojnih naprov iz Nemčije kot prost carine, v kolikor obsega vsoto KM) milijonov nemških mark, ki je bila določena v industrijsko izpopolnitev Romunske. To olajšavo bodo uživala lo podjetja, ki odgovarjajo zakonu o pospeševanju narodne industrije in ki sume potrebujejo uvo/cne stroje.
Oljarstvo v Banatu. Meseca marca
1942	je bila v Banatu ustanovljena družba Oleum, banačka d d. za oljna semena, ki si je zadala svrho pospeševanja kulture oljnatih rastlin v Banatu. 2e 1. 1942 se je površina pod sončnicami zelo povečala, pa tudi donos je bil dober. V letu
1943	je ostala površina neizpremenjena. Ker so skladišča v Banatu pripravljena samo za pšenico in slično, je bilo treba začeti z zgr.idbo 14 velikih skladišč za sušenje in 10 sušilnic. Cisti dobiček družbe za lansko leto znaša 1.2 milij. din.
Težave ameriških železnic V zvezi z nesoglasji, ki so nastala zaradi mezd železniškega delavstva in namešČcnstva, smo zvedeli še naslednje podrobnosti: vsi delavci na železnicah Združenih držav pripadajo združenjem, katerih je 21. Od teh ima IG ime »pasivnih združenj« in v teh je včlanjenih 1,1 milijona delavcev. Ostalih 5 združenj — »aktivnih« — pa ima 300.000 članov, ki ga sestavlja vlako-spremno osebje — strojniki, kurjači, vla-kovodje, sprevotlniki, zavirači. V mezdnih pogajanjih so slednji nastopili kot posamezne skupine. Žje meseca januarja 1913 so zahtevali 30 cMstotno zvišanje mezd. Ves zahtevek so predložili narodni delavski zbornici Združenih držav, ki pa ji nikakor ni uspelo etoseči poravnave. Predsednik Roosevelt j.p meseca maja t. 1. ponovno urgiral rcšitlve, toda zaman. Pogajanja so sc vlekla cele mesece in konino je zbornica predložila povišanje mcr.de na uro za 4 cente/ Roosevelt je ta predlog predložil ravnatelju za gospodarsko stabilizacijo in ta jeNdovolil povišanje mezd le za 15 odstotkov, j Za bazo so vzeli stanje mezd dne 1. I. J 1941. »Aktivna združenja« s tem niso Piila zadovoljna ter so napovedala stavko. Odločujoča večina je glasovala, da sc stnvjka prične dne 30. de-j cembra t. 1. »PasiviAa združenja« so vložila zahtevek po HO) odstotnem povišanju j mezd meseca scpleinbra 1942. Pogajanja ' so končala v mesc&u decembru lanskega leta brez zaključka.! Predlogi za povišanje na uro, ki bi naj znlišalo od 4 do 10 cen-
tov, jc ravnatelj za, zacijo odbil. Na sej
zaslopniki železniški
gospodarsko stabili-i, ki sc je vršila dne
23. decembra in na kateri so prisostvovali
i družb in železniških
nameščencev, ni bil«, mogoče doseči sporazuma v vprašanju t,plač in mezd.
Saditev tobaka na\Hrvatskem. Ravnateljstvo državnih moihopolov je dovolilo za leto 1944 nasadite^' 330 milijonov tobačnih sadik. Cene r.h prevzem tobačne žetve v letu 1944 so rfloločene za Dalmacijo in Hercegovino od^( 8 do 72 kun za kilogram, za Bosno od "8 do 32 kun. Sezonska doklada bo pa V10101^1™ kasneje, zveza z Ljubljano slaba,1- se je zdelo pre-vzvišenemu g. škofu ultneslno, da ime-imeli komunisli pod sebo>j skoraj vso Do-
V
Džingiskanovi Mongoli na pohodu
Podobne love, čeprav v manjšem obsegu, je Džingiskan prirejal vsako leto na jesen. V«e druge letne čase pa je bil lov strogo prepovedan in se nihče divjadi ni smel dotakniti.
Po veličastnem lovu je krenil Džingiskan z vso vojsko naprej proti domovini. Spotoma se je marsikdaj zamislil nad usodo svojega cesarstva in žalosten se jo razodeval svojim najstarejšim bojnim tovarišem: »Voste, tako se bo zgodilo, kakor vedno. Povem j vam: moji sinovi in vnuki se bodo | oblačili že v svilo; raje bodo živeli v gorkili, udobnih deželah, kakor v naši trdi domovini; zanemarili bodo naše čudovite, tako zveste mongolske žene; vzeli si bodo tuje in lepe, n pomehkužene ženščine. Ne bodo se več spominjali, da smo jim mi preskrbeli vse to udobje in razkošje in da smo prav zato tolikokrat stradali, trpeli pomanjkanje in žejo; da smo prav zato toliko pretrpeli, da so bila naša telesa kar posuta z brazgotinami; in morda se bodo še norčevali iz nn« «
Med tnkitni črnimi mislimi je prijel Džingiskan domov. Tu ga je kmalu zadel hud udarec. Džingiskan je namreč sklical poseben zbor, na katerem
je hotel točno določiti prestolonosled-ništvo. Vsi sinovi, vsi vnuki so prišli na zborovanje, ki naj bi določilo vrstni red Džingiskanovih naslednikov in določilo tudi do vseh podrobnosti vso ustavo ogromnega mongolskega cesarstva. Le D/uči je poslal sporočilo, do je hudo bolan in da zalo ne more po-jezditi k očetu na obisk.
Knn se je te novice zelo prestrašil in je takoj odposlal oglednike proti severu, pa tudi najboljše zdravnike, ki 'jih je premogel. Ko so se vrnili ogledniki in zdravniki, so mu poročali, da visokosti princa prvorojenca sploh niso našli, ker jc že neka j mesecev bil neprestano — na lovu.
Tedaj pa je zmanjkalo Džingiska-nu potrpljenja. Ogorčenost je prevladala njegovo ljubezen, zato se je odločil, do bo neubogljivega sino s silo naučil poslušnosti. V nekaj dnevih je dal zbrati veliko število najboljših in najhitrejših konjeniških odredov.
Z njimi je hotel ukrotiti nepokor-nega sina. Prav v tistem jutru, ko naj bi vojska krenila proti severu, pa je prišla novica, do je Džuoi umrl. To novica je kar stria Džingiskana. Takoj je naročil, naj mu privedejo oglednike iu zdravnike, ki so mu tako čudno
poročali v D/učiju. Dal jim je odro-niti glave. Vendar se niti kasneje ni dalo ugotoviti, ali so govorili resnico ali ne Nihče namreč ni mogel nikdar zvedeti nič natančnega, ka.ko je Džuči prav za prav umrl. Zlolmi jeziki pa so celo šušljali, da so Džučijevi bratje pri njegovi smrti tudi imeli svoje prste vmes. —
Če je Džingiskana Džtičijeva smrt hudo potrla je še bolj razočarala njegove brate. Mislili so namreč, da bodo podedovali Džučijev delež in Džučije-ve predpravice. Pa so se urezali. Džingiskan jc namreč odredil, naj severne pokrajine, ki jih je upravljal Džuči, za vse večne čase ostanejo pod upravo njegovih potomcev. Zakon, ki je to določal, je dobil takšno besedilo, da ga ni bilo mogoče obiti ali ga karkorkoli razveljaviti.
Ostale pokrajine svojega cesarstva je razdelil Džingiskan ined ostale tri sinove. Vsi sinovi so bili ubogljivi in poslušni, a hkrati temeljiti in drzni vojščaki. Koga izmed njih naj bi imenoval za velikega kana — za svojega naslednika? To odločitev je prepustil državnemu zlioru, ki noj bi izbral velikega kana šele po njegovi smrti. Samo tako mimogrede, neobvezno in med štirimi očmi pa je svoji najbližji okolici večkrat omenil, da bi bil najbolj ljubeznjivi in med ljudstvom najbolj priljubljeni sin Ogotuj morda najbolj
primeren zn velikega kana. Sin Džoga-taj, ki je bil zelo moder in tenkove-sten, bi bil prav gotovo najprimernejši da bi varoval nedotakljivost tako svetega zakonika, kakor je bila jasa. Tretji sin, njegov najmlajši ljubljenec, Tuluj, pa bi morda lahko prevzel vrhovno poveljstvo nad armado.
V resnici je kljub takim pogovorom Džingiskan prepustil te osebne odločitve državnemu zboru. Vse drugače pa je postopal, ko je šlo za njegovo premoženje. Tu stari možakar ni okleval. Smatral je vso plodno zemljo, vso živino in vso armado za svojo zasebno lastnino. Z vsem tem je lahko storil, kar se mu je zljubilo, ne da bi se menil za državni zi>or.
Kljub temu se je tudi pri delitvi imetja držol stare mongolske navade. Po tej pripadajo sinovom očetove pridobitve že za njegovega življenja. Dobe jih starejši sinovi. Mlajši sin pa ' ostane pri očetu in šele po očetovi smrti podeduje rojstni dom in družinsko premoženje. Tako je tudi za Džin-giskanove dediče postala razdelitev premoženja čisto jasna zadeva. Džogo-toj je dobil osvojena ozemlja na zahodu, Ogotn.j pridobitve na vzhodu, Tuluj pa naj bi po očetovi smrti do- i bil mongolsko pradomovino, pa tudi , vojsko, črede in vse očetove zaklade, j
Stari Džingiskan je dobro vedel, ! kaj dela, ko je med svoje sinove raz-
delil dediščino, držeč se' starih šeg in navad. V svoji ljubezni je' bil prav tako velik kakor je bil ve'lik v sovraštvu. In neizmerno je ljuVjil svojega najmlajšega sina Tuluja. 'Ja je dob'l po stari navadi tudi nrmad<V. Kdor pa je imel armado, je bil in ostal neomejeni vladar Mongolije. Njegovih 100 tisoč mož je bilo najboljši jporok, da mu nikdar ne bo mogel nihcie oporekati pravice do mongolskega cesarstva, ln prov to je Džingiskan hotel1 do6eči.
Siva, staro leta na kraju življenja so še čakala Džingiskana. Pa t\idi ta zodnja leta so mu še nagrmadil^ celo kopico nalog v notranjosti države^ same. Spoznal je, da bi se dalo uprava še marsikje zboljšati. Spomnil ce jc. da bi bilo prav, če bi se zavzel za: številne vnuke in jim iz svojih bogatih izkustev dni napotke ter jih tako vzgojil za prave može. Tudi počival bi lahko ter hodil na lov po neizmernih gozdovih. Ali po bi lahko sanjaril v svojem šotoru ter se menil s starimi vojnimi tovariši o nekdanjih slavnih dnevih. Sicer jc bil še vedno prepriča n, da je za armado vsako leto nujno potreben vsaj ert vojni pohod prav tako kakor človeku vsakdanji kruh. lodo to so lahko opravili njegovi sinovi in njegovi generali. Saj je nil lahko ponosen na tako zanesljive sinove, na tako izvrstne generale.
iDaljt.)

Sle v. 4.
> SI ;0 VENEC«. četrtek', 6. januarja 1044.
Stran 3
Kcvoletno oznanilo Primorskim Slovencem
Slovenske oddaje radijske postaje Jadransko Primorje so se začele
Trst, dne 3. decembra 1944. naš narod preživlja tolike muke in pre-
Dancs ob 18.15 se je prvič glasila slo- izkušnje, kovati svojo boljšo bodočnost
Venski beseda iz tržaškega radia. Je to dogodek, ki pomeni velik mejnik v zgodovini slovenskega ljudstva na Primorskem in Goriškem. Zahvala gre nemškim oblastem, ki z velikim čutom pravičnosti in modrim uvaževanjem ljudskih potreb skušajo Slovencem dati to, kar jim po pravici gre.
Točno ob 18.15 se je pričela oddaja s slovensko narodno pesmijo. Nato je napovedovalec pozdravil naše primorske so-rojake. Sporočil jim je, da bo odslej oddajal Slovenski radio Jadransko Primorje vsaki dan ob 18,15 na valu 225. V lepi, gladki književni slovenščini, ki jo primorski Slovenci tako radi poslušajo, jim je razložil pomen in namen slovenskega radia v Trstu. Prečital je nemško vojno poročilo in nnto v kratkih stavkih podal važnejše dogodke iz celega sveta. Posebno pažnjo bo posvečal slovenski radio v Trstu našim krajem ter Slovencem.
Ker je danes borba proti komunizmu osnovno hotenje zdravega slovenskega ljudstva, je bila prečitana proklamacija Poveljstva Slovenskih narodnih straž v Trstu, ki kliče vse poštene in zavedne mlade Slovence v skupno fronto proti komunizmu, ki hoče Primorsko spremeniti v pogorišče in grobišče Slovencev. Ta poziv je bil že objavljen tudi v časopisju.
Nato ie spregovoril primorskim in goriškim Slovencem Poveljnik Slovenskih narodnih strež v Jadranskem Primorju.
Govor poveljnika Slovenskih narodnih straž
Primorski in goriški Slovenci!
Novo leto 1944, v katero smo stopili, tudi Vam po dolgih in težkih letih prinaša izglede lepše in boljše bodočnosti, dasi Vam obzorje temnijo težki oblaki odgovornosti in zavesti, da boste morali sami pošteno prijeti za delo in sodelovati pri gradnji take bodočnosti našega naroda, kakršno si ves pošteni del slovenskega naroda želi in zamišlja. Nič čudnega ni, da v tem trenotku stopa pred Vas odločilna zahteva: Ne stojte ob strani, da Vas usodepolni čas za vedno ne prehiti ie Dokoplje.
Lelo 1944 Vam je po slovenskem radiju Jadranskega Primerja prineslo novo l oznanilo; lepoto slovenske materin;: i besede in iar slovenske pesmi. Izoolnila se Vam je dolga željal Vsak dan Vas bomo po radiju seznanjali z vsem, kar danes boli, žuli in peče nas Slovence, Vam skušali zagrenjene ure olajšati s slovensko pesmijo in glasbo ter Vam obenem skušali pokazati kot k soncu in veselju, do katerega imamo pravico tudi mi. Majhen narod smo, a hočemo kljub temu postati enakopravni vsem ostalim narodom mlade Evrope ter ravno v sedanjih časih, ko
Po 25 letih molka in trpljenja ste s pomočjo velikega nemškega naroda dosegli, da lahko mirno govorite svoj jezik, zapojete slovensko pesem iu kot narod, ki noče izumreti, temveč znova in znova dokazovati svojo voljo do življenja, stopate v slovensko šolo. Za to. se moramo zahaliti velikemu nemškemu narodu, ki sredi strašne borbe za svoj obstoj, ki jo bije z vsemi zavezniškimi narodi, našega malega slovenskega naroda ni prezrl, temveč mu je dal vse, kar mu je ugrabila preteklost, ne glede na to, da je bilo to za njegovo življenje nujno potrebno.
Primorski in goriški Slovenci!
Naš narod je na težki poti svojega življenja, po krvi in žrtvah, ki so mu jih zadajali — žal Bog! — njegovi lastni sinovi, prispel na križišče, kje« se bo moral odločiti za cesto življenja, ali pa omahniti na stezo smrti.
S svojim delom in obnašanjem v najbližji bodočnosti bo moral dokazati svojo politično zrelost in voljo, da si v težkih urah ohrani mir na svojem ozem lju in varnost svojih družin, moral bo pokazati razsoduost, s katero bo odkla njal vsa nespametna in lažna gesla tujih in neodgovornih elementov, ki nakladajo narodu žrtve, katere ogrožajo že njegov obstoj.
Mi vsi dobro vemo, da mislite trezno in pošteno ter skušate služiti svoiemu narodu, vendar pa — žal! — ponekod ugotavljamo, da je mnogim še nejasno, kako bi se utegnil poslabšati naš položaj, če bi še nadalje nasedali na limanice tujim in neodgovornim ljudem, ki nimajo za Primorce prav nobene ljubezni, ne razumevanja za Vaše potrebe in Vas silijo v nove žrtve, katerim konca ne vidite in namena ne poznate! Vaše lepe in skromne, s tolikimi žulji, trpljenjem in žrtvami zgrajene domove hočejo porušiti v kup razvalin in v pepel, ker vedo. da' iz razvalin in pepela raste občutek zapostavljenosti in gnjev, kar je potrebno, da vas kot brezdomce potegnejo v vrste svetovnih prekucuhov, raztopiti hočejo V?še družine, da bodo še bolj dvignili v Vas čustvo zapostavljenosti in zapuščenosti, napraviti Vas hočejo za sužn>e in to ne samo na telesu, temveč tudi po duhu,
Ob stoletnici rojstva o. St. škrabca
Vaše domove in Vaše družbe vsužnjiti idejam, katere s slovenskim narodom in njegovo krščansko preteklostjo nimajo ničesar skupnega in k njegovi bodočnosti ne morejo doprinesti drugega kot kup razvalin in njegovo popolno uničenje.
Prepričani smo, da v svoji znani treznosti in razsodnosti ne boste tega nikdar dovolili, temveč boste trdno zgrabili vajeti svoje usode, ki si jo boste v bodoče kovali sami!
Skrajni čas je — to sami na tihem priznavate— da poskrbite za varnost domačega krova, svojih vasi, trgov in mest. Ta tiha in skrita misel, ki jo gojite v svojem srcu, mora postati glasna zahteva in Vas združiti vse, da boste v Narodnih stražah, ki se bodo pod poveljstvom slovenskih častnikov začele v najbližji bodočnosti snovati po vsej Primorski — po vsem goriškem, tržaškem in istrskem ozemlju, sami znali braniti svoje domove in varovati svoje življenje. Kje in kako se boste priglasili, o tem Vas bomo po potrebah obveščali.
Slovenska Ljubljana in ljubljanska pokrajina sta se po težkem trpljenju in ogromnih žrtvah zavedli, kaj jc potrebno. Isto bomo napravili tudi mi, da ohranimo red, premoženje in čast slovenskega naroda. Slovenska Brda, Tolminska, Cerkniški hribi, Notranjska. Kras in Istra objokujejo preveč krvavih žrtev internaeio-nalizma in barditov. V zadnii uri, ko gre za vse, pokažimo in dokažimo narodno složnost, zavest in razsodnost, da si ohranimo mir in spoštovanje, svojo domačo oblast v spoštovanju sterih šeg in izročil, svoje vere in svojega jezika, kakor so nam vse to izročili naši starši in pradedje, pričnimo novo letu miru in dela za blagor slovenskega naroda!
Odločne, jasne, a vojaško resne besede moža in častnika, ki se zaveda svoje odgovornosti i.i dolžnosti do tako težko preizkušenega naroda, bodo vzbudile globok odmev pri vseh zavednih Slovencih in prepričini smo, da se bodo vsi, prav posebno mladina zbrala okrog njega. da rešimo naš narod pred poginom seda i. ko se je zasvitala zarja boljše bodočnosti.
Med vso oddaio so se vrstile plošče slovenskih narodnih pesmi, ki jih bodo sedaj primorski Slovenci prepevali s svojimi ubranimi in krepkimi glasovi.
Danes pred sto leti — 7. januarja 1844 — se je rodil v Hrvačini pri Ribnici Anton Škrabec, ki jc znan slovenskemu in vsemu slavističnemu svetu po svojem redovnem imenu o. Stanko Škrabec. Bil je namreč frančiškan, urednik tretjered-nega glasila »Cvetje z vrtov sv. Frančiška«, ravnatelj frančiškanske redovne gimnazije, ki je umrl v ljubljanskem frančiškanskem samostanu 6. oktobra 1918. leta, torej pred 25 leti, v starosti 75 let. V samostan je stopil po maturi, študiral tri leta na graški univerzi in bil profesor na frančiškanski gimnaziji v Kostanjevici pri Gorici do vojne, ko se je kot begunec preselil v Ljubljano, kjer je umrl.
Tako je bilo njegovo življenje skromno in tiho kol je tiho meniško življenje, potekajoče v molitvi in — v delu. ln po tem delu, ki ga je p. Stanko opravljal še poleg du^ebrižništva — je postal v vsem svetu, ki sc zanima za slovenski jezik, slaven kot eden najboljših poznavalcev slovenskega jezika, gotovo pa slovenskega glasoslovja. Kaiti od prve razprave, ki jo jc priobčil 1. 1870 v izveslju novomeške gimnazije: »O glasu in naglasu našega knjižnega jezika »dalje, je ves svoj prosti čas posvečal samo raziskavanjem slovenskega jezika ter ga uravnaval nazaj k edino pravemu izvoru, ki mu je: izreka 16. st. Vse drugo, kar so hoteli Levstik in dr., da bi sedanji knjižni jezik nategnili na etimološko staro slovensko kopito, je zavrnil. Tako je s svojim delom dal trdno osnovo današnjemu knjižnemu jeziku, ki mu jc določeval potem izreko, pravopis in pravo razlago. Za to svoje ogromno in natančno ter plodno delo je o. Stanko vporabljal — platnice svojega stanovskega rednega glasila >Cvctja i zvrtov sv. Frančiška«, ki so odslej postale slavne ter so zašle v vse največje svetovne knjižnice ter na delavne mize največjih jezikovnih učenjakov. S temi razpravami, ki jih tu ne moremo navajati, je postal o. Škrabec oče slovenske fonetike kot znanosti. Njegovo življenjsko delo je obstajalo v tem, da jc ugotavljal pravilno slovensko izreko ter pra-
vilno slovensko pisavo. Ni ga skoraj bilo pojava v slovenskem jeziku, da bi se ga o Škrabec ne lotil na svojih platnicah ter ga razložil. Tuko jc mnogo mitvih oblik iztrebil iz sloveoskega kniilnega |e-zika, mnogo starih climologiziranj zavrnil, in obudil zopet živ jezik. V tein ;e bil o. Škrabec pravi realist, ki je ljubil in terjal v sodobnem jeziku žive oblike in i».rd?c, in tudi sam pisal krisen je/.ik. V vsem jc bil Šrabcc genialen jezikoslovec, vzor takim učencem, kikor sta Breznik in Ramovš, ki sta gledala v njem svojega predhodnika, resnično na modernih temeljih delujočega slovenstva. Dr. Breznik je malo pred njegovo smrtjo začel izdajati njegove Izbrane jezikoslovne spise pri Leonovi družbi, ki mu jc z njimi postavila najlepši spomenik. Toda izdaja je ostala fragment, zato imajo platnice Cvetje še vedno izredno znanstveno veljavo.
O. Škrabec pa ni bil samo slovenist, temveč tudi duhovni pisatelj, ter sc jc zelo zavzemal za protitlkoholno gibanje rticd Slovcnci. V svetovno lingvistiko pa je posegel s svojim izumom skupnega svetovnega jezika, nekakega »esperanta«, ki ga jc krstil — »evlalija« (leporečje). Toda z njim ni prodrl.
Tako se spominjamo danes 100-letnice velikega učenjaka, ki so ga cenili največji slovanski jezikoslovci, in ki je bistveno pomagal pri oblikovanju današnjega slovenskega knjižnega jezika. Breznikova slovnica in današnji pravopis temeljita namreč na njegovem principu Ob smrti sta njegovo ogromno delo ocenila oba največia nadaljcvatclja niegovega dela, prof. Ramovš in ravnatelj Breznik, ter oba označila njegovo kulturno veličino in pomen njegovega dela z besedo, da ie bil »eden največjih slovenskih mož zadnjega desetletja, gotovo pa najboljši slovenski glasoslovec«.
Spomin na skromnega meniha, ki jc v majhni celici z ljubeznijo likal svojo drago slovenščino, bo živ, dokler bo donM njegov blagoglasni jezik v zboru svetovnih občevalnih glasov!	td
Komunistični kolhozi v Bdi Krajini
Komunisti so za ho&ič ustanovili na več krajih v Reli Krajini kolhoze. V Črnomlju so prav okoli praznikov ljudem prepovedali kuhali in jesti /loma. Pobrali so vsa živila, shrambe vse iz.praz-
Per Kcjmmunist: »Genosse Rauer, diesen Ochsen kaufe ich fiir 41)00 Lire. Ich gebo dir (lifcen Zahlungssehein zu 5000.—
uiid iu gibst mir noch 1000 Lire«. Bcr Bfucr: »Bitte, ich gobe ihn licbcr umsonsl!«
Kortunist: »Tovariš kmet, tegale vola m boš prodal za 4900 lir. Tu imaš bon za 5000, torej mi daš 1000 lir nazaj !«
Kmft: »Jojmene! Kar zastonj naj ga vzaaiejo!«
Takega župana so nam
»!
Vam nudi \\ bogato Hivo
Ižanski »narode je sodil svojega župana Mirkota Merzela. V komunistični republiki dola namreč vse »narode. »Narode je tožil, sodil in obsodil, obsodbo naj pa izvrše komunisti. »Narod« pa ne pomeni tukaj prebivalstva. Pravi narod je bil nam-rej s svoji.m županom zelo zadovoljen. Tudi nasprotniki so ga spoštovali in cenili. Za »narod« zadostuje v komunistični republiki malo ljudi, zadostujejo tudi samo ženske, da celo ena sama. Tak »nnrodt je obsodil svojega župana na smrt.
Mirko Merzel se je rodil na Igu dne 1. aprila 1001 kot siin trsovca in posestnika. Ljudsko šolo je obiskoval na Igu, gimnazijo v zavodu Sv. Stanislava, vendar je moral zaradi prezgodnje očkove smrli študij prekiniti. Posvetil se je trgovini in kmetiji, katero je prevzel po svoji materi. Bil je tudi zelo spreten čebelar. Že izza inla<lih let je bil član Orla in Prosvetnega društva, kjer ,je deloval tudi še kot župan. Bil jo odličen igralec na domačem odru in neprekoMjiv cerkveni pevec. Kljub obilnim županskim in gospodarskim skrbem je bil na koru pri obeh dopoldanskih ki popoldanskem opravilu in to do svoje smrti.
Župan je postal — kot zadnji izvoljeni župan dne 12. dec. 1037. Odbornik okrajnega cestnega odbora v Ljubljani
jo, da so so vse ceste v njegovem okraju temoljMo popravile im obnovile. Predvsem je tu poudarita njegovo zaslugo za znižanje zloglasnega klanca na Jezeru na ceslni progi Pod peč—Ig. Dosegel in deloma tudi uresničil je kanali?.aoijo Iga in tudi izvršil načrt za regulacijo Iga, po katerem so zadnja lota do vojne tudi že slavili nove stavbe. Izpeljal je recu-lacijo studenca na Igu, obnovitev občinskega doma in se neprestano trudil, da se napelje elektrika, kar se je vzvršilo meseca novembra 1039. Kot župan je bil neumorno delaven za svojo občimo, katero je dvignil na zavidljivo viišino. Celo okrajni glavar je to prignal, ko ga je pohvalil, da je najpri<Inejš>i živpan v celem glavarstvu. Odličen šef za vse občinske uslužbence, za katere jo skrbel prav po očetovsko. Sam pa je delal za občimo tako rekoč brez nagrade. Do občanov je bil skrajno korekten in pravičen. Vendar pa je bil mišljenja, da ni dobro z ljudmi samo vzdihovati, ampak jo treba včasih spregovoriti tudi trdo in odločno besedo.
Doba njegovega županovania je bila zelo burna. Razni vpoklici obveznikov, živine in vozil na vaje, poskusna, delna in splošna mobilizacija. Po prelomu Jugoslavije je doživel dvakratno zasedbo po Ilaiiijanih in dvakratno po komunistih. Prišel je čas, ko je vse breme prehrane viselo na občini. Vse bi živelo rado lia javne stroške. Naš župan se je trudil, da je izpo~.loval kolikor mogoče veliko podpor w. raznih javnih fondov. Do 8. septembra 1943 je bilo izplačanih podpor v znesku 520.000 lir.	j
Kakor vsakdo, ki d"li dobrote, tako je bil tudi naš župan deležen nehvalež-liosti. Kdor je več dolnl, ta je bolj za-
»narodr iz »Iškovarske komunistične republike«. Ta »narod« je zahteval njegovo glavo.
Svoj k rižev pot je nastopil Mirko Merzel dne 9. oktobra 1013 nekako ob osmih zvečer. Bil je eno noč zaprt v lastnem občinskem zaporu na Igu, pre- | poljan je bil v sodno zapore v Ribnico, . 22. oktobra je bil premeščen v zapore | v vojašnico, v noči med 22. in 23. oklo- . broni pa je bil odpeljan s 94 sojetniki | v Jelenov dol in ustreljen.
V grob ni padel samo on — z njim so padli tudi vsi njegovi načrti. Sedaj se »narodt zaveda, koga je poslal v smrt in se tajlmstveno sprašuje ined seboj, kdo l>o stopil na njegovo mesto.
Za njim ne žaluje danes samo mlada vdova s Štirimi nepreskrbljenimi otroki, ampak tudi vsi ižamski občani.
nili in ukazali, da se morajo za naprej ukiniti vse zasebne kuhinje. Črnomaljci so bili prisiljeni, boljši meščani in preprostejši ljudje, na hrano k skupnemu kotlu. Tako so imeli tisti, ki so se prej navduševali za komunistični raj, priložnost spoznati njegove prednosti. Videli so prav nazorno, kakšno enakost prinaša komunizem. Saj iz skupnega kotla niso dobivali lake hrane, kot jo ima o praznikih najboljši meščan, ampak še slabšo, kot jo ima najpreprostejši človek. Podobne ustanove kot v Črnomlju so uvedli komunisti tudi v Gradcu i:i na Suhorju.
Ljudje v Beli in Suhi Krajini prebirajo z velikim zanimanjem nase časopise, kolikor jih morejo dohiti. Komunisti namreč store vse, da bi to preprečili, ker se boje, da bi ljudi,Ivo iz časopisov zvedelo resnico.
pa je bil od leta 1035. Njegova zasluga 1 bavljal, posebno so je v tem odlikoval
Za Zimsko pomoč
Iz pisarno oilhorn zn »Zimsko pomoii« smo prejeli: Prvi hiSni lastnik, ki je daroval z.n Zimsko poinoč, jo bil inž. L. Mnjco z znrskom 500 lir.
Zn Informacije (rlodo »Zimsko pomoči« kličite 47-71 (int. 44)1 Prostori »Zimsko pomoči« ro v Puccinljevl ulici 9-1., lovo. Denarno prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč« ček. račun 16.580,
Vsem, ki se obrača jo na Zimsko pomoč: »Nihče ne sme biti brez tlela brez LASTNE krivde, nihče ne sme stradati, če NE MOKE delati!« (Iz govora {/osp. prezi-denta Leona llupnika.)
Dohod v zaklonišče morn biti ne-ovirnn. - Predmete na hodnikih in stopniščih vseh nadstropij, ki bi ovirali hiter dohod na podstrešje ali v zaklonišče, jc treba odstranili.
I/ Trsta
Prvo letošnje umetnostne razstave v Trstu. — V nedeljo so se v raznih tržaških galerijah začele prve letošnje umetnostne razstave. V »Galeriji i ri-eslec je odprl svojo razstavo tržaški slikar Rudi Čebohin ki razstavlja 19 del. V »Galeriji Michelazzi« sta odprla svojo razstavo dva slikarja iz Reke in sicer Knollseisen in ilajtial. Prvi je prinesel 40 del, drugi pa 20, večinoma motivi iz Istre iu Dalmacije.
»Janko in Metka« na tržaškem odru. — Jutri v četrtek bo v gledališču »Verdi« prva letošnja predstava opero »Janko in Metka«. Po tem delu bodo predvajali balet »Copelia« od Delibesa.
Nesreča pri delu. Pri delu v mi-zarniri se je tež je ponesrečil 17 letni Marjan Živic, stanujoč na cesti Lon-gera 75. Bolnišnico bo mogel zapustiti čez tri ali štiri tednv.
F. CIIIE3A BJ
Saj res! Zakaj? . .. Seveda ... Ker me je j oče ob odhodu pobožal. Drugič je biia ■vesela, ker jo je Ariana ljubeznivo pogledala ali morda je bila vzrok kaka bratova beseda, ki naj bi značila razumevanje, ljubezen ali kaj podobnega.
Bolj redko se je zgodilo, da jo je prevzela veselost, ker je sama naredila kaj dobrega. Saj je bila ta dobrotnost v njej nekaj vsakdanjega. Danes pa jc bilo drugače. Morda zato, ker je vreme bilo tako čudovito. V prazničnih dneh, se vsakdo rad nališpa ;nič ne de, če je obrazek majhen, nekaj brezpomembnega\takor je to, da obdrži staro in že oguljeno torbico.
Saj sonce osvetli tudi še tako majhno stvarco.
V.
A nenadoma se nič več ne svetlika.
Ko je Amarilis šla po glavnem trgu, je zagledala brata, ki je sedel pred kavarno v družbi treh tovarišev in dekleta z zlatimi lasmi Aminta je pravkar prižigal to-vari&ici cigareto in zdelo se je, da sestre niti ni opazil, Amarilis je odhitela naprej, kot da bi ga tudi ona ne bila videla. Ko pa je dospela do ozke in strme ulice ob robu mesta, je Aminta prihitel za njo.
»Ti si tu, Amarilis?«
»Ti si, Aminta?«
Kjkor da bi se ne bila videla in niti ne mislila drug na drugega Pogledala sta si v oči in Amarilis je dejala:
»Videla sem te. Bil si v družbi, zato te nisem hotela motiti.«
»Lahko bi pristopila. Sicer pa sem to videl tudi jaz, a te nisem hotel poklicati, Veš zakaj?«
»Mislim, da lahko uganem.«
»Zdi se mi, da ne moreš uganiti. Če mi dovoliš, da ti povem resnico, nisem imel poguma. Oprostil Nikakor ni prav, da hodiš okrog tako oblečena.«
Amarilis je pogledala svoje čevlje.
»Se ti ne zdi, da sem dovolj elegantno oblečena?«
Pomilovanja si vredna, deklico,« je dejal A;ninta in jo pogledal od glave do nog.
»Nikar ne bodi užaljena,« je pristavil in jo prejel pod pazduho s pokroviteljsko kretnjo, kot skrben starejši brat. »Nikar ne bodi užaljena, draga .. .«
Dolgo ji je govoril z nenavadno dobrohotnostjo in deklici se je zdelo, da sliši očeta. Govoril je o spodobnosti in dostojnosti, da se je treba izogibati pretiravanjem in da ne smemo videti vse črno...
»Torej vse rožnato ...«
»Rožnato. Tega nisem trdil Tudi mi smo imeli črne dneve. A kdo jih nima? Zdaj pa so minili. Nima več pomena, da si nalagaš nepotrebne žrtve ... Nikar ne bodi užaljena. Nihče ne bo podcenjeval
tega, kar si storila za nas. A zdaj je dovolj. Več ni treba.«
Ker jo je hotel že bolj prepričati, da je že na konju, ji je začel razlagati, kako zelo pomembna je tvrdka, pri kateri je uslužben. Izdelovala je novo vrsto radijskih aparatov, ki so po kakovosti prekašali vse druge, njihova cena pa je bila smešno nizka. On sam je prevzel nalogo, da ga bo razpečeval
»Torej nisi več pri Lavaggettiju?«
»Ah, kaj, Lavaggetti! Kaj vendar mi-sližl Da bi vse življenje čepel v tisti baraki in postavljal kmečke parčke pred fotografski aparat in jim priporočal, da se morajo smehljati.«
Nato je začel zopet pripovedovati o svojih načrtih. Kmalu bo dobil avtomobil, da si bo olajšal propagandne poti.
»Že zdaj te vabim, da se popelješ z menoj kolikorkrat boš hotela... Čemu neki se smeješ?
Amarilis ni odgovorila. Sopla je nekoliko s težavo, kakor da bi jo bila strma cesta utrudila.
»Le smej se. Dolgo se že poznava in vem, kaj pomeni ta smeh. Vedno si mi s tem dajala pogum. Prav. tako tudi oči. . . Zdi se mi, da še vidim njegov pomilujoči pogled... A zdaj bom pokazal, kaj znam. Le smej se. Vse vas bom prisilil, da umrjete od jeze.«
Amarilis je poznala te izbruhe: užaljeno samoljublje, zavest lastne nesposobnosti in resnično trpljenje.
»Aminta . .« ie začela z glasom polnim usmiljenja A prav v tem trenutku so se odprla vrtna vrata vile, mimo katere sta šia, nato jo je zmotil ropot avto-
mobila, potem pa mimoidoči ljudje. Ko jc bila cesta zopet prosta, se je Aminta že zopet spremenil. Ponovil je stavek o »nepotrebnih žrtvah«, poudaril, da je treba čuvati ugled in bi govoril še bogvc kaj. Toda Amarilis ni mogla več zdržati in mu je rekla;
»Že prav. A pozno je že in moram iti.«
VI.
Cele pol ure je hodila ne da bi vedela kam gre .Cesta se je polagoma dvigala navzor med travniki, njivami in gozdički. Tu in tam sc jc razprostirala dolinica, boli zelena od ostale pokrajine. Amarilis je morda opazila od časa do časa sončno vreme in smejočo se narova. Njen zamišljen pogled je obstal za trenutek na rumenem žopu trobentic, na beli hišici, ki se je svetlikala med drevjem, na svetili obzidkih, ki so sc raztezali preko griča in omejevali njive. Nekaj časa ni videla več nič posebnega; samo eesto, ki je vodila skozi vas.
Ni opazila svetlikajočega se vodnjaka, preko katerega se je razlivala voda. Šla je brezbrižno mimo skupine hiš, ne da bi se zmenila za malega psička, ki je skočil izza grma in ji hotel steči veselo naproti. Ko pa je videl, da se ne zmeni zanj, je začel divje lajati. Toda vse dekletove misli niso bile podobne temnim oblakom. Tu in tam se je med njimi videla sončna pokrajina z belimi vasicami in modrim jezerom. Ko jc dospela na vrh griča, je spoznala Marijino kapelico, zeleno tra-tico, obdano z nizkim zidem in opazila je ceio majhno kuščarico na zidu, Videla je
vse, kot da bi bila popolnoma budna in se vprašala: »Čemu sem prišla semkaj?
Tujcu, ki nas vpraša, čemu smo prišli, prav lahko odgovorimo, da nas je krasno vreme privedlo v sončno naravo in odgovor bi bil popolnoma na mestu Če pa kdo vpraža samega sebe, tak odgovor ne zadošča in tudi ne zadovolji. Čemu torej? Zakaj ji je nesrečni Aminta tako govoril? Res. kar ji jc rekel o nepotrebnih žrtvah, to jo je naibolj bolelo. Kakor se je razveselila vsake malenkosti in je bila še preveč vesela, tako jo je tudi silno bolela vsaka majhna stvar. Kako neki. Pameten človek na poti domov ne zavije n« stranpot med gozdove, zaradi nespamet* ne besede ... Vrniti se more.
Naredila je nekaj korakov v nasprotno smer, toda zopet je obstala in sedla na prag kapelice. Ni sc ji ljubilo vrniti se. Da bi se vrnila? Kam?
Hiša v Ronchettu ji je živo stopila pred oči, tako da bi se je skoraj lahko dotaknila, da bi slišala škripanje vrat in šum korakov. Videla jo je prav takšno, kot je bila v resnici in vendar čudno spremenjeno. Videla je obe ženski, mačeho, ki je leno poležavala v postelji ali v naslonjaču zamaščena in rumene polti. Njeno jadikovanje je prihaialo tiho — iz grla, ne da bi sc bilo treba ustom premikati Skoraj edini znak življenja je bilo svetlikanje njenih oči, ko ie zagledala steklenico... Pa Ariana . Kai je bilo Ariani ?Ko se je vrnila iz Švice, jc bilo kakih štirinajst dni vse v redu Pridno je delala ves dan in ropot pisalnega stroja je odmeval po hiši. Resno je pomagala pri hišnem dciu.
k
Delavke tov. »Štora« obsodile kwunize§n Poljci na braniku proti komunizmu
Pisali smo že, da imajo protikomunistična predavanja med delavci ugoden odmev. Komunisti so sicer napeli vse sile, da bi ohranili fini večjo razdaljo mod delavci in predavatelji. Ker si UioO upali organizirali nasprotovanj s sabotažami, z direktnim odporom, so boleli učinek predavanj zmanjšati s pasivno rezistenco. Ukazovali so delavcem, da se no smejo spuščati v kakršnekoli debato s predavatelji. Njihova prizadevanja pa so se povsod izjalovila.
Danes prinašamo primer tovarne Štora, kjer so imeli komunisti močno i>o-stojanko. Zdaj je lam okoli 100 delavk. Pred vojno je imela v tovarni vso oblast Jugoslovanska strokovna zveza. Delavstvo je bilo naravnost zagrizeno nasprotno vsaki protikomunistični akciji. Zaupniki JSZ so terorizirali vso tovarno. — Kako močan je bil ta teror, si more predstavljati le oni, ki pozna razmere med delavci in ve, kaj vse so si komunisti in njihovi priganjači, krščanski so-rialisti, upali. Na ustanovni občni zbor Zveze združenih delavcev so prišli razgrajat člani JSZ, tako da so se morali udeleženci občnega zbora preseliti v
drug lokal. Seveda jo taka moč JSZ v tovarni Slora pripomogla, da so mnoge delavko plačevale pozneje, ob nastopu Osvobodilne fronte zanjo znatne prispev-ko in so pridno sodelovale pri ofarski propagandi, .
Ko so se začela protikomunistična predavanja v tovarni, so jih delavke sprejele z napetim pričakovanjem in z molkom. Po prvem predavanju ni bilo še nobene debate. Pri drugem predavanju so se slišali medklici — dol s komunisti, proč z nevtrnlcil I'o predavanju je kazalo, da ne bo nobene debate. Vendar so se oglasile najpogumnejšo delavke in začela se jo zelo živahna debata, v kateri so delavke same poudarjale, kolikšno škodo prinaša komunizem vsemu slovenskemu narodu, in še posebej delavcem, katerim sicer lažnjivo ob»ta najlepšo bodočnost, prinaša pa suženjstvo in smrt.
Tako je tudi v tovarni Štora, ki je bila včasih tako močna trdnjava JSZ in komunizma in še zdaj ni vse počiščeno, led prebit. Tudi Iti je delavstvo spoznalo in javno izpovedalo, da mu more komunizem prinesti le nesrečo.
Devetdesetletnica delavne Slovenke
Službovala je v Ljubljani, Tr3iu in Aleksandriji, naučila se je nemščine, italijanščine in arabščine
karijo z vsem inventarjem vred za — 4<X) gld.l Njena pekarna je zaslovela daleč okoli. l'o 10 letih 60 je naša jubi-hmlka vrnila v Trst in potem leta 1005 j v Ljubljano. Pa tudi lu si ni dala miru, temveč je opravljala razne posle. Bila je šest let za hišnico pri pok. ravnatelju Novaku v Tavčarjevi ulici, vmes pa so je pečala s peko izbornih hlebčkov in štrukljev za razne trgovke s pecivom. Marsikatera ljubljanska boljša gospodinja je dobila od nje dobro recepte za izredne jedi. V septembru leta 1910 se je udeležila pod pokroviteljstvom tedanjega knezoškofa s tristo drugimi so-udeleženkamt romanja v Sveto deželo. Nosila je številko 21, katero hrani še danes poleg drugih sponi im o v iz Jeruzalema in s Svetega groba. Pred svetovno vojno se je preselila v Kamnik, nato pa spel v Ljubljano. Vse svoje življenje je bila samo enkrat nekaj bolna, pa so ji le s težavo 'vsilili zdravniško pomoč. Še pred tremi leli je kuhala in pekla pri svoji nečakinji obede za 14 oseb, dokler je ni zadela nesreča, da je padla na vrtu in si zlomila nogo. Od tedaj je priklenjena na posteljo, vendnr pa je še vedno popolnoma prisebna in živahna, čila brpz očal in se zanima za vse dogodke. Kar lepo jo je videti, kako si ogleduje s svojimi bistrimi emjlmi očmi številne obiskovalce, ki ji čestitajo k doseženemu življenjskemu jubileju. Tem se pridružujemo tudi mi in ji želimo, da naj bi obhajala svojo stoletnico v prav takem zdravju in zadovoljstvu, v kakršnem je danes.
Dne 4. t. m. je praznovala gospa V e r č Farni rojena Strupi na Prulah pri svoji nečakinji trgovki Vidmajerjevi C0-lelnico svojega rojstva. Hodila s« je dne 4. januarja leta 185-1 v Dvorjnh in bila krščena pri krstnem kamnu župne cerkve v Cerkljah. Njena botra se ga je pred krstom nekoliko preveč navlekla in jo je domov gredo v snegu izgubila. Njem boter jo jo rešil in srečno prinesel domov. Ljudsko šolo je izdelala s tremi odlikami, kar je kazalo, da se bo tudi v življenju odlikovala. Ker je bila iz številne družine, je odšla z 21. letom v Ljubljano služit, /nala je peči tako dober kruh, da eo jo gospodinje iiz Ljubljane in okolice hodilo izpraševat, kako ga zamesi. Precej let pozneje jo je poklical njen stric k sebi v Trst, kjer se je v kuhanju še bolj izpopolnila. Poročila se je z mostnim stražnikom Verčem. ki je po nekaj letih zakona umrl. Aristokratska družina jo je poklicala v Aleksandrijo, kjer se je priučila tudi arabščine, tako da je govorila poleg materinskega jezika še tri druge: nemščino, italijanščino in arabščino. V Aleksandriji se ji je nudila ugodna prilika, da je kupila veliko pe-
Ali ste kdaj študirali na univerzi? Ne? Škoda, lahko Vam je žal. Ne zato, ker ne znate reševati diferencialnih enačb ali ne veste, kje se vlaga revizija, ampak zato, ker je študentovsko življenje vkljub vsem tegobam polno smoha in veselosti. Danes smo v vojni, to se poc.na povsod, to občutijo tudi akademiki. Izvečine so akademiki razumeli, koj je njihova dolžnost v teh časih in so se prijavili k domobrancem. Zdaj jih lahko vidite, ko korakajo na vaje in pojo »pest jeklena, srce je j vroče, narod naš umreti noče — v boj, ! v boj, v boj...« Niso pa oblekli vsi, ki so domobranci, uniform. Nekateri imajo tako zaposlitev, do so ostali v civilu in žive naprej na svojih stanovanjih, kot doslej. Le, da ne hodijo več k predavanjem in ne posedajo ob skriptah, ampak vrše drugo delo.
Zanimalo me je, kako žive ti fantje. Rad bi vedel, kaj je še ostalo od nekdanje štuoentovske romantike in kakšne spremembe je prinesel novi čas. Zato 6em jih obiska! kar v njihovem študen-tovskem domu. Iznenada, nenapovedano, da bi jih dobil pri njihovih vsakdanijh' opravilih, take, kot so sami med sabo, »za kulisami«.
Bilo je na praznik, okoli devetih dopoldne. Potrkal sem pri enem izmed znancev. Ravno je kuhal zajtrk na električnem kuhalniku, zase in a za par tovarišev — koruzne žgance. Zraven je krpal nogavico. Namesto gobe je imel od-
D. M. v Polju, 3. januarja.
Občina Devica Marija v Polju je bila včasih leglo komunizma za naše podeželje. Tu so razvijali svojo delavnost ljudje, ki so danes vodilni člani komunistično stranke. Kdo Kardelj je dolgo časa razpredal svoje mreže. Že pred kakimi desetimi leti jo poskrbel, da je šlo iz Polja v Moskvo na komunistične šole. Leta 19158. pa se je kar za stalno preselil v Polje. Živel jo v divjem zakonu z Maček Pepco, znano komunistično delavko v Sa-turnusu. Poleg Kardelja so bili v Polju še Mazovec Josip, Maček Leopold. Oce-pek Angela, Maček Ivan in Jože. Pred vojno je živel v Polju tudi Lovrenc Kuhar, visok funkcionar komun, stranke.
Komunisti so pridno delali zlasti v krščansko socialističnih organizacijah. Uspehi njihovega dola so se pokazali po razsulu Jugoslavijo in ob ustanovitvi Osvobodilne fronte. Danes so v hribih vsi bivši vodilni člani Jugoslovanske strokovne zveze.
Toda tudi protikomunistična akcija v Polju se je kmalu začela. Ustanovila se jo vaška straža, ki je trdovratno kljubovala napadom številnih komunističnih tolp. Zdaj imamo v občini močno domobransko posadko, ki kaže odločno voljo pomesti s komunizmom. Ta bo napravila temeljito čislko in red v nekdanjem centru komunističnega dela. Polje bo moralo postali spet čisto slovensko. Zdaj je na najboljši poli do tega.
Kaj je novega pri naših sosedih
v novem mm
shiženo električno žarnico. Prišel je malo v zadrego, a se je koj znašel. Ponudil mi je stol in je po nekaj besdah odšel klicat fante k zajtrku. Tačas sem si ogledoval sobo. Na mizi genijalcn nered: vse vprek leže VCestphalova fizika in počez Peter-linova skripta, črnilnik in dva peresnika, steklenička z rdečim tušem, radirka, žlica za obuvanje čevljev, pismo, pepelnik, krušna karta, 30 centesimov drobiža, nož, časopis, klobuk, molitvcnik in... ampak fantje že prihaiajo, ni več časa za ogledovanje. Fantje vstopajo, oboroženi e žlicami. Pepe jo nosi celo na rami, kakor motiko. Poznam se dobro z vsemi, saj smo bili skupaj v internaciji, zato jim ni nič nerodno, da sem jih zalotil pri pojedini. Takoj gredo na delo. Nekaj časa je vse tiho, sliši se le ropotanje žlic. Vsak molči, da ga ne bi drugi prehiteli pri jedi. ko bi govoril. Zato govorim samo jaz; na moja vprašanja mi odgovarjajo kratko, v telegrafskem stilu. Ko pa je zajtrk končan, se razvije pogovor. Najprej potoži vsak svoje lastne skrbi. Ivan mora še likati hlače. Pepe se mit smeje. On ima že zlikane, vso noč je ležal na njih. Pavle pripoveduje, kaj je videl doma, kjer je bil pred nekaj dnevi.
Toda mene zanima, ali je to res vse, kar delajo ti fantje in o čemer se imajo pomeniti. »Fantie, saj se čisto zgubljate v malenkostih. Danes so vendar važnejše druge stvari. Kaj delate, ko se drugi pripravljajo na boj?« jih izzivam, da bi mi
S Spori. StaJ#»r«l<etra
Božična prireditev v Mariboru. Zvezno vodstvo šta jerske domovinske zveze je priredilo božično prireditev, katere se je udeležil zvezni vodja Steindl in drugi predstavniki in člani zveze. Po lepih božičnih pesmih je imel še nagovor vodja zveznega urada llackl, nakar se je razvil prisrčen tovuriški večer.
Božičnica v Trbovljah. V prostorih delavskega urada za trboveljsko okrožje je bila prirejenu božična prireditev za vse delovne žene iz okrožja. O socialnih nalogah v okrožju je govorila voditeljica delavskega urada gospa Kai-serfeld, ki se je vsem zahvalila za doslej opruvljeno delo.
Nesreče. Enoletni Karel Drozd iz Žuzma se je poparil z vročo kavo po obrazu in rokah. — 35 letni pleskar Edvard Kikelj iz Maribora je po nesreči ujel v oko drobec stekla, ki mu je ranii beločnico.— 28letni poljedelski pomožni delavec Vincenc Simonič iz Gornje Radgone je z desnico zašel v stiskalnico, ki mu je zmečkala tri prste. — 36 letni Avgust Romih iz Selnice ob Dravi je padel s poda in si zlomil nekaj reber. Vsi ponesrečenci sc zdra-vijo v mariborski bolnišnici.
Jubilej dvajsetletnega gasilskega dela. Božične slavnosti mariborskih prostovoljnih gasiilcev so se udeležili številni od-ični gostje z županom Knausom, policijskim ravnateljem dr. Wallnerjem, višjim upravnim svetnikom dr. Badiotn in policijskim majorjem Buchholzem na čelu. Po poročilu okrožnega vodje Vol-lerja o delovanju gasilcev in potem ko so počastili spomin v preteklem letu umrlih tovarišev, je povzel besedo župan Knaus in v daljšem nagovoru orisal zasluge okrožnega vodje Vollerja za ga-silslvo v času njegovega dvajsetletnega poveljevanja. Zvrsti'o se je še več govornikov, ki se jim je okrožni vodja Voller zahvalil z obljubo, da bo dal vse svoje moči na razpolago narodu in domovini.
Smrt znanega rudarja. 10. decembra je umrl v Trbovljah upokojeni rudar. Si letni Jakob Rzeničnik. Pokojni je bil 42 let kopač v rudniku. Bil je priljubljen pri svojih predpostavljenih. Tovariši so ga spoštovali zbog pridnosti pri delu.
Nesreče. V Studencih je poškodoval ogenj 27 letno poljsko delavko Rozalijo Lelonija, ki je dobila težke poškodbe po rokah in hrblu. — Mlatilnica je odrezala
kaj povedali. »Prosim, tudi te stvari so važne,« ugovarja Ivan, in danes se menimo o njih, ker drugače ne utegnemo. Tudi mi smo domobranci in imamo čez teden obilo dela. Evo, ta je pri signalnem tečaju. Pravkar je dobil uniformo. Tu je kapa. (Posadil si jo je postrani na glavo in je še zadeklamiral — on rad deklamira — »vi drugi imate službice, vi drugi imate denar, jaz pa imam po strani klobuk, kaj mi vse drugo mar!«) Ta tu je medicinec in pomaga v domobranski ambulanti, oni poje v radiu pri domobranskih oddajah, oni je pri propagandi... kaj še kdo hoče od nas? Vmes pa, za oddih včasih pogleda kateri še v skripte, da ne pride čisto iz tira. Danes na primer sem se naučil, da je odvod kvadrata neznanka...«
Drugi, ki niso tehniki, si mašijo ušesa, da mu pokažejo, kako malo jih matematika zanima. Pogledam na uro: deset mi-j nut do desetih; oditi moram. »Slovenski I domobranci, zdravo!« jih pozdravim. »Bog dajl« mi odgovore enoglasno, z nasmejanimi obrazi. Še ko grem po stopnicah, mi zveni njihov pozdrav po ušesih in odhajam vesel, da so tudi ti fantje fantje na pravem mestu,
28 letnemu hlapcu Vincencu SimontPu 3 prste. — Enoletni sinček hišne pomočnice Kari Drosk se je opekel z vročo kavo.
Novi grobovi. Malilda Mayr, hšna po-sestnica iz Maribora; A loj« Schauperl, trgovec in gostilničar; Siiva Velkavrh roj. Počivavšek iz Trbovelj; Rozalija Lah iz Judendorfa; Alojzija Badoko rojena Obran iz Maribora. Padli so: Franc Mi-kulec iz Ptuja; Jožef Tretnak, Anton Gajzer, Anton Žirovnik iz Ptuja.
Z Goriškega
Na cesti, ki vodi iz Postojne v Senožeče, so bili ustreljeni trije moški, Za dva je ugotovljeno kako se pišeta. Prvi je bil Fr. Vram, drugi pa t1 rane Ješe. Pri tretjem niso našli nobenih listin, tako da niso mogli ugotoviti, kdo je bil. Trupla vseh treh so prepeljali v mrtvašnico tržaške bolnišnice.
Razdeljevanje drv. Goriški agrarni konzorcij deli v skladišču v ulici Fajtega hriba drva. Na odrezek št. 05 dobi vsaka oseba 30 kg drv.
V RPnčah so neznanci ranili 19letnega Josipa Oblaka iz Trsta. Streljali so nanj iz zasede. Nevarno ranjenega so prepeljali v goriško bolnišnico.
Iz Hrvaške
Zvišana poštna tarifa. Z novim letom so bile v Neodvisni Državi Hrvaški povišane poštne tarife za pisemski, brzojavni in telefonski promet. 1'oviški se sučejo med 50 in 100 odstotki.
Izmenjava dobrin med NDH in Bolgarijo. Pred nedavnim so se začela pogajanja za novo hrvaško-bolgarsko trgovinsko pogodbo. Dokler pogodba ne ho sklenjena, bosta državi izmenjavali dobrine s posredovanjem zasebnih izvoznikov. Hrvaška bo dobavljala kemikalije in drva, Bolgarija pa premog, semena, papriko in zelenjavo.	|
Oddelek za načrtno gospodarstvo v hrvaškem poljedelskem ministrstvu je bil ustanovljen z namenom, da bi sc dvignil poljedelski donos v državi. Oddelek bo skušal posplošiti smotreno obdelovanje zemlje in bo podpiral nabavo dobrega semenja, zlasti pa bo 6kušal podpirati nabavo sodobnih poljedelskih strojev, ki naj bi dokončno izpodrinili vsaj slabe lesene pluge. V nekaterih pokrajinah države pride namreč še danes na en železen plug kar pet lesenih. Istočasno bo oddelek skušal pospeševati primerno uporabo umetnih gnojil.
Zvišan proračun mesta Zagreba. Predlog za proračun mesta Zagreba za leio 1944 znaša vsega skupaj 1503 milijone kun. V primeri z letom 1943 je proračun narastel skoraj za polovico. Lani so namreč proračunski dohodki in izdatki znesli za mesto Zagreb 835 milijonov kun.
Jubilej hrvaške orlovske zveze. 16. decembra lani je minilo 20 let, odkar je bila ustanovljena hrvaška orlovska zveza. Bila je to organizacija katoliške mladine in je bila njena glavna na!oga telesna vzgoja, zlasti telovadba. Ob jubileju so se bivši Orli sestali na Kaptolu v Zagrebu.
Knjiga' o Poglavniku. Poverjenik za vzgojo in propagando v glavnem usta-škem stanu, prof. Daniel Crljen je napisal knjigo »Naš Poglavnikc. flBBBBBBaanaBBBBBBaaaBaBaBa
Sita vrana lačni ne ver-jame! - Cloveh pa ima razum in ve, da se marsikomu krog njega slabo godi. - Zato darujte za Zimsho pomoč!
Krivi preroki
V listu Kološanom (2, 11) se v z p o -reja krst kot »obreza Kristusov .i«. Po tem je močno verjetno, da se misli tudi na male otroke; kajti obrezo, ki jo primerjajo krstu, to obrezo so kot znamenje članstva pri verski občini dajali že deri. Soj ima krst malih otrok vendar tudi verski smisel: izbris krivde izvirnega greha in uvrstitev v občestvo svetnikov.
Ako se o duhovnih predstojnil ih pr;vi (1 Tim. 3, 4...), da bi naj svoje otroke vzgajali dostojno in v pokorščini, da bo to v malem obsegu podoba njihovega delovanja v občini, je pač skoraj verjetno, da so otroci krščeni. O predpisu pa, da bi morali negotlne otroke krščevati, ne vemo iz apostolskega časa ničesar. Prav gotovo pn ni bilo nobene prepovedi, ali celo da bi kdo razveljavljal tak krst. Adventisti se pa seveda delajo, kakor bi se mogli sklicevati na kdo ve kake podatke. In to je golo kljubovanje trmastih ljudi.
Stara cerkvena zgodovina razločno kaže, da prvotno ni bilo o tej zadevi nobeneera pravila.
I.	Na zahodu se je običaj krščeva-nja otrok kmalu udomačil.
I r e n e j , ki sega s svojimi mladostnimi zvezami še v Janezov krog, piše v svojem dolu proti herezijam (krivim naukom): »Vsi se po Kristusu (s krstom) prerajajo k Bogu: dojencL deca, dozorevajoči, mladina in odrasli.« seveda, ker so vsi skupni rodbina za zveličanje, ter morajo zato imeti znamenje članstva. I o je bilo v drugi no-lovici drugega stoletja; torej med letoma 130 in 200.
Tertulijnn je glavna priča za krščanstvo v severni Afriki okoli leta 200. On govori nekje (De bant. 18) kritično o navadi krščevanja dojenčkov, in meni. da hi bilo bolje, malo počakati, da bi o Kristusu kaj razumeli. Pa ravno njegova kritika potrjuje običaj. In drugje celo sam navaja vzrok za zgodnji krst otrok: Vsak človek pride »omadeževane na svet, in »brez prerojenja iz vode in Svetega Duha ne more priti v nebesa, in se ne posvetiti.« (De an. 39—41.) S tem torej sam preklicu je svoje pomisleke.
Ori sineš iz Aleksandrije nravi v svojih raznih snwih, dn je kršfeva-nje dere anostolska tradicija. (Lev. 8, 3; Lk. 14; Rim. 3, 9.) On zagovarja to navado z izvirnim grehom.
škof C Sprijen iz Karta"e. njegov sodobnik, hoče razumeti običaj krščevanja dece kakor ? a -konski predpis, zopet zaradi izvirnega greha (Ep. 44.)
II.	Na irrškem iztoku bi ugledni zastopniki Cerkve rajši počakali, da bi otroci sveto dejanje nekoliko razumeli. Cerkveni očak Gregor JJa.ci„i»n^ ( ški meni, da bi na j deco v smrtni nevarnosti krščevali, i!ru-gnče pa se mu zdi bolje, da bi čakali do knkesa tretjega leta. (Govor o kr=tu 40. 28.) Znano je. da so krst v 4. sto-letiu radi odlašali, a na splošno ne zaradi kakih religioznih pomislekov, ampak dn so mogli še nekaj ča*a svobod-neje živeti, ali pa ker se starši, ki so prehajali v krščanstvo iz pojans^vn, niso mnogo brigali za krščansko vzgojo <>trok.
Samo za 4. stoleiie ie torej znano, in samo za krščanski iztok, da so čakali s krstom tudi zaradi pošle:iih razlogov do časa. da se je otrokom prebudila zavest in pamet. Nikdar pa ni nihče nikjer krsta otrok zametaval kot neprimernega ali celo nespodobnega. Priporočanje krsta male d^ce je prešlo v 3. stoletju nonekol že v prednis. končno pa v splošno obvezno pravilo, ki ga je tridentinski koncil (V. 4) slovesno potrdil.
Utemeljitev je jasna:
1.	Ph Svetem Pismu je krščeva-nje dece verjetno in niljer ni sledu o tem, da ga ne bi odobravalo;
2.	kot priporočilo, če tudi še ne kot postava, je običaj po zanesljivih pričali apostolski;
3.	izbris krivde izvirnega greha in članstvo pri rodbinski skupnosti vernikov je brez dvoma dovolj mo p-na notrapja utemeljitev, razen tega je kot trdna podlaga za vzgojo religioznega življenja po veri-ji
(Dalje.)
KULTURNI OBZORNIK
Plus D. J.:	|
P. Plus: Kristus v naših bratih j
P. Plusa že poznamo iz njegovih ; del, prevedenih prej na slovensko: | »Bog v nas«, »Izžarevanje Kristusa« in »Tebi na pot«. Seda j smo po zaslugi j Marijine kongregacije duhovnikov in . bogoslovcev v Ljubljani dobili v prevodu že četrto knjigo p. Plusa: -»Kri-stns v naših bratih«. Kdor pozna p. Plusa iz prej navedenih del, za tega so naslednje vrstice nepotrebne.
Dobra knjiga si sama dela na jboljšo propagando, se rešuje pozabljenja in stopa k novim nakladam. Bodočnost j bo pokazala, da tudi pri Slovencih med | Inke knjige lahko štejemo dela patra Plusa.	'	I
Dve stvari pisatelj sam poudari v uvodu, da Jezus Kristus živi naprej v vsakem krščenem človeku in da posebna vez druži ne le kristjane s Kristusom (mistično Kristusovo telo), ampak tudi vse kristjane med seboj, če so združeni v Kristusu. Zgradba dela je preprosta. Prvi del obravnava tri velike zakone našega skupnega življenja: Zakone edinosti, ljubezni in vzajemnosti. Drugi del pa razpravlja o treh nuj važnejših sredstvih aposto-
lata: zunanji apostolat, apostolat molitve in apostolat trpljenja.
Knjiga je pisana izredno živo in nazorno, z bogatim materialom zgledov, dejanj, dogodkov in citatov, ki dobro ilustrirajo posamezna poglavja. Zato se tudi knjiga lahko z užitkom čita, kar ne bi bilo mogoče, ako ne bi bilo toliko zgledov, dogodkov in citatov. Pisatelj se je zavedel in je tudi do kraja izvedel načelo, da mora biti tudi knjiga verske vsebine pisana zanimivo in nazorno.
Knjiga ima v posameznih poglavjih čudovita opazovanja in dognanja, tako da je za mislečega človeka pranje knjige pravo doživetje. Ko razlaga apostolovo bojazen, češ da svet presoja na splošno vselej po vidnem uspehu, zapiše dognanje: »Prava mera naših dejanj je nevidna.« Iz tega pa sledi nauk za apostolskega delavca, da tudi neuspeh luhko v božji previdnosti pomeni uspeh. Ko razpravlja o opuščanju 111 nevarnosti opuščanja navaja za zgled volitve v Franciji, pri katerih glasuje le nekaj nad polovico volilnih upravičencev. »Drugi se vzdr-/c zaradi nezadovoljnosti, lenobe ali predsodkov. 1'oslcclic je veliko in znane so, vendar pa mnogo odgovornih
menda pozablja potrkati se na svoje prsi.« Torej politično polje, katero na videz nima prav nobene zveze z verskim področjem. Pa vendar opuščanje in odgovornost za posledice opuščanja.
»Kristus v naših bratih« podaja v drugem delu glavna praktična sredstva, s katerimi bomo mogli v vedno večjem številu in vedno bolj živo pridruževati Kristusovemu telesu ločene, odt rgane ali celo mrtve ude. Če pogledamo po naši deželi koliko ločenih, odtrganih ali mrtvih udov je, ki so bili krščeni in so naši bratje. Kdo jih bo zopet pridružil h Kristusu? Žetev je veliika, a delavcev je malo. če bomo pa take knjige brali v družinah, v organizacijah, če bodo v naših knjižnicah med najbolj čitanimi knjigami, bo pa delavcev vedno več, dobrih, zavednih apostolskih delavcev.
Kdo naj knjigo bere? Naj bi jo bral vsakdo, ki mu je mar zares lepo, vzpodbudno versko branje. Enake knjige za versko branje ne bo dobil kmalu. En razlog iz knjige! Že zato jo moramo prebrati, da bomo prav vplivali na brate v Kristusu. Ta Knjiga nam bo šele prav vzbudila zavest, kako vršimo trajno vpliv nn svoje brate v okolju. Gre pa za to, ali je ta vpliv dober ali slab. Po zakonu o vzajemnosti trajno nadnaravno vplivamo drug na drugega: »Na vsakogar vplivajo vsi, vsak na vse.« Če se bomo
tega vpliva prav zavedali, se bomo zavedali tudi odgovornosti, ki nam jo tak vpliv nalaga. Iz zavesti take odgovornosti bomo knjigo prebrali ne enkrat, ampak večkrat.
Skromni smo pri nas, ko gre za merilo branja verskih knjig. Zato bi bil ideal, če bi knjigo prebrala vsaj četrtina kristjanov. Pa zavedamo se, kako daleč smo danes od idealnega. Zato bomo skromnejši in si želeli, naj bi to knjigo brali vsi člani in soborci KA, torej vsi oni, ki so si izbrali za svoj poklic to, da hočejo Kristusa dati, hočejo Kristusa vrniti bratom, ki so ga izgubili. Dobra knjiga je milost božja. Taka knjiga je Plusov »Kristus v naših bratih«, ki trka na naša srca. Ali se temu trkanju ne bomo odzvali?
Dr. Basaj.
Nove skladbe
L. Mav: Luč. 7 pesmi za božični čas (soli-mešam zbor-orgle). Zelo porabna zbirka za božični čas. Najprej prinaša mehko, prisrčno Malijevo adventno, <t
katero »Ma rija prihaja med nas« _ da
Zveliča rja da »vsem onim, ki pota zgrešili so v raj«. Slede štiri božične; zrasle so iz duha, knkor ga kažejo nase mikavne stare božične, iz duha, ki je oplajal naše najboljše božične skladatelje: Riba rja, Sattnerja, Premrla. Vsakega, se zdi, v njih srečaš, pa vendar nobenega, ker je v vseh Mav, z
vsem svojim samorodnim bistvom. Posameznim glasovom — nočem reči solistom, saj je izvečine najbolje, do take enoglasne dele pojo vsi pevci istega glasu kakor jih tudi pri Riharjevih, Sattnerjevih, Premrlovih božičnih kar redno pojo vsi — posameznim glasovom: sopranu, basu, zlasti tenorju je odmenjena važna naloga; veseli je bodo pevci in poslušalci, če jo pevci dobro izvedejo. — Za božičnimi prido pesem Svetim Trem kraljem, kjer se enoglasje prepleta z večglasjein. In nazadnje še zelo porabna lahka za svečnieo, katere dve tretjini odpojeta sopran in alt (dve grlici?), zadnjo pa kratko povzame krepak, mehko iz/.ve-neč zbor.
Skladbe melodično gladko teko, ka-kor Mavu sploh, ki je iz-razit melodik; pn tudi barmonsko so mikavne; liar-monije se v modelacijah, alteracijah živahno prelivajo, vendar ne da bi pevske glasove motile; orgle se velikokrat zelo samostojno, kar orkestralno razpletajo. Tako je naša božična glasbena literatura obogatela s pfijet-nim delom. — Cena pnrtituram 12 lir, glasovom po 4 lire.	|(
Izšla je zbirka pesmi: Dr. F. K. Lukman! »Hvalite Gospoda, otroci!« Osem cerkvenih pesmi za dva otroška glasa * orglami.
<
Kaj pripovedujejo matrike ljubljanskih fara
življenje v štirih zunanjih farah in v — deseti
Ker je bilo v novoletni Številki »Slovenca« premalo prostora, naj danes omenimo še nekaj dogodkov iz 1. 1943 iz župnije sv. Nikolaja. Najbolj pomenljiv dan je bila nedelja 20. maja, ko je pro-vzvišeni g. knezoškof dr. Gregorij Rož-man z vso slovesnostjo posvetil ljubljansko škofijo Marijinemu brezmadežnemu Srcu. V veliki hvaležnosti se je udeležila z župnijo vred vsa Ljubljana brfžie službe 14. marca, ko smo obhajali šest-desetletnico našega nadpastirja dr. Gregor! ja Rožmana obenem z obletnico kronanja sv. očeta Pita XII. V nedeljo, 11. julija je obhajal zlatomašniški jubilej g. apostolski protonotar Ignacij Nadrah, generalni vikar, stolni prošt in vodja du-hovskega semenišča. Dne 28. oktobra je pri oltarju Marije Pomagaj v stolnici imel 6vojo zlato mašo častni kanonik ljubljanskega kapitlja g. apostolski protonotar dr. Franc Ušeničnik, univerzitetni profesor. Dne 29. decembra je obhajal svojo šestdesetletnico g. arhidinkon dr. Tomaž Klinar, kanonik in stolni župnik. Ker je letos že dvajset let, odkar vodi prvo župnijo v škofiji, so se sv. maše, ki jo jo opravil pri oltarju Marije Pomagaj, udeležile zlasti članice stolnih kongre-gaoij, ki so prejele tudi sv. obhajilo. Končno pa ne smemo pozabiti še dveh veličastnih slavnosti, ki pridala, kako je posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu navdala z novo gorečnostjo vse stanove in vse sloje. Dne 8. decembra so do zadnjega kotička napolnile stolnico dijaške in akademske kongregacije, ki so ! prišle k ponovitvi posvetitve Marijinemu brezmadežnemu Srcu in k skupnemu sv. obhajilu. Novega leta dan 1944 pa so istotako popolnoma napolnile cerkev sv. Nikolaja članice ženskih kongregarij, ki so ponovile posvetitev in izročile dragocen oltarni prt brezijanski Mariji. Pri obeh slavnosiih je imel govor prevzvl-šeni gospod knezoškof. Za Novo leto želimo vsem tem Mariji posvečenim množicam, da bi vsakdo z ozirom na svoj duhovni napredek in na resno prizadevanje za srečno večnost mogel za svojo osebo reči isto, kar je izjavil o sebi — in nam o tem poroča lanski »Rogoljub«, na str. 214 — sam prevzvišeni gospod knezoškof dr. Gregorij Rožman: >To kar sem, se imam izključno in edino zahvaliti Marijanski kongregaciji.t
V	fari naših zavetnikov
Pogled v preteklo leto nam kaže lep »apredek v verskem življenju. Ustanovilo se jo »Apostolstvo mož in fantove, ki ga vodi g. župnik. Društvo si je nadelo zlasti nalogo, skrbeti za udeležbo pri duhovnih obnovah, ki se jih vsak mesec udeležuje že precejšnje število mož in fantov. Zelo delavno jo tudi društvo žena in mater, ki pridno deluje zlasti v dobrodelnosti. Dasi je verska misel zelo napredovala, še kljub temu ni zajeta vsa fara. To r.am kažejo podatki o udeležbi faranov pri službi božji. Od 7283 fara-nov (ljudsko štetje 31. VII. 1943) se je udeležuje 2305 faranov, in sicer C23 moških in 1234 žensk ter 448 otrok, kar znaša 31.0% župljanov.
Kronist je pogledal tudi v matične knjige, ker tudi iz njih razbere duhovno rast fare. Rojenih je bilo 75 faranov: 40 moških, od teh 3 nezakonski in 35 žensk, od teh ena nezakonska. Umrlo je 63 faranov: 35 moških in 28 žensk. Najstarejši moški je bil star 90 let, najstarejša ženska 80 let. Umirali so za različnimi boleznimi, mnogi od njih za kapjo. — Poročenih je bilo 37 parov; 4 pari so se šli drugam poročit, en par pa jo prestopil y katoliško cerkev.
1. I. 1944 praznuje fara 10-letnlco svojega obstoja. Njen ustanovitelj kakor tudi njen prvi župnik je bil p. Kazimir Za-krajšek.
Župnija sv. Antona na Viču
V	letu 1943. je bilo raz leče vrženih B7 parov, 9 manj kot lani. Od teh je ostalo zvestih svojemu patronu sv. Antonu Pad. 41 parov, ki so si pred njegovo podobo obljubili večno zvestobo. Priznali je treba, da se Vičani ženijo po pameti. Gledajo na to, da ni prevelikih razlik in da se ne ženijo niti premladi niti prestari. Najmlajša nevesta je štela 18, najstarejši ženin pa 60 let. Ker je bilo veliko število Vičanov v internaciji, kjer ni bilo misliti na ženitev, je število porok y tem letu manjše za 12.
Ta presneta štorklja nam tudi to leto tli bila preveč naklonjena. Kakor lani je
tudi letos le dvanajstkrnt potrkala na okna naših hiš in prinesla 4 dečko in 8 deklic. Bolj radodarna je bila v bolnišnici in šlajmerjevem domu, kjer je naše dobro matere razveselila z 01 krepkimi dečki in 30 lepimi deklicami. Med temi sla bila tudi dva bratca, ki sta v istem času prišla na svet. Ko pa sla videla, kako žalostne razmere vladajo v naši domovini, sla se poslovila za vedno in odšla v večnost. Na svet je prišlo tudi 6 otročičev, ki pa zaman povprašujejo po svojih očkih, ki jih od nikoder ni. Torej je bilo v naši župniji rojenih nad sto otrok (103), t. j. eden več kot lansko leto. — Lani smo dobili 65 dečkov in 38 deklic. (Rog ne daj, da bi šlo v tem razmerju naprej, sicer bo. na Viču zmanjkalo deklet.)
Tem novim kričačem je naredilo prostor nič manj kot 100 preminulih župljanov, za 4 več kot lani. Doma je umrlo 30 moških in 30 ženskih oseb, v bolnišnici pa 27 moških in 19 žensk. Kakor bereš v mrliški knjigi, jo največ ljudi umrlo zaradi srčnih bolezni. Toda tudi nesrečna jetika ni prizanašala, pobrala je 14 oseb. Rak nam je ugrabil 8 ljudi. Štiri Vičane je zadela kap. Nesreča je zahtevala 4 žrtve. Od otrok, ki so komaj dopolnili dve leti starosti, jo umrlo pet dečkov. Dokaj Vičanov jo doseglo lepo starost. Devet mož in osem žena je umrlo v lepi starosti nad 80 let. Ena Vičanka pa jo dosegla celo slarost 96 let. Pa bi še živela, ko bi je po nesreči ne povozil vlak. Velika večina Vičanov je umrla spravljena z Rogom. Njih trupla so pokopana na žup-nem pokopališču na Viču, kamor je bilo pripeljanih 84 oseb, 27 pa jih počiva na pokopališču pri Sv. Križu.
Končno je treba še povedati, da do-beršen del viške župnije leži izven žične meje. Za te ljudi se vsako nedeljo in zapovedan praznik opravlja služba božja v opekarni na Vrhovcih. Vodstvo tovarne gre stvari na roko kolikor more. Delavci sami očistijo in pripravijo prostor, dobri verniki postavijo in okrase oltar, ostali verniki pa napolnijo prostor, pripravljen za službo božjo.
Sveta Družina v Mostah
Najmlajša ljubljanska župnija se je vsa dosedanja leta ponašala z najbolj aktivno življenjsko bilanco. Lani n. pr. so je rodilo 108 otrok, umrlo pa 54 župljanov. Umrlo je torej natančno polovico toliko župljanov, kot se jih je rodilo. — Letos pa je bilo 87 rojstev in 50 mrličev. Prirastek 37 seveda vsekakor zadovoljiv. Zanimivo jo, da je bilo rojenih le 37 deklic, fantkov pa 50. Umrlo pa je samo 20 moških, žensk pa 30. Umrlo jih je največ za rakovo boleznijo in kapjo. — Zaradi tega je razumljivo, da so štirje umrli neprevideni. Samomora ni bilo.
Povprečna starost moških mrličev jo bila zelo visoka, in sicer 78 let, kljub temu, da ni umrl nihče v starosti 82 let ali več. Najmlajši mrlič je bil star šest mesecev. Pri ženskah je bila povprečna starost 34 let, četudi je dočakala najstarejša ženska 89 let, najmlajša pa 1 leto. Povprečna starost vseh mrličev: 52 let.
Porok je bilo seveda v letošnji vojni dobi tudi manj kot pred vojno: vsega skupaj 47 parov, torej približno 25 parov manj kot v normalnih časih. Najstarejši ženin je bil star 62, najmlajši 19 let, najstarejša nevesta 44, najmlajša 19 let. Povprečna starost ženinov 30, nevest 21 let. Povprečna starost vseh poročencev 27 let — kar normalno — ne prezgodaj no prepozno!
Verskih prestopov je bilo 8, in sicer 6 iz starokatoliške, 2 iz pravoslavne vere.
Kakor vsako leto, smo tudi letos uredili približno isto število nepravilnih zakonov.
Spodnja Šiška
Življenje naše župnije ni motil noben hujši pretresljaj. Matične knjige no kažejo dosti drugačnih številk kot v mirnih časih.
Samski stan je pred oltarji naše cerkve zapustilo 51 parov. Dva naša žup-ljana sta se vzela v Ponte del Olio pri Piacenzi, kjer jo bil ženin konfiniran.
Luč sveta je zagledalo v župniji 01 fantkov in 40 deklic. Prav za prav jih ie bilo rojenih doma le 8, 81 v porodnišnici, 18 v Šlajmerjevem domu; skupaj 107 (lani 117, 52 dečkov in 65 deklic).
Doma je umr.lo 39 ljudi, 40 pa po bolnišnicah. En faran jo hil žrtev komunističnega napada na vlak pri Trebelj-nem, eden je utonil v Gruberjevem prekopu pri kopanju. Med umrlimi sta bila dva, starejša nad 00 let, 10 čez 80 let, 15 čez 70 let. Pet otrok jo umrlo, preden so dopolnili prvo leto.
Žalostnih dogodkov kot prejšnje leto, ko so padali na cestah ljudje, zadeli od komunistično krogle, letos, hvala Rogu, ni bilo.
Bolnišnica — deseta fara
Kakor povsod drugod, tako so pozna vpliv vojne tudi v matičnih knjigah v bolnišnici, zlasti v rojstni knjigi. Prva vojna leta niso mnogo vplivala na padec rojstev v porodnišnici, letošnje leto je pa kar občutno. Dočim jo bilo v prejšnjih letih povprečno dva do trikrat več rojstev kot smrti, jo padlo letos število rojstev od rekordnega števila dvatisoč v lelu 1933. ter od števila 1403 v lanskem letu, na število 1216 v letošnjem letu. Zlasli so začela padati rojstva proti koncu tega leta. V novembru so bila le še tri rojstva več kot smrti, v decembru je pa že zmagala smrt nad življenjem. Pričakovati je, da bo število rojstev Se padalo, ako bo materam z dežele še nadalje zaprta pot v porodnišnico. Sedaj more nuditi porodnišnica zavetje skoraj izključno materam iz Ljubljano ter njene okolice in malemu delu Notranjske, skupno kakih 25 župnij. V decembru 11. pr. so nnglo iz vso Dolenjske od Škofljice dalje v Ljubljano le 4 matere-po-rodnice.
Manj kot v rojstni knjigi se pozna vojna v mrliški knjigi. Le mrliške diagnoze, kjer je precejkrat zabeleženo kot vzrok smrti: ustreljen, ranjen od mine ali bombe, pričajo o rdeči zarji revolucije pri nas.
Kot posebnost v mrliški knjigi je tudi to, da jih je umrlo v letošnjem letu v Ženski in Otroški bolnišnici mnogo manj kot lansko leto, dočim je število smrti v Zavetišču sv. Jožefa precej naraslo, v SploSni bolnišnici jo pa bela žena odložila svojo koso skoraj pri istem koraku kakor lansko leto. Skupna mrliška knjiga v Splošni bolnišnici za vse zavode izkazuje skupno število umrlih 810; pretežna večina je Ljubljančanov, oziroma sedaj po sili razmer v Ljubljani bivajo-čih stanovalcev.
OBVESTILA PREVODA
Prodaja mesa in mesnih izdelkov na odrezek »J-3«
Potrošniki bodo v soboto. 8. januarja, prejeli pri svojih mesarjih 15 dkg govejega mesa in 5 dkg mesnih izdelkov proti odvzemu odrezka »J-3c januarske živilske nakaznice, izdane od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani.
Vsi zavodi in bolnice, kateri prejemajo živila na skupno bone, morajo v petek, 7. t. 111. dvigniti bono za nakup mesa na Prevodu, Gosposka ulica 12-1., soba št. 7, od 8 do 10 dopoldne.
Dodelitev mesa mesarjem
Vsi mesarji morajo biti zaradi dodelitve mesa v pelek, 7. t. m. točno ob 8 zjutraj na Mestni klavnici.
Dodatne živilske nakaznico za težake
bo mestni preskrbovnlni urad delil samo po Številkah potrdil, tnko da pridejo na vrsto v potok 7. januarja 1—100, v soboto R. januarja 101—200, v ponedeljek 10. januarja 201—300, v torek 11. januarja 301—400, v sro-do 12. januarja 401—500, v četrtek 13. ja-nuarja 501—(100, v potek 14. januarja 601— 700, v soboto 15. januarja 701—800, v ponedeljek 17. jnnuarja 801—900, v torek 18. januarja 901—1000, v sredo 19. januarja 1001— 1200. Urad poslu.io v ta namen vsak dan od 8—12 ln od 14—17.30 v I. nadstropju palačo Bata, 6oba 3.
Skrivnost večnega življenja
Pišite zalepke
Pokrajinska poštna in brzojavna direkcija v Ljubljani opozarja občinstvo, da ima v zalogi še veliko količino dopisnic in zalepk. Zato priporoča občinstvu, da se v času poman jkanja j znamk poslužuje za dopisovanje teli j dopisnic in zalepk.	j
NajvočJIh resnlo llvljonja »o človeStvo prav zave šolo v častil nujhujšo stisko. Kadar se zaradi njegovih napak In zmot ruši, kar jo bilo v loku stoletij ustvurllo posvetnih dobrin, kadar jc vsak posameznik ogrožen v samem svojem bitju, kadar tudi tuij-ostrejši um ne vidi pred seboj bodočnosti drugače kakor v obliki velike neznanke, takrat so vnovič odkrivajo skrivnosti, ki jih je bil človek v časih, ko mu je bilo, z vsemi čuti pogremjenemu v materijo, dobro, pozabil kot nokiij nestvarnega ln zato nepotrebnega, neaktualnega, celo Škodljivega. To so tiste svete skrivnosti, ki se jim jo roga! povprečni izobraženec, za katerega jo obstajalo samo to, kar je mogoče zagrabiti, uživati in Izkoristiti v lastni prid — neprijem-Ijive ideje duha in hrezsnovne vrednote sren pa so za tako ljudi in čase, ki jili vodijo razumu rji iu računarjl, gole Izmišljotine žre-eov In ut\aro žensk. Toda sveto jc sveto naj ga tudi cela pokolenja v znamenju svoje »znanosti« »ametajo (ziikiij vsako Ima svojo znanost, ki pa ni znnmvt, zukaj prava je smo ena in večna) ,in kadar se začno človeku majati temelji, ki jih jo bil postavit svoji eksistenci in svoji civilizaciji, takrat se spomni biserov, ki jih je v svojem brezumju, bodoč po blatu teptal.
Mod to sveto resniee spnda predvsem skrivnost večnega življenja — skrivnost zato, ker ne spada mod tiste resnice, kakoršna Jo resnica, da je dvakrat dve štiri, In jo more znto mirno tajiti vsak in si pri tem domišljati ,da je izredno Izobražen. Skrivnost večnega življenja moremo imenovali naravnost osnovno resnico krščansko vere ln kulturo. Posebno slovesno jo Je Kristus razodel, ko mu jc .Marta V9a v sol/ah tožila, da je njen brat umrl in že četrti dan trolml v grobu. »Kdor v me veruje,« jo odgovoril, • 1k> živel, tudi če umrje, In kdor koli živi In t me veruje, vekomaj ne bo umrl. Veru-j<\S tot« Pes je vesoljstvo minljivo; toda človek po noskončni vrednosti svojega Odre-šenlka In odrešenja »smrti ne bo vi Ul«, Co Jo tomu odrešenju vrodno nn zemlji živel, bo po telesni smrti njegova ncumrjjJa duSa bodisi tnkoj bodisi po gotovi dobi zadošče-van.ia In očiščevanja v vleah, živela poslej z Ilogom večno življenje, telo pa bo prnv tega življenja sodeležno po vstajenju tnei-n na dan poslednje sodbe, da bo v preobraženi obliki moglo z dušo večno živeti v neporuš-1 ji vi medsebojni harmoniji. Modrim je so-veda to težko verjeti, ker njim, ki vse merijo po svoji na minljivost, večno meno ln relativnost usmerjeni pameti, vso večno, prekonaravno, svelo in božjo nedojemljlvo In tuje — no tnko žlahtnemu srcu ln razumu, ki zna ponižno sprejemati luč, glasove In razodetje Kevldnegn In mu jo odkrito, knr so skriva nadutosti zemskegn duh«, ki jo sam sebi všeč, četudi je danes, jutri pa ga že ne bo. Ml pa verno, da smrti nI, da je premagana ln cel6 to ve kristjan, da ne bo poveličan snmo človek, ampak da bo na svoj način preobražen.in deležno vse božje stvarstvo, tako da bosta »novo nebo in nova zem tja-. Nič torej nI propadlo, kar jo dobrega in lepega, So lepše In popolnejšo Iki, in res jo življenjo življenja vredno, kolikor je pravo, zakaj večno bo, So povišano lio In no-skončno bogatejšo v svojem božjem Izvoru, v katerem nikoli no bo usahnilo. To je perspektiva, v kntorl kristjan gleda življenjo v neskončnosti nžlvnnja božje popolnosti In žele v svitu te onostrnnske glorije ima tudi minljiva posvotna kultura svojo pravo vrednost, da radi delamo zanjo in jo bogatimo in speoio aelernitatis, v luči večnega dulin, ki jo llog. Kdor gleda drugače, pn naj Se tako daleč in visoko stremi v človekovo iiopolnost, v čim večji tostninskl blagor čim večjega Števila nli v dovršeni družabni raj na zemlji, so trudi zaman; on je, ki bega za utvn-rnmi In so zbudi iz njih šele, ko se mu začno podirati v tresku iu grmenju velikih zgodovinskih preobrntov.
To misli se bude, čo premišljamo rnstočo Število knjig na sodobnem književnem trgu, ki se pečajo s svetim, z vrednotami vere, z nadnaravnimi resnicami in z bogoljubnim življenjem bodisi s stališča teologa-sistema-tika bodisi s stališča učitelja duliovnegn življenja v praksi; poslednje knjigo so pobožno v specifičnem pomenil besede, najsi se tudi v stilu in metodi, kako vprašanja svetega obravnavajo, razlikujejo od starih molitvenih, asketskih in mističnih del. Toda ni toliko za naš čns značilna kvantitativna rast tega II-terarnoga ustvarjanja, kolikor kvaliteta. Medtem ko v dobnh mirnega in udobnega življenja, ko se duhovno življenjo snmo v varnih mejnh ustali in poleni ter Izgublja nn samotvorni ln oplajnjočl sili, tudi po-ho/.no slovstvo prerašča mnogo plehke, neizvirne, zgolj posnemajoče in Sablonske In zato tudi no u/.igajoče zeli, pa časi usodnih odločitov, kakor se dnnnšnji, pornjajo tudi nn področju svetega klene in težko plodove. Med vsomi narodi zapada cvete prav v zad-
njih dvoh, treh burnih desetletjih pobožna literatura visoko kakovosti tako glede problemov, ki Jih moleča In premišljajoča duša doživlja do pretresa, kakor glede načina, kako zngrabljo srce In um; zares poduhovlje-no in pouotrnnjnno je gledanje na svete reči, kakor ie eno stoletje ne, ko se je pasel na gredah kulturnega življenja racionalizem z vsemi svojimi razkrajajočiinl izrastki. Tudi med nami to opažamo In smemo po pravici šteti med znamenja nove zarje, ki »e počasi prižiga oh obnovi naših duS, katero smo v hlepenju za manjvrednimi blagri guhlli, pa so zopet odkrito zahrepencle po Btudenciti resnice. Co samo zadnja leta omenjam, smo dobili dr. Potufnikovcva »Dobrega pastirja« in »Aicetlko«, TeraSer« »Steze resnične popolnosti«, tudi tir. Grivteva »Cerkev« spada kot močna spodbuda k ponotranjenju noše pobožnosti semkaj, da ne pozabim tako zaslužnega dela, kakor je N. A. 1'ienitnika prevod »Hoje za Kristusom«, zakaj to tako delikatno mistično delo, ki je v Izvirniku prava pesnitev, se more duše prav prijeti le r takem prevodu, kakor je njegov. Važno mesto Imajo v te vrste literaturi kajpada tudi molitvenlkl rfr. 1'etjaknvi In dr, Vrr-tnrjevi kakor tudi dr. I.ukmunovl prevodi del cerkvenih očetov.
Pravkar pa jo Ir.Slo novo ftlvo to vrstet dr. P. Human Tomlnee OKM Je objavil razmišljanja o vleah pod naslovom Skrivnost poslednjega usmiljenje,' Tako kratek uvod. v katerem nvtor podaja nauk Cerkve o vleah, kakor zgledi In razmišljanja ter sklep, ne ir.britnn misli o neiimrjočnostl človekov« duše, nabrano Iz literaturo od Avguština do Dostojevskega, služijo za okvir centralnemu delu, ki predstavlja prevod knjižico »Skrivnost vto«, knter.1 jo Izšla t. 19.13 v Monako-vem v znani založbi Ars Baera. V tej knjižici jo neznnn avtor ztipisnl mUll, katero mu je razodela tloklleo Iz alpskih dežel, ki je. razsvetljena po božji milosti, videla In slišala o il\Ijenju, ki ga trpijo rnjno verno dušo v vleah, to, česar ne vedo modri tega sveta. Nehote so spomnimo ene največjih mlstklnj katoliške cerkve svoto Katarino genovsko (1447—1510), ki jo bila po liogu deležna Izredno milosti, da se jo tnko globoko zamaknila v videnje In sodožlvljanjn tistega dela večnega življenja, ki ga morajo prostati duše umrlih članov Cerkve v vleah, da So se tudi teologi zatekali 1« »o So zatekajo k njenemu slovečomu »Traktatu o vlenh«. .lo-zik, ki ga govori neznana deklien nn»ih dni, jo preprost ko jezik čiste dušo v cvetju nedotaknjene mladosti, pn v svoji otroški preprostosti sega v globine, ki so hladni analizi razuma nedostopno: hkrati govori ta no-dolžna duša Iz. potreb in stisko pa hrepenenja sodobnega človeka in očlvidno pa navdihu ilulin odzgoraj, zakaj drugače nI mogočo razložiti, kako bi mogel zgolj naravni vpogled v tako težaven problem, kakor jo življenje d uš v vlenh, ki trpe knzen za grehe, za katero So niso zadostile, hkrati pn živo v gotovem pričakovanju gledanja neskončno popolnosti božjo, tako zndovoljlvo rešiti (kolikor se sploh da) marsikaj, kar bi nam sleer ostnlo dO konca zakrito ali vsaj veliko manj doumljeno in soohčuteno.
Zgledi ln razmišljanja, ki Jih Jo dr. R. Tomtnoo dodal iz preteklih In Iz nsSih časov, iz svojih refleksij In Iz. pričevanja ter del svetnikov in pisateljev pa raznih dogodkov |n hI se vsa nnnaSnjo na skrivnost očiščevnnia rajnih duš v vleah, razodetja neznanega piladega srca dopolnjujejo; zelo bodo služila dušnemu pastirju, pridigarju In katehetu. Ta dodatek so avtorju knjigo nn-rekovnll pedtigošk) nnmenl, medtem ko hI gn bil pisatelj, ki bi mu ne bilo do tega, mogoče Izpustil, da bi dal posamezniku, ki jo o problemu onoslranskega življenja že sntn razmišljal priliko, da se, nemoton od prnktičnih vidikov dušnega pastirja, po poti, ki jo ubira sveta duša neznanko, So I bolj v ta misterij poglobi. Nn vsak nnčln pa bo od teh dodatnih razmišljanj imelo j velik prid ljudstvo, ki jo pri nas tako prisrčno udano pobožnosti priprošenj za rnjno dušo v vleah in prošenj do njih, saj jc zelo utomeljeno mnenje mnogih učenikov Cerkve, da morajo vorne duSo v vieah zn nas uspešno moliti in pro«itl. Skrivnost vočno-ga življenja, ki srno so jo ob priliki tega dela na področju naše sodobne duhovne literature v teli vrsticah v nekaj skromnih obrisih spomnili, — to hočemo nn konou posebej poudarili — jo o.den najvažnejših faktorjev, ki moro spričo veliko privezanosti našega naroda na to versko resnico Iz-
datno pripomoči k njega religiozni In nravstveni obnovi,	_o_
i Založba Anton Sfiligoj, Ljubljana, 1913
UBSQfeoliišQ»SlfET«
Pregled scenskega knjižnega trga v letu 1943
(Nadaljevanje.)
b) prevedeno pripovedaištvo,
V letu 1944 je cvetelo predvsem prevodno slovstvo, kajti občinstvo je kon-sumiralo veliko branja ter so nekatere založbe živahno delovale. Prvenstvo gre »Slovenčevi knjižnici«, ki vsa ta vojna leta opravlja največje kulturno poslanstvo s ceneno ljudsko knjigo, ki jo pošilja vsakih deset dni v javnost. Njej se je pridružila »Dobra knjiga«, ki izdaja vsak mesec eno knjigo, ki pa so že izbrane z ozirom na naturalistični etos ter ne ustrezajo več zahtevam ljudske povesti. Ljudska knjigarna izdaja literarno pomembna dela iz svetovne književnosti v ebirki »Naša knjiga«. Tudi založba »Plug« si je stavila isto nalogo. Največji odstotek pa odpade na Slovenčevo knjižnico, ki je v zadnjih treh letih izdala že 75 knjig!
Naj navedem prevode najprej iz I. germanskih literatur: a) iz nemščine prelep flamski .roman »Oče Damijan« (Hiiner-mann), o misijonarju med gobavci na daljnem Vzhodu, ter lepo zgodovinsko moderno povest ene največjih katoliških pisateljic Le Fortove: »Veronikin prt«. Švica je stopila pred nas z lepo planinsko povestjo H. Federerja: »Pilatus«, Šle-zija pa z duhovito Kellerjevo zdravniško-amerikansko, skoraj detektivko »Moj jaz
na oddihu«, — Luthrov življenjepisni roman pesnika Lermonotova »Demon« je izšel v drugi izdaji. — b) iz nordijskih literatur: prvo mesto imajo gotovo žlahtne novelice Selrae Lagerlofove »Dekle z Močevja«, ki so pravi biseri svetovnega slovstva. Najbolj bran roman iz teh krajev pa je Gulbransonov, epopeja »Dediščina gozda«, ki je v dveh delih izšel pri »Dobri knjigi«, ter nam nadaljuje za sedanji čas dobro tradicijo nordijskih mojstrov, ki tudi etično stoje sila visoko. Jacobscnova »Borba z bogovi« pa je nas malo razočarala spričo drugih njegovih del, ki jih poznamo. — c) iz finščine je nas presenetil roman »Katrina« pisateljice Salminen. Z njim je podala pravo epopejo finskih mornarjev ter močno podobo matere, ki ne pride kmalu iz spomina.
_ II. iz slovanskih literatur: a) iz hrva-Jčine smo dobili v prevodu tri zanimiva dela: roman Mile Budaka »Musinka <, ki
je nekakšno nadaljevanje velike epopeje ' sOgnjišče«, oziroma še boljše; izsek iz nje. Košutičeve obširna povest »Z naših njiv« je prav tako sodobna podoba zagorskega kmečkega življenja, gledana z drugačnimi očmi, kakor je svoj čas na pr, Bistriško Marijo gledal Krleža, ter predstavlja nbpnem z Budakom odpor proti Krleži in Lepa povest, V novem prevodu smo do-
njegovemu duhovno razdiralnemu delu. bili tudi enega najboljših hrvatskih starejših romanov, Šenoino »Zlatarjevo zlato«, ki predstavlja klasično hrvatsko zgodovinsko povest.
b) iz srbščine: čosič »Dva svetova«,
zanimivo idealistično in celo religiozno delo, kakor ga redko najdemo v srbski literaturi, c) iz bolgarščine: roman iz Do-brudže najboljšega bolgarskega pisatelja Jovkova: »Domačija na meji« ter zgodovinska novela Zagorčinova »Ljubezen kraljične Sofije«, č) ie češčine: poleg »Pravljic« Božene Nemcovc smo dobili še ljudsko povest o pravem župniku »Go-lofcček«, ki jo je spisal J. Š. Baar, d) iz slovaščine zanimivo karikaturo demokratičnega predvojnega življenja med urad-ništvom Jesenskega »Demokrati«. — e) iz ruščine: Gogoljeve klasične »Ukrajinske povesti«, polne pravljične groze in duhovnega demonstva ter Merežkovskc;ja študija o Michellangelu, f) iz poljščine znano najbolj popularno poljsko delo: zgodovinski roman Sienkievvicza »Quo va-' dis« v priredbi za Mohorjevo družbo (I. in j II. del) ter kot slikanico v Beranckovi ilustraciji pri Slovenskem domu, ki ima v 1 svoji zvrsti kakor slovenski roman v sli-i kali pri nas svoje prvenstvo. Velik uspeh i je imela tudi ljudska povest M. Rodzie-j vsizcovvne iz litvanskih krajev »Dewaj-tis«,
I III. iz romanskih literatur: a) iz fran-
coščine: klasično povest Lotijevo »Islandski ribič«, dva romana enega večjih katoliških pisateljev Bordcauxa »Raymon-da« in »Srce in kri«, ki sta vredna branja prav kakor povest drugega katoliškega akademika R. Bazina »Osamljena«. To leto smo dobili tudi prvega Gionoja »Žetev«, ki predstavlja značilni francoski naturalizem z vero v prvotno debrega človeka. V novem prevodu je izšel klasični zgodovinski roman V. Hugoja »Notcr-damska cerkev v Parizu«. Zbirko francoskih aforižmov o ljubezni predstavlja majhna knjižica »Misli o ljubezni«, ki pa so nekatere izrazito naturalistične in la-scivne ter se zelo malo prilegajo v sodobni čas duhovnih obnov, b) Iz italijanščine: na prvo mesto spada Fogazza-rov pesniški roman »Pesnikova skrivnost« ter Pirandellov relativistični roman »Pokojni Matija Pascal«. Potem bi imenoval Cespedcs sodobni romar o dekliški vzgoji »Nazaj ni poti«. Slabši sta Nlcodetni-jeva »Postružka«, ki je sicer kot drama dosegla svetovni uspeh, ter sentimentalna povest slepca Salvanescija »Sonce v senci«, ki ima pa svojo ceno v tem, da je delo slepca o slepcu ter se odlikuje po veliki moralni moči. Biondolillojeva antologija »Sodobni italijanski pisatelji« izpopolnjuje galerijo sodobnih umetnikov ter daje kratko informacijo o njih. Med literarnimi biografijami omenjamo Cri-vellijevega »Ralfaela« (izšel skupaj z Mcrežkovskcga »Michelangelom« ter
Fraccarolijevo »Nestanovitno srce«, zgodba iz glasbenega življenja.
IV. iz angloameriških literatur: prvenstvo ima Crouin s svojim romanom iz zdravniškega življenja »Citadcla« ter Brimlicld z dvodelnim indijskim romanom »Prišlo je deževje«, dasi je zelo naturalističen. Izmed starejših pa gotovo dvodelni klasični Dickcnsov roman »t)or-ritova najmlajša« ter — roman v slikah po klasičnem Scotovem romanu »Ivan-hoe«, ki so ga izdali Slovenčevi uredniki. Pomembni prevodi so Cloeta Stuarta »Kolesa se vrtijo«, epopeja iz burskih selitev, Melivlla »Beli kit«, pomorska povest, Bitckove »Vzhod in zapad«, novela iz nove Kitajske, ter Sicmbeck »Sadovi jeze« (I in II. del). Dobili smo dva prevoda iz L.Londona: »Jerry na otokih« in »Pustolovko«, pa tudi življenjepisni roman o Londonu »Mornar na konju« (Stone Irving). Dva Corwooda (»Ogenj divja« in »Blisk«), Haggardova »Roža sveta« in Blackmooreva »Loma Doone« sta ljudski povesti, Wrenovi »Trije bratje« pa afriška detektivska, Kiplingova »Knjiga o džungli« ter Borroughsov »Tarzan« pa spadata že v mladinsko literaturo. Kruilovi »Borci proti smrti« je znanstvena reportaža o najnovejših zdravniških odkritjih. Stonejeva »Sla po življenju«, življenjepisni roman o francoskem slikarju, ie izšel v drugi izdaji.
Tak ie bil slovenski nrevndni Irif v
lelu 1913,	'	td
k
i
Pretiskane znamke pridejo v promet
Narodba šofa pokrajinski* upravo v Ljubljani o dajanju protlskanih poitnih znamk v promet so glasi:
Pokrajinska direkcija poŠto, tolegrafn in tolofonn v Ljubljani naj da v promot dosedanjo poštno znnmko s protiskoin, knkor sem odobril s svojim odlokom J'. T. Stov. 14266 4,1 o,l 15. decembra 1013.
DosodanJo znamko bodo po tem preti-skano z grbom Ljubljansko pnkrnjino, torej z orlom vojvodlno Kranjsko in napisom »Ljubljanska pokrajina — 1'rovlnz Laibach« oz. »Trovlnz Laibach — Ljubljanska pokrajina«.
V promot pridejo naslednjo znnmko: 1. frankovne znamko z nominalnimi vrednostmi po 0.0.-), 0.10. 0.15. 0.20, 0.25, 0.30, 0.35, 0.50, 0.75, 1, 1.25. 1.75,
Kazon teh znamk pridejo v promot tudi dobrodelno znamke zii zimsko pomoč, za siroto, za brozdotuco in za Slovenski KK.
Dobrodelno znnmko z označbo »Zimska pomoč — Wlnterhllfe« alt »Wlnterhllfo — Zimsko pomoč« bodo Imele pretisk na letalskih 7.nanikuh nominalnih vrednosti po 0.23, 0.50, 0.75v 1, 2 in 5 tor skupnim pribitkom 100 lir.
Isto znnmke 7, enako nominalno vrednostjo in enakim pribitkom bodo pretipano z označbo »Sirotam — Den NValsen« alt »Den Wnisen — Sirotam«.
Obe frnnkovnl ekspresni znamki po 1.25 in 2.50 liro bosta za dobrodelni označeni s
protiskoin »Brezdomcem — Den Obdachln-
........... 2.55, 5, 10, 20, 1 sen« oz. »Den Ohdaehloson — Brezdomcom«
25, 50 lir in ekspresna frankovna znamka ' tor vsak z vrednostjo pribltka 50 lir.
po 1.25 lire;	I 7, rd^im križem In označbo enakega pri-
2. letalsko znamke z nominalnimi vred-[	M(kii bogta o)io 8nnmk( prctiskuni v korist
nostmi po 0.25, 0.50. 0.75. 1. 2. 5, 10 in eks- ■	slovcnHkc(!a K,lofioKn križa. presna letalska znamka po 2 liri: |
3 portovne znamko z nominalnimi vred- Ta naredim stopi v veljavo z dnem oh-
nostmi po 0.05, 0.10, 0.20, 0.25, 0.30, 0.10. 0.50,	javo v Službenem listu Šefa pokrajinsko
1 in 2 liri.	upravo v Ljubljani.
Pri pospravljanju
siffonske. oranžsdne. Itmo-nadne, Jogura in ookaftce
pa Vas naprošamo, da nam sporočite, da pridemo tudi po poedine komade, oziroma jih sami dostavite MORČ IHIL • LJUBLJANA proti odškodnini na naslov $martlnstaa cesta 11 (tramvaj, postala)
hišnih prostorov ste našli razne steklenice, med njimi
Novi grobovi
f Franc Zabavnik. Na kliniki v Ljubljani je izdihnil po daljšem trpljenju uradnik Pokrajinske uprave, 56-letni k- Franc Zabavnik. Rajni je bil svojčus II let organist na Igu, v Dolu pri Ljubljani pa je pruv tako služboval kot organist polnih 12 let. Po prihodu v Lubljano je vodil več pevskih zborov. Zapušča ženo Marijo in pet otrok, ki jih je vzgojil vse v zglednem krščanskem duhu. Blagega očeta bodo pokopali v petek ob dveh pop. iz kapele sv. Frančiška na Žalah. Naj počiva v miru, njegovim dragim naše iskreno so/ulje.
■f Josipina Brate. V Ljubljani je umrla vpokojenka tobačne tovarne gospodična Brate Josipina. Blago rajnico bodo pokopali na praznik, ob 3 popoldne, iz kapele sv. Janeza na Žalah. Naj počiva v miru, njenim dragim naše sožalje.
Pogreb ponesrečenega domobranca
V petek, 31. decembra, se je ponesrečil domobranec Dejak Franc iz Dolenje vasi pri Ribnici. Umrli je najstarejši sin ugledne krščanske družine Dejak. Svoj-čqs je bil član domače Vaške straže, ki jo je pa moral pustiti zaradi bolezni. Ko so vdrli v vas komunisti, so ga šiloma odvedli s seboj in vlačili okrog dva meseca, dokler se ni šiloma znebil suženjskega življenja. Ves izčrpan je prišel domov, a ko se je malo opomogel, se je javil k domobranski legiji. Bil je mirnega značaja, delaven in zelo navezan na domačijo.
Pogreb, ki se je vršil k Sv. Križu v nedeljo popoldne, le pokazal kako so domobranci bratsko povezani med seboj. Oskrbeli so mrtvemu tovarišu lep venec in se udeležili pogreba prav častno. Na zadnji poti so ga spremili tudi vsi sofa-rani, bivajoči v Ljubljani. Ob odprtem grobu se je od pokojnika poslovil domači župnik g. Škulj. Ob ugodnejši priliki bodo prepeljali truplo na domače pokopališče, N. v m .p.I
Slovani zlasti Grki. Člani »Svete veze« so hoteli z vsemi sredstvi zatreti nevarne pokrite. Kadar koli je kje nastal kak upor proti reakcionarni vladi, so se zbrali na kongres in se posvetovali o vojaških odredbah za zadušitev upora. Tuko so se zbrali leta 1KJI v Ljubljani, da bi se posvetovali o razmerah v južni Italiji. Po sklepu kongresa so avstrijske čete naglo razgrnile ital. upornike. V Ljubljani so
v času kongresa vršile najrazličnejše sluvnosti. ki nuj bi krajšale čas imenitnim udeležencem. Življenje onih dni v našem mestu nam lepo popisu je Ivan Tavčar v romanu »Izza kongresa« prosincu
1652. leta se je rodil v Sen ju Pavel Ritter-Vtezovič. Bil je ined drugim tudi sodelavec našega zgodovinarja Ivanu Vajkarda Valvasorja kot bakrorezec in zgodovinar. Vitezovič je v prvi vrsti zgodovinar; njegova znanstvena dela so pisana večinoma v latinščini. NajpomembnejŠe in najboljše njegovo pesniško delo je Otlilenje sigetsko. Napisal je obsežno Kroniko ali ti spo-men vsega sviela vikov. Redno je izdajal koledar. V rokopisu je zapustil latinsko-hrvaški slovar. Za njegovo delo je značilno prizadevanje za enotnost pravopisa, knjižnega jezika in narodnega imena, pod hrvatskim imenom je hotel združiti vse južne Slovane, on je nekak nredhodnik teorije o planinskih Hrvatih«, ime, ki naj lv predstavljalo Slovence.
189'5. leta je umrl na Dunaju Slovenec Jožef Štefan, odlični fizik in pro fesor na dunajski univerzi.
Za duna&nji <lan
Koledar
Cetrlrk, 6. prosinca: Sv. Trije kralji; razgl. Gospodovo; Makra, devica in niučenlca.
Petek, 7. prosinca: Valentin, škof; Krispin, škof; Teodor, spoznavaiec; Adrih, škof.
Sobotat 8. prosinca: Sevedn, opat; Apolinar, škof; Teofil, mučenec; l£r-hard, škof.
Dramsko gledališče »Potopljeni svet* — Izven. Ob 17.
Operno gledališče »Trubadur« — Izven. Ob 16.
Kino »Matica«
»Ko dekleta zorijo...t — Predstave oh 10, 13.30, 15.30 in 17,30.
Kino »Union« »Enkrat v letu« — Predstave ob 10.30, 13.30, 15.30 im 17.30.
Kino »Sloga« »Simfonija iivljenja« — Predstave ob 13.30, 15.30 in 17.30.
Kino »Kodeljevo« »Soproga* — Predstave ob 14.30 in 10.45.
Lekarniška služba
Nočno sluibo imajo lekarne: na praznik: dr. Piccoli, Bleivveieova c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. t>2 in nir. Gartus, Moste, Zaloška c. 47.
V petek: dr. Kmet, Bleivveisova c. 43; mr. Trnkoczy drd., Mestni trg 4 in mr. Uslar, Selenburgova ul. 7.
Praznično zdravniško sluibo bo opravljal od srede od 20 zvečer do petka do 8 zjutraj mestni višji zdravstveni svet. dr. M is Franta, Poljanska cesta 15, telefon 32-84.
te novice,
Maša zadušnlca za pokojno Rogovllčevo mamo, mater go. Ni jo Natlačonovo, bo v potok, 7. januurja, ob 7 pri jozultih. Prijatelji pokojno vabljeni I
Stolna kongregaclja gospodlfen ne ho Imela skupno sv. maSo v petek v alojzije-viSki kapeli, ampak v stolnici pri olturju Najsvetejšega Zakramentu ob 6.30.
.Mesečna rekolekclja ljubljanskih gg duhovnikov bo v Domu duhovnih vaj na prvi potek, 7. januarja. Adorneljska ura ob lfi. Meditacija ob 17. Nagovor Prevzvišenegn ob IS. ZbiruliSče v hišni kapelici. Vsi ljubljan-i ski gg. duhovniki vljudno vabljeni. Vodstvo.
Namesto venca na grob pokojno Hogo-vilčovo mnme ge. Neže Vilfan jo darovala ga. Cočova 500 lir Klizabotni konforencl pri Sv. .lakobu. Bog plačaj.
Obisk pri Jaslicah. Cerkveni farni zhor srednješolcev za Bežigradom vabi v>e Be-žigrajce na obisk pri jaslicah na praznik sv. Treh kraljev ob 17. Obisk so bo pričel 7, lttuni aml, potem pa bo zbor zapel vrsto lepih domačih božičnih pesmi ob uvodnih in spremljajočih besedah reeitatorja.
Na deželi, v krčmi, v gozdu ln med preprostimi ljudmi potoka dejnnjo čudovito igro »Trijo kralji«. Osrednje osebo so: pastir Jurea, loveo Grega in berač Tinač — pro-pali ljudje, ki store na svotl večer dobro delo, ki jih zveliča. Pastirja Jureo pride na sveti večer Iskat svetonočno Doto, Grega reSi Marija iz hudičevih krempljev, nazadnje krene na pravo pot tudi Tinač, ko je Mariji storil dobro delo, da jo je ponesel do znamenja. Dobrota božjega Deteta jih je na!la in naredila iz njih spet dohre ljudi. Igro bo uprizoril Rokodelski oder danes, na praznik sv. Treh kraljev, ob 15.
Učitelji In učiteljice, ki so so pred ali po 8. septembru 1943. zatekli 7, dežole v Ljubljano so vabljeni, da so do 10. Januarja 1S44. zgladijo pri upraviteljih ljudskih Sol, v čigar okolišu stanujejo. Upravitelj-slva, ki prihajajo v poštev so: I. dešku ljudska Sola Ledina, II. deška ljudska Šola Graben, III. deSka ljudska Soln Vrtača (seda.i pri UrSulinkiih), IV. deSka ljudska Sola Prulo, V. deSka ljudska šola Spod. fti-Ska, I. dekliška ljudska šola Sv. Jakob (se
Učite se strojepisja. Novt ono-, dvo- la trimesečni tečaji prlčno f- januarja. Desetprstna učna metoda. — Največja moderna strojeplsnica, raznovrstni stroji. — Učnina zmerna. Vpisovanje dnovno. — Posebni tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo Itd. Izbira predmetov po žoljt. — Na razpolago novi prospekti: Trgovsko itčlllšče »Chrlstofov učni znvod«. Domobranska 15.
Važno m vsakogar sedaj In v bodoče je znmtje strojepisja, stenografije, knjigovodstva Itd. Praktično strokovno znanje, potrebno v zasebnem alt javnem poklicu. — Novi točnji prlčno 7. januarja. Izbira predmetov po ioljl. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. — Na razpolago novi prospekti: Trgovsko UČIIISČO »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska 1%.
Akademlčurke ki In srednješolci, ki nimate rednega pouka, izkoristite prosti čas v koristno svrho, da so priučite praktičnih predmetov: strojepisja, stenografije, knjigovodstva Itd. Novi tečaji prlčno 7. januarja. Izbira predmotov po želji. Vpisovanje dnevno. Zahtevajte prospekt: Trgovsko uči-liSčo »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15.
posvečene obravnavanju sa-mostojnegn sodobnega vprašanja iz našega življenja, — Prvo stran prinnšnino danes pod naslovom: »Ali O F res ni komunistična?«, dočim bo prihodnja četrtkova stran obravnavala novo, a nič manj aktualno vprašanje.
Uredništvo »Slovenca«.
Zdravniški pregled prostovoljcev
Vsi prostovoljci, ki so se prijavili za vstop v slovensko domobranstvo, a do sedaj Se niso bili pregledani od naborne komisije, naj sc zglasljo v petek, 7. t. m., ob 10 v Srednji tehnični Soli zaradi zdravniškega pregleda. — Poveljstvo.
Vsakdanja Ljubljana no kronistovib zapiskih
Ljubljanska pokrajina ima svoje znamke!
Danes bodo na osnovi odredbe gosp. prezidenla generala Rupnika prišle v promet dosedanje pošlne znamke, pretiskane z grbom ljubljanske pokrajine, torej s- častitljivim orlom Vojvodine Kranjske, in 7. napisom »Ljubljanska pokrajina — Provinz Laibach«, ali narobe, tako da se jezika v seriji po vrsti menjavala. Zaenkrat bodo prišle v obtok samo za vzdrževanje poštnega promela na'
Osebne novice
Jubilej dela. V četrtek, 6. januarja 1944 praznuje č. s. Antonija Gregorija Papež svoj zlati poklicni jubilej. Dolga desetletja je požrtvovalno stregla trpečim bolnikom v sanatoriju Leonišču, v bolnišnici in privatnih hišah. Z blagim in usmiljenim srcem si je pridobila naklonjenost in priznanje na vseh poljih J poklicnega dela. Naj jo Bog ohrani še mnogo leti
' le uve. itaiijanona (jvi,u,»,
SO slotink je preliskana s črnim preti Nekaterim : Da jte več.' skom na vrednost SO stolink, rjava za
r- stolink pa '	nrp.1,1.
ajpotrebnejše vrednosli tako frankovnih Sindikat trgovcev z zelenjavo na debelo
pro(jaja| v mestni lopi uvoženi ohrovt, po katerem so gospodinje marljivo segale. Uvoženo je bilo nad vagon ohrovta. Branjevci so prodajali česen in čebulo.
kot portovnih znamk. In sicer frankovne rjava za 10 cent. z modrim pretiekom, rdeča za £0 cent. z modrim preliskom, zelena za 25 cent. z rdečim, rjava za GO cent. 7. mo:l-:m. vijoličasta za 50 cent. z .rdečim, in m-lra za 1,25 lire z rdečim preliskom. Porlovni znamki smo dobili I le dve. Italijanska porlovna znamka za
fca/ior pa Vam je bilo rečeno, sicer boste dali še več h ukor pa je bilo mišljeno !
Zgodovinski paberki
6. prosinca
1821. leta na sv. Treh kraljev dan okrog dveh popoldne se je pripeljal v
Lj	•■■•	"
dvorcu. Naslednje dni so prišli 't,llli I ^"Jnko da~se~bo naša pokrajina prav ostal, udelezenc. ljubljanskega kongre-	avila svetu z njimi,
sa. Po cetrtstoletnih vojnah jo dunaj-
ski kongres vrnil utrujenim evropskimi	0 lanski stavbni sezoni
državam mir in vzpostavil ravnotežje | Kakm. bilo ?e kratl{0 poročano, je
o stotin K pa z modrim preliskom na vrednost 40 stotink. Portovni provizorij za 30 cent. ima samo nemški napis, provizorij za 40 cent. pa samo slovenski napis ljubljanske pokrajine, ker za dvojezični napis na majhni znamki pač ni prostora. Tako bo šla v svet prva znamka s samo slovenskim napisom, kajti znamke, ki so izšle v Ljubljani pred 25 leti. dne 3. januarja 1010, so nosile poleg napisa v latinici tudi napis v cirilici, ' Novih znamk je toliko, da bo njih število zadoščalo za poštni proniol, pa tudi filatelisti, ki so znamke s toliko ne
Čitateljem našega lista
»Slovenec« uvaja z današnjo četrtkovo številko posebno novost za svoje čitatelje. Odslej bodo vse šeste strani če-
trtkove številke našega lista j *B "nVabnu, II. doki. ljud. šola Licoj
(sedaj Notre Dame, Mnrmontovn 241, III. dekl. ljudska Sola Spodnja SiSka, T. mešana ljud. šola Vič, II. rneSana ljud. Sola Zgor. ŠiSkn, III. moSnna ljud. Sola Moste (sedaj »Mladinsko zavotiSče« v Zeleni jami), IV. mešana ljud. šola Sv. Peter, V. mcSann ljud. Sola Barje, VI. meSnna ljudska Sola Božigrad, Pomožna Sola nn Grabnu, Zasebna deSka ljudska šola MarjanIRče, Znsetinn dekl ljud. Sola Lichtenturn, Zasebna ljudska šola UrSulInk.
»Čudežne gosli« za Zimsko pomoč. ITčon-ko I. ženske realno gimnazijo prirede 9. januarja oh 17 v frančiškanski dvorani pravljično igro 7, godbo in plesom »fudežne gosli«. Ker jo čisti dobiček namenjen Zimski . pomoči, pridno segajte po vstopnicah, ki so že v predprodnjt vsnk dan pri Sfiligoju v FrnnčiSknnski uliei, na dnu predstavo pn pri dnevni blagajni.
Pljto Zlklno meSanleo z Acltronom. Fosfatna moka z« otroke, dodntnn hrann visoke hranilne vrednosti r.n malo deco. Vsebuje orgnnsko vezana fosfor in kalcij. Izdeluje Žlkln IntoratorIJ, Ljubljana.
Redno se vrši pvuk dijakov vseh srednjih 4n ljudskih šol v učnem zavodu Koro-petitorlj. Mestni trg 17-1. Važno za one, ki nimajo rodnega Šolskega pouka in privntl-ste. Vpisovnnjo dnevno.
Društvu slepih je darovala ohltelj Janka ViSnnrjn 100 lir namesto venca na grob pok. Jožefe Snrtorl. Iskrena hvala.
»Trije kralji« jo naslov igro, ki pred-stavlja boj zlega in dobrega v človeku, zmago milino in dobrote. Zavrženi Grega, .lurcn in Tinnč preko ijo vso po svoji gro-bostj, ko pa začnejo koledovati, jih sreča velika Milost. Igra, ki jo izrodno bogata nn lepi vsebini, gane človeka do solz. Predstava bo danes, na praznik sv. Treh kraljev, oh 15. Predprodnj vstopnic nn dan predstavo od 10—12 ln od 13 dalje do pričelkn predstavo v društveni pisarni, Potrarkovn 12-1.. desno. Opozarjamo posebno, da bo prieetek predstave točno ob 15.
Duhovni koledarček 1J44 sc dohi nn I?n-kovniku. v Mladinski založb! (Stari trg 30). Cena 1 lira. — Naročite se nn Knjižico. Naročnina 12 lir.
Danes ob 15 bo Rokodelski oder uprizoril v korist »Zimske pomoči« Igro »Trije kralji«. Obisk dobrodelno prlredltvo toplo priporočamo!
»Naša knjiga« v l. 1944:
Prvo polletje: 1. Ralsamo: »Rafael Santic —. Merežkovskij: »Mtliaelangelo«; v načrtu so: 1.'Krmite: jVelika pnjalcljlca«. 3. Vrhu: »Božji mlini.« 4. Majccn: »/.godbe in novele«. Nurnč-nlna na vse Iliri knjige je 240 lir in se lahko plačuje v 6 inoicčmh obrokih pn 40 lir. Kdor plača vso naročnino naenkrat, dobi v dar novo pesniško zbirko Severina šalija: »Srečevanja s smrljo«. — »Našo knjigo« naročite v l judski knjigarni, kjer že lahko dvignete prvo knjigo.
LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
PRED ŠKOFIJO 5
Objava. Novi tečaji vseh tujih Jezikov In strokovnih predmetov (knjigovodstva, stenografije, strojepisja Itd.) prične 10. januarja. Pouk po nnjuovejsih in najuspešnejših metodah. Prvovrstni profesorji. — Dnevni in večerni — znčetni in naprednejši oddelki. — Prospekti nn rnzpolago. Vpisovanje dnevno. Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2-11.
sprememba. Pripravljalo se je k dežju, toda mrzli val je ohranil svoj položaj in tako je v sredo bil živilski trg ob mrazu srednje živahen. Pozneje se je megla razpršila in sonce je močno oživelo trgovanje. Kaj je nudil trg v tem zimskem času? Str.re trnovske branjevke, ki sp najbolj vztrajne in ki se toliko ne boje mraza, so pripeljale na trg motovileč, zeleno, nekaj ohrovta in kako zeljnato glavo, nekaj korenja, peteršilja, kar pa so vse skrbno zavijale v žakljevino in cunje, da so tako blago obvarovale pred mrazom.
Manjše posestne spremembe
Orodje v zaklonišču naj bo stalno na istem, preglednem in pripravnem mestu.
Dljake-lnjc vseli Sol opozarjamo na nnSe specialne instrukcije. Nemoteno pripravljamo vsnkegn za vse predmete in jezike. Posebni točnji matematiko in modernih jezikov. Oddelek za privntisto. Ločene skupino po razredih — posebno učilnice. Vpisovanje dnevno. Specialno strokovno lnstrukclje, Kongresni trg 2-11.
INSTRUKCI JE za šolo - Novi trg y
Cenj. starSe dijakov In dijakinj gimnazij In prlvatlsto vljudno opozarjamo 7, oziram na bližajoče se semestre, da bomo z januarjem otvorili Se nekaj novih oddelkov iz vseh srednješolskih predmetov, pjed-vsem za matematiko, nemščino Itd. — Poučujejo profesorji z dolgolotno prakso. Odlični uspehi, stroga disciplina. — Znrndi uspeSnega dela jih vpišite takoj prve dni januarja, da no ho prepozno. — Vodstvo učnih tečnjev »Pomoč pri učenju ln lnstrukclje«, Miklošičeva cesta 22, I. nndstr., v prostorih PI)Z — Delavska zbornica.
Ne zamudite lepe prilike! Pridite na praznik sv. Treh kraljev ob 17 v frančiškansko dvorano k prisrčni otroSki božični prireditvi. Pri igri nastopijo: JezuSček, Marija, sv. Jožef, angelcl, sv. Peter, zvezde, luna. noč in jutro. S pevskimi točkami bodo sodelovale tudi sestro Fink in ge. Hanc lil Sirnik. Prodaja vstopnic pri blagajni frančiškanske dvorane od 10—12 in od 15—17. Čisti dobiček je namcn'cn zn Zimsko pomoč.
FORM1COT PASTILE za dcslnfekcljo ust In grla dobite v vsaki lekarni.
Zahtevajte AMIDON tnblete profi glavobolu, nevralgiji. gripi, influenci in revmatizmu. — Dobite jih v vsaki lekarni.
:rog dveh popol.lne se je pripeljal v,—	,'g k u 8e bodo mogli z
ubljano avstrijski cesar h rane I. s , ^ ^ ziuažiti po mili volji. - Pretisk ojo ženo Karo),no na tan 1 se jo vi"™,™ vzwn'0 izvrš„a Ljudska tiskar-
sil, ki ga je porušit Napoleon. Držav
niki so sklenili vrniti Evropo v čase pred francosko revolucijo. Obsodili so j revolucionarni družabni red. ki je od- I pravil fevdalne predpravice in dal ljudstvu svobodo in enakopravnost, zanikali so pravice ljudstva, ki nai bi postalo nosilec državne moči in oblasti. Toda nove ideje so se že pregloboko iikoi<'iiinile. nastajala so tajna društva, od njih je najbolj znano združenje italijanskih »karbonarjev«, ki so hoteli svobodno, zedinjeno Italijo. Po italijanskem zgledu so se začeli gibati tudi Nemci, Poljaki Južni
V" 1 konec decembra lani bila koircana stavb-
Zemljiška knjiga ljubljanskega okrajnega sodišča je v decembru doslej za7.na-niovala še nekatere manjše posestne spremembe. Katarina Drglinova roj. Pcl-čeva, poseslnica v Ljubljani, 1'ugljeva ulica št. 25, je prodala Cirilu Ivregarju, trgovcu v Ljubljani VII, Medvedova cesta št. 8 njivsko parcelo št. 101-5 kat. obč. Šlepanja vas v izmeri 407 m5 za 19.500 lir. — Což Anion, posestnik v Pancah pri Grosuplju, je prodal Egidiju Ebru, trgovcu in krznarju v Ljubljani, Kongresni trg št. 7, tri gozdne parcele, ležeče v kat. obč. Lipoglav v skupni izmeri 35.403 m- za 16.750 lir. Kvadratni meler ,je bil okoli 0.40 lire. — Marija Požlepova, poseslnica v Plešivici pri Ro-rovnici, je prodala Ivanu Plevniku, posestniku na Rrezovici 2 njivski in 1 travniško parcelo v skupni izmeri 2129 kv. m za 14.000 lir. Parcele leže v kat. obč. Rrezovica. — Pleško Jakob, posestnik v Zgor. Hrušici št. 9, je prodal Francetu Lovcu, od lam štev. 9. njivsko par-ce'o štev. 1252-2 k. o. Bizovik v izmeri 1220 m« za 12.000 lir.
Poizvedovanja
Najden« jo biln v nedel o popoldne manjša vsota denarja v Komenskegn ulici v bližini Ledino. Lastniku je denar na razpolago v Zadružni gospodarski banki pri ravnateljstvu v I. nadstropju.
Zgubil sem v nedeljo manjši Sop ključev. Odda so naj v upravi »Slovcnca«.
Družinska za i.t944 pratika
se bo zopet dobivala v nekaj dneh v vseh knjigarnah, prodajalnah, trafikah!
na sezona, ki ni bila lani zaradi naslal.h prilik obsežna in ne tako živahna kot druga leta. Na stavbah pa so še sedaj ob tem mrazu zaposleni nekateri delavci, ki pospravljajo in urejajo notranjost stavb. Bilo je omenjeno, da ie g. Remec sezidal novo hi?o ob Dolenjski cesti in da bo tam tudi njegova delavnica. Kakor nam
sedaj zanesljivo poročajo, g. Remec ne j Filke: Mlssa soleinnis in D »Oriens ex nI to«; namerava zapustiti svojo sedanjo, dobro Foevster: Grndunlo; Klmovec: Offortorium; renomirano dclavnico v Kramarjcvi hiši ob Dolenjski cesti v bližini Češnovarjeve gostilne, marveč bo tam še nadalje obratoval in izvrševal v njegov delokrog spadajoča mehnnikarska dela. V novi hiši ne bo delavnice.
Živilski trg ob gosti megli
Prvo sredo v letu 1944 se je tržno vrvenje začelo precej pozno ob zelo gosli megli in zmernem mrazu, ko je bila v sredo najnižja jutranja temperatura —7.5 stopinj Celzija. V torek proti večeru je vse kazalo, da bo nastopila vremenska
Cerkvena glasba
V stolnici ho na praznik RnzglnSen.ia Gospodovega pontlflknlna Škofova mnSa, pri kateri bodo peli: Rihnr: Sv. Trijo kralji;
Premrl: ItnzglaSenje Gospodovo.
(z Novega mesta
Mohorjeve knjigo za Novo mesto so prispelo. Dobite jih pri g. vikarju.
Naročniki »SLOVENOEVE KNJIŽNICE« naj osebno dvignejo nagradno knjigo
»MARTINA KRPANA«
y. »SLOVENCEVI« podružnici,
Dramsko gledališče
Četrtek, <S. januarja ob 14. »Sncguljčlcn«. Mladinska predstava. Izv. Ceno od 18 lir navzdol. — Oh 17.: »Potopljeni svet«. Izven. Ceno od 22 lir navzdol. Petek, 7. januarja: Zaprto. Sobota. 8. januarja, ob 10.30: »Robinzon no
sine umreti«. Premiera. Red Prvi. Nedelja, 9. januarja, oh 16: »Robinzon ne sme umreti«. Izven. Ceno od 22 lir navzdol.
K dramskim predstavam »Nevo"ta s krono« ln »Normanskl Junaki: otroci do 12. leta nimajo dostopa.
Onerno gledališče
Četrtek 6. januarja oh 10. »Trubadur«. Izv. Gostovanje tenorista Ivana Franela. Cene od 30 lir navzdol. Petek, 7. januarja: Zaprto. Sobota, 8. januarja, ob lfi: »Melodijo srca«.
Izven. Ceno od 30 lir navzdol. Nedelj«, S. januarja, ob 16: »Trubadur«. Izven. Gostovanje tenorista Ivana Frnnc-la. Ceno od 30 lir navzdol. Vsi otroci, ki so se ,'avlll za sodelovanje x mladinski opereti »Prlnccska In zmaj«, naj pridejo danes, v četrtek, ob 10 v Opero.
Rokodelski oder
fotrtek, (. Januarja, oh 15: »Trijo kralji«.
Frančiškanski oder
Certrek. 6. januarja, ob 17: Otroška božična prireditev za »Zimsko pomoč«.
Radio Ljubljana
dnevni spored za 6. januar:
8 Jutranji koncert, vmes: 8.30 Poročila v neniSčini in slovenščini — 11.30 Slovenska ljudska oddaja — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Koncert glasbo za razvedrilo — 14 To-ročtl.i v nemščini — 14.10 Za vsakega nekaj — 17 Poročila v nemSčini in slovenščini — 17.15 Popoldanski koncert — 17.45 Narodopisno predavanje — 19 Orgolski koneort iz cerkve sv. Petra, iztia.in prof. Tomo — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pregled sporeda — 19.50 Mala glasbena modigra — 20 Poročila v nemSčini — 20.10 Slovenska slikanica, filharmonija — 21.10 Dunajski valčki, ploSče — 21-40 Prenos iz Bcogrnda — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba za lahko noč.
Dnevni spored za 7. januar:
7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji
koneort _ 7.8® Poročila v slovenščini — 7.40
Nadaljovanjo jutranjega koncertu — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemSčini in slovenščini — 12.45 Koncert malega orkestra vodi Stcnovič — 14 Poročila v nemSčini — 14.10 Za vsakega nekaj — 17 Poročila v nomščini in slovonSčini — 17.15 Popoldanski koncert — 17.45 Iz pesniškega svota: Janez Jalcn: Poglavje iz III. dela romana »Bobrii — 19 Koncert Alberta Dor-mclja — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pregled sporedn — 19.50 Mnln glashenn med-Igrn — 20 Poročiln v nemSčini — 20.10 Lepi zvoki — lepe melodije — 2140 Trcnos iz Beograda — 22 Poročila v nemščini — 22.1(1 Glasba za lahko noč.
I
K
<
Izplačila vlog PH v Beograda
| Poštna hranilnica y Ljubljani je pričela
k S. januarjem 1944 po prejeti odobritvi 8ofa pokrajinsko uprave v Ljubljani izplačevati na »voji blagajni vsem vlagateljem hranilcih knjižio bivšo Poštne hranilnice v Beogradu, ki linajo svoje bivališče oz. sedež T Ljubljanski pokrajini in so svoje vloge prijavili v 1. 1941, mesečno po 500 din ozir. 190 lir. Prijavo vlagteljev za izplačilo se sprejemajo vsak poslovni dau od 8—12 na blagajni zavoda.
Naročnike pošte Rakek
prosimo eonj. obvestila, če se jim naši časopisi redno dostavljajo. — Vse ovent. reklamacije sporočite takoj naši upravi.
Berite »SVET«
IzSla le nova knjiga ..Slovenieve knjižnice".
zanimivo delo francoskega pisatelja Pierre Benoit-ja
=VELIKI JEZ-
Pisatelj, ki je znan po vsem svetu po svojem najboljšem delu „A ti a nt i da", v tej knjigi na svojstven način prikazuje upor Ircev proti Angležem. Ves roman pa prepleta lepa ljubezenska zgodba. Dogodki, ki se vrste v tem delu, so tako napeti in tako zanimivo opisani, da ta lep roman
prekaša vsako še tako spretno detektivarico. Prepričani smo, da bodo bralci radi posegali po tej knjigi. Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah.
Kazni zaradi prekrškov protidraginjskih predpisov
Zaradi neupravičenega prejema ilvllsklh nakaznic 4n prodaje brez odvzema ilvllsklh pakirnic so bili kaznovani ) i globo 511 lir: Hvala Frančiška, zaseh. hira, Puharjova 1 (in zaplemba blaga); Jež Ivana, vdova, Glinška ul. 5 (in zaplemba blaga); Vrešnik Antonija, zasobnica, Puharjova 1 (in zaplemba blaga); Gresserov Cirila, zasebnica, Mandeljčeva 12; Gale Marija, branjevka, Metelkova 19; Bučar Štefanija, zasebnica, Hotimirova 7; Mahovič Breda, lastnica mlečne'restavracijo, Tržaška 48. i Z globo l(IOt lir: Marine Hormina, zaseh-hica, Skofja ul. C; Oabrijel Anton, pekovski mojster, Tržaška 54.
Z globo 5MI lir: Peruzzl Marija, zasebnlca, CeiovSka 101.
k
Zaradi nabave večje količine mesa ln
TEL KINO »UNION«
Odlična francoska komedija, polna larma in duhovitega humorja . • ,
»Enkrat v letu«
V glavnih vlogah: ljubka Danielle Darrienx
in elegantni Albert Projcnn. Predstave ob nedeljah in praznikih: ob 10,30, 13.30, 19.30 In 17.301
,u- KINO »MATICA« UM »Ko dekleta zorijo...«
Duhovita komedija o treh življenja polnih mladenkah in njihovi podjetni mamici n« lovu za snubci z ljubko Geraldino Katt, Marino T. Ditmar, !l*nny Porten, Rene Delgten in Olto Gebiihrjem v glav. vlogah. Predstave ob delavnikih: ob 19 In 17.30. Ob nedeljah in praznikih: ob 1», 13.3«, 13.30 ln 17.3«.
tEL KINO »SLOGA«
Veliko TOBIS-ovo pionirsko delo na polju nemškega glasbenega filma
»Simfonija življenja«
t 4 stavkih. Simfonija presunljivo podaja komponistovo tragično življenjsko usodo, ki je naposled ustvaril« to veliko simfonijo. Glasba: Norbert Schnltze, dirigent: Panl T. Kenipen, izvaja Dresdenska filharmonija, sodelujejo: Wiener SKngerknnbcn. V glav. nih vlogah: Harrjr Baur, llcnnj Porten, Gisela Utilcn, Hnrnld Paulsen.
Svojevrstno delo — senzacija za glasbo Ijabečo občinstvo!
Predstave: ob 13.30, 13.30 in 17.30!
KINO »HODE L J EVO«
Tel. 41 <4
Duhovita in zabavna komedija o ljubezni in zakonu (samo čez praznik)
»Soproga«
V glavnih vlogah Jcnny Jngo, Willy Fritsch
in Viktor Staal. Predstave čez praznik ob 14.30, 1M5, delavnik ob 17.
*
Dntrpet je noš ljubljeni soprog, očka, brat iu stric, gospod
Franc Zabavnik
aradnlk Pokrajin, uprave In organlut
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 7. t. m. ob 2 popoldne z 2ul, kapele sv. Frančiška, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 5. januarja 1944.
2 a 1 u j o č i: Marija, soproga; sestra Dcntelina, Ivan, Tončka, Vida, Da-rinka, otroci — in ostalo sorodstvo.
Zahvala
Vsem, ki ste se spominu naši drage pokojnice, gospe
JosSpine Sartori
roj* Polonšek
oddolžili b počastitvijo na njeni zadnji poti ter z venci in šopki, pa tudi vsem tistim, ki so ji blažili poslednje trenutke zemeljskega trpljenja, veljaj naša
najiskrenejša zalivala. Maša zadušnica bo v petek, dne 14. januarja 1944 ob 8 zjutraj v trnovski cerkvi.
Toni Sartori, sin ter ostalo sorodstvo
slanine ter prodaje brez dovoljenja Prevoda z zaplembo blaga In globami: n«nko Marjan, gostilničar, fcmnrtinska R, 1000 lir; Je-rala fttefka, zasebnica. Mestni trg 12, 3000 lir; Roje Alojzij, mesar, Zaloška 44 , 8000 lir; Skoflč Janez, mesar. Stari trg 7, 3000 lir; Verbič Mihael, mesarski pomočnik, Malini-čeva 80, 1000 lir.
Zaradi prodajanja po prevelikem od. stotkn zaslužka In zaradi prekrškov maksimalnega cenika so bili kaznovnnl
i globo 5001 lir: Kovačič Marija, trgovka, Miklošičeva 32 (in zutvoritev lokala za 20 dni), in Bogataj Ivan, trgovec. Kongresu! trg 19 (in zatvorttov lokala za 10 dni).
Z globo 3000 lir: Panna Cecilija, poslo-vodkinja, Wotfova ul. 8; Kunovar Ivan, trgovec. Vodnikov trg (in zapiomba btngu); Zvan Marija, trgovka, Miklošičeva 18.
Z globo 1900 lir: Gobec Peter, trgovec, Koritkova ul. 24; Krušič Mariju, posestnica, Vevče.
Z globo 5M lir: Vrhovec Franc, trgovec, Kavškova ul. 3; Baloh Josip, poslovodja. Kolodvorska 18; Kadelj Ana, posestnica. Spodnja Slivnica; Zidan Albin, železničar, Samova (in zaplemba blagu).
Z globoko 290 lir: Možina Mihaela, lastnica brivnice, It07.ua dolina.
Ker nt prijavil v predpisanem roku prailčs Prevodu, Je bil z globo 500 lir kaznovan gostilničar Baus Viuko, Dolenjska 35.
Zaradi prodaje blokiranega žganja In posesti večje količine mesa jo lili ovaden državnemu tožilstvu gostilničar in mesar Vrhovec Albin, Borštnikov trg 3, Ivan Roje, lastnik izdelovalnice alkoholnih pijač, Triglavska, pa kaznovan z globo 5000 lir in z 10 dnovi zapore lokala.
Zaradi kopičenja blaga In prodaje po pretirani ceni je bila kaznovana z globo 5000 lir trgovka Smalc Ivanka, Marijin trg št. 1 (ln zaplemba blaga).
Ker je skušal uporabiti lažen račun, je bil kaznovan z globo 1000 lir gostilničar Grgič Marko, Celovška cesta 65.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Po splošni sodbi kritičnih bralcev je Šesta »SVETOVA« knjiga
Službe
doba
GOSI'. POMOt' N1CO
vajeno vsega tlela, ki zau tu.li kuhali sprejme tričlanska družina. Naslov v upravi Slovenca poti hi. 77. (b
GOSP. POMOfNICA dobi tnkoj »litino služim. Vprašati: Wnltn-va i2, mesarija Javor-nik.	(h
SLUŽKINJA
dobi stuluo službo — vpraliati: \Volfova 12 mesarija Javornik.
VEC ČEVLJARSKIH
POMOČNIKOV sprejmem v stalno delti. Janko JeSr, Ope-kttrsku cesta 31. (b
KROJAŠKFG V POMOČNIKA ali pomočnico, dobro izurjenega v moškem delu sprejmem takoj. Naslov v upravi Slovenca. pod št. 109.
POSTREŽNICO od pol tiveli dtil]e za pomivanje in Čfsrenje sprejmem. Matek & Mikei, Fruučibkunska ulica.	b
! Službe K
Uteto j
KUHARICA Čista, vorčno, mirnega značaja, vajena vsakega gospodinjskega drla, išče mesto samostojne gospodinje. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 8903.
23 LETEN FANT
pošten, iŠce dobre službe. Naslov ▼ upr. »Slov « poti št. 53. {a
| Vajenci B
i	VAJENCA
sprejmem. - Krnjnštvo Frlee Frane, Stari trg št. 2, II. natlstr. (v
ena izmed najboljših, kar jih je izšlo dozdaj v tej slovenski poljudno znanstveni knjižnici. * Knjiga je ne le vsebinsko silno zanimiva, pač pa jo krase (udi številne in prav pestro izbrane slike. & S ] to knjigo se je »SVETOVA« knjižna zbirka močno obogntila, pa tudi slehernik, ' ki bo knjigo prebral, bo z vsebino več ko zadovoljen. * Prebiranje EGIPTA je priporočljivo posebno za učečo se mladino, saj bo iz nje izvedela marsikaj novega, kar mora vedeti vsak izobraženec. Prijateljem lepih in zanimivih knjig toplo priporočamo, da se naroče na edino slovensko poljudno znanstveno
KNJIŽNICO »SVET«
2 VAJENCA krojno mehonikar^ke stroke, monua in zdrava, sprejmem. Ponudbe z novedbo Šolske izobrazbe itd. upravi »Slov.« pod »Avtome-hunik« št. 78. (v
VAJENCA pridnega in poštenega, ki ima veselje do kleparske obrti, iščem — JnMin Milan, klepar, Ljubljana. Rožna dolina cesta V, žt. 3,
MESARSKEGA VAJENCA sprejmem. — Domobranska 7.	(v
1 Prodamo j
PRODAMO nekaj peči. boljše znamke, ogrodje od kolesa Pucli samo 300 lir, preprost kavč, šivalni Ftroj in drugo. Trgovina Ogled, Mestni trg 3 (vliod »kozi vezo).	(I
IZREDNA PRILIKA! Popolnoma novo spalnico, šperano, s tro-tlelno omaro, psiho in kdmodo — sam les ucotJno naprodaj. — Zlmšuikova th. podpritličje, Koleziju — Trnovo.	(I
NOV NAHRBTNIK
in nov vetrni jopič (vintjako) ter luksuzni lini čevlji št. 41, vse i/, boljšega blaga, naprodaj. Ogled vsak dan dopoldne. Rim-ka cesta 2-1II, vrata 20.
_(I
GRAMOFON s ploščami prodam za r>(H) lir, in pločcvi-nusto kopalno banjo. Trdinova 5, podpritličje.	(I
MOŠKE ČEVLJE rjave, skoraj nove. št. 42, prodam. ^ Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5«>.	(I
KRZNENO JOPO črno, s kapo, še dobro ohranjeno, pro-dam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 30. _(1
POSODE (ŠKAFI)
ta bldatidra in tlicnOi iz žel. betonu, zelo pripravne in trajne, nalnSC ta to napravljene, prodam. Moč-nikova ulica 13.
"_(i
PAR ČEVLJEV št. 36
(deske visoke) prodam. Hn/nu dolina X. št. 36.	(I
totSt, PODGANE in ščurke zanesljivo lialtončfile s strupom, ki gu dobite v drotre-riji KANC, Židovska ulica it. 1.	(I
POSODO ZA RISANJE RErE ia nasolitev mesa, iz mehkega in trdeča
lesa, dobite pri Gospodarski zvezi, Blei-weisuva 29.	(I
BREZOVE METLE DRŽAJE ZA LOPATE motike in otnela itd. dobilo pri Gospodarski zvezi, R!eiweisovn cesta št. 29.	(I
I Kupimo T
ZIMSKO SUKNJO
za sr.ednjo postavo — kupim. Ponudbe na; Dolenjska cesta 62-1.
HLEVSKI GNOJ
večjo količino, kupim. Ponudbe na A. Agno-la, Hlei\veisovu 10. (k
ČEVLJARSKI
ŠIVALNI STROJ
(cilinderco) — dobro ohrunjen, kupimo. — Ponudbe na »Glavno casilsko postajo, Krekov trg 2.	(k
STAR PAPIR kupujemo H NVkRER, Prečna ul 8, nasproti Mestnega kopališča.
KUPIMO
biriklje, bicikelj gume, nvotornn kolesa, pume za motorna kultna ter avtomobile, -Plačamo zelo dobro. Merkur, 1'uhurjeva h.
(k
KUPIM L SNOPIČ drugo izdaja Grudnove in 15. snopič Ma-love »Zgodovine slovenskega naroda«. — Ptinudbe na upravo »Slov.« pod »Nujno« št. Ul.	<k
STALNO KUPUJEMO vseli vrst snažno pohištvo in druge uporabne predmete. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod sko/i velo),	(k
I STFKIENICB razne «r»te. fcupuiemo | Plačamo dobro Na ta i lo ftel|o tih prev/n uicnio oa domn . H uu^tiiv. Voduikot (lit L
Zapustila me je za vedno moja ljuba sestra, gospodičuu
Brate Josiprna
upokojenka Tobnčue tovarne
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 6. januarja 1944, ob 3 popoldne z Žal, kapelice sv. Janeza, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 4. I. 1944 žalujoča sestra
Srečno novo leto
želi
Cvetličarna V^orsika
Obenem se priporoča za nabavo vencev in šopkov ler ima v zalogi vedno sveže cvetje
jubpc
Kupuje
SUHE GCHE
stalno in po najviš jih dnevnih cenah
j Poizvedbe B
AKTOVKO
sem izgubil 24. dec. Prosim, da najditelj oddu svoj naslov npr. »Slov.« pod »Dobra nagrada« št. 74. (e
ŠTUDENTKA je izgubila denarnico v torek v Florjunski ulici nn ime Dremelj. Najditelj se naproša, da jo izroči upravi »Slovenca«.	(e
ZGUBIL SEM desno volneno rokavico — drag spomin. Najditelj sc naproša, do io o<lda proti na-ffradi 20 lir. HR<>\ \ I Ivun, Tyrševa 17-a.
(e
I Sobe i
l&felo j
sono
opremljeno, s posebnim vhodom, po možnosti s stopnišča, išče gospodična za takoj ali s 19. ion. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mirna« it. 76. (s
SOLIDEN IN MIREN URADNIK
išče v mestu sobo s posebnim vhodom. Naslov v upravi »Slov « pod št. SSh7.	(t
1 Posestva 8
NAPRODAJ: IIISA, nova, trinad-stropna tik centra. IIISA. nova, dvonadstropna za Bežigradom.
IIISA, enonodstropno
ob Celovški cesti. Tri obrtna poslopja s parcelo v izmeri 2000 m1, v centru. Z A IK' ANDREJ, re-nlitctna pi«ortia. Tav-čurjeva ulica 10. (p
I Pouk |
KLAVIR IN HARMONIKO
poučuje »t rokov n jok po hitri in u»pe«iii metodi znčetnike in napredujoče posamezno. /rinjfckcgo cesto št. 7-11-7.	(u
^ Knjigo l
VALVAZOR U. izdaja, dobro ohranjen, po zmerni ceni naprodaj. knjigarna ?u/ek. prehod v nebotičniku.
NEPREMIČNINE: Parcela 2000 m«. t*k centra. na parceli so tri obrtna poslopja. Parcele pri rernizi v Šiški, ob Plečnikovi aveniji za He/igro-dom in no vzhodni strani. Nekai parcel /c po 4V000 lir prodam ZAJEC ANDIUI, rcolitetna pisorna — lavčurjeva ulicu 10.
(P
IIISO
dvostano\nnjsko. blizu centra in tromvoio, prodom. posredovolci izključeni. Niislov v upravi »Slovcucu« poti št. 103.	(p
POSESTVO. Ml IN in žago pri Trstu zn-menjnm za hišo v I jubljoni ali dom v ntijcm. Ponudbe upr. »SI»»\enco« pod »Pri-morje« št, 73.	(p
Dijaki_{
DI| \KINJO
pridno in mirno — sprejmem k sostanovalki. Naslov v upr. »Slovencu« pod 112 ^
J ~ Stroji _ j
KI EKTRO MOTOR
nt istosmerni tnk
poeeni protlain. -Naslov pove uprava »>lov.» pod it. 107.
IX
jflvto-r.otorl
MOTORN \ KOLI SA
I)kW 123, NSU, n.MNV najnovejši modeli, zelo ugodno noprolai Merkur, Puhurjcvu •
2 AVTOMOBILA
Fiat Topoliuo in Mer-cciles 170 V in pol-tovorni avto, nosilnost 1000 kp. Vso vozilo so kol v novem stonju iu /1* I o poceni naprodaj Merkur, Puharjcva 6 (f
| Kolesa S?
DAMSKO IN^MOŠKO
KOLO otlliČne znamke. Šc kot v novem stanju, za zelo nizko ceno no proda i. NosIot v upravi »Slovenca« pod št. 88.	(oo
I Razn |
CENJENE DAME! Hit rti izdelujemo in prenavljamo vsakovrstna oblačila iz naj-novejtili žurnalov — cene nizke. Se prino-loču m ti d ti i anion • Mtijdai, Bežigrad — l'oduiiiičako\u V. (r
I\'4TRt'KCt|E
NOVI TRti * za loto, razredne ia privatne izpite posameznikom in skupinam nudilo »oseben pouk dipluuuraui ti-lozoli.	r
KAR KOIl
iniale in prtttlHli - ed najcenejše do najdražje in od na|tuan]<e do iiai\tč|C stvuri — ponudite ti H ril lil zadovoljili Sns bomo šolnino iu pošteno. RUDOl F 7.0HK. 1 i ti bljana, Gledališka ulica 12. tr
IZ1EO
KOHII O I.IPICANKO
7 mesecev brejo prodam. Korunova ul. 7, Trnovo.	(j
R KOKOŠI
iorfke in 2 petelina, čistokrvne Rodelondt-ke, P mesecev stare, prodam. kuruno\u 7, Trnovo.	(J
1 Siv, stroji j
ŠIVALNI STROJI
pogrezljivi, ugodno naprodaj. Nova trgovino, Hleivveisovo V». (nasproti Gospodarske zveze).
g Ženitbe |
MIADO KMEc KO DEKIF
T. večjim premoli ntn sc žc'i sr/naniti zaradi žrnitbr s poštenim kmečkim fantom, ki bi imel poscst\o. Samo rr«tie ponudbe s sliko poslati upravi »Slov.« pod »Dober gospodar« št. 110. (ž.
t o v n r n a
bonbonov, poclva in čokolado
Ljubljana
Mirno novo leto želi vsem
Josip Windischer
hotelir, mesar in avtogaraža
K ANDI J A - NOVO MESTO
Najstarejše Spčtiicijsko podjetje v Ljubljanski pokrajini
Ustanovljeno 1. 1870
Rrzojav. naslov: Ranzinger Teleron: 20-00, 31-60
Prevoz bistva s pohištvenimi vozovi in avtomobili
Lastno koncesionirano carinsko posredništvo — Koncesionirana javna skladišča z direktno zvezo s progo državnih železnic — Zastopstvo v vseh trgovskih in industrijskih centrih tu- in inozemstva
Zahvala
Vse, ki so naši nepozabni, zlati mamici, gospe
Ivani Pogačnik
okrasili krsto s cvetjem, jo spremili v tako častni udeležbi na njeni zadnji poti in na kakršen koli način počastili njen spomin, prosimo, da sprejmejo našo globoko zahvalo. Vso zahvalo tudi vsem, ki so nam s prisrčnimi izrazi iskrenega so-žalja in sočustvovanja lajšali neizmerno bol ob naši nenadomestljivi izgubi. Sv. maša zadušnica bo 14. januarja 1944, ob 7 zjutraj v žup-ni cerkvi sv. Frančiška v Šiški.
Žalujoči otroci in sorodniki.
Ko dneva nam ugasne luč in stan nam in stezo noč temna pokrije... Do dnevne svetlobe Vam v žep dajo ključ trpežne odlične
yy
Z M A)"
baterije
FQf »Ljudska tiskarna« Za »Ljudsko tiskar oo Jože K-ramarifi — Uerausgebci, izdajatelji inž. Jože Sod]a — 6cliriftleiter, urednik: Janko Hafner
i
L
Pravi obraz Osvobodilne fronte
■BBBBBHB
V Osvobodilni fronti nimajo komunisti samo glavne besede, temveč je to izključna komunistična organizacija — Dokumenti o vlogi komunistične stranke v »Narodno osvobodilni vojski«, o ustroju
komunističnih celic ter celotne komunistične organizacije
Ali je Osvobodilna fronta res komunistična?	I
To vprašanje še vedno boga nekatere, ki so bodisi pod vplivom komunistične propagande ali pa so duhovno toliko leni, da ne marajo iskati dokazov o tako važnem vprašanju in se prepričati o resničnem stanju o Osvobodilni fronti.	•
V začetku nastopa Osvobodilne fronte in njenih borcev na deželi je malokdo vedel, da jo vse gibanje komunistično. Šele pozneje se je vedno bolj razkrivala resnica. Tedaj so komunisti pod silo razmer pač morali priznati, da po res tudi sestavni del tega gibanja, toda samo skupina poleg številnih drugih skupin. Dolgo časa so s tem varali naivno javnost, ki je videla v Osvobodilni fronti i neko narodno skupnost, češ, in kaj čudnega torej, če so tudi komunisti vključeni v to skupnost, saj so tudi oni Slo-
venci. fte pozneje so priznali, da so v sklopu Osvobodilne fronte najbolj delavna skupina, a nič drugega. Večino imajo relo drugi. Oni so le predstraža narodno osvobodilnega pokreta. Toda ker sčasoma vsaka stvar postane očitna, tudi vloga komunistov ni mogla ostati skrita dolgo čat^a. In nazadnje so komunisti parni priznali, da so ustanovili Osvobodilno fronto oni sami, da predstavljajo glavno jedro in glavno moč te organizacije, in da se brez njih v Osvobodilni fronti in v njenih borbenih oddelkih ne more in ne sme nič zgoditi. Toda resnica je bila veliko hujša, kakor pravi komunistično priznanje. Danes že toliko poznamo Osvobodilno Irontn ter njeno politično in vojaško področje, da lahko z gotovostjo trdimo o njej: OJF je izključno komunistična organizacija, je lo zunanji, nekaka legalni izraz nelegalne komunistične stranke.
Kaj pravi Josip Vidmar, predsednik Izvršnega odbora OF
Josip Vidmar je predsednik najvišjega odbora v Osvobodilni fronti ter istočasno predstavnik masonskega krila v tej organizaciji. Dasi njegovo izjave glede tega vprašanja niso merodajno, ker je pač nad njim. Čeprav je predsednik OF, še vedno vsemogočna komunistična stranka, veljajo vsaj v toliko, v kolikor jih glede komunizma med Osvobodilno fronto pač sam prizna. Vsaj toliko! Morda tudi več, a če se hočemo naslanjati na njegove besede, tega Se ne moremo zvedeti. To bomo spoznali iz dejstev ter iz priznani komunistične stranke same, ki jih bomo tu pretresli. Poglejmo torei, kaj pravi najprej o Osvobodilni fronti ter o komunistični stranki Josip Vidmar.
»Osvobodilna fronta«. tako piše Vid-mir (Beseda o Osvobodilni fronti, izdano dne 27. aprila 10-13!, »je bila zasnovana in ustanovljena 27. aprila 1941 na sestanku zastopnikov Komunistične Partije, sokolov, krščanskih socialistov in kulturnih delavcev. Sestanek je sklicala komunistična partija. Takoj po ustanovnem sestanku je šlo začetno iedro Osvobodilne fronte na delo. Pričelo je z razgovori in konferencami z najrazličnejšimi obstoječimi strankami, frakcijami in skupinami. Pogoja za sprejem v Osvobodilno fronto sta bila za vse dva: prvič pristanek na osnovni program in drugič
teoretično in dejansko vsemogočnost v gibanju Osvobodilne fronte. Uvesti lastno politično ideologijo in poenotiti po njej vso pisano združbo je islo, kakor komunizirati vso OF. Praktično pa itak vodi — priznava Vidmar — večji del vse sestanke komunistična stranka.
V brošuri »Klevete in laži« 19-13, pa odgovarja Josip Vidmar na vprašanje, ali je Osvobodilna fronta komunistična, takole:
»Dejslvo je, da je bila Osvobodilna fronta ustanovljena po pobudi Komunistično partije Slovenije. Dejstvo pa je tudi, da je bila ustanovljena kot politično gibanje, v katero je mogel stopiti vsa>k iskren in pošten Slovenec, ki je bil voljan sodelovali pri osvobodilnem boju. Vrata v Osvol>odilno fronto so bila odprta tudi vsaki politični skupini, frakciji ali stranki, ki jo pristala na njen osnovni program. Takih skupin je v organizmu Osvobodilne fronte osemnajst in iz njih delegatov je sestavljen njen vrhovni plenuni, kot najvišje predstavništvo celotne narodno osvobodilne organizacije. Očitno tedaj Komunistična partija v tem predstavništvu nima večine, kakor je nima niti v Izvršnem odl>oru, izvoljenem iz zastopnikov osnovnih treh skupin Osvobodilne Ironte in potrjenem po Vrhovnem plenumu. Jasno je ledaj, da
v našem narodno osvobodilnem delu. Na to vprašanje je treba odgovoriti z vso stvarnostjo in točnostjo. Predvsem jo odlikuje iniciativnost, ki ji v naši politični sedanjosti pa tudi preteklosti ni najti primere. Žo Društvo prijateljev Sovjetske Zveze, iz katerega se je Osvobodilna fronta razvila, je bilo ustanovljeno na pobudo Komunistične partije. Enako tudi Osvobodilna fronta sama, v kateri je dala Komunistična partija nebroj političnih in organizacijskih analiz, nasvetov in zamislekov.
Drugič ima Komunistična partija svojo trdno in znanstveno zanesljivo politično ideologijo, ki je v veščih rokah odlično politično orodje. Sleherno politično obdobje v razvoju našega osvoliodilnega gibanja je bilo s tem izvrstnim sredstvom .krbno preiskano in razbrano v zvezi z dogodki na svetovnih pozoriščih. Da je Osvobodilna fronta lahko ti dve burni leti tako ravno zasledovala svoj narodno osvobodilni 6inoler in ves ta čas politično pravilno usmerjala miselnost slovenske javnosti, je predvsem zasluga točnih analiz, ki jih je podajala Komunistična partija. In samo ta stranka z njenim izkustvom v nelegalnem političnem delu je mogla voditi organizacijsko mrežo Osvobodilne fronto skozi vse nevarnosti, ki jih je pripravljal ogromni policijski in vojaški aparat.
i Končno je Komunistična partija, kot : stranka avantgardistov, združenih in vo-1 denih v vzorni disciplini, neštetim skle-! pom Osvobodilne fronte pripomogla do ; izvršitve in uresničenja. Samo stranka, | ki je tako enotna, odločna in udarna, j lahko izvršuje in daje zgled za izvrše-I vanje tako trdih nalog kakor jih je od ( današnjih aktivistov in borcev zahtevalo naše osvobodilno gibanje.
Vsa ta svojstva, iniciativnost, sociološka in politična znanost, patriotizem, udarnost, so vzroki za to, da je Komunistična partija vodilna moč Osvobodilne fronte in vsega slovenskega osvobodilnega gibanja.«
S to odločilno izjavo prizna Josip Vidmar komunistični stranki v OF vodilno in vseodločuiočo vlogo. Komunistični značaj Osvobodilne Ironte in vseh njenih organizacij je s tem več kot dovolj razviden, saj o njem priča eksponent masonstva v tej komunistični združbi.
Toda mi ne ostanemo pri tej trditvi, gremo še dalje Vidmar ni vsega povedal, ker pač ni mogel in ni smel. Mi trdimo, da v Osvobodilni Ironti ni nobene druge politične skupnosti razen komunistične, da je OF izključno komunistična in predstavlja le zunanji izraz komunistične stranke, ki naj bi bil dostopen tudi širšim množicam.
Kaj pravi o OF komunistična stranka sama
ilaha.
C/n tra Ir i ixyruff bm fhrfi'jt ^fntMnjjt
Partblro^taihitga iLubns-
Celhtbr
iLihoi'
(chu t? čcUh.
Militarische Konstruktion NOV. — Vojaška zgradba NOV.
dostojna politična preteklost (t. j. nena-sprotovanje komunizmu). Po tej poti je vodstvo OF pridobilo poleg že omenjenih štirih osnovnih skupin še dvanajst večjih političnih skupin, med njimi Soeia- i lističnn stranko, celotno Kmečko stranko, samostojno Demokratsko stranko. Zvezo kmečkih fantov in deklet, frakcijo nekdanje SUS itd. Če si predstavite vse te organizacije, boste sprevideli, da so tvorile ogromno in gosto nirežo, razgrnjeno preko vsega slovenskega ozemlja. Samo v Ljubljani je delovalo nič manj kakor 400 raznih odborov in krožkov Osvobodilne fronte. Izključilo pa je vodstvo OF možnost sprejema vodstev dveh strank: JRZ in JNS.«
Vidmar torej prizna, da je ustanovni občni zlior Osvobodilne fronte sklicala komunistična stranka, da je torej Osvobodilno fronto komunistična stranka prav za prav ustanovila. Že to priznanje odkrije vso vlogo komunističnega gibanja v Osvobodilni fronli od prvih začetkov, ko so pristaši OF najbolj vneto trdili, da komunizem nima z njihovo organizacijo in njihovim gibanjem nobene skupnosti. Značilno je tudi Vidmarjevo priznanje, katere politične skupine so komunisti pritegnili k sodelovanju.
»Komunistična stranka je OF poenotila«
V isti publikaciji gre v tem vprašanju Josip Vidmar še dalje in pravi:
»Že prvi, ustanovni sestanek Osvobodilne fronte je bil sklican na pobudo Komunistične partije. Ravno tako se je Komunistična partija po svojem zastopniku ne le udeleževala vseh sestankov in pogajanj, marveč jo večidel te sestanke tudi vodila. Dala je osvobodilnemu boju vso svojo organizacijsko izkušenost, vso svojo organizacijo samo, v?o svojo tehniko in vse svoje znanje glede ilegalnega in konspirativnega političnega delovanja. Toda dala ie še mnogo več. Osvobpdilna fronta, kakor je nastala, je bila zamiselno in nazorsko zelo pisana združba, dasi jo je vso prešinjala osvobodilna volja. V ta ideološki tako pisani sestav je mogla samo Komunistična partija s svojo ostro začrtano, na sociološki znanosti temelječo, napredno politično miselnostjo vnesti jasno enotnost.«
S to izjavo je Josip Vidmar priznal komunistični stranki prav za prav vse:
Osvobodilna fronta nikakor ni komunistična.«
S tem hoče Vidmar vsekakor zmanjšati učinek svojih prejšnjih izjav, ki so , vendarle za lako zagrizenega kulturnega
Rrž ko priznamo z Vidmarjem vodil-( no in vseodločujočo vlogo komunistične stranke v OF, moramo dati izjavam ko-i munističnega vodstva glede Osvobodilne i fronte odločilno veljavnost. To je načelo, ! ki nas vodi v nadaljnjem prikazovanju. | Vsa organizacija Osvobodilne fronte se deli v dve temeljni področji: v vojaško, ki se imenuje »Narodna osvobodilna vojska« (NOV), ter politično, ki ga predstavljajo takoimenovani »Narodno osvobodilni odbori« (NOO). Obe področji veže na vrhu Izvršni odbor OF kot najvišja politična oblast. O obeh vejah poznamo že precej oficielne komunistične literature, ki je bomo nekaj navedli kot dokaz, kaj misli o OF oficielna komunistična stranka in kaj torej OF v resnici je. Omejili se bomo danes na vojaško področje, na »Narodno osvobodilno vojsko«.
Organizacijska zgradba komunistične stranke v Narodni osvobodilni vojski
Kakor navaja uradna brošura Pokrajinskega komiteta kom. partije Slovenije za Gorenjsko in Koroško (avgusta 1943) z naslovom »Narodno osvobodilna vojska in Partija«, se organizacijska zgradba kom. stranke v NOV popolnoma naslanja na organizacijsko zgradbo NOV. Organizacija NOV je sestavljena iz Glavnega štaba, ta iz brigad, brigade iz bataljonov, bataljoni iz čet, čete iz vodov, vod iz desetin. Po navadi se vzame za osnovno edinico četa, kakor kaže priloženi pregled. Na vrhu brigad stoji Glavni štab Nar. osvobodilne vojske. Na čelu čete sta komandir in politični komisar, na čelu bataljona bataljonski komandant in politični komisar bataljona, na čelu brigade komandant brigado in politični komisar brigade, na čelu Glavnega štaba prav lako komandant in politični komisar Glavnega štaba. Glavni štab je podrejen Izvršnemu odboru OF, ki ga vodi pred-I sednik (Josip Vidmar). Hrigade so združene v divizijo, toda ta naziv je bolj redko zasledili v komunistični literaturi,
vsake celice je celični sekretar. Sekretarji vseh celic v bataljonu sestavljajo bataljonski partbiro, ki ga vodi sekretar tega biroja. Sekretarji bataljonskih part-birojev in sekretar celice brigadnega štaba sestavljajo hrigadni partbiro, ki ga vodi sekretar brigadnega parthiroja. Sekretarji brigadnega parthiroja in sekretar celice Glavnega štaba sestavljajo partbiro Glavnega štaba, ki ga vodi sekretar lega parthiroja, ki je vključen v Centralni Komitet Komunistične Partije Slovenije, vrhovnega komunističnega foruma, ki ga vodi sekretar CKKPS (Edvard Kardelj). Grafično je ponazorjen sestav komunistične stranke v Nar. osvobodilni vojski v priloženem grafikonu.
Že iz tega pregleda je razvidno, da zgradba komunistične stranke popolnoma povzame vase vso vojaško organizacijo OF. Dajmo besedo uradnim izjavam ko-
munističnega vodstva. Navodila strankinim članom, ki jih je izdal Centralni komitet Hrvaške komunistične stranke pod naslovom »Partija u vojsci«, takole določa zunanje funkcije vojaških predstojnikov: »Tovariši, ki so člani štaba, morajo vedeti, da so v partijski celici le navadni člani stranke, odgovorni pred celico za svoje delo, obvezani na disciplino v celici in da ne morejo mimo volje in vednosti celice ničesar ukreniti.« Komandant in politični komisar oddelka sta torej lo navadna člana komunistične celice, ki jima določa smer in način njunega ravnanja in delovanja. Mimo volje ali vednosti celice se v oddelku ne more ničesar zgoditi. Odločitev gre celici s sekretarjem na čelu. O tem pravijo dalje omenjena navodila komunističnega vodstva: »Vsak ukrep, ki ga hočejo sprejeti tovariši iz štaba, mora biti najprej diskuti-ran in sprejet v eelici. fiele takrat se smo v oddelku ukreniti vse potrebno za izvršitev. V tem primeru morajo vsi partijci obvezno zagovarjati in hrasti mišljenje štaba, saj je to njihovo mišljenje.
Vloga komunistične stranke v Narodni osvobodilni vojski
Mimo stranke torej v Narodno osvobodilni vojski ni mogoče ničesar ukreniti. Stranka vlada nad vojsko kot absoluten diktator, ki s pomočjo celičnega sistema kontrolira in obvlada v vsakem času vsak najmanjši oddelek. Toda so komunisti iz štaba ie navadni člani strankine celice, jim morajo vendar na zunaj vsi drugi komunisti, čeprav so po svoji vlogi v stranki nadrejeni, izkazovati spoštovanje in jih ubogati. Tako je sekretar celice večinoma le navaden vojak, ki mora ubogati svojega komandirja ali komandanta, čeprav je on resnični ukazovalec in tvorni vzrok vsega delovanja, ki ga njegov komandant izvaja le v imenu celice. Tudi najvišji strankin funkcionar v brigadi, sekretar brigadnega parthiroja, ! je po večini na zunaj brezpomemben vojak, v resnici pa je diktator nad vsem življenjem v brigadi.
Tako je po svojem uslrojstvu komunistična stranka neomejena gospodovalka vsega življenja in delovanja v Narodno osvobodilni vojski Tu velja načelo: »Nič nad Partijo, nič mimo Partije, nič proti Partijil Vse je Partija!«
□ □ □
Volle Kreisc sind kom. Zellen und Ausschtlsse, die Linien zeigen Abhiingigkeit deren. — Izpolnjeni krogi so komunistične celice in odbori, dvojne črte pa
kažejo medsebojno odvisnost.
»Nič proti, nič mimo, nič nad Partijo. Vse je Partija«
Borci, ki niso Člani komunistične
. ,.v	V..	•	i ,wi	-X I rtUIKU Aiisieuiil V KOIIIllMIMH 111 liu;ruiun,	"""-'i »*» iiiov victiu nuuiuuiouuii,
rS,"'0„ 'nhiP n e n St i da ima brigada prevladujočo vlogo, stranke, so potem tako razdeljeni po če-
ne. Da pa se spet ne bi zameril svojim komunističnem poglavarjem, izjavlja v isti sapi in na istem mestu tele odločilne besede:
»Komunizem — vodilna sila v OF«
»Vendar je res, da ima Komunistična partija kljub temu, da je v obeh foru-
Osnovna organizacija komunistične stranke v NOV jo celica. Vsak član kom. stranko mora biti član določene celice. Če vzamemo kot operativno enolo NOV brigado, so tu možne šliri vrste celic: 1. četne celice: 2. celica bataljonskega štaba; 3. celica brigadnega štaba in 4. celica spremstva pri bataljonskem oziroma brigadnem štabu. V Glavnem štabu je
lah, da so povsod pomešani med partijce in jih ti potem s pomočjo celičnega sistema z lahkoto obvladajo in drže v absolutni podrejenosti. 0 tem že prej omenjena oficielna brošura »Narodno osvobodilna vojska in Partija« takole pravi: »Vse nepartijce je treba v četah razdelili med vse člane celice.« In dalje: »Vsak član partijskih organizacij v Nar.
mih v manjšini, vendarle vodilno vlogo še seveda celica Glavnega Slaba. Na čelu osv. vojski inora odgovarjati za toliko
Partbiro gia.On.tgcL UclLcc- j^i , " 1
f>riqa.dnL papPffirvji
r
Centralni kom.)It K.P)	*
Jz Prsni, odbor O F in ce''-<-> ~ •:.' Jtora. 0 F
c t f/ta-<7 laVncga, sta-ba^
hriqadnx itahim.
bata.ljon.>kn p<y-tb)roj
BaiaJjorisLi ctlkcbat- '
Die Rolle der Partci in NOV. — Die Rechlecke sind Einheiten, bez. Štabe, die Kroise aber kom. Zellen. Die Linien zeigen rlie gegenseitige Abhiingigkeit. — Vloga kom. stranke v NOV. — Pravokotniki pomenijo edinice, oziroma štabe vojaških formacij, izpolnjeni krogi pa kom. celire, oziroma kom. odbore. Neprekinjene črte pomenijo zvezo med edinicatni in instancami vojaških formacij, črtkane premice pa zvezo med kom. ccliraini, oziroma njihovimi odbori. — Grafikon dokazuje, kako je kom. stranka znala prepresti vso vojaško organizacijo s svojimi celicami in jo popolnoma
obvlada.
nepartijcev v svoji edinici (četi, itd.), da bodo vsi partijci v edinici odgovarjali za vse nepartijce v njej.«
Seveda ta diktatura stranke nad vojaškim sistemom redno ni neposredna, temveč posredna. 0 tem pravi omenjena uradna brošura »Nar. osv. vojska in Partija« takole: »Vsak vojaški fuijkcionar-partijec ima kot človek in partijec pred Partijo iste dolžnosti kot vsak drug član Partije. Kot funkcionar pa odgovarja vsak partijec pred svojo vojaško edinico in nadrejenimi vojaškimi forumi na eni, pred Partijo pa na drugi strani. To pomeni, da ga mora Partija kontrolirati, če vrši, in mu pomagati, da čiin boljše vrši svojo dolžnost kot funkcionar. Ker pa se more ta pomoč in kontrola vršiti samo po partijski in ne po vojaški liniji, praviloma ne sme dobiti obliko neposrednega vmešavanja Partije. Zakaj praviloma? Zato, ker je jasno, da bo pomoč in kontrola Partije nad funkcionarji toliko večja, kolikor slabše vrši funkcionar svojo dolžnosti — kar mora na določeni stopnji privesti celo do trenutnega oz. začasnega neposrednega vmešavanja Partije v vojaške zadeve. Partija se torej neposredno ne sme, posredno pa so mora vmešavati v vojaško zadeve.«
Tu se stavlja vprašanje, zakaj komunistična stranka ne nastopa sama, v svojem lastnem imenu, zakaj se skriva pod drugim imenom, zakaj se obdaja z drugimi skupinami, zakaj se krije za neko vsenarodno gibanje? Odgovor na to nam daje uradna brošura »Narodno osvobodilna vojska in Partija«: »če bi KPS sama vodila borbo za osvoboditev slovenskega naroda, bi s tem — zlasti v začetku — nujno odbila, oziroma desinleresirala na borbi velik del slovenskega naroda.«
V tem je torej resničen razlog: komunistična stranka sama ne more izvesti revolucije, zalo in izključno le zato priteguje tudi druge skupine. Če bi KI'S šla sama v borbo, bi po besedah omenjene uradne brošure »zagrešila neod-pustljivo napako«. Vsaka druga skupina služi komunizmu le kot priprega. kot nujno sredstvo, ki brez njega stranka ne more dosegati svojih namenov.	s