Pošluina platana v gotovini.
8TEV. 24»».
Posamezna številka Din 1.—
LETO ilf.
lzliala vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posli: Din 20 —, inozemstvo Din 30 —.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ČTEV. 552. LTRAVNJšTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri postnem ček. uradu štev. 13.633.
Živela kritika!
Vselej, kadar je vladala zdrava, krepka in če treba tudi brezobzirna kritika, je uapiedovalo duševno življenje naroda in vselej, kadar je bila kritika brez besede, je tudi padlo kulturno življenje.
Danes smo v dobi, ko je kritika sko-7 >Iez besede *a skoraj bomo na tem,
< a bo tiskovni zakon vzel kritiki še zad-nl' sstanek njene veljtve. Posledice teg« Pomanjkanja kritike so že tu iu skoraj '>odo še težje.
izide danes kaka knjiga, potem se “ajprej vpraša, kateri stranki da pripada avtor, kdo je knjigo izdal in kakšni tendenci služi knjiga. In če je i/dal knjiga naprednjak, petem bo napredno ča-*<»oisje neskončno povzdigovalo visoko umetniško vrednost knjige, kakor so do-'*e<lno molčali • knjigi, če jo je napisal ‘di udal klerikalec. O vrednosti knjige some pa se sploh ne govori in tudi kriti-'e llajl)oljšili del niso drugo, ko neokusno reklama. Nimamo več kritike, temveč sa)’10 še reklamo.
0	se opaža zlasti sedaj, ko je sezona '-0 knjige in skoraj bo naše. dnevno časopisje s slabimi kritikami doseglo vrhunec. In da to stvar še slabša, mora priti še tiskovni zakon in vzeti kritiki zadnjo m°žnost obstanka.
V«e lo pa je mogoče, ker :e docela
jjiesoja pomen tu potrebo kritike. \ ~aka dobra kritiku je gradilna,
da pa more« graditi mora najprej zrušiti napačne temelje. Ce pa bo kritika krotka ko jagnje, potem se živ krst ne bo bal take kritike, ker bo taka limonadasta kritika brez vsakega učinka. Kritika mo-la zato zadeti in rim boljše zadene, te>m 1>0'j je upravičena. Pri tem sploh ne more biti žaljiva, ker se kritika loti samo javnih delavcev v ospredju in sam > za Njih delo v javnosti. Ce je tak javen de-. ‘Ovec od kritike zadet, potem vse ve, da ga kritika napada le zaradi njegovega javnega dela. Vse ve, da je napadeni lahko osebno mož najčistejše poštenosti, a pa je njegova misel napačna. In da >e napačnost tembolj spozna, ravno za-radi 1ega je potrebna ostrota kritike. Napadeni ima se vedno priliko, da odgovarja iu tudi njemu mora biti dovolje-no, da krepko odgovarja. Misli se morajo kresati, ne pa mešati ko voda in limona. Nobene nevarnosti ni pri tem. da bi kritika postala prostaška ali pa zašla na stranska pota, ker samo obstoj zdrave kritike bo vse to takoj preprečil.
^ones pa bomo kmalu — oziroma s">o že na teni, da se o javnih delavcih ne 1r> smelo pisati kritično niti tedaj, kadar ti zagrešp nepoštena de-janja. Z drugimi besedami pa se pravi to. da je danes dovoljena tudi največja nepošte-nr>st, samo da je storjena na tako moj-str*ki način, da ji paragrafi nič ne mo-reJ0. loda ljudstvo za to mojstrstvo ve 1,1 zato obupuje nad vrednostjo morale san»e.
Kritika je vsakemu napredujočemu narodu potrebna, ko ribi voda, ali pa bodo vsako silo naroda udušili krivi mate- liki. ki kot znano, zahtevajo .največje Žrtve.
Kje bi bili mi Slovenci, da nismo 'me]| ostrih Prešernovih puščic, da nismo imeli Stritarja. Le-vslika, Cankarja m drugih pogumnih mož, ki niso samo resnico spoznali, temveč jo tudi pogumno povedali in poleg tega na tako silen način, da je tudi najpriprostejši človek spoznal resnico.
Kritika mora priti do veljave ali pa bomo neusmiljeno nazadovali in si s praznim samodopadajenjem kopali grob. Imeli |,( mo celo kopo pesnikov . umet-I ni!;-v velezaslužnih mož . a le v naši •v fantaziji, dočim pa bomo v resnici toliko
Tretji ponesrečeni atentat na Mussolinija.
\TENTATORJ\ MNOŽICA LINČALA. — MUSSOLINI BIL ZADET, A JE OST M NEii \N JEN KER SE KROOLJA ODBILA OD EMAJLA REDA SV.
mavricija.
Bologna, 2. nov. Predvčerajšnjim so se tu vršile velike fašistevske svečanosti, ki se jili je udeležil tudi predsednik Mussolini. Ko je Mussolini po končanih svečanostih, ki so bile prirejene v veliki gim-naciji, odšel na ulico so ga velike množice ljudstva navdušeno pozdravljale. Med tesnimi kcfdoni se je Mussolini v -piemstvu bolonjskega mestnega načel nika Pupinija in podtajnika v ministrstvu zunanjih del Grandija peljal proti železniški postaji. Ko je prišel do vogala ulice d' Indipendenza, je neki mladenič prebil kordon policije, skočil pred Mussolinija iu s samokresom nanj ustrelil. Napadalec je hotel ustreliti še enkrat, vendar pa je to preprečil neki karabiner-ski narednik, ki se je zakadil vanj in ga močno udaril po roki. Mussolini se je ustavil, okoli njega pa so se zbrale velike množice, ki so mu začele, ko so videle, da mu nič ni, navdušeno vzklikali. Ljudstvo je navalilo na to na atentatorja in ga linčalo, tako da je na mestu obležal mrtev. Mussolini pa je nadaljeval svojo pet.
KAJ PRIPOVEDUJE OCIVIDEC.
Dunaj. 2. nov. Neki italijanski novinar, ki je prispel iz Italijo, je imel v Milanu priliko razgovarjati se z več očividci atentata na Mussolinija v Bologni. Ta je pripovedoval med drugim, da je Mus-s< lini, ko je atentator ustrelil nanj, skočil z avtomobilskega sedeža, dvignil desno roko v zrak, z levo pa se prijel za pr-sj iu potem pal nazaj na sedež. Prav tako je storil tudi bolonjski mestni Načelnik. ki se je z njim vozil. Prisotni so bili prvi trenutek prepričani, da je Mussolini j zadet in ranjen. Takoj so se raznesli glasovi. da je Mussolini ubit.
Neki karabinjer je zagrabil atentator-
ja, ki je drugič hotel ustreliti. Trije drugi karabinjerji so atentatorja obkolili in ga odvedli s seboj. Niso pa še napravili dvajset korakov, ko je navalila nanje skupina fašistov iu jim iztrgala atentatorja. Pri tem spopadu je bil neki kara- . binjer z nožem ranjen v desno roko in j pod očesom. Fašisti so nato atentatorja j vrgli na tla, ga začeli prebadati z noži in : olidelavati z brcami, tako da so ga po- j pclncma zmrcvarili in. mu pokazili obraz. Šele ko so karabiujeri dobili ojačenje, jim je uspelo, da rešijo atentatorjevo trn-, plo iz rok fašistov.
Občinstvo se je v velikem strahu razbežalo na vse strani, ker so se meščani bali fašistevske osvete. Trgovci so hitro pozaprli prodajalne, na zapoved policije pa so jih zopet odprli. Razpoloženje je bilo precej nevarno. Vsak čas bi bilo lahko prišlo do pokolja.
MUSSOLINI ZADET.
Mussolini je bil zadet v prsi. toda krogla se je odbila ob emajlu reda sv. Ma- !
vricija, ki ga je Mussolini nosil na prsih. i Ista krogla je, ko se je odbila, zadela bo- ; lonjskega mestnega načelnika v roko, a , ga je le malo oprasnila.
Mussoliniju so bile prirejene navdušene manifestacije. Prisostvovalo je na tisoče fašistov v bojni opremi. Vsi so klicali: Eyiva il duce! Evviva Italia! Nekega meščana, ki je nič hudega misleč, zaklical:	Eviva	il	r£!	. so fašisti pre-
tepli.
IDENTITETA ATENTATORJA UGOTOVLJENA.
Kasneje se je ugotovila tudi atentatorjeva identiteta. Bil je to petnajstletni fantič z imenom Anteo Zaniboni, sin nekega uglednega trgovca s knjigami v Bologni.
Rekonstrukcija vlade odložena.
REKONSTRUKCIJA VLADE ŠELE P« SPREJETJU ZAKONA O CENTRALNI UPRAVI.
Beograd, 2. nov. Kakor smo izvedeli in vrst aktivnih ministrov, Uzunovič ne misli na to, da bi že zdaj pri prvem delovanju narodne skupščine izvedel rekonstrukcijo vlade. Uzunovič deluje na to, da narodna skupščina prej sprejme zakon o centralni upravi in da se šele po sprejetju tega zakona loti temeljite rekonstrukcije kalnueta. Nastopila naj bi potem vlada, ki bi lahko trajno funkcionirala. Ce bi se vlada že zdaj rekonstruirala, potem bi si mnogi ministri, ki bi zavzeli resore, kateri bi se z zakonom o centralni upravi odpravili, prizadevali, da čimbolj zavlečejo sprejetje tega zakona. (Pozna g. Uzunovič naše politike. Op. ured.)
Uzunovič stoji radi tega na stališču, da se naj najprej sprejme zakon o centralni upravi, potem pa naj se o priliki redukcije resorov izvrši tudi rekonstrukcija kabineta. Zakon o centralni upravi bi bil pa vladi tudi v pomoč za uravnove-senje proračuna.
PaSič in Aca Stanojevič sta se dogovorila.
Beograd, 2. nov. Razgovori med Paši-čeni in Aco Stanojevičem so bili v soboto zvečer končani. Ara Stanojevič je pa še vseeno ostal dva dni dalje v Beogradu, ker se je hotel udeležiti pokopa posmrtnih ostankov vojvode Putnika in drugih odličnih srbskih mož, ki so umrli v inozemstvu. Ker pa se je ta' stvar zavlekla in o prihodu posmrtnih ostankov ni še nobenih določnih vesti, se je Aca Stanojevič sinoči vrnil v Knjaževac.
Paši«’- naj bi sedaj izvedel tisti program, ki je bil določen po vseh konferencah z raznimi njegovimi pristaši in posebno z Aco Stanojevičem. \ si krogi pričakujejo dogodkov večje važnosti. Kakor se dozuava iz Pašičevih krogov, bo Pašu pokazal prvo svojo akcijo pri vprašanju rekonstrukcije kabineta, ki naj bi se izvršila prav kmalu. Pašir zahteva, da se tri ministrstva zasedejo z njegovimi l.ittdmi. Posebno v notranjem minstrstvii bi na #iiesto B. Maksimoviča morala priti osebnost, ki je bolj Pašičevega mišljenja. s tak« rekonstrukcijo bi se Pašič zadovoljil in ue bi zahteval nobenih drugih sprememb.
Kolikor so obveščeni krogi o vsem tem poučeni, Irde da i i tak kabinet v svojem rndikalskem delu izgledal kot Pašičev
na slabšem, ker narod ne bo mogel ločiti pšenice cd plevela.
Kdor se boji debate, ta se boji tudi kritike, ampak zaradi nezmožnih in bojazljivih ljudi ne sinemo tvegati vse naše [ kultni e in zato: Živela kritika! Doli z ' reklamno kritiko!	i
kabinet, in bi bil samo prehod k izpolnitvi Pašičevih definitivnih ciljev, t. j. da postane radikalski del kabineta popolnoma njegov.
Vse konference, ki so se te dni vršile v Uzunovičevem kabinetu, so se bavile s tem vprašanjem.
V	nekaterih listih so se pojavile vesti, da jc Pašič zahteval od Uzunoviča, naj poda ostavko. Uzunovič je te vesti v izjavi, ki jo je dal pri odhodu iz predsedstva vlade novinarjem, označil kot neresnične. Ta Uzunovičev demanti se smatra kot neke vrste približanje k Pašičevim idejam. Popolnoma naj bi se s tem izognili eventualnemu spopadu v radikalnem klubu v slučaju, da se ne sprejme Pašičevo mnenje.
Dobro obveščeni politični krogi mislijo, da ni popolnoma gotovo, da bi hoteli centrumski radikali doprinesti žrtve Pa-jičevi okolici in v vsem ustreči Pašiče-vim željam.
Na konferencah, ki jih je imel Pašič ti* dni '■ Aco Stanojevičem, je bilo govorjeno tudi podrobno o samem kongresu radikalne stranke, ki naj bi se v kratkem vršil. Zdi se, da je bil določen približno tudi že datum za kongres.
\ 1’ašičevih krogih se tlrže v tajnosti vsi Pašičevi nadaljnji nameni bodisi glede stališča, ki "a bo Pašič zavzel v parlamentu, bodisi v stranki napram kongresu. Situacija se smatra s te strani za dosti resno. Vendar pa v radikalnem centru mislijo, da se bo mogoče izogniti
vsem uesporazumljenjem, ki bi utegnilo
I rinesti kake komplikacije.
KRALJ V TOPOLI.
Beograd, 2. nov. Po polslužbenih obvestilih je kralj včeraj Ob 9.30 odšel v/-Skcplja v Topolo.
BALUGDŽIC Piti MARŠALU DVORA.
Beograd, 2. nov. Naš poslanik v Rimu g. Ralugdžič je bil včeraj -v dvornem marsalatti, kjer se je dolgo pogovarjal r dvornim ministrom Jankovičem. Balug-džio je izjavil novinarjem, da je prišel \ Beograd po privatnih opravkih. Hkrati str je hotel s svojimi sošolci udeležiti proslave 40-letnice mature.
INTERPELACIJA ZARADI CENA BEGA.
Beograd, 2. nov. Predsednik skupščine Marko Trifkovič je bil včeraj pri Uzu-noviču in pri dr. Niučiču. Ta dva poseta sta v zvezi z interpelacijo dr. Budisav-ljeviča in tovarišev glede novoimenovanega albanskega poslanika Cena bega. Trifkovič je izjavil novinarjem, da je to vprašanje prepuščeno odločitvi Uzunoviča in dr. Ninčiča. Onadva naj se sporazumeta, ali naj in kako naj predsedstvo skupščine odgovori na to interpelacijo.
—	Dr. Ninčič naj bi vplival na Svetozarja Pribičeviča, da to interpelacijo umakne.
INTERPELACIJA DR. HODŽARJA IX
TOVARIŠEV ZARADI NAŠICKE DRUŽBE.
Beograd, 2. nov. Po pismu Radeta Pa-šiča. ki je bilo prečitano v anketnem odboru, so poslanci Hodžar in tovariši vložili novo interpelacijo zaradi zlorab pri izkoriščanju gozdov v Slavoniji v času. ko je bil dr. Žerjav minister. Našička družba za lesno industrijo je sklenila r. ministrstvom za šume in rudnike pogod-bo za eksploatacijo gozdov. Šlo je za skupno množino hrastovega lesa 229 tisoč kubičnih metrov po 46.55 Din in za 1!) tisoč kubičnih metrov hrastovih drv po 3.14 Din.
©OSPA MILI NO V A BO DANES ZASLIŠANA.
Beograd. 2. nov. Predsedniku anketnega odbora je bilo naznanjeno, da se* nahaja gospa Milinova v Beogradu. Otipa Milinova bo danes dopoldne poklicana pred anketni odbor in tam zaslišana.
Bartol, Ljubljana:
Panevropa.
V	zadnjem času se je mnogo pisalo o panevropskem kongresu, ki se je pred nekaj tedni vršil na Dunaju. Večina listov in politikov kakor tudi političnih lajikov pa gleda na ta pokret z dokaj veliko skepso kot na neko politično utopijo. Ni tu moj namen, da bi podal dolgo razpravo o vprašanju, hotel bi na tein mestu tangirati glavne elemente tega vprašanja, ki sedaj postaja, odnosno mora postati aktuelno.
človeški duh mora imeti v toku živ-Ijenskih vekov smer življenja, v katero veruje, zakatero se bori. Naši predniki so se navduševali za poganstvo, slednjemu veku je bil paladij krščanska vera, 19. in 20. stoletje pa je doba umerjenega in skrajnega nacijonalizma — na-cijcnalnih csamosvojenj, divjih nacijc-nalnih bojev. Svetovna vojna in njen zvršetek sta jasen dokaz te trditve.
Ta kulturna in nacijonalna izzivetja imajo svoj globok odtis tudi v gospodarskem življenju. Male nacionalne državice, ki so nastale na teritoriju stare monarhije, so se obdale z visokim zidom, ki zelo sprečava miren gospodarski razvoj, ki mu mora biti de viza — libre eebange. Da se vzdrži lastna industrija, ki morda nima nikakih predpogojev za življenje, se žrtvuje nebroj koncesij (večkrat na ljubo samo poedinim osebam), konsumentom se nalagajo velika bremena,ki nikakor niso v #skladu z bonitetami, katere vrača, oziroma bi morala vračati dotična industrija. Danes to seveda mora biti; vsaka država, ki še ni zelo visoko gospodarsko razvita mora voditi protekcionistično, da celo prohibitivno farmsko politiko, da tako polagoma vzgaja svoje ljudi in postavi svoj<i mlado industvrijo na noge. Toda v tem so zvezane velike žrtve in še večje pa so, ako je domača industrija preveč varovana, ki se na ta način zelo razvadi in si ne prizadeva, da bi se izpopolnjevala, na kar bi jo sicer .prisilila konkurenca. Za slovensko industrijo velja seveda ravno uhratno.
Nauk o nacionalni delitvi dela je učil že stari Smith in prav je imel. Ta nauk postaja sedaj zopet aktualen, odnosno ga bodo morali prikrojiti v prakso moderni nacijonalni gospodarji Evrope, ako bodo boteli ustvariti panevropsko zvezo. Lai-ssez faire et laissez passer, bo morala biti zopet deviza modernih gospodarskih politikov. Kajti večne krize evropskih držav ne bodo jenjale s formuliranjem raznih odredb, šikan in ovir, kajti vsaka odredba ima svoje oporne tcčke na steblih momeutane gospodarske situacije; ko pa en steber pade, je treba poiskati drugega, kar zopet povzroči novo razburjenje, krizo, polom. Naša doba je zelo bogata na takih dokazili in mi vsi smo absolvirali zelo dobro, praktično gospodarsko šolo, da moremo to potrditi. Ako .se sedaj lira dviguje, ni rečeno, da je to dobro, kot to sedaj mislijo vodilni italijanski politiki, kajti mi vsi vemo, da to ni naraven gospodarski pojav, ampak da je temu kriva samo z vsemi mogočimi sredstvi svobodno trgovino ovirajoča finančna politika države. To seveda ne more obveljati, kajti interes gospodarskega
življenja je stabilnost, svoboden in naraven razvoj.
Ideja finančnikov, ljudi 's širokimi koncepcijami, da se ustanovi za celo Evropo, odnosno za države, ki bi stopile v zvezo evropskih držav ista valuta, ni nova, toda zelo dobra in sloni na bogatih izkušnjah. Latinska unija je bil prvi po-' ižkus en miniature te vrste, toda ker je bila shar.preveč labilno zasnovana, brez predhodnih gospodarskih izravnav, se ni obnesla, kajti valuta, denar, ni-konvencionalna edinica, temveč je samo svoje vrste blago, ki odvisi še od več činiteljev kot drugo blago katero zastopa. Zato pa je treba najprvo sondirati teren, šele potem bo mogoče kaj takega ustvariti.
Zveza narodov, ki je danes forum vsega sveta, se bo tekom desetletij ali pa še poprej gotovo spremenila v evropski konzilij, ker iz vsega tega lepega vzajemnega dela med narodi sveta se bodo rodile v gospodarskem razvoju velike komplikacije, interesne sfere, ki bado povzročile epredeljenja in orientacije v drugo smer. Kot ena enota, ki ima podobne gospodarske interese, slične kulturne in socijalne predpogoje, bo Evropa gotovo morala nastopiti, ako bo hotela obdržati vsaj del svojega vpliva in moči. Nacionalni problem bo moral pasti in bo tudi padel. Primum vivere. — Po teh stalnih krizah, ki nam vsem ogrenjujejo življenje, upamo, da se bo naš mlajši narod iztreznil, in da se bo privzela druga parola bcjev in stremljenj — to je gospodarska obnova cele Evrope.
L’l«.omme c’est le produit du milieu — gotovo, vsaj do gotove meje. Vsak Ameri-kanec se zaveda, da njegova domovina sega od St. Francisca do New-Yorka, da ie esyskraper v New-Yorku ravno tako odtis njegove duše kot gozdovi petrolejskih črpalk okrog mesta Los Angeles. Kako bi se dvignila zavest in ponos tudi naj mlajših narodov, ko bi imenovali svojo domovino od Gibraltarja do Peeore. Koliko mož močnih in drznih rode veliki narodi, odnosno ne narodi ampak politične sile same, saj ni treba, da bi to bili samo sinovi naroda, ki prevladuje v eni politični edinici!
Ali bi se ne mogla ustvariti zveza evropski držav na podlagi široke federacije? Biez doma: skupen predsednik, finance, vojska, zunanje zastopstvo, drugače pa strogo avtonomično urejeno. To je interes intelektualcev, industrije, od katere živi po nekaterih krajih polovica prebivalstva, to je interes trgovstva, ki je ventil produkcije, interes pa tudi siao-trene ureditve narodnih financ, interes mlade generacije, ki ji bo v teh ozkih mejah težko živeti, ki nikakor ne odgovarjajo modernim nazorom internacijo-nalizmn, mednarodnih kartelov, trustov, kulturnega internacionalnega dela.
Ta široka zasnovanost državnega življenja ne pride seveda čez noč, tu je treba vzgoje desetletij, udarcev, razburkan j, da razmere same dovedejo narode do tega. Je' pa seveda vprašanje, ako bo Evropa še zmožna, da sestavi to veliko silo, zato pa je del te naloge tudi na nas.
Bolgarska opravlja najemniško službo drugih.
popularnost vsake
Neki zelo ugledni bolgarski politik, nekdanji poslanik in sedanji emigiant \ Jugoslaviji je dal beograjski Politiki obširen intervju, iz katerega posnemamo nekatere izredno važne konstatacije:
Dogodki, ki nastopajo v Bolgariji, imajo usodepolen značaj. Oni se ne nanašajo samo na Bolgarijo, nego bi znale biti tudi smrtonosen udarec velikim idejam za ujedinjenje vseh slovanskih narodov na Balkanu.
Ni še vse izgubljeno in zadoščamo le svoji dolžnosti, da smelo in odkrito povemo resnico. Na nas je, da prepi očitno dogodke s tragičnimi ,posledicami.
Sledeči dejstvi najjasneje karakterizi-ral« sedanjo politično situacijo v Bolgariji:
Prvič poizkus, da se priključi liajskra.i-n e ji reakcionarni in fašistični desnici tudi najmočnejša politična stranka v Bolgariji — bolgarski Narodni lemljodelski savpZ torej poizkus popolnoma ger-
ntanofilske tendence.
Drugič brezpogojna orientacija Ljapče-vlade do Anglije in Italije.
Bivši bolgarski kralj Ferdinand hoče ojačiti svoj vpliv v Bolgariji. On dobro
časa Stambolijskega izključena iz zem-ljedelskega saveza, radi suma simpatij s Tcdorjem Aleksandrovim.
Pod pritiskom četvcrice teh oseb je bila objavljena formalna koalicija zem-ljodelcev s skupino Stambulovcev (narodnimi liberalci). Ta koalicija naj s" razširi še na Radoslavovce (nacionalne liberalce).
To pomenja, da bodo morali zemljo-delci nositi na svojih plečih Radoslavo-va, Tončeva in Petkova torej one, ki so zakrivili vstop Bolgarije v vojno.
‘Kmetske množice v Bolgariji so z delom Tomova, Omarčevskega, Turlaikova m Markova zelo presenečene in kakor javljajo, je bilo doposlano centrali saveza v . ofijo že nekoliko tisočev protestnih brzojavk.
Na drugi strani dela angleška dipl -macija s polno paro. Bolgarija je že dobila od Anglije pod lahkimi pogoji prvi obrok posojila v znesku 400.000 funtov šterlingov. Bolgarski finančni .minister je prepričan, da dobi p>d istimi pogoji v kratkem tudi drugi obrok v -znesku 2,100.000 funtov. Angleži dobro vedo za svoje račune.
V	Italiji delajo tovarne orožja dan in noč, kakor za časa-vonje. Po italijanskih otokih v Sredozemskem morju se nahajajo velika skladišča municije .ter vojne in pomorske baze. V bolgarskih pristaniščih na Črnem morju pristajajo izključno ponoči italijanske ladje z misterijoz-nim tovorom.
Pomlad nam prinese važne* in usode-tpolue dogodke. Bolgarija ostane slepo orožje v italijanskih in angleških rokah. Njena vlada je pripravljena, da jo pože-
ne v novo avanturo. Vojna liga iti Makedonski komite bosta likvidirala in predstavnik zadnjega Tomalevski že potuje po evropskih prestolicah v svrho nove.oa uničevanja nasprotnikov te peklenske
liildli.
, ,he la a^antura ponesreči, izgubi bolgarski narod vse	t	■,
.	.	,	, ,se’ JwU si je ustvarit
s tolikim trudom m Žrtvami. Tudi ni g-
tovo, če se ohrani njegova neodvisno =t Ako pa ima nameravana avantura uspeh, bodo rezultati istotako negativni. v Bolgariji bo dosegla reakcija in fašizem svoj vrhunec in bo za desetletja uničena vsaka demokratska misel. Vsi mostovi za zbližanje z Jugoslavijo bodo porušeni in Bolgari morejo doseči realen rezultat svojih političnih koncepcij samo tedaj, ko bodo šli ramo ob rami skupno s svojimi brati Srbi, Hrvati in Slovenci.
H koncu sklepa avtor članka, da je naloga poštenih Bolgarov, da .popolnoma dvignejo in ojačijo v Bolgariji cseni-Ijodelski savez v imenu dela in idej po-konjega ministrskega predsednika Aleksandra Stambolijskega. Potrebna je energična borba proti nameram kralja Ferdinanda in njegovih emisarjev v Berlinu: dr. Radoslavova, generala Gančeva bi drugih, ki bi radi vzpostavili svcj ; ’.-gubljen prestiž in skupno s tem dati posameznim strankam in vsemu narodu svojo ge.rrnanotiis]ro orientacijo.
Bolgarija se mara vzdržati vsake vojne avanture, da ne vpropasti svoje bodočnosti radi interesov Angii,je in Italije.
.Potrebno je paraliziiati vmešavanje Vojne lige ali Makedonskega komite,ta v državne zadeve in v probleme notranje uprave. Obe organizaciji je treba uničiti.
Naši ameriški izseljenci za poplavljence.
Glasilo naših južno-ameriških rojakov /Gospodarstvo« poroča, da se je v Newyorku osnoval centralni odbor za vso Severno Ameriko v svrho pomoči našim poplavljencem. Odbor tega centralnega odbora se je konstituiral sledeče: Častni predsedniki so: jugoslovanski poslanik v Ne\vyorku dr. Tresič-Pavičič, škof Mardarije, profesor Pupin, in-žener Nikola Tesla in prof. dr. Radosavljevič. Častni podpredsedniki so: A. Šeferovič, konzul v Montrealu, S. Jovanovič, konzul v S. Franciscu in M. Naumovič, vicekonzul v Čikagu. Izvršni odbor je sestavljen sledeče: predsednik M. Stanojevič, konzul v Newyorku, podpredsednik Ktbin Kristan, izseljeniški komisar v Ne\vyorku, tajnik M. čišič. Odborniki so predsedniki Slovenske podporne Jedno-te, Hrvalske zajeduice in Srbobrana-Sloge.
Potem, ko /Gospodarstvo« obširno poroča
o	akciji v pomoč poplavljencem, ki so jo začeli naši severnoamefiški emigranti, dodaja sledeči izredno karakteristični komentar:
Sedaj pa poglejmo, kaj je napravil naš poklicni zastopnik tu. v Južni Ameriki, ki je plačan od države bolje, nego katerikoli njegov sedanji in bodoči-kolega v Severni Ameriki in ki je plačan zato, da je na svojem mestu, kadar potrebuje domovina njegovega dela in inicijative?
Dva meseca sta že prešla od prvih vesti 0 strašnih poplavah v Jugoslaviji, toda tu niso predstavniki Jugoslavije niti mignili s prstom. Nismo niti slišali, niti čitali, da je generalni konzul pozval naselbino na razgovor, kaj bi se moglo tu napraviti za oškodovance in kako bi se mogla organizirati akcija za zbiranje prispevkov sirom Argentine Človek je naravnost osupnjen nad postopanjem generalnega konzula. K izvrševanju dolžnosti ga ne vzbudi niti državljanska zavest, niti vest, ne patriotizem in ne čustvo dolžnosti, da poskusi vsaj nekaj napraviti za narod, ki predrago plačuje njegovo indolenco.
Ali gre za osebno mržnjo, če zahtevamo, da se postavi na čelo akcije in da tudi mi iz Južne Amerike, zlasti mi iz Argentine, nekaj dodamo za trpeče brate v domovini?
Na srečo izseljeniške časti ni manjkalo rodoljubne zavesti pri Kolu jugoslovanskih sester, ki je s svojo akcijo vsaj rešilo moralni ugled naselbine. Na delo se je spravilo to simpatično društvo, ki že od Svojega začetka sem kaže smisel za pozitivno narodno delo, kljub pomanjkanju inicijative službenih organov. Brezdvomno ne more delo Kola- doseči kake posebne materialne rezultate, toda napravilo je kar je moglo in prvikrat pokaz«n> pot, po katerem bi drugi morali že davno
iti. Rezultat bi bil vsekakor povsem drugi če bi .se vse izseljeništvo .odločilo na delo, ako bi bilo pravočasno obveščeno o akciji in bi se po vseh naselbinah osnovali posebni odbori.
Med tem smo že davno naprej slutili, kako se bo obnašal naš generalni konzul. Ne gre samo za njegovo indiferentnost za vse kar je ^ven njegove fiksne ideje, da postane poslanik. Manjka mu 7a katerokoli akcijo v večjem Stilu ugleda in vpliva v kolonijah Kakor se je on obrnil proč .od »širokih mas< izseljencev, tako se je tudi ono obrnilo od njega, tako, da je danes naravnost zapuščen od izseljencev. Nikogar nima za seboj in dokler bo on tu, so nemogoče velike akcije »a harmonično sodelovanje izscljeništva in službenih predstavnikov, kajti on načelno odklanja javno sodelovanje s kolonijo.
Naj bo, kakor hoče, za kraljevsko vlado je ta slučaj jasna fotografija državnega predstavnika Jugoslavije v Argentini in za prilike, ki vladajo med izseljenci in ki ubijajo v kali vsako efektivno akcijo.«
Dobro bi bilo, če bi tudi kak poslanec opozoril vlado, kako delovnega zastopnika ima v Argentini.
pozna vpliv, moč in stranke'v Bolgariji. Dobro ve, da more bolgarski zemljodelski savez vedno »» ped" najhujšim terorjem poslati v bolgarski parlament, najmanj 70 do 80 poslancev. Dobil pa bi več kot polovico vseh poslancev, ako bi se izvedle le količkaj svobodne volitve. Zato se trudi kralj Ferdinand, da si poišče svoje prijatelje tudi v krogih zemljodelskega saveza. Knez Ciril je storil prve korake. Skupina dr. Radoslavova (bivšega ministrskega predsednika, ki je zakrivil udeležbo Bolgarije v vojni na strani centralnih sil) in bivši kraljev adjutant general Gunčev sta zaklučila razgovore.
V	Berlin so povabili dvojico zemljo-delskih prvakov: Stojana Omarčevsike-ga in bivšega podpredsednika parlamenta Jurija Marikovega. Bila sta svečano sprejeta in priredili so jim častni banket in Omarčevski je imel zaupni sestanek s kraljem Ferdinandom in so mn bili stavljena na razpolago velika denarna sredstva.
Ugotovljeno bazo teh dveh sta sprejela tudi bivša ministra Kosta Tomov in Marko Turlakov, ki sta bila že leta 1923 za
UELEŽKE.
SDS iir učiteljstvo. Zadnji Učiteljski Tovariš piše, da se je pojavilo stremljenje med učitelji — pristaši SDS za istop iz Udruzenja
■	jugoslov. učiteljstva. Torej so tem učiteljem j interesi stranke več nego stanovski interesi.
1 Sedaj pa poglejmo na drugi strani, kako pod-
i	pira SDS učiteljstvo. V isti rubriki piše | Učiteljski Tovariš . da je Vodnikova družba izdala štiri knjige. Med poverjeniki te | družbe je ogromno število učiteljstva, vendar ! ni dala SDS niti ene od teti knjig tiskali v Učiteljski tiskarni, pa čeprav je la popolno-' r,okati učiteljev, — samih pristašev Učiteljski Tovariš piše:	Stanovska
m a v SDS. :
zavest učiteljstva ie že pr bo učiteljstvo podpiralo onega, podporo učiteljstvu.«
išla tako daleč, da ki daje tudi
Nizke cene
in slabo blago dobite marsikje. Toda dobro češko in angleško blago za moške obleke, površnike, raglane itd., po niizki ccn dobite samo pri tvrdki
JOSIP IVANČIČ, Ljubljana
Miklošičeva cesta 4.__
Poranvaite naročnino!
1. Suc3iy:
Popotni Ahasvcr.
Na konzulatu. Le-tu je prva štacija križevega pota. Na hodniku antišambrirajo^ponižni prosilci vizuma. V notranjosti vlada živo vrvenje, kramljanje in pušenje cigaret s strani treh uradnic, Sijih ena bahavo »topiča iz sobe v sobo, malomarno zroč po novodoslili prosilcih, češ poglejte me. ki vam, če mi prija, lahko odrečem vizum. Frizura a la bubi seveda. Samozavestna. Mastni glas mladega gizdavega binvivana ter vprašuje: od 111 kam. Tri roke si podajajo pasuže, kaivoi snope. Zapis v črno knjigo, plaCanje^ takse, kolekovanje in štampiljke pasuza ter podpis one pušeče in onega z mastnim glasom. Ter se ti poleže težka vest. In liajdi iz
templja.
Trst, Nemški »reparacijski vagoni. J-T«** vožnja. Na obeh »sovražnih« car»^ .J s tajali taktno in obzirno vedenje “r, Seveda ie še zu.i.lno
Seveda je še zgodno jutri v Trstu ni več tistega' B spomenika izza avstri jskjft,‘‘ ■ posredni okolici »o
svojčas avstrijski >ge-
posrecnn oko ne. -entistif kalill'e ter jih hami« lovili^ y kitvarn. dobjš j7.
So kavo i« Se boljši ,Mag*. - Narodni i!m Vnosno hotel .Balkan . ki ga je zažgat nnm-evole Giunta, je zopet na nogah - da-
nee italijanska Trutzburg. Fugaces labuntur amii! - Trst ’je danes envponj za o šince, ki se hočejo »e;kivip'nati .
za one na-im ne
zamerim. —
Mimo barko v el j, Grl jan« v Tržič in naprej
Nove vremenske katastrofe v Sloveniji.
Nog iod petka do sobote je prinesla Sloveniji vremensko katastrofo, kakršne še ni zapisane nikjer v analih nase zgodovine. Vinar, združen z nalivom, je to noč napravil v Sloveniji Škodo in razdejanja, ki daleko nadkriljujejo opustošenja prejšnjih poplav. Nepregledna je vrsta vseh poškodovanih krajev, naprav, mostov, gozdov in poškodovanih fest, ki so postale žrtev zbesnelih naravnih elementov. Od povsod, iz vse Slovenije, prihajajo poročila o ogromnih nalivih, o silnem orkanu in divje narastlih rekah. Vsak najmanjši potoček je zrastel v reko, polja so bila na mah poplavljena, v nižje ležeče človeške domove je vdirala voda — vsepovsod en:i
narave ze umirili ali liud »	% j
.««, oH„„k, d. »».ffirris
se boje, da sledi prveku orkanu še drugi ko se je v petek dopoldne še smehljalo lepo vreme, ni mislil nihče, da se pripravlja proti večeru nekaj tako usodepolnega. Proti Pol 11. zveečer je nenadoma pričel pihati oster veter, nebo se je hitro zagrnilo z oblaki, njim je sledilo gromenje, bliski so švigali po nebu, nato pa naliv, ki je prekašal vse, viil ^ bi|'? k<lai pred njim.
na sekundo. HlicVn “V^-i -° 25. ™ zapozneli pasantV«* um.ah'z«1ini1 se y-adnll ter m	i v ^ streli je letela opeka, ve-
je vrtov cin!-.'’*158 xn Že so se Podirale ogra-rušiti	t .lno.^na drevesa so se pričela
tokih’ e . Je d^ela voda kot v po-naliv’ ;QmeS. pa,,J,e Padala toča. Kratkotrajni je povzročil ogromen porast vseli rek.
:	v Ljubljani
drualoail/i*>0VZr0‘^ mnogo manj škode, kakor
iim^f' !noS° his je bito poškodovanih, ker
‘m je vihar odnašal opeko s streh, znatno so rpeta tudi okna. Pri mnogem vrtu je vihar poarl ograjo. V Zvezdi je vihar dvignil staro ogromno kostanjev,o drevo iz tal ter ga vrgel ob podstavek nekdanjega Radeckijevega spomenika. Na potu proti Čadu se je vihar uprl v znožje hriba in podrl tri velikanske smreke. Tudi po ostalem rožniškem gozdu, t kakor tudi po Golovcu in Gradu je vihar zlomil ali izruval marsikaterega drevesnega °rjaka. Na mestni periferiji je vihar potrgal P°nekod telefonsko žico, znatno pa je poško-®vano sadno drevje. V poljanskem in Irn.ov-hss.1? °kraju je vihar odtrgal pri nekaterih žpnii 8trehe, tako n. pr. tudi pri poslopju . bolnice na Zaloški cesti. V Vodmatu vasr -V vrg.el. raz stletl° nekega podjetnega val t ^ ie hotel iti preko strehe vaao-. * dekletu. V ljubljanski okolici je vihar , . ri mnogo kozolcev in manjših gospodarskih poslopij.
Kakor ob vsakem večjem nalivu, je tudi v Petek ponoči Ljubljanica močno narastla in Posledica je bila, da je bila okolica okrog Zaloga /akoj pod vodo. Silne množine vode, ki sta Jih privalili Sava in Ljubljanica so se zdrava	8!a v foboto dopoldne imeli Ša-
li in Ljubljanica skupno strugo. Most čez Ljubljanico v Zalogu je bil v soboto pod vodo in še celo včeraj, v pondeljek je segala voda tik en meter do višine mostu. Voda je odnesla vse mline v Zalogu, vdrla je v nižje ležeče hiše in vanje nanesla blata. Delavske hiše pod zaloškim kolodvorom so bile vse pod vodo in so nekatere ostale še celo v ponedeljek, ko sla Sava in Ljubljanica že znatno upadli.
V Litiji
poplavila vso delavsko naselbino ob
Najbolj divje je razsajal vihar
lia Gorenjskem.
Na Jesenicah je voda vdrla v delavske barake, odnesla most čez Savo pri Javorniku in pri Hrušici. Radovna pa je odnesla most v Vintgarju. Poleg mostu je Sava odnesla tudi postajo v Hrušici.
Na Bledu
je voda ravnotako odnesla številne brvi in dva mlina ob potokih. Voda je odnesla most v Dobravi, v Zasipu, v Krnici in drugih krajih.
Prav mnogo Škode so napravila vodne masa v
Kranju.
Največ škode trpi tekstilna tovarna »Jugo-češkar, ki ima svoja tovarniška poslojsja tik ob Savi. Tudi Majdičevemu mlinu bo obrat za dalj časa onemogočen. Sava je narastla v Kranju za dobrih 5 m. Narastla je tudi Sora.
V Kokriški dolini
,ie bilo razdejanje popolno. Ogromno vodovje je porušilo skoro vse mostove, zadnja žrtev Kokre je bila elektrarna v Kranju, tako, da je bil električni obrat v Kranju ustavljen.
V Trii**11
je vihar znatno poškodoval mnogo hiž. Enako je bito divjanje
na Štajerskem.
Savinja in Drava sta ogromno narastii. Nad Logarsko dolino se je utrgal oblak. Na Savinji so bili uničeni in razbiti številni spla-j vi. Celje samo ni trpelo toliko škode od poplavea mnogo več od viharja. Po Savinjski in Solčavski dolini so porušeni mnogi mostovi, mlini in tudi kmečki domovi. Poplava je posebno mnogo škodovala lesni industriji s tem, da je uničila mnoge žage, splave in zaloge lesa, pripravljene za prevoz.
Mnogo bolj kot Celju pa je vihar škodoval
Mariboru.
Drava je narastla za dobre štiri metre nad normalo in je do ponedeljka le malenkostno upadla. Mnogo so poškodovani mestni parki. Od zasebnili vrtov je vihar znatno škodoval vrtu g. Tavčarja, kjer je prelomil ogromno staro lipo. Streha Narodnega doma je utrpela znatno škodo, istotako tudi mnoge cerkve. V mestnem parku je porušenih več visokih smrek. Poškodovano je zelo tudi mestno pokopališče. Vihar je krog 8. ure prekinil električni vod ter uničil mnogo obcestnih kande-labrov. V okolici je vihar izruval v Betinav-skem gozdu nekaj starih borov.
Tudi v mežiški dolini
ni vihar prizanesel. Narastla Meža je odnesla vse brvi in mostove. Poplavila je tudi vas Mežo, katere del je bil v resni nevarnosti.
Prav obupna in strahovita so tudi poročila iz drugih krajev Slovenije, iz Vrhnike, Kamnika, Bohinja. Vihar ni prizanesel niti Do-lenjski in ne N-otranjski.
ZelezniSki promet je sedaj popolnoma vzpostavljen in funkcijonirajo vse proge.
Škoda, ki jo je ta vremenska katastrofa povzročila je nepregledna. Prav resno pa je ogrožen Lokalni promet, ker je mnogo cest sedaj nesposobnih za prevoz, zlasti pa je ponekod porušena večina mostov.
Mnogo žrtev in napora bo potrebnih, pre-dno se vse zopet popravi, kar je ta katastrofa uničila in poškodovala Slovenija si bo le te-žko opomogla od elementarnega razdejanja, i ki jo je doletelo.
njene N^Unikh'iC,0nVOn<',’e 116 hodo spreme-
nettuneke konvoj J**1 ra4|fe',«®v« da.'bcd0 menjene U n k J na njlh aahtev0 12C’re-
nasnmtnA ?	uresničila,	temveč	bodo
Z0™ konvencije v celoti sprejdte. Pač nionii .	*“*« nettunekih konvencij spre-
de aSrimu aakon za Dalmacijo, da ne pri-Simi nf iuns^e .konvencije v nasprotje z na-CUlkanL SPW‘ 'konvencij samih tpa je sklenjena stvar, ker so one posledice sentmarjetisikega dogovora in jih nato ni mogoče izpremeniti. S sprejemom inettun-»kih 'konvencij bo diplomatska zmaga Italije popolna.
Politične vesti.
°h puHi ravnini, posuti s koruzo in rapo-‘!fsaienil"i murvami. »Piave fiuine SŽS? Stran^tria" je bles,e6 nadpi.s na C^jan,
Benetke. Če so hočeš izogniti človeku v Mubljani, ga gotovo, pa prav gotovo naletiš na T •If	^led sv’ ^arka cerkvijo ali pa
ki tul* •'	113	kolodvoru	in na parnikih,
Sko on nadomeščajo tramvaj, slišiš sloven-
govorico. Ali spoznaš njega ali pa njo,
Sko
=V^u«s njega ati pa »Dremav? « :<>bv v, drug6m kot običajnem
Cmr, «a	‘udi dobiš P«j
so ee poeta rale. Propada^^hf
palače na obeh straneh C nal G'nitt C \
nos kvečjemu že starinski objek^vkonu"' jih od aristokracije niso pokupili povojni dobičkarji in mednarodna čifutarija. — Na Kivi Scliinvoni uganjajo svoja allotria faSi-®tovski naraščajniki in pred sv. Markom so postojanke fotografov, ki imajo venomer opravila z onimi, ki se hočejo ovekovečili.
■ o to fotografije, ki jih preostali ali preosla-
,n Ja,	in dru£0<1 le v redkih pri-
meaih vidijo Souvenir! — In če udarita ona dva \iteza tam gori nad mestnimi vrati na zvon, so zdajci vse glave umerjene v vis, j i11' J® zel° Pr®kti6no za žeparje ,in enake klatuviiteze. — Sicer pa poteka življenje v Benetlnih zelo idealno, kakor onim tisočerim mladoporočencem, ki tukaj preživljajo svoi me<leni mesec, tako idealno, kakor so one »ladke Tizianove blondinke, ki te vabijo raz fOndol, r«*imo idealno, kakor udarja na ra-
= Opozicija za skupno taktiko. Odložitev vstopa SLS v vlado ima tudi lo posledico, da so se opozicionalne stranke atčele pogajati za skupen nastop. Na ta način bi bila agitacija oipozicije mnogo bolj učinkovita. Pašičevci si skupen nastop opozicije žele, iker upajo, da '.so zopet oni gospodarji položaja, če gre boj. samo med dvema 'taboroma — med dvema skrajnostnima. Glavna namera pašicevcev je, radS«!0 ®ealtTum- ker vedo, da je center n najmočnejša ovira njiho-neizoreiiTiATi? ■	^°^ui je ostal v glavnem
pokaže svoiilf	ostal’	dokler Pašič ne
'J kait m se radikali opre dele,
ko otožni popev gondoljera in se manvijo od meisednega svita objete stare palače. --In pot po Canal Grande se vleče. Zdi se mi, da v Benetkah zelo ponnrajo ljudje, zakaj skoraj v; vsaki ulici na suhem sem nad vratini nalotil »partecetek s sliko pokojnika ali pokojne. In ljudstva se zbira čimdalje več pred usodno hišo ter komentira pokojnikove poteze na sliki >in graja ter hvali. — živi svet pa dnvi na Lido.
Se en caffee espresso in hajdi napred. Mestre, Padova, Bologna. Pot se začne vispe-njati. Vedno višje. 52 predoi-ov v skrajno j počasni vožnji. Viadukt se vrsti za viaduktom j Strmi prepadi. In ko smo na vrhu, zagledamo daleč spodaj Pistoio. Skoraj se oddahneš, ko. začno vlak drveti nizdol. Po sedemurni vožnji evo —.
Kirenze. Tu se je izsulo iz vlaka najmanj šo "^‘■'kajtskih girl-sufražetk, ki »o š svo-našaniprn°ttju’ ‘lollŠ!''anso in indolentnim ob-<1 im se če so j i h '*v 1!pal ? vsakogar. Ne ču-
parižani - pretepli PIrS'„'empel'amfn,n'
in nrnti Llii	80	niefltO lil
In doikler se to ne zgodi, tudi opozicija nič ne more spremeniti, pa naj ima enotno ali neenotno taktiko. — Se vedno pa se govori o vstopu SLS v vlado, čeprav pa so sedaj govorice mnogo manj pozitivne in tudi vedno bolj slabotne.
— Dzena beg postane albanski ministrski predsednik. Sedanji albanski poslanik v Beo-grauu Dzena beg je odpoklican in se vrne v treh ali štirih dneh v Albanijo. Po vesieh iz Tirane ibo Dzeni begu poverjen mandat za sestavo nove vlade, v kateri ;bi 011 prevzel ■ludi ministrstvo za notranje zadeve.
— Pred novo svetovno vojno. Italijanske aspiracije na Balkanu in bližnji Orient resno ogrožajo svetovni mir. Te aspiracije so se najprej pojavile v Albaniji, nato so se poslušale v Jugoslaviji nato v Madjarski in končno sedaj tudi v Bolgariji. Povrhu tega se kažejo tudi v napetih odnosajih s Turčijo. Z Italijo se je javno solidaricirala tudi Grčija v želji po revanši nad Turčijo. Anglija je radi svojega strahu pred boljševiki in pred. novo konkurenčno nevarnostjo Nemčije prepustila Balkan in bližnji vzhod interesnim sferam Italije. To so prve konture novega bloka. Na nasprotni strani pa se radi zakonov ravnotežja grupira blok med Francijo, Nemčijo, sovjetsko Rusijo, Jugoslavijo, Turčijo in naj-brže tudi Oehoslovaško. Italija želi razširiti svoje kolonialno ozemlje na škodo Turčije ter pride najbrže že prihodnjo spomlad do \ojne s Turčijo. Na strani Italije se udeleži
j vojne še Grčija, ki ima nalogo okupirati ma-I loazijsko obal, in Bolgarija, ki dobi današnji j turški del Tracije, nekatere obmejne korek-I ture proti Grčiji in zaželjeni izhod na Egej-! sko morje. Italija pa namerava zasesti južne 1 pokrajine Male Azije. Anglija bo vso akcijo 1 podpirala, ne bo se pa sama udeležila vojnih i operacij. V namenu tega koncentričnega na-| pada na Turčijo se že sedaj grade velika po-i morska opirališča na Dodekanezu. Italijanske i tovarne orožja in streliva delajo dan in noč. j Italija oborožuje tudi Grčijo in Bolgarijo — j zadnjo v popolnem nasprotju z mirovnimi pogodbami. Bolgarija bo spomladi že posedo-i vala veliko vojaško moč in bo popolnoma, pri-: pravljena na vojno.
’	— Nazadovanje čeških mladi m y. Poročali
•mo že, kako zapuščajo češko narodno-demo-krat-fto stranko nijeni najuglednejši elani, ker se je stranka približala fašistom in ker je pričela najostuidinejšo igonjo proti Masarvku in dr. Benešu. Tako je te dni izstopil iz na-iodno-d«inokrat)5ike stranke dr. Bohuanil Nemec, senator in profesor, »češki Slovo« piše, da je bil Nemec najboljši »nož, kar jih je na-rodno-deinokratiski stranki še ostalo, sedaj pa jo je tud*;ta zapustil. Tako se nad vsemi sestrskimi sffankanM SDS izvršuje usada in tako de Ibo in se mora zgoditi tudi pri nas.
— Sovjetska diplomatska aktivnost v Aziji. Francoski tisk priobčuje vast, da je kitajski poslanik v Moskvi sedaj v Angori in da se tam pogaja glede prijateljske pogodbe med Turčijo in Kitajsko. V dobro poučenih turških krogih, trdijo, da je ta pogodba del sovjetskega načrta za vzhodno Zvezo narodov, ki bi obsegala Kitajsko, Afganistan, Perzijo, Tu rdijo in Sovjetsko republiko.
— K°uSres pariških socialistov. Kakor preu vsakim socialističnim kongresom, tako se je vršilo tudi pred kongresom, ki bo v kratkem, zborovanje socialistične skupine »Federation de la Seine<. Ker so sklepi tega zborovanja večinoma značilni za narodni svet, ki ima značaj izrednega kongresa, jih moremo- tudi danes smatrati kot take. Po tem so-decj se bo na kongresu ostro debatiralo o slučaju »Boncour«, namreč v vprašanju, ali more socialist Paul Boncour zastopati Poin-crejevo meščansko vlado pri Zvezi narodov v Ženevi, vendar se more sklepati, da se bo zadeva mirno rešila, ker se je celo najradikalnejša skupina, to je pariška, izrekla po ve-Clni da ostane Boncour na svojem mestu. Glede drugih vprašanj, ki se bodo obrav-navale na narodnem svetu, zlasti glede tak-l“e Pn volitvah v senat meseca januarja, bo sKienil narodni svet najbrže isto, 'kar je slde-nu pariški kongres. Pri glavnih volitvah bo stranka kandidirala povsod svoje liste in še-1 le pri ožjih volitvah se bo vezala z drugimi
.v stl'ankami,bodisi s komunisti ali pa z meščanskimi strankami. Negotovo je še, če se sklene ta taktika že takoj v začetku za posamezna okrožja, ker je pričakovati sigurno zmago reakcije.
Tnm i^OV* ruski kmetski davčni programi.
eijnt princip novega inskega poljedel-
skega davčnega zakona je obdačenje posameznih kmetij po višini njihovih skupnih dohodkov. Leta 192G/27 bodo kmetje plačali skupno 300 milijonov rabljev (nasproti 240 milijonom leta 1925/26 in 340 milijonom leta 1924/25). Med 24 milijoni kmetij jih je 0 milijonov popolnoma neobdačenih. Kakih 40 do 45 odstotkov kmetij bo plačevalo povprečno na leto 7 rubljev, in 15 do 20 odstotkov povprečno 20 rubljev na leto. Premožlni kmetje bodo plačevali povprečno od 50 do 55 rubljev za vsako posestvo.
Joško Sottler, kmetijski računovodja, Maribor: NEKAJ O DRŽAVNI UPRAVI.
V^ako dobro gospodarstvo predpostavlja veščo, sposobno upravo. Naloga take uprave je, da ustvarja iz razpoložljivih ekonomskih dobrin nove po načelu: z malimi stroški čim več dohodkov.
Naša država nima dobre uprave. Zato je njeno gospodarstvo slabo. Da je temu tako, čutimo vsi. Prav posebno pa čutijo posledice vsi produktivni sloji, med njimi naš kmet.
Ce govorimo o današnji splošni gospodarski krizi — in o njej moramo govoriti, ker je tu — potem nam pač ni treba dosti povpraševati : odkod, zakaj V Bes, da ta kriza ne obsega samo naše države ali našega kontinenta, marveč celi svet; toda v naši državi ima ta kriza svoj znaten vzrok v slabi upravi, ki je izza osamosvojitve gotovo eno najžalostnejših poglavij našega javnega življenja.
Naša uprava je slaba, ker je draga. Draga j pa je vsaka uprava, ki ima organizatorične in tehnične nedostatke v izvrševanju (sistem uprave, kvalifikacija izvršilnih organov itd.), ki jf prepojena z birokratskim formalizmom, ki ni absolutno depolitizirana in katera končno nima, ali ne zasleduje cilja, ki ga imeti mora, namreč služiti in pospeševati splošen ekonomski razvoj.
Naša javna uprava od daleč ni najboljša, a vendar je silno draga, morda ena najdražjih. Pač žalostno dejstvo! V Zedinjenih državah Severne Amerike plača državljan 10 odstotkov od svojih dohodkov, v Franciji, Belgiji, Nemčiji in na Angleškem pa 20 do 25 odstotkov za javno razpravo, pri čemer se mora seve upoštevati, da davki končno niso nič drazega, nego cena, ki jo plača državljan na račun upravnih stroškov državi. In pri nas? Ako prištejemo k davkom še vse mogoče doklade, prireže in razreze, ali kakor se že imenujejo po naši službeni terminologiji, potem pride pri nas povjirečno 33 odstotkov plačila na državljana. In zdaj primerjajmo sebe z bogatim, kulturno visoko stoječim Amerikan-ceni, ati Angležem. Zares neverjetno!
Poceniti našo ja\yio upravo, to mora biii naša kardinalna zahteva. Le ona upravna reorganizacija, ki bo šla poleg izpolnitve in modernizacije, a hkrati vendar tudi poenostavitve uprave še za tem, da zniža upravne stroške — na času in denarju — na največji mogoč, minimum, bo uspevala.
Civilni zračni promet v naši državi.
Glavne težkoče, s katerimi se je imela bo-rti naša civilna avijatika, so odstranjene. Podpora, ki jo bo dobivala naša civilna avi-jatika odslej od države, omogoča, da se napravi par odločnih korakov naprej. Na seji uprave aero-kluba v Beogradu, ki se je vrSi-la te dni ob prisotnosti vojnega ministra Dušana Trifunoviča, so bili storjeni važni skle-pi.
Med dragim je bilo sklenjeno, da se usta novi začetkom 1927 najpozneje pa poleti 1927 pilotska 6ola, katere absolventi dobe diplome, veljavne za mednarodni zračni promet, tako da bodo lahko takoj sprejeti v našo avi-jatiko. ltazven pilotske šole se ustanovi istočasno v Beogradu šola za mehanike, katere absolventi se bodo sprejemali v naše zračne komande. Tretja najvažnejša stvar pa je ustvaritev zračnega prometa. Vprašanje zračnega prometa med Beogradom in Zagrebom je prišlo v končno fazo. Vojni minster je podpisal pogodbo med družbo za zračni promet in ministrstvom vojske in mornarice. S pogodbo se dolojta podpora 26 dinarjev za kilometer poleta. Te dni predloži vojni minister pogodbo ministrskemu svetu. Računa se, da se otvori zračni promet na progi Beograd—Zagreb najpozneje meseca aprila 1927. Promet bo oskrbovalo za enkrat 6 potniških avijonov.
hotele in proti volji se^Ti? J£pX° -American, che parla toscan — tudi jaz Se. veda sem se takoj prilagodil razmeram ter hodil po mestu kakor petelin na gnoju. — Dante, Heatrice, »Michelangelo, Savonarola! -Oh ta galerija Uffizi in Palazzo Piiti, posula skoraj z Rafaelovimi, Tizianovimi in Boti-cellovimi slikami. Kaka neizmerna vrednost. — Sedeč v Iratoriji >Cavallo< na Piasaa fl-e1n ee uebo*e domisli] onih davno prosim dni, ko so pred graciozno Locaio dej Lanzi vzplapolala jjr«iflde, na katerih
I * kopičilo vse, kar je bilo lepo, drago-1 ceno, peklensko in litanije so se čule ter , rnK'L'j kričavi glas Savonarole... In zopet j par tel pozneje litanije in valeč se dim no-; vega autodafeja ter brnenje zvonov. Toda na ■ grmadi stoji to pot asket sam, on sovražnik j lepote in ženstva... Firenza se je mafiče-1 k“7^ G etn i us loci v oštariji »Cavallo- je aebelolični Meeser Settimio. Zidovje in oboeje gostilne je polno pestrobojnih plakatov : dekdltirane dame iz cirkusa, Michelangelov David, karikature vseh vrst. Na levi je nukroskopična kuhinja, kjer vrši svoje posie idealni kuhar Moro z licean Othella.
e pije chianti, biancho, brusco.
'' , \ P er 1’ Inferno il nome tuo se spande (Dante).
Nekaj me je pa le ujezilo v Firenzi, namreč avtomobil. So še bolj neženirani nego PF.1 nae v Ljubljani ter se pode križkraž po ulicah, da nioraš včasih četrt ure čaikati, preden dospeš na drugo stran ulice. I11 to
urnebesno tulenje hup! -
10 vulkaničnih tleh drvi vlak. Dežela tvtraskov. Kopališče Chiusi, toskanska Rogaška Slatina. Pozneje Tibera s čredami konj m goveda, ki se kopljejo v nizki vodi.
. ,.l.,n' Ker je nedelja, nimamo dostopa v Vatikan, v zoologiškem vrtu se gnete ljud-stvo okoli zamreženih igrišč najrazličnejših opic. Vojaštvo in pestunje — tout comnie chez nouis. — Rimski mladeniči nosijo abesinsko fnauro a la Ras Makonen. Na temenu jim štrli šop las v vis, da en profil izgledajo kot Etioj>i. Zenske nimajo pobje frizure! — Z Monta Pincio sem imel najlepSi razgled po
, mestu in okolici, tako, da mi ni bilo po-; treba povispeti se na št. Petersko kupolo. , Aanpak ^Fruscalit in >Grottoferrata< vina ( opravičujejo povsem Horacijev apel.,. et , calius poscit majores.. ! Da, tu je treba večjih kozarcev. Vstopil sem v goistilno, ki nosi nadpis »Vero Frascati« (Pravi frascati). Domačini imenujejo ta sanktuarij ostarijo , »pri fraku«, zakaj v zadnji sobi visi tu že j izza prastarih generacij frak, ki preliva vse , barve, bojda last pokojnega Ronnila. — Zelo i piten lokal, poln debelih Rimljanov in tujih »umetnic«. Skozi pythične oblake dima vidim v duhu Julija Caesarja, Cicerona, Cati-11110 ter Marc Aurela, ki igrajo tu za liter frascatija. Salvete! Pozdravljeni vi neism.i-ni mojstri pijače z gesloim: veni, vidi, bibi; ti Sekstilian, ki si ga kar za pet dragih pil; ti žlahtni pijanček Phry, baehovi svečenik s srebrnim i lasmi in z ogromnim goltancem; ti vlažni Praetor, ki si rajši prisostvoval za-jutrku kakor zaslišavanju; in ti žlahtni par Philostatus in Elpenor, ki sta vina polna letela po siopnicah nizdal, kjer vaju je že ]>ri-čakoval prijatelj in pesnik Mariial pijan ležeč v jarku. Pozdravljene tudi ve starorimske dame, gospa Fescennia, ki nisi nikdar dehtela po včerajšnjem, marveč vedno po današnjem vinu in ti Magulla, ki si zaspala z vinskim vrčem v roki. Salvete! — 'Ko se je krčma napolnila do zadnjega kotička, so se združili godba, smeh, hrušč in trušč ter vonj zlatobajnih »mipplk (cmokov) v eno simfonijo za bogove. — Težko je bilo slovo. Evoe Bacche!
(Sledi.)
Dnevne vesH.
ROJAKI!
V	petek, dne 12. novembra 1926 je šesta obletnica žalostnega Rapallskega dne. Tega dne je bila sklenjena pogodba, ti je odirgala od .nas okrog 600.000 naših bratov v Primorju.
Naša dolžnost je, da »e v teh dneh spominjamo bratov in sestetr pod' vlado Italije, ki žive tam v težkem in brezpravnem stanju, in^da dvignemo svoj glas proti nekulturnim krivicam, ki jih .trpijo ljudje našega rodu pod vlado in pritiskom brezobzirnega in nekulturnega fašizma.
Pod vlado italijanskega fašizma je izgubil naš narod vse svoje pravice. Naš jezik je izgnan iz šol, naš tisk se omejuje in uničuje 't vsemi sredstvi, naši ljudje se preganjajo; skratka italijanska vlada izdaja uradne odloke, a katerimi hoče na mah zatreti vsako sled naše kulture in našega jezJka, vse kar si je naš človek tekom stoletij ustvaril z lastno močjo in pridnostjo.
Vsled teh vnebo vpijočih	krivie moramo
prav visi in odločno izjaviti, da svojih zasužnjenih bratov ne moremo .in ne smemo pozabiti lil da nobena državna meja nima moč, in pravice, da bi izbrisala kulturno, narodno, jezikovno in krvno sorodstvo.
Mi vsi smatramo, da krivice, ki jih ofici-. etna in neoficielna Italija dela pripadnikom našega naroda v Primorju, niso le krivice, prizadete primorskim Hrvatom in Slovencem, ampak celokupnemu našemu narodu.
Vsled tega na noben naSin in nikdar ne moremo priznati prijateljskega sporazuma med državama toliko časa, dokler ne bode Italija postopala napram našim bratom tako, kakor je to dolžnost prosvitljene in kulturne države.
Zato naš narod 'mirno in dostojanstveno zahteva človeških pravic tudi za svoje ne-osvoibojene brate, ter hode iste s svojim neumornim in '»motrenim delom tudi doseči.
Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice v Ljubljani' prosi vsa kulturna in narodna društva širom domovine, da se s predavanji spomnijo ob priliki rapaUakega dne naših zasužnjenih bratov in sester. Kot spominski dan je določena nedelja 14. novembra 1926. Ta dan naj bodo po v#ej Sloveniji, tudi v njenih najoddaljenejših gorskih krajih, spominski govori o zasužnjenih bratih .in sestrah. Jugoslovenska Matica prosi, da se ta dan priredi v celi Sloveniji narodna zbirka pod naslovom »dinarski dane. Vsakdo, ki čuti narodno, naj daruje ta dan vsaj 1 dinar ea narodno-obrambne namene. Podrobna navodila slede.
Rojaki! To vam sporoča ob šesti obletnici 1'apalbskega dne Jugoslovenska Matica s prošnjo, da z besedo 'in dejanjem podprete njeno delo.
Pokrajinski odbor Jugoalovenaka Matica T Ljubljani.
VSEH MRTVIH DAN.
Enkrat na leto se živi oddolžijo mrtvim Ljudje posetijo zadnje domove svojih ranj-kih, okrasijo njih grobove s cvetjem, prižgejo lučice in si utrgajo nekaj toplih misli v spominu na vse one, ki so nekdaj bili in jih sedaj ni več. Življenje, njega vsakdanje borbe, skrbi, vsa nervoznost delavnega dne je • pozabljena. Dan prvega novembra je posvečen mrtvim.
Ljubljanske prebivalce ni včeraj dež prav nič zadržal. Gibanje množic proti pokopališču sv. Križa je bilo sicer le malo manjše, kakor druga leta, vendar ni bilo to radi blata ali dežja, nego radi tega, ker je del pre-bivalatva obiskal pokopališče ze v nedeljo,
30. oktobra.
Avtobusi so bili oblegani od občinstva. Kočijaži iu avtotaksi so švigali drug za dru-gim. Nekemu avtobusu se je pripetila celo nesreča, da so se mu kolesa zarila v mehko zemljo, tako, da so ga mogli le S- težavo spraviti naprej.
Na pokopališču je bilo na desettisoče obiskovalcev. Skoro na vsakem grobu cvetje, lučice, pri vsakem grobu je kdo žaloval za ronjkim. Zveza pevskih društev je zapela pri kapelici sredi pokopališča žalostinko. Dravska godba pa je intonirala žalne komade.
Pri vojaških grobovih se je množica strnila okrog spomenika judenburškim žrtvam. V čast vsem pokojnim borcem je vojaška četa oddala salvo v zrak. Navzoč je bil tudi častniški zbor pod vodstvom komandanta generala Kalafatoviča, skoro korporativno članstvo Zveze slovenskih vojakov m zastopniki oblasti in korporacij.
Vojaški kurat g. Bonač je imel zanosu, krasen govor, posvečen spominu pokojnih vojakov. H koncu govora se je zahvalil vojaštvu za počaščenje padlih junakov in pa prosvetnemu šefu dr. Lončarju za odredbo, da^ je šolska mladina 8 cvetjem okrasila vojaške grobove. Govor gg. Bonača je globoko vplival na navzoče.
Tudi ostali grobovi so bili prav okusno okrašeni. Grob dr. Kreka je bil okrašen z lepimi venci in sliko pokojnega. Enako tudi grob novinarja Moškerca. Grobovi ^vanl* Cankarja, Ketteja in Murna sicer niso imeli razen nekaj lučic, nikakega drugega okraska, bili pa so zelo obiskani, zlasti od mladine.
Tudi grobišče sv. Krištofa je nudilo enako otožno in svečano sliko.
Vse popoldne, do polnega večera so romale množice na obe pokopališči.
Tam ob zidovih pa so se skrivali pozabljeni in pohojeni grobovi, preko katerih so si krčile pot stopinje obiskovalcev. Na enem takem grobu sem videl prižgano drobno svečico. Kdo jo je prižgal? Morda kak sorodnik, ki si je utrgal zadnji denar, da se je tudi ou oddolžil spominu mrtvih. Ali pa kdo, ki ima svojce pokopane bogvekje v tujini, pa je mesto njim prižgal svečico tukaj, toda tuj-cu. Nihče, ne pozna potov človeških čustev.
(5. N. Petrinimi o zgradbi jadranske železnice.
Naš rojak, južnoameriški milijonar g. Pe-trinovič je izjavil, v pogovoru s poročevalcem zagrebških »Novosti« sledeče:	Kapital
za zgradbo železnice je zasiguran. Gre za konzorcij, kateremu pripadajo premožni ju-goslovenski emigranti v južni Ameriki, razr ven njih pa razni ameriški in angleški kapitalisti. Za progo Sarajevo—Split je zasiguran kapital 4—5 milijard dinarjev. V listih se je razvila glede detajlov te trase polemika. Mi želimo da bi bila zveza čim najbolj mogoče direktna, vendar pa nikakor ne meravamo iz tega napravljati nobenega vprašanja. Pripravljeni smo pričeti z vlado tozadevne pregovore, da se ugotovi na kak način bi bila proga čim najbolj rentabilna. Pa ne samo to. Razven te proge bi bili pripravljeni zgraditi sporazumno z vlado tudi druge proge.
Za državno garancijo ne gre, kajti sigurni smo, da bo proga rentabilna. Tudi v Argen-tiiiiji so se gradile železnice proti državni garanciji, toda s privatnim kapitalom, ne da bi se bila državna garancija kdaj izkoristila, ker za to ni bilo potrebe. Ponudniki bomo železnice zgradili in upravljali. Vladna garancija pa je kljub temu potrebna, ker mora biti tako velik uložni kapital zasiguran. Peljal se bom v tej zadevi v Beograd. Tam ostanem dva do tri dni ter obiščem ministra, da čujem njegovo mnenje. Sicer pa ima baron Rajačič kot naš zastopnik vsa navodila in pooblastila za ureditev te zadeve, čakamo samo na odgovor vlade, ki ga doslej še nismo prejeli.
— Anketa e stanovanjskem vprašanju. Načelstvo »veze gradbenih zadrug v Ljubljani je na svoji seji dne 29. t. m. definitivno sklenilo, da z ozirom na protivna mnenja, ki se pojavljajo v javnosti, skliče anketo o pereči rešitvi stanovanjske bede na soboto dne 6. novembra ob 16. (4. uri popoldne) v sejno dvorano na mestnem magistratu. Povabljeni so vsi merodajni kakor tudi prizadeti faktorji, da se je vdeleže in pojasnijo svoje stališče da se zadobi jasno sliko o možnosti realnega načina rešitve stanovanjskega vprašanja (zidanje hiš itd.). Kdor ■se razun teh želi udeležeti ankete, naj javi po dopisnici svoj naslov, da se mu po razpoložljivosti prostora dopošlje vabilo, ki bo upravičevalo do vstopa.
— Kmetijski tečaji na deželi. Kmetijska družba bo prirejala tekom letošnje zime 2—3 dnevne tečaje pri svojih podružnicah, ki morajo družbi nasproti zagotoviti sledeče pogoje: 1. Zadostno število kmetskih mladeničev in samostojnih kmetovalcev, ki mora znašati najmanj 20 oseb in ki se morajo zavezati, da bodo težaj redno obiskovali-, ‘2. pripraven učni prostor; 3. potrebna prosta prenočišča za dve učni sobi in 4. prost dovoz in odvoz , predavateljev na bližnjo železniško postajo. — j Podružnice, ki želijo pod temi pogoji prireja- , ti kmetijske tečaje, naj to čimprej naznanijo Kmetjski družbi v Ljubljani.
Radio potrebščine
v največji izbiri ima stalno v zalogi
FRANC BAR. Ljub »liana	Cankarjevo nabrežje	štev 5
— ------—-——_ 	Telefon	Šiev, 407.
i
konfekcijo
dobite najfineJSe in najcenejš« pri
Gričar & Mejač
Selenburgora ulica Štev. 3
— Nora tarifa za interurbane telefonske razgovore. Ministrstvo pošte in telegrafa je
izdelalo nov predlog za interurbane telefon-
ske razgovore. Za interurbane razgovore na
razdalje « km po načrtu ne bi bilo plačati nikakih špecijalnih pristojbin. Za razgovore
v prvi coni namreč do 25 km, bi bilo plačati po 5 Din za edinico; za drugo cono, od 25 do 50 km, po 10 Din; za tretjo cono od 50—100 km po 15 Din; za četrto cono od 100 do 200 km, po 20 Din; za peto cono, od 200 do 400 km po 25 Din; nad 400 km pa po 30 Din. Izdelan je tudi nov pravilnik za takse za telefonske instalacije po vsej državi.
— Most čez Soro. Kakor izvemo, je kredit za poprave povodenjskih poškodb na državnih cestah in mostovih otvorjen in je gradbena direkcija oddale dela za napravo provizoričnega mostu čez Soro v Medvodah. Z deli se prične takoj prihodnji teden, ko bo vodno stanje Sore to dopustilo. Zasilni most bo izvršen v Širini 8.20 m na obtežbo » 6est-tonskimi vozovi in bo služil javnemu prome-^ tu, dokler ne bo postavljen novi definitivni most po projektu, ki ga gradbena direkcija že izdeluje.
— Mednarodna razstava domačih živali. Od dne 17. do 21. t. m. se vrši v Bratislavi velika mednarodna razstava domačih živali. Razstave se udeleži tudi večje število razstav-ljalcev iz naše države. Udeležencem je dovolilo prometno ministrstvo polovično vožnjo na vseh državnih železnicah.
— Zakon o univerzah. V ministrstvu prosvete je izdelan zakon, s katerim se izenači zakonodaja o univerzah v vsej državi. Zakon-ski načrt bo v kratkem predložen Narodni
^up^JnKoslovensko-italijanBki pr|(
met Te dni se vrši v Trstu konferenca de-lesatov našega in italijanskega prometnega ministrstva ki bo definitivno sklepala o izenačenju železniške tarife med našo državo in Italijo.
— Zakon o drogerijah. V ministrstvu za narodno zdravje se jirifne v kratkem izdala-
vati zakon o drogerijah. Udruženje drogislov kraljevine SHS je podvzelo vse mere, da bi bili s tem zakonom čimbolj zaščiteni njihovi interesi.
Ekspert starega tobaka. Uprava državnega monopola proda te dni 9,400.000- kg tobaka v inozemstvo.
— Kongres producentov sladkorne pese se VjSl, ‘"i110 nt>vembra v Splitu. Kongresa se udeleži razven delegatov industrijskih korporacij posebna delegacija ministrstva trgovine in industrije.
— Zakon o kontroli poljedelskih proizvodu*. V ministrstvu trgovine in industrije 'e izdelan zakonski načrt o kontroli poljedelskih proizvodov in njih predelave. Predno bo aa-kou definitivno stiliziran ga bo pretresla pq-■sebna anketa zainteresiranih krogov.
— Mednarodna hidrografska konferenca.
V	soboto je bila otvorjena v Monte Carlu mednarodna hidrografska konferenca. Konference se udeležujejo delegati 23 držav.
— Poučna ekskurzija naših industrijcev. Tekom meseca decembra priredi večja skupina naših industrijcev izlet na Čehoslova-ško in na Poljsko da prouči razmere v tain-kkajšnjih tovarnah in drugih industrijskih ustanovah.
— Nove zobotehnično klinike. V ministrstvu za narodno zdravje se izdeluje pravilnik
o	otvoritvi zobotehniških klinik. V zadnjem času se je javilo večje število kandidatov, ki žele otvoriti nove zobotehnične klinike.
— Naša brodarska agencija v Romuniji. Direkcija rečne plovidbe je dobila od romunske vlade dovoljenje za otvoritev agencije v Brajli. Nova brodarska agencija se otvorl že tekom te jeseni.
— Izpiti železniških uradnikov. Prometno ministrstvo je odredilo, da imajo položiti
v najkrajšem roku vsi železniški uradniki izpite iz signaliziranja in brzojavljanja, v kolikor jih do sedaj še niso napravili.
— Izpreinemba železniškega vezniškega reda, Pričenši s 1. novembrom t. I. izostane na progi Čakovec—Dolnja Lendava mešani vlak št. 7236, ki odhaja iz Čakovca ob 12. uri 37 minut in prihaja v Dolnjo Lendavo ob 13. uri 35 minut; namesto tega pa vozi od 1. XI. 1926 dnevno redno mešani vlak štev. 72.40, ki odhaja iz Čakovca točno ob 12. uri in prihaja v Dolnjo Lendavo ob 18. uri 7
minut.
— Na tehnični fakulteti ljubljan. univerzo
je razpisano mesto asistenta pri stolici za rudarsko merjenje. Prošnje je vložiti do 28. novembra t. L' na rektorja ljubljanske univerze.
— Iz poštne službe. Premeščen je poštni uradnik Josip Dernovšek iz Mute v Maribor.
— Iz šolske službe. Imenovani so: Janko Korže za stalnega strokovnega učitelja in začasnega upravnika meščanske šole pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah; Karel Hribernik za šolskega upravitelja v V ra Ut h; Josip Šerbec za šolskega upravitelja na Muti; Ema Za-mejc pa za stalno učiteljico ženske osnovne šole v Hrastniku. Rudolf Pleskovič je dodeljen na službovanje meščanski šoli v Trbovljah.
— Iz zdravniške službe. Z odlokom ministra za narodno zdravje so pri splošni bolnici v Ljubljani imenovani: dr.'Janko Kalan in dr. Fran Delak za zdravnika-pripravnika ter ilr Marija Mlakar za zdravnico-pripravnico.
_ Dr Gaberšek advokat v Gorici je prestal težko bolezen. Bil je operiran na želodcu. Operacija ki jo je izvršil dr. Filister, je
izpadla ugodno.
— Kritično stanje romunskega kralja. Po
poslednih vesteh iz Pariza se je zdravstveno stanje kralja Ferdinanda znatno poslabšalo in more vsak čas priti katastrofa. Kralj Ferdinand je pred nekoliko dnevi sprejel v av-dijenci angleškega poslanika. Po tem sprejemu pa se je njegova bolezen povečala in se od tedaj ni mogel več dvigniti ia postelje.
Obleke lastotga izdelka
Vam uiti najceneje JOS.ltOJINA* IJublJana
'AI«k»»n*r,va c- *•
— Zblazneli profesor iu šofer. Josip Fol-nui, profesor v Cagliari na Sardmiji, je na el t« dni auto t«r naročil šoferju, da ga pelje
lo	nek^a mesta v bližnji okolici. Med tem, ko ie drvel auto e veliko hitrostjo po gladki, lmi cesti ie profesor v hipni blaznosti na-,Xl šoferji ter ga začel daviti. 0,1 strahu presenečen Šofer je vstal s svojega mefcta, da bi se ubranil pred najpadalcem ter j>ri tam izpustil Lz rok volan. Pri teni je zadel avto v nek zid ter se prevrnil. .Pod avtom so našli profesorja z razbito lobanjo, mrtvega, dočim je bil šofer samo lahko ranjen.
— Železniška nesreča. Iz Sarajeva poročajo: Na progi Bjelina—Ugljenik, na postaji Modra se je iztiril te dni vlak. Kurjač je bil ubit, trije železniški uslužbenci pa težko poškodovani. Uvedena je preiskava.
— Potres v Hercegovini. Kot poročajo vi Mostara, je bil te dni v nekaterih krajih Hercegovine potres, ki je povzročil precej* kode. V selu Bivolju se je porušila hiša. I od r ševinami je obležal posestnik Nikola Puri , ki so ga našli naslednji dan mrtvega.
— Velik požar v Mrkonjič-gr*^ y mu»ii-manskem okraju Mrkonjič-grada j« i^bmihnil v soboto velik požar. Pogorelo je vseg^ 4ku-paj 18 hiš, zgrajenih iz lesa.
— Mrtvec na konju. Seljak Mijo Dijak je jahal te dni s svojim 50-letnim bratom Ivom iz sela Džilinovca v Travnik. Med potjo je svojega brata parkrat ogovoril, ne da bi bil dobil odgovior. Ko ga je končno pozval, naj se mu umakne, je ugotovil, da je bil Ivo mrtev. Koliko časa je sedel Ivo mrtev na konju, Mijo ne ve.
— Policija pred sodiSčem. V soboto se j« pričela pred novosadskim deželnim sodiščem kazenska obravnava zoper 8 policajev. Obtoženi so, da so pretepli 40 prebivalcev do krvi.
— Kraval radi instalacije župnika. V petek je imel biti v Stenjevcu pri Zagrebu instaliran nov župnik, kaplan iz Vrapča. Ste-
li	jevčani pa so hoteli, da bi bil imenovan za župnika njihov dosedanji kaplan, ki vrši tam že 8 let svojo službo ter uživa velike simpatije med narodom. Ob priliki instalacije novega župnika se je zbrala velika množica vernikov,. ki je hrupno jjrotestirala. Neki seljak je vzel cerkvene ključe ter zaklenil cerkev. Čuti je bilo razne grožnje. Posebno glasne so bile ženske. Kako se bo stvar rešila, ae še n« ve.
— Aretacija policijskega komisarja v Varšavi. V Varšavi je bil te dni aretiran bivši nemški policijski komisar Bachrach. Mož ja osumljen, da je špijoniral za Nemčijo. Baje
je zglasil 1924 pri državnem pravdniku son-nebargu ter mu javil, da so zakopane na nekem griču v bližini Vilne razne dragocenosti. Ta grič so prekopali, ne da bi bili našli dragocenosti, o katerih je govoril Bachrach. Sedaj se trdi, da je dal Bachrach grič prekopati ter dal pri tem fotografirati varšavska utrdbe.
— Roparski napadi pri Berlinu. Trije roparji so izvršili v soboto zvečer tekom dveh ur pri Berlinu dva roparska napada. Ob 6. so napadli nekega mehanika ter ga prevrnili s kolesa, nakar je sedel eden od lopovov na kolo ter se odpeljal, dočim so drugi pobegnili, Druga žrtev je bil neki kočijaž, katerega so vrgli roparji na tla, ga davili ter mu grozili z revolverji. Ko je prišla mimo njega
njegova nevesta, ao možakarji pobegnili. Policija jih j© zasledovala ter dva od njiju pri-? _ jela. Lopova sta izprva tajila, končno sta pa priznala. Tretjega roparja policija Se ni izsledila. Dan pozneje je podvzela berlinska policija v zoologiškem vrtu veliko racijo. Ob tej priliki je bilo aretiranih 49 oseb. V hotelu »Arlon« na cesti Unter den Linden je bila izvršena drzna tatvina. Neki fasadni plezalec je zlezel ponoči v sobo nekega Ame-rikanca v prvem nadstropju ter odnesel .spečemu Amerikancu kreditno pismo, glaseče se na 600 mark, več sto dolarjev, 800 francoskih in 500 belgijskih frankov. Lopov je udrl razven tega v neko sobo drugega nad-stropia, v kateri j0 spala Žena nekega Anieri-kanca s svojimi otroci. Tam je vzel iz nočne omarice listnico, v kateri se je nahajala večja vsota denarja. Policija je iskala lopova doslej zaman.
— Kloi«lyke na severnem Švedskem. Mestece Skellestca na severnem Švedskem je postalo čea noč evropejski Klondyke. V bližini mesta so razkrili izredno bogata ležišča zlata in bakra. Prebivalstva '»e jo polastila pravcata vročica. Vse sanja o zlatu in bogastvu. Vsak posestnik išče na svojem vrtu zlato rudo.
— Hijeua na turinskih ulicah. Ko so čistili v četrtek zjutraj sluge cirkusa MiiTCitii v Turinu kletke zveri, je pobegnila ia evojo kletke hijena »Mirko«. Cirkuški ravnatelj, njegov sin, krotilec in drugi so se takoj razpršili po ulicah, da jo ulove. Toda »Mirko«; je obletel že več turinfikiih ulic ter oe-trpnil in presenetil marsikaterega pasamta Predrno le prišla hijena do parka :>Pietro Mieca-c, so bile vse ulice v divji paniki izpraznjene. >Mirkoi je predirkal med drugim Corso Ual-lileo Ferraris ter ulico Vvttorio Emanuad« in očistil te ulico najdrznejših italijanskih junakov. Kornčno so pa hijeno avtomobili prestrašili, tako da je skočila pTeko neke ograje na želeanviške •tračmiee. V skoku si je žival zlomila levo nogo in obležala. Tu so jo slednjič našli njeni krotilci, ki so jo odvedli, ob mnogoštevilni udeležbi turinske publike, ki je o tem obveščena, zopet prihitela na ulice, domov v njeno kletko.
Ljubljana.
1— J. A.. D. »Triglav« v Ljubljani
je dne 5. novembra svoj 13. redni obu|e9l£a)). Dnevni red razviden na društveni*1 Kraj se naznani pozneje. — Odb°r^oibolo do-j l- Požar v Cerkveni ulicj^ v Cejeni ! poldne okrog pol 11. J®., j, laist uradnika ulici v Trnovem, v’ tl F1r,a,nca Trtnika, velik Mostne hranilnice |jrll z neverjetno naglico , ‘P0*®1- ^rožena sosednja poslopja. So-. in že so < < enj opaaili, so takoj priskočili
1	8e m’omx>0 ter i&li gasit i. Med tam so slkoro 'prispeli tudi gasilci, ki so po težkem naporu .požar pogasili. Zgotrelo je celo ileisauo podstrešje ter skoraj vsa mrva in detelja. Škodo, ki pa je pokrila 2 zavarovalnino, cenijo na 150.000 Din.
Prosveta.
IkaJokcvičcv koncert. Prvi koncert v sezoni lahko rečem, ki je vzbudil pozornost Ljubljančanov da so v mnogobrojnem številu prihiteli poslušat hrvatskega virtuoza na vi-jolini Zlatko Balokoviča Ljubljana sicer ze od prej dobro pozna in ga je vsekdar 'lju-tar-nivo sprejela, vendar mislim, da mu je le; o! do razprodane dvorane precej poma-g/ia vest o njegovi sijajni ameriški ženitvi in o številu njegovih priženjenih dolarjev. K: kor koli; prav je, da ga po slovitih umetniških uispehih v Ameriki in polemikah za-grelbSkih časopisov čuje tudi Ljubljana. • Vnpored njegovega koncerta mi ni unpo-niral, najmanj drugi del, ki nas je večkrat proslavil v milje plesnih dvoran. Ves je bil preraCunjen na vnanji efekt, ki ga pač lahko doseže virtuoz Balokovičeve tehniške dovršenosti. Tehniko ima res sijajno, za njo pa d zaostaja poglobitev v skladbe, njih obča:,- in doživetje. Vrhu tega so bile skladbe \z-.‘e iz raznih časov in raznih stilov, pred-nakmje pa je očitalo dosledno le virtuozno plah Razume se, da je igralčeva tehnika našla med poslušalci verne občudovalce, ki so zlasti zadnje lahkotne točke vzporeda sprf-jeli z entuzijazmom in so zato prisilili do dodatkov. Za Ljubljano pa sladbe Tartinija, Pognani ja in FioriUa niso bide senzacijonelna novost. Namesto Manajlovičeve Igra udovica v vapored vrinjen komad gtolcerja-Slaven-škega je [irijetno presenetil. Virtuoza — ki je bil deležen po vseh točkah živahnega in prisrčnega priznavanja in je prejel šopek — je via klavirju z občudovanja vredno spretnostjo tspremdjala Miss Miriam Allen iz New-vorka. — Gospod Balokovic spada med tehnično najueovršenejše violinske virtuoze svetovnega slovesa.	—c.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Dram«:
Začetek ob 20. uri zvečer.
2	lovembra, torek: Macbeth. Red D.
3. Kvvembra, sreda: Skopuh. Red C.
4. novembra, četrtek: Zaprto.
j 5. "vovehibra, petek: Drugi breg. — Red B. novembra, sobota: ob 16. uri pop. Sko-puh. Dijaška predstava. Znižane cene.
—	Izven.
Opera:
Začetek ob pol 20. uri zvečer.
-• novembra, torek: Zaprlo.
•L novembra, sreda: Othello. — Red A.
’■ novembra, četrtek: Boris Godunov, Gostuje 'znameniti baritonist Sigmund Zalev-ski. — Izven.
•J- novembra, petek: Brivec Sevilaki. Red E. novembra, sobota:	Terezina,	premijera.
Opereta. — Izven.
Slavni svetovnoznani bariton Sigmund Zalivski v Ljubljani. V četrtek, dne 4. novembra gostuje v ljubljanski operi eden najboljših ruskih baritonistov Sigmund Zalevški, ki 'živa svetoven sloves. Doziran je v vseh ve-Ukut,MUcaiui Evrope, stalno pa nastopa ko;
•	,	v ruijvefcjem italijanskem gledališču, v
Teatru Scala v Milanu. Tu nastopa navadno pod taktirko najodličnejšega italijanskega dirigenta, ravnatelja Milanske Srale in iiitiin-nega prijatelja pok. skladatelja Puccinija, gospoda Oscaninija. Zalevški je edini Boris Godunov, ki nastopa v tej vlogi v tem znamenitem gledališču. Njegove pevske in igralske vrline so naravnost velikanske in Zalev-ski sam smatra vlogo Borisa kot svojo najboljšo. Kritiki trdijo, da je Zalevški poleg Tatjanina najboljši ruski Boris Godunov. V 'ej viogj nasio.pt v četrtek tudi na naši o]ieri.
1	'edstava se vrši izven abonmana in 'stopnice v predprodaji od danes naprej pri dnevni blagajni.
(Jezdi* je že zelen. Narodna pesem, primerna za nagrobnico. Za moški zbor hormonu-.,ral Josip Pavčič, izdalo in založilo pev-
sko društvo »Ljubljanski Zvon* v Ljubljani Cena orvi partituri 5 Din; če jih zbor naroči za v,e pevce le 1.50 Din. Zelo pnprostn, lahka in hvaležna priredba te narodne pes-mi bo našim pevcem zelo dobrodošla. Naroča se na naslov založnika.
»Ljubljanski Zvon«.
Izšla je oktoberska številka »Ljubljanskega Zvena«, ki ima sledečo vsebino: 1. Dr. Rajko Nachtigal: Franc Miklošič. — -■ Di. ri. Zbašnik: Ivan Cankar v pismih. — D. n. Preobraženski: Nova Rusija. 10. Konstantin Fedin. K. Fedin, vrt. - 4. Ione Seliškar: Zimski vetrovi. - Dr. Franjo Čibej: Funkcije pesništva. 6. Pastuškin: Spomenik padlim.
—	7 Ivan Albreht: Tiho tece reka Drava. — S France Bevk: Beg pred senco. (Konec). !)’ Dr. Ivan Lah: Jiri ŠVolke. (Dalje prihodnjič.) *  10- Vladimir Levstik: HUarij Pernat. (Dalje prihodnjič.) — 11. Miran Jarc: Vhod v Trento. — 12. Književna poročila. Slovenska dela: Shakespeare - O. Župančič: Kar hočete. (Dr. Matej Šmalc.).— Ivan Albreht. Prisluškovanje. (Fran Albrecht.) — Dr. Klement Jug. (A. Budal.) — 13. Kronika. Domači pregled: Drama. (Fran Albrecht.) Pravi naslov dr. Tavčarja spisu »Izza kongresa . (A. Mikuš.) — Inozemski pregled, Mar-ginalije o sv. Frančišku Asiškem. (E. Borko.)
»MLADINA«.
V	kratkem izide' 1. številka III. letnika -Mladine« e sledečo vsebino: Bratko K'®*!-Uvod. Anton Ocvirk: Večer o vernih digah. Radi voj Rehar: Cernu vprašuješ, bled, moj poet’ Alfonz Gspan: Od veje smo odkrhnjen list Dizina: Epigrami, t Brečko Kosovel: Kaj je kulturno gibanje, t Srečko Kosovel: Prešeren. Bratko Kreft: Predsmrtni dnevnik nunskega pesnika Aleksandra Bloka. Fran ZvviTter: 'Dijaška stanovska organizacija. Dr. Fran Vebgr: Sokrat. — Zapiski: Avgust Černigoj (Ferdo Delak). Miklošičev spomenik in slov. umetniki (Bratko Kreft). Poslano (Jernej Stanle).
ZBORI.
Mesečna revija za novo zborovno glasbo z glasbeno književno prilogo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon v Ljubljani. V deseti pravkar izšli številki letošnjega letnika -ta objavljena dva zbora tržaškega skladatelja Vasilija Mirka in sicer šesteroglasni mešani zbor Rokoko ter moški zbor Tolovaji, oba na besedilo pernice Utve (Prunkove). — List je našim pevskim zborom dobrodošel. 11. številka izide začetkom novembra, 12. pa začetkom decembra z obširno in vsebnisko zanimivo književno prilogo.
Šport.
Svetovni bokserski prvak Tunnev. ki ga smatrajo za najpopularnejšega bokserja Ame-like, je že moral spoznati, da je naklonje-j r.ost ljudstva zelo problematična stvar. Ko je Mopil v Madison Square Gardenu v ring, da sprejme mojstrski pas kot vidni znak .svetovnega mojstrstva, ga je pozdravil del občinstvu z rezkim žvižganjem. To »e je p»i »pre-
menilo v burne ovacije, čim je stopil v ring
eksmojster Dempsey, ki je tudi prejel odlikovanje.
Diencr proti Jlalonevu. V Ne\vyorku sta se borila Bostonec Jim ,\ialoney in Amerikanec italijanskega pokolenja Arturico de Kuh. Ma-loney je bil ves čas v premoči in je potolkel velikanskega črnca v 2. rundi knock-out. Znani manager Tex Rickard namerava sedaj prirediti boksmalch med izbornim nemškim boksarjem Dienerjem in Maloneyem.
82-lotui maratonski tekač. V lievvvorškein maratonskem teku je zmagal 39-letni Ciaren-ee de Mer v izbornem času 2:38:30.6. Če pomislimo, da je Hannes Kohlemainen 1. 1920 na olimpijadi v Antvverpini z 2:35:22.8 postavil nov rekord, potem šele moremo prav oce-
v Ljubljani, niti uspeh de Mera. Clarence je prišel na cilj 6 min. 17.2 sek. pred A. Michelsonom; tretji je bil 40-letni \Villiani Kennedv v 2:52.2, to rej nov dokaz, da dosežejo tekači na dolge proge višek šele v zrelejši starosti.
t) dveh smrtnih slučajih pri boksu poroča oodnozdravniški institut v Kopenhagnu. V obeh slučajih je padel borec vsled udarca proti spodnji čeljusti z glavo trdo na tla. Ne da bi bila prebita lobanja ali ranjeni možgani oziroma možganske kože, je nastala0 pod možgansko kožo krvna oteklina (subduralni hamatom), ki je povzročila smrt.
Modno pismo.
Kaj incra vedeti dama o zimski modi 1926-27.
( rna barva prihaja zopel do veljave. To velja tako za večerno, kakor tudi za popoldansko toaleto za obiske in družabne prireditve.
Nič ni tako izpremenljivo, ko mali detajli '"ode. Močno aikcentiraiije femimine črte na ei,i in šport na drugi strani sta dovedla do I)anUlo(k«nih kombinacij.
Vijolice so cvetlice sedanje sezije.
*
Gube večerne toalete morajo biti arunži-^rane v mehkotiii malomarnosti ali pa morajo ležati trdo in klasično. M’o odvisi od material.; in individualnega okusa.
I)ra,perije morajo bili asimetrične, da naj veljajo za moderne.
»Kouge patom,ia-, vieux Bardoux in pour->re so pariške zimske barve.
, Dernier eri je. da se šminkaj bolj diskretno koi doslej.
»
Elegantna dama ve. da ..
• •■je dobil novi pullover z novo bluza-sto obliko tudi drugo ime ter se imenuje sedaj Lufrtber jack
... prevalira na ulici ozka ravna silhueta, d oči m se nosijo šali, rese, šerpe itd. v salonu.
... se zahtevajo za moderni elegantni plašč široka linija preko ramen in voluminozni rokavi.
... je dragoceni, poslikani, z vezeninami in resami okrašeni svileni robec mičen ca-cliet za velik hrbtni dekolte.
...je za večerne nastope in družabne prireditve maskalina moda svojo vlogo doigrala. *
... postanejo moderni napol dolgi, kodrasti lasje.
.. . je ona sama vedno predmet deloma občudujočega, deloma zavidajočega interesa ter bo žrtvovala vsled lega za svojo lepoto čas in denar.
Gospodarstvo.
zavarovanje državnega imetja
PROTI OGNJU.
Država razpolaga v vseh panogah svojega gospodarstva z velikim številom nepremičnin in še drugih vrednosti. Privatni gospodar gleda, da je zavarovan zoper nevarnost ognja in elementarnih nesreč in tudi zoper nesrečo v hlevu, če obstojajo v njegovem kraju zavarovalnice za živino.
Vprašanje nastane, ali naj tudi država zavaruje svoje nepremičnine ter mrtvi in živi inventar?
Kako je drugod? V drugih državah, kolikor je nam znano, se državne zgradbe nc zavarujejo, kar je popolnoma pravilno. Prav tn priporočljivo je, da se privatni gospodar zavaruje, ker utrpi njegovo imetje, ako *e pripeti požar, relativno veliko škodo in je previdnost na mestu, ker stoji na tehtnici njegova eksistenca, ako mu ogenj umed njegove nezavarovane nepremičnine.
Ni pa" tako z državo. Ako hoče država zavarovati vse svoje nepremičnine, pa recimo
•	mio za polovico prave vrednosti, bo znašal.. zavarovalnina (premija) težke milijone. In to vsako leto. Erar pa gleda, odnosno njegovi organi morajo gledati in paziti, da se Tie pripeti kaka nesreča vsled ognja, ker so oni osebno za to odgovorni. Nesreč vsled ognja v erarnih poslopjih je hvala bogu reo malo in tako zavarovalne družbe vsled malega nevarnostnega koeficijenta spravljajo leto za letom lepe denarčke iz takega zavarovanja. Kjer namreč obstoji! Bo namreč pri nas upravne grane, kjer se zavaruje in druge kjer se ne zavaruje.
Po mojem mnenju je to tudi eno vprašanje, ki bi se moralo v finančnem odboru skupščine sprožiti, ter rešiti ali se zavaruje in kako naj se zavaruje erama lastnina proti ognju. Po mojem mnenju je zavarovanje odveč. odnosno ni ekonomsko, ker se mnogo več plača na zavarovalnini, nego se dobi povprečno povračila za nastalo škodo.
Ekvivalent ea zavarovanje bi bil, da se nalaga gotova vsota, ki naj bo pa 'manjša kakor bi bile eventualne zavarovalne premije. v državni fond za osiguranje proti požaru. Cez par let bi bil fond tako velik, da bi se moglo z vplačili prenehati; v slučaju da bi nastale škode, bi se tak fond aopei dopolnjeval.
la zat..rovalni fond, naj bi pa upravljala •Jrž-i.-nn' hipotekarna banka.
Sicer pa tako veiiko gospodarstvo kakor je država, po mojem mišljenju, niti ne potrebuje. da se zavaruje ali da vzdržava poseben zavarovalni fond za slučaj požarne nesreče.
Gospod fnančni minister ima tu priliko, kjer bi se dalo nekaj prihraniti; država bi Sl' pa rešila vprašanja, katero zavarovalno družbo naj favorizira in katere ne.
A.
NOV TELEFONSKI CENIK ZA VSO DRŽAVO.
Ministrstvo pošte in telegrafa je odredilo, da se zmanjšajo s 15. decembrom 1926 pošine takse za instaliranje itd. telefona. Predlog za
.spremembo člena 11. pravilnika o telefonski službi in notranjem prometu je že izdelan. Predlog razlikuje 6 kategorij.
V prvo kategorijo spadajo denarni zavodi, razven zadrug, bari, bioskopi, trgovsko-indu-strijske družbe, oziroma podjetja z temeljnim kapitalom najmanj 1 milijon dinarjev, mlini, tovarne, rudniki itd. Delavnice z več kot 50 delavci, veletrgovine, orfeji. hoteli, kavarne in restavracije prvega razreda. Ta kategorija bo plačevala na leto 3800 dinarjev takse, v krajih z več kot 400 abonentov, tromeseč-no pa 950 dinarjev; v krajih s 50—500 abonentov letno 2800 dinarjev, četrtletno 700 dinarjev, v krajih izpod 50 abonentov 1600 dinarjev letno, četrtletno 400 dinarjev.
V drugo kategorijo spadajo slaščičarne, bufeji, agenture za uvoz in izvoz, pisarne oz. delavnice, privatna gledališča, carinski posredniki, drogerije, trgovine na drobno, borzni senzali, veleposestva, hoteli, kavarne in restavracije drugega razreda. Ti plačajo: v krajih z več kot 400 abonenti 2800 (700) Din: v krajih s 50—400 abonentov 2400 (800) Din; v krajih izpod 50 abonentov 1400 (350) Din.
V tretjo kategorijo spadajo delavnice z manj kot 5 delavci, skladišča v katerih se prodaja na drobno, kartonaže, knjigoveznice, tiskarne, pisarne podjetnikov inženerjev in arhitektov, javni telefoni nameščeni pri privatnih osebah, skladišča, lekarne, privatne bolnice, sanatoriji, privatne banke, (kopališča). Ti plačajo: v krajih z nad 400 abonentov 1800 (450) Din; v krajih od 50—400 abonentov 1500 (375) Din; v krajih izpod 50 abonentov 900 (275) Din.
V četrto kategorijo spadajo notarji, advokati in gospodarske pisarne, zdravniki, ki vrše privatno prakso, časopisne redakcije in uprave, pensioni (zavodi) male obrtne in hranilnice, mlini, žage in druga manjša podjetja, ki delajo v manjših krajih (vaseh) na malo. klubi, družbe in podjetja, ki služijo javnim interesom. Ti plačajo: v krajih z nad 4C0 abonenti 1200 (300) Din; v krajih s 50 do 400 abonenti 900 (225) Din; v krajih izpod 50 abonentov 600 (150) Din.
V peto kategorijo spadajo državne in sa-
mali obrtniki, fotografi, dimnikarji, geometri, babice, nabavljalne zadruge, privatne šole, okrožne bolniške blagajne oziroma Središ-nji in okružni uradi za zavarovanje delavcev. 'Ti plačajo: v krajih z nad 400 abonentov 720 (180) Din; v krajih z 50—400 abonenti 500 (120) Din; v krajih izpod oO abonentov 800 (75) Din.
V	šesto kategorijo spadajo:	stanovanja,
zdravniki v državni službi, narodni poslanci, novinarji, državni in samoupravni (občinski in mestni) uradniki (aktivni ali umirovljeni), njihova udruženja. honorarni zdravniki, poštno brzojavne-telefouske ustanove. prevozn:ki, pošte v privatnih stanovanjih ali garažah, konjušnicah, humana društva in ustanove, ki delajo brez dobička, ogajegasna društva, sokolska društva, dijaški penzioni, ljudske kuhinje, vodne zadruge, Rdeči križ, materinska udruženja, privatna društva za zaščito dece. Ti plačajo: v krajih nad 400 abonentov 400 (100) Din; v krajih od 50 do 400 abonentov 3<X) (75) Din; in v krajih izpod 50 abonentov 180 (45) Din.
KAŠELJ IN HRIPAVOST.
Kašelj in hripavost pozna vsakdo.
Kašelj je takozvan reflektoričen pojav-Kak zunanji ali pa tudi notranji dražljaj sluznic dihalnih organov, nosa, goltanca, sapnika, bronhij se dovede potom finih živcev k možganom ter pTenese od tam na živce dihalne muskulature. Krčevite kontrakcije te muskulalure povzročajo nato gibe in šum kašlja. Naravni smoter tega procesa je veči-
m/A
noma edsirainitev inorodnih stvari (Frerad-korper) s površine dihalnih organov. Da pa ee 'izriove .refleks, ni treba nobenih lahko ©pazljivih vzrokov: cim večkrat so bili živci draženi, tembolj razdražljivi postanejo. Tako pride, da končno ni treba nobenega zunanjega -dražljaja, ki je povzročal spočetka refleks kašlja ter da, se izzovejo navidezno brez vsakega zunanjega vzroka zgolj duševno nervoznim potom napadi najtežje vrste. Pri tem gre po večini za takozvan nervozen kašelj, ki se pojavlja v oslabljeni obliki tudi kot pokašljevanje in potrkavanje in ki izvira pogosto tudi iz neke vrste hripavosti.
V	najčistejši obliki nastopa ta kašelj, oziroma dražljaj kot kašelj, iz zadrege, kot nagon za pohrkavanje, posebno je prištevati tudi psihično infekcijo. Kdo še mi doživel,
■	da je pričel eden ali drugi v gledališču ali pri koncertu, baš v trenutku, ko bi moral vladati največji mir kašljali, nakar so sledili njegovemu slabemu vzgledu številni drugi. Če pa so podani vrhu tega celo zunanji pogoji, ki učinkujejo na sluznice dražeče, kot n. pr. slab zrak, posebno dim ali pa prepih, se celo oni, ki bi se rad zdržal, pogosto ne more premagati. Za premaganje te vrste dražljajev je najboljše sredstvo samodisciplina. Večinoma pa povzroča kašelj in njegovega predhodnika, hripavost vnetje
'sluznic gorenjega dela dihalnih organov. V splošnem igra pri iem eno od glavnih vlog izprememba temperature v vsaki obliki, posebno pa prepih. Seveda pride pri tem zelo v poštev individualna dispozicija: Niso vsi ljudje za izpremembo temperature im prepih enako občutljivi. Zelo občutljiva oseba se lahko prehladi v vsakem letnem času.
V	drugi vrsti so omeniti kemične izpre-inembe in primer®! zraka. Vsako onečiščenje zraka potom prahu ali plinov, takozvani slabi zrak prenapolnjenih ali ne dobro ventili--ziranih prostorov zamore izzvati kašljanje. Kdor ima vsled svojega poklica v takih lokalih mnogo opraviti, trpi na kroničnem katarju v goltancu.. Govorniki, pevci, igralci, ljudje, ki morajo svoj glas napenjati ter se morajo udejstvovati v takem zraku, trpe, ce niso utrjeni, prav posebno na kašlju.
Tudi vpliva kadenja ni podcenjevali, kronični katar kadilcev je splošno znan, toda kadilci obdrže rajši katar, kot pa bi pustili puaenje vsled česar se ta katar ne da ozdraviti. Vsekakor pa lahko postane to zlo tako intenzivno, da ne preostaje drugega kot začasna abstinenca.
Dočim so te vrste kašlja in njega vzrokov sicer neprijetne, vendar pa primeroma nedolžne, pa sta dostikrat kašelj in hripavost simptoma nevarnega obolenja. Vsaka bole-
zen; ki nastane vsled prehlajemja gorenjih in spodnjih dihal, rebeme in prsne mrene, povzroča navadno tudi kašelj. Da. cesto je mučen kašelj prvi previdni simptom bolezni.
V	takih slučajih mora ugotoviti zdravniška diagnoza natančni temeljni vzrok ter oboleli organ in ga zdraviti. Ne pa mogoče pobijati samo simptom kašlja ter s tem zakrivati pravo bolezen, liazven akutnih bolezni prehlajenjn je še . več drugih bolezni s kroničnim potekom, ki se pojavljajo _s počet-ka pogosto v trdovratnem kašlju in hripavosti. Sem spadajo zlasti bolezni, ki so omejene na vnetje krhlja, lokalnih bolezni mu-skulature krhlja,, njegove sluznice in glasilke. Samo natančna zdravniška preiskava zamore ugotoviti, če gre pri tem za nedolžen katar ali pa za ognjišče tuberkuloze, oziroma raka. Hripavost pa ima lahko tudi vzrok v olnpnjenju muskulature krhlja in glasilk. Tudi tu je merodajna za ozdravljenje natančna zdravniška diagnoza in ugotovitev vzroka kašlja, .ci nna lahko svoj sedež tudi v živčevju. Ena od najbolj pogostih pljučnih bolezni, tuberkuloza, se pojavlja včasih v začetnem stadiju v obliki pokašljevanja. Ravno pri lej bolezni je Ireba prav natančne zdravniške pretek«ve. da se ugotovi tuberkuloza takrat, ko je Se ozdravljiva.
Kašelj in hripavost sta torej ialiko popol-
noma nedolžen pojav, toda prav tako lahko-znak resnega obolenja. Zaio je priporočati-, da se obrne bolnik v vsakem slučaju trdovratnega kašlja na zdravnika, tla ugotovi vzrok.
Nervozni kašelj je treba torej pobijali s-samodisciplino. Energija zaleže do-stikrat več, kot vsaka medicina dasi je z.a kašelj cel legi j©n medicin, ki jih priporoča drug drugemu. Vroča voda, v kateri je razstopljena soh
zoper
........... , ..	„	 —stopljena
pisni raj ud. lahko pomagajo začasno, vsekakor pa uporaba teh sredstev ne škoduje. Pač pa škodujejo pogosto medicina kašelj.
Kašelj in hripavost, ki bazirala na goto* vem lokalnem obolenju je treba pobijati na ta način, da se pobija temeljna bolezen. S 'temeljno boleznijo izgine tudi neprijetni simptom.
Najnaravnejša preventivna sredstva so: da varujemo, vadimo in utrjujemo organe v vratu čim bolj mogoče ter da se izogibamo škodljivim vplivom, predvsem ne smemo pretirano ,pušiti. Však, ki mora svoj glas posebno napenjati, mora na govorilne in dihalne organe posebno paziti. Da se polaga pri izobrazbi za take poklice v novejšem čafiu tolika važnost na govorilno in dihalna tehniko, je po tem, kur'smo povedali, samo po sebi umevno.
Sl
Rudyai'd Kipling:
Knjiga o džungli.
»Ej,« je dejal Buldeo, vaški poglavar bo poročal, da sta Messua in "jen mož umrla za kačjim pikom. Stvar je popolnoma dogovorjena in urejena, treba je samo še ubiti volčjega otroka. Ali niso nikjer vicled-i kako tako bitje?
Oglarji so se oprezno ozirali okrog sebe in zahvaljevali nebo, da ga niso. Niso pa dvomili, da ga bo tako srečn možak kot je Buldeo gotovo našel, če ga bo sploh kdo. Solnce se je že nagibalo proti zatonu in tako jim je prišlo na misel, da bi odrinili proti Buldeovi vasi in si ogledali čarovnika. Buldeo jim je odgovoril, dasi je njegova dolžnost, da ubije volčjega otroka, da vseeno ne more pustiti, da bi cela družba neoboroženih ljudi brez njegovega spremstva hodila po džungli, ko bi se jim lahko vsak hip prikazal volčji črt. Zatadi tega jih hoče spremljati, če pa se spotoma prikaže otrok čarovnikov, no. potem jim pokaže, kaj zna najboljši seeoneeski lovce v takih primerih. Povedal jim je tudi, da mu je I rahmin dal čar zoper tisto bitje, kateri ga dela popolnoma varnega.
»Kaj pravi? Kaj pravi?« so volkovi popraševali vsak hip. Mowgli jim je tolmačil lovčevo govorjenje, dokler ni prišel do tja. kjer je govoril o čarovnikih;
Movvgli tega ni popolnoma razumel in jim je dejal,
da sta mož in žena, ki sta bila tako dobra do njega, sedaj v pasti.
Ali love ljudje druge ljudi v past?< je vprašal Sivi brat.
>Tako pravi. Ne razumem vsega govorjenja. Vsi skupaj so blazni. Kaj imata Messua in njen mož opraviti z menoj, da bi ju zaradi tega dajali v past? In kaj pomeni vse to govorjenje o rdeči cvetlici? Moram si ogledati celo reč. Toliko gotovo, da jima ne store nič, dokler se Buldeo ne vrne, najsi imajo še take namene.
In tako -< Movvgli je marljivo razmišljal in se pri
tem igral s prsti okoli ročaja svojega noža, Buldeo pa je korajžno odšel proti vasi, oglarji pa drug za drugim za njim.
Jaz grem z vso naglico nazaj k človeškemu krdelu, je naposled dejaL Movvgli.
Pa li-le?- je vprašal Sivi brat in se lačno oziral za rjavimi hrbti odhajajočih oglarjev.
■S peljem jih naženite domov, se je zarežal Movv- ’ gli; ne želim pa, da bi prišli do vaških vrat, dokler j se ne stemni. Ali jih morete zadržati?
Sivi brat je zaničljivo pokazal bele zobe. :-V krogu ] jih lahko ženemo kakor privezane koze — če kaj po- j znam človeka. :
»Tega ravno ne potrebujem. Zapojte jim malo, ] da jim ne bo tako samotno na poti, in pesem naj ne j bo ravno najprijetnejša. Sivi brat. Pojdi z njimi, Ba- j t»heera, in jim pomagaj’ pri petju. Ko se znoči, se sni- |
demo pri vasi — Sivi brat pozna tisti kraj. -
Zasledovati za človeškega mladiča ni lahek lov. Kdaj pa bom sjial?« je dejal Bagheera in zazeval, dasi so oči pričale, da mu je zabava prav všeč. »Jaz maj pojem golim ljudem. Vendar poskusimo!«
Povesil je glavo, da bi se glas lažje, razlegal, in je dolgo, zategnjeno zavpil:	Dober lov! — polnočni
klic popoldne, ki je bil za začetek prav strašen. Movvgli je poslušal, kako se je -razlegal in odjekal, se dvigal in padal in izgubil v nekem cviljenju in se je smejal sam pri sebi, ko je hitel skozi džunglo. Videl je oglarje, ki so se stisnili skupaj. Stara Budeova puška se je majala kakor bananin list na vše strani hkratu. 1 edaj se je Sivi brat oglasil s svojim »Yalahi! Yalaha! > klicem za pogon jelenov, kadar žene. krdelo NilghaL
veliko, belo košuto pred seboj. Bil je slišati, kakor ou bi bil prihajal prav od konca sveta, vedno bliže lil bliže, dok Ifil' se ni končal s kratkim vikom. Ostali trije so odgovorili s takimi glasovi, da bi bil celo Movvgli prisegel, da je celo krdelo vpilo na vse grlo. Tedajci pa so vsi naenkrat zapeli prekrasno Jutranjo pesem
v džungli z vsemi napevi, ki jih pozna volit z dobrim grlom.
Možakov se je lotil silen strah. Oglarji so urno splezali na drevje, Buldeo pa je pričel ponavljati zagovore in čare.. Volkovi pa so polegli in zaspali; kakor vsak drugi, ki živi od svojega dela, so bili tudi oni praktične narave, ni nikdo ne more dobro vršiti dela brez
spanja.
(Datfe. prib.)
MOŽEM DELA!
Zet nogo neprikladni Čevlji omejujejo Vašo sposobnost, preprečujejo uspeh prt delu in škodijo Vašemu zdravju-
Naš model 3967
od la Boxa rta rorrt šivani, črni ali rumeni
dinarjev
Najboljša, najcenejša kolesa in šivalni stroj so edino
PeteSnfari
znamke	’	°d dobrega
«,»••• najboljše je ^	Sritmif*	Adler, PhoniK švicarski
Blizu Prešemoveaa	dom' obrt ir‘ ‘:nduslri’°- pouk brei‘ Pleli!ni S’r°*
spomenika za vodo.	P1**1«' ^oii * Tudl .DUBIEP*
no obroke. Večletna garancija.
losip Peteline, Ljubljana
Advokat dr. Albin Smole
naznanja, da je svojo odvetniško pisarno iz dosedanjih prostorov v sodni ulici št. 9 preselil v Dalmatinovo ulico sl -prtličje na levo.
■i
Gospod
trgovsko naobražeu, zanesljiv, kateri ima vedei-uo pisarniško praks* iSče primernega mesta najraje v Ljubljani. Službo lahko nastopi takoj. PouSdbe lirosi na upravo lisfta pod: »Zanesljiv«.
mam oglasi
Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano
50 para, Din !•-.
zadošča vsem zahtevam, uresničuje 11 napore, da Vam moremo postreči. Kdor m za sedaj nabaviti samo en par čevljev, naj izbere samo ta model.
DRVA-ČEBIN
Holfovs 1/11. - T*l«f. 58,
Kontoristinja j z večletno pisarniško pr«-1 kso išče mesta pri kakem večjem podjetju. Gr« tudi nekaj mesecev brezplačno Ponudbe prosi na uprave lista pod: »Marljiva«.	Hotelski sluga prakso in letnimi spričevali se sprejme. — Ponudbe Ila hotel Slon , Ljubljana.
	Sprejme se dva gospoda na hrano In stanovanje. Naslov poy* uprava lista.
500 Din nagr*de dam tistemu, ki mi preskrbi službo kol »luga. — Naslov pove uprava lista	
	Gostilno
Odda se lepa, zračna meblovana soba gospodu ali gospodični. Na-slov pove uprava lista	prometno presnamem v decembru v najem ali na račun. — Ponudbe pod >Goetilna< na uprav. Iteta.
Krepkega
učenca
poštenih staršev sprejme takoj trgovina z mešanim blagom Siauko Lc^rčič, Nova vas pri Rakeku.
Stekleno
»trešno opeko imajo atal-no v zalogi Združene opekarne d. č. v Ljubljani.
.to. merni"
n OMMBRRMMm
Izdajatelj: Aleksander Železnikar.
Ureiuie: Vladimir Svetek.
Za ‘tiskamo »Merkur odgovarja: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.