136. številka. Ljubljana, nedeljo 17. junija. X. leto, 1877. I»tiK;:. v«ak dao, it;t,uai«t ponedeljki .:i dneve po praznici h, ter velja po pošti prejemati ih ■ v a t ro - er 8 k« cleiele za celo leto 1H g Id., M pni icia S jfld. M četrt leta 4 pld. — Za Ljubljano hrez pošiljanji na riotu za celo leto 13 n\d., ,.t\ četrt lota 3 glil. 80 kr., za en mesec 1 fClu. tO kr. Za poAii jan}u n* doui se računa 10 kr. ta uie»cc, 3u kr. za četrt leta, — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. —Za gospode učitelje na ljudskih šolah in U dijake velja snilan* Mhna i:i sicer: Za Ljubljano za četrt lota I gid. 50 kr.. po pošti prejeman za čerrt leta S gld. — Za oznanila se plačuje od eetiristopne pet:t-vrste ti kr., će se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., ce se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat, tiska. Dopisi naj so izvole rrankirati. - Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franci Kolmanovej hiši it. 3 „Kledališka stolba" O p i a sn i h t v o, na katero naj s« Ma^ovolijo pošiljati na:očn: ie, rt.klaumcije, oznanila, t. j. adoniniitrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Vojska. Pohod srbskega kneza v ruinunski Ploješti k ruskemu carju, slavjanskeniu osvoboditelju, zanima vse politične kroge, posebno pa neke naše avstro-ogerske. Daje se namreč temu potovanju tudi ta le važen pomen : Od kraja je, pravi se, ltusija sama svetovala Srbiji, naj sklene mir in naj nevtralna ostane, ker Srbija je uže od lanske vojske popolnem izžeta ter bi le od Rusije vse denarne moči potrebovala, če še dalje vojuje. Tudi se je hotelo od ruske strani našim Ma-gjarom, ki o necili nerazumljenih državnih »interesih" odpirajo široko svoja azijatska usta, torbo navezati in jim povod hujskanja jemati z nevtraliteto Srbije. Zdaj pa so Itusi videli, da jim prehod, črez sdno Dunavsko reko vse večje težave dela, nego jo bilo soditi. Tudi nečejo silno mnogo ljudij žrtvovati, kakor bi bilo nasproti turškim baterijam in novej strahovitej znanosti v streljanji treba pri prisilnem postavljanji mostu. Zato se je začelo od ruske strani misliti o prehodu ruske vojske skozi Srbijo. Torej utegne Rusija celo Srbijo zasesti. Ker bode potom jej morda celo dolžnost in potreba narasla, poslati še Črnej gori pomoć, .... narasta vprašanje, kako se bode naša uiomirhija držala, če bomo imeli v celej južuej soseščini vojno. Bog nas torej varuj nesreče, da ne bi zmagali kačji Mag jurski uplivi, judovske peitidije in ono nemško ultramontanstvo, ki baje na tihomu uže tudi v protiruskem smislu delujo na Dunaj i. Niti z Dunava niti z azijskega bojišča bratov liusov nij denes še vedno nič važnih poročil. Tudi telegrafih koresp. ,,birdk na Dunaji nas jo denes v soboto do sklepa uredovanja tu številke brez poročila pustil, kar jo znamenje, da bodočih 12 do 24 ur nij nič važnega dogodka pričakovati. Glede črnogorskega bojišča zavračamo čestite bralce svojega lista na naš spodaj priobčevani iIojms od črnogorske meje. Iz njega se vidi, da so bili poč Crnogorci malo iznenađeni po svujej preinalej previdnosti in zmage gotovosti, a nikakor ne tepe ni, kakor so slavjanski s o v r a ž n i U i uže veseli raz-povedovali, Turki res še ne morejo poročati, da so Nikšič z živežem obskrbeli. l/mej sto turških oficirjev, katere imajo Rusi ujeto v Tiliisu, zna jih samo deset pisati in brati, znamenje, da kultura turška, za katero so naši neniškutarji tako vneti, nij baš velika. Kristijunje po vsem Turškem se silno boje, da bodo Turki, kakor brž bodo premagani, z orožjem na nje planili in jih mnogo posekali, vzlasti po Bulgariji, predno jim rešitelji ruski bratje na pomoč pridejo. Zagreb 14. jun. Bosenski vstaši so prijeli dva turška oddelka in jim vzeli 15 konj in 42 pušk. Peterburg 14. jun. Od kavkazke vojske se poroča: Od 7. junija počenši so ruski vojni oddelki pri Karsu več rekognosciranj naredili. 9. jun. je veliki knez Mihael ogledal sovražnikove pozicije. Rusi so imeli ta dan le 15 ranjenih. Muktar paša je dobil iz Trapezunta 20 bataljonov pomoči. Osi < i no^or-oli«' iiit'j«' 7. jun. [Izv. dopis.I Precej drugi dan potem, ko sem vam zadnje pismo poslal, bili smo iznenađeni, ko smo čuli iz Skadarskomu jezeru bližnjih gor do sem grmenje topov, iznenađeni, ker nam je bilo znano, da je bila večina vojske pri Nikšiču, kjer je slutila, da nameravajo Turki zopet enkrat provijantiranje. Da bi tedaj pozornost zgornje vojske odvrnili, pričel i so Turki 4. junija od Spuca sem manevrirati, zapodili so le malo pomnoženo mejno stražo in postavili na glavici , visočici" svoje topove, i/, katerih so streljali na piperska sela. Drugi dan napredovali so proti Martinovivin in tam plenili in podrli nekoliko hiš; ali njihovim napredovanjem vstavil se je kmalu pop llija; m Bo?0 Petrovič, ki je v naglici vse oborožene Brdjane in Pipere (dva bataljona) na stranskih skalnatih visočiuah zbral, prijel je Turke od strani, tako da so prišedši v o/.koj dolini, mej dva ognja, bili dobro pobiti in v beg zapodeni. Nekateri naši Uokelji poročajo, da so jim Crnogorci 500 glav posekali, sami Črnogorci so izgubili samo 40 mož. Od severni h vojnih čet črnogorskih čuje se, da so s topovi streljali na Nikšič, pa seveda brezvspešuo, ker so njihovi topovi pre-majheiii za pravilno obleganje, a javlja se tudi, daje nekoliko batalijonov prišlo k Turkom v sotesko in tuko (l>. junija) imeli zdatne izgube, padla sta dva ali trije komandirji in precejšnje Število prostih Črnogorcev. Denes je došlo v Kotor 16 teško ranjeuih iz Ritina, da jih jutri spravijo v Cetinje. V pri-četku boja umaknili so se Turki, ali ko so Črnogorci svesti svoje zmage jih malo neprevidno podili, sprejela jili je od druge strani v soteski stoječa turška premoč. Ob enem imam zaznamovati žalostno vrst, da je bil prod kratkim hercegovski vstaški vodja Sočica po enem svojih peijanikov umorjen. Sočna seje pričetkom lanskega leta jako odlikoval se svojim previdnim in odločnim vodstvom, bil jo po poročilu mnogih še celo veljavnejši od Peko Pavi o vi ca, pa nij uiueval svojih 1 j u d i j tako navduševati, in disciplinirati, kakor zadnji. Odkar je Crna-gora prevzela vodstvo v hercegovske in boji, imel je le še povelje nad manjšimi četami. Sicer pa si je ta slavjanski junak za osvobo-jenje svoje domovino naredil nesmrtne zasluge in ožja zgodovina hercegovska in jugoslovanska ga bode imenovala častno in hvaležno. Naši nemškutarji in narodno gospodarstvo. Glavni steber avstrijske državo je bilo in bode kmetijstvo. Na njega se jo država vedno opirala iti ono jej bode moralo pomagati iz sedanjih zadreg, ker industrija je dan-denes tako onemogla, da državi no le nič ue ! pomaga, temveč pri njej išče podj ore. Preohili davki in slabe letine so j pa kmetijstvo tako oslabili, da ne more kmet I skoraj nič več prenašati velikega bremena. In ! vendar — je gotovo, da se bode v prihodnje t to breme še zvikšalo. Kaj pa potem V Na to žalostno vprašanje vemo le en odgovor; le jeden pot nam je še odprt iz tega žalostnega stanja. Vsakdo ve, da naša rodovitna zemlja bi veliko več rodila, ako bi se boljše obdelovala. Dohodki kmetijstva bi se lehko veliko po-j množili, ako bi kmetovalci vedeli za vse pripomočke, katere nam v denašnjotn času po-I Dirjati izkušnja in vednost na kmetijskem polji. Vendar pa od posameznega posestnika, uikdo ne more zahtevati, da bi se pečal s po-skušnjami, ker to so zelo drago; posestnik je primoran, iz svojega zemljišča, kolikor je mogoče pridobiti, ne pa s poskušnjaini, katere v prvič navadno ne dado nikakoršnega dobička, čas in denar tratiti. Kar pa posameznik ne more storiti in vendar vsak potrebuje, to bi morala storiti skupnost, t. j. dežela, ona bi morala poskrbeti za to, da si posamezni lebko pridobo potrebnih vednosti j, saj to je edin njen p okli c. Pri nas na K ran j sk em žali Uog še zdaj nemamo večje kmetijske šole, akoravno našo okoliščine z vso silo terjajo, da bi se za kmetijstvo kaj storilo, da se reši pogube. Akoravno je vsakemu znano, da je treba za poduk rano začeti, da dobri nasledki poduka le počasi nastaje j O, da je za to treba več decenij, vendar smo se vso premalo brigali zato, da bi se pri nas ustanovila večja kmetijska šola. Deželni zbor je sicer pripoznaval potrebo take šole, vendar pa je glede na ubožno deželo mislil, da se jej ne morejo nakladati take bremena, katere bi bilo zahtevalo VStanovljenje kmetijske šole, in je prividi! le nekaj štipendij za obiskovalce kmetijsko šole, ter ustanovil vinorejsko šolo na Slapu in se s tem rešil očitanja, da je preveč varčen, in da iz samo napačne varčnosti škoduje interesom dežele. To očitanje bi deloma zaslužil kranjski deželni odbor. Da, celo nam je neumljivo, kako da si upajo hinavski nemskutarji in mih glasilo „Laibachor Tflgblatt" v dokaz, da je deželni zbor brezskrbno in brezmiselno ravnal z deželnim premoženjem, navajati tudi ustanovljenje kmetijske sole na Slapu. Da si ti hliuavci in neprijatelji le upajo vprašati, ali se je s posestvom na Slapu de želuo premoženje pomnožilo ali ne, in na to odgovarjati: „So lange das Kttragnis dieser llealitaten nicht hinreicht, um die Auslageu jener Zvvecke zu bestreiten, denen dieselben gevvidmet erscheinen, so lange das Stammver-mbgen des Landes, sovveit es in Obligationen besteht, fllr diese Ervverbungen aufgewendet vvird, kdnnen vvir nach d en G r u n d s H t z e n der V o 1 k s w i rt h sch a f t, in diesen Investi-tureu keine Vermehruiig des Stammvermogens, wohl aber eine IJelastung und reellon V orlu s t desselben erkennen." Za božjo voljo, ali so ti ljudje res neumni, ali se pa le delajo. Ali poznajo le začetne črte znanosti in prvotnih načel narodnega gospodarstva? (Konec prih.) 0 ljubezni do domovine piše ljubljanski pedagogični list „Učiteljski tovariš" v poslednjej številki to le dobro raz-mišljevanje, ki je vredno, da v širje kroge pride in zlasti zdaj pred volitvami naj g. učitelji in drugi zrno njegovo k srcu vzemo si: „Prepričanje? Kako lahko to omahne. Pridejo leta, pride čas, ko vidijo ti ljudje, da z ljubeznijo do domovine ne pridejo ni kamor. Skrb za vsakdanji kruh je od dne do dne večja, in potem „lahko noč" prepričanje, „lahko noč" domovina. Sramotno je pač za človeštvo, da se da tako lahko odvrniti od prepričanja, katerega se je navzelo z materinim mlekom. Menim, da ne bo nihče tako predrzen, da bi rekel, da ljubezen do domovine nij čisto naravni čut. Ako pa ljubimo koga, nam so dragi pa tudi oni kraji, v katerih smo bivali kedaj ž njim. Zakaj se pesniki, ki ljubijo, tako radi spominjajo v pesnih bistrih potočkov, ob katerih so se spreha jali s svojimi ljubicami; zakaj jim je ljuba hiša, v katerej stanuje kraljica njihovega srca V — Odgovorite na to kozmopolitje in nevtralni ljudje. Ako se vam zdi, da je to čisto naravno, zakaj nij tudi ljubezen do domovine naravna V Človek se tako rad nagiba k slabemu. Mora se mu tedaj kazati v besedi in dejanji to, kar je pravo. Potrebno je tedaj tudi, da se uči ljubiti domovino. Ako se pridiguje po cerkvah ljubezen do starišev, se mora zvuna jravno tako učiti ljubezen do domovine. Nespametna je tudi misel, da se mora narod, ki še nij veliko napredoval, kar tako nagniti ali podvreči višje omikanemu, celo v njega se stopiti. Zakaj se pa nijso stari Rimljani pogrčili, ker je bil grški narod više izobražen? Prav je, ako se uči kaj narod od druzega, ali zato se mu nij treba potujčiti. Ali se nijso učili Nemci tudi marsikaj od Francozov: a postali vendar nijso Francozi. Ali lepo nij, da se zdaj norčujejo iz njih; hvaležnost ostane vendar le lepa čednost. Najvišjo stopinjo pa doseže ljubezen do domovine, ako nema človek ničesa upati od nje, ako ima prestati zarad nje bridkosti in zaničevanja, in ako ga ne odvrnejo od nje vsa plačila in častne obljube. Jaz sem uže rekel da mora vsakdo ljubiti mater, ako je tudi beračica, isto trdim tudi o domovini. Kdor pa ljubi domovino, jej je pripravljen darovati svoje blago in premoženje, celo sa mega sebe, ako j - treba. Da pa kdo to prostovoljno stori, jo mora ljubiti iz prepričanja, on mora biti pa tudi značaj, da ne omahne, ako mu nasprotujejo ovire. Da je pa tako malo tacih ljudi, to zakrivljamo z oderojo. Uže v prvej mladosti mučimo otroka s pojmi in besedami, katerih ne razume in razumeti ne more. Tako mu tudi kvasimo mnogo o ljubezeni do domovine, predno ve, kaj je domovina. On nas znabiti tudi vidi, da jo mi ljubimo; ali vidi tudi ljudi, ki je ne ljubijo, ki se norčujejo celo iz nje. Takoj jame dvomiti, komu naj sledi. Celo taki ljudje so, ki pravijo otroku: Reci! da si Slovenec, in dal ti bom krajcar. Za denar se stori marsikaj, posebno je pa otrok takoj pripravljen, ker mu je denar zmirom kaj novega. Drugič mu reče zopet kdo: Reci, da nijsi Slovenec, in dam ti dva krajcarja. Otrok pravi, da nij. Ljudje se mu pa smejejo. Raje naj bi se jokali nad njim in nad svojo nespametjo. Ako se govori sploh kaj o domovinske j ljubezni, se sme to najmanj mlademu otroku. Ponavljam še enkrat, da mora prava ljubezeni do domovine vzrasti iz prepričanja. Ali pa moremo otroka z dokazi prepričati, da mora ljubiti domovino? K večjemu mu zamoremo reči: Ti moraš ljubiti domovino, ker je to lepo. Nič nijsmo izgubili s tem, če jo začne otrok še le s dvanajstimi ali štirnajstimi leti ljubiti, saj bo potem prav vedel, zakaj jo ljubi, in nijsmo potem v nevarnosti, da jo zataji za dva krajcarja. No, bodo dejali nekateri; ti si postavil v zvezo ljubezen do matere in do domovine ali se otrok tudi ne sme učiti ljubezen do matere? — To je gotovo, da se mora. Saj mu je pa tudi ložje dopovedati, zakaj mora ljubiti mater. Ona mu daje kruha, ga oblači, ga položi v mehko postelj; za to jej mora biti hvaležen in jo ljubiti. Mater ljubiti, se mora učiti, predno se pride do domovinske ljubezni kajti s prvo ljubeznijo se otrok pripravlja na drugo. Ko se nauči brati, mu dajemo v roke knjitre, ki nikakor nijso za njegovo starost, tedaj mu tudi nijso koristne. Mi sami ne vemo njihovega zadržaja, kar je zelo napačno. Toliko pametni so vendar nekateri, da mu ne dajo romanov, ampak le knjige, ki imajo na platnicah zapisano: povest za mladino. Koli-krat se pač goljufajo taki, ki le po napisih sodijo spise. Pa to uže nij toliko, ako sami sebe goljufajo, hujše je, ako je oguljufan posebno otrok. Spisi za mladino so tudi jako različni. Povest, ki jo razume dvanajstletni deček, nij za šestletnega. Otrok, ki je kaj tacega bral, si to raztohnači po svoje, se ve da vse napačno. Nam se pa tudi ne zdi vredno, mu razlagati tega. K večjemu se mu nasmehljamo, ako ga slišimo, kako nam to, ali ono pripovedujejo. On resnično ne ve, ali imamo mi prav, ali knjiga, katero je lira I. Mi imamo sicer pri njemu nekaj veljave, ali tudi knjiga je ima. Lehko mu je reči: Tako je, kakor sem jaz povedal, saj stoji tako za pisano v knjigi. Na tak način odgojamo ljudi, ki nijso stalni v nobenem predmetu, ki nikdar prav ne vedo, je-li pravo to, ali ono. Celo življenje jim poteče v vedni dvomljivosti, iz ekstrema padajo v druzega, obračajo se vedno na tisto stran, od katere veter hujše piha, in nazadnje gredo iz sveta nevedoč, zakaj so bili na njem, kakor nijso vedeli pri rojstvu, zakaj so prišli na njega. In ko odrastejo, bero knjige in časopise, ki pijejo za in zoper domovino. Ker smo jih pa navadili UŽe v mladosti, da dvomijo, se jim vsadi v glavo še veči dvom. Tako nastanejo nevtralni ljudje in kozmopoliti. Nevtralni ljudje si ne upajo tem ne onim prav dati; kozmopoliti dajo pa vsem prav in nikomur. Ljubezen do samega sebe je pa tudi prirojena človeku. In ta ljubezen stemni dostikrat vse druge. Vsak hoče imeti vedno več, hoče postati vedno kaj več. V marsikaterem obziru je to dobro, ali dostikrat napačno. Tudi pri tej želji so mu dobra vsakatera sredstva. Odpustiti (?) se more človeku, ki je v veliki sili zatajil domovino; ali nikdar onemu, ki j o je izprevelike ljubezni do samega sebe. Ta stvar se mora tudi zboljšati. Kaj je storiti ? Treba je začeti uže z otroci. Učimo jih zadovoljnosti, ki je polovica srečnega življenja. Človek nij nesrečen, ako ima malo, on je nesrečen, ako so njegove potrebe večje, kot njegovi dohodki, in srečen, ako je oboje enako. Pred vsem pa bodimo sami vrli patri j o ti. Le kar imamo sami, moremo dati drugim. Z izgledi se doseže več, kakor z golimi pravili in pridigami. Učitelj mora biti pari jot, uči pedagogika. Od njega se pač vse terja. Zato smo pa tudi opravičeni to terjati od vsacega, najbolj pa od vseh tistih, ki se bavijo z otroško odgojo." Politični razgled. lV«»tirft«fffiJ«* ''1rie!!«». V Ljubljani 16. junija rjOfžmvtii je v seji 15. t. m. sprejel postavo o garantiranih železnicah po daljšem govoru ministra Ungerja. Na #*/#/*■•■.,m so zaprli pet osob, pri katerih so našli ruska in poljska pisma, ki baje konstatiraio neko „internacionalno" propagando v prevrat držav Rusije in Avstrije. — Gotovo kakovi poljski sanjači. cehi pripravljajo baje za 15. julija veliko svečanost Ivanu 11 usu na slavo. Na #Vjtk•<>§»» občina za občino s podpisi in adresami izjavlja sočutje in priglasje za brate Ruse, za našo sveto slavjansko stvar, blagosloveč in moleč za orožje rusko. Slava! V uger*«*m zboru je 15. jun. mini-nlster Tisza odgovarjal na interpelacijo Ira-nyijevo ob orijentalnom vprašanji, pa je malo povedal. Rekel je: Namen berlinskega me-inoranda, carigradske konference in londonskega protokola jo bil ohraniti mir, ali vsaj skrbeti, da vojska občna ne postane, da se stanje krščanov pod Turki zboljša, da se ne stvarijo take državne osnove, ki bi interesom avstro ogerske države škodile. Večina teh spisov je bila narejena v sporazumu z družim! vlastmi tako, da nij bilo proti interesom naše države. — Na to je Iranyi proti odgovarjal. Tisza je na to odgovoril, da ko bi bili mi drugo politiko tirali, zadela bi nas bila vojska. Zdaj so tuje vlade vse prijazne. t' lit*<.<'' poročilo.) Enotni dri. dolg v banki>,. i t. »JO gld. 70 kr Baotn »ti/- dolg v srebru 66 n 10 • 72 . 40 IHtiO dri. posojilo 111 „ 75 fl Akciju narodno banke 784 „ Krčili nu akcijo '41 , 50 London 12S n 25 Napol. 0. It. cokini 10 „ OH'/., n •r> „ i>7 Sr»'liro Ul „ so Državne mark« . — l>»iu> ii< ,-nlškega koncipijenta, kateri hi Hlužil 4;> do 70 gold, na mesec. V platna naj ho mi naznani zahtevana mesečna plačil. V Ormnlu, 14. maja 1*77. (160—8) Dr. Ivan Gršak. novo urejen, z dvomi kamni, na močnem studencu kateri v n.tjhujSi /.ion p« /amrzno, potem 9 stanovanji, i gospodarske poslopje (Wlrtsehsftsg bltade, m t niMinv seailfe se proetovoHno prodaja, Ono •toj i na fin Večji h cent savinjske doline. Ved o tem M i ve pod črko Št. I v Itollii. im na ,SluJ4»r- Senožeti v najem. Se sodnijskeni dovoljenjem se bodo v zapuščino umrlega gospoda Franc Ko de-ta spadajoče senožeti ▼torek i«, juniju t. l. in sicer: orali 660 □ sežnji za eno ali pa za šest let na mestu, kjer Objekt) leže, po očitnej dražbi v najem dale. V Ljubljani, dne 12. junija 1877. C. k. notar in sodnijski komisar: 3Dr. B. Suppanz. I 9 Vsem bolnikom, ^KSr leni od svojega trpljenja po tisočkrat ddbro se izkaz.ivšim zdravljenji, .h« branje slavne, v 68 natisih izšle. 600 strani močne knjige i Pr. Airy's Natarhellmethode ne moro dosti priporočati Cena 60 kr. a vsi. v«'j. dobiva so po vsakej knjigarni, ali pa proti polivanju 19 pisni, mark po 0 kr. tudi direktno od Kiclitcr'.s Vcilags-An.stalt in Leipzig- Spričevala, katerih jo v knjigi ve« ,iko tiskanih, so porok temu, da nihče ne hode nezadovoljen polotil te ilustrirane knjigo i/, rok. Vspehi govoril Bi (;j.'io—it>) it I mili V Mills IJ od 11. do 14. junija : Jurij Brlbernik, delavec, »tur 94 let, na Močvirji »t. 66, /.a oslabljenjem možjan. — (JoNp i Henrika Zelnik, sasebnioa, stara ;>7 lot, v frančiškanske] ulici »t. 70, /,a 11111 v 1111< i m. — Ana Kiirst, zasobnica, Stara U*> lot, na I'oljiuiali bi. 1H, ia srftno hibo. — Frane Tavčar, mizarjev oliok, stur 4 leta, v Kravjej dolini št. 1, M davie.o. — Jera Križaj, iiaobciijica, mara !">(> let, v bolnišnici, za rakom. Vabilo na naročlbo. Na občno željo odličnih hrvatskih iti h ovnnskih rodoljubov začno v Kitjcrcbu od I. juliju t. I. po dvakrat nu uioaee izhajati ihistrovan „Humoristički list," ki hode donašal v hrvatskem in slovenskem je/.iku, ter v njima podredjenih dialektih proizvod" jugoslov nskega htiumra. ..llumoriHl lek ■ IihI" Obsegal ho S vidikih stran i j, tur velja: ti ■H Na A v s t r o - O g o r s k e in: celoletno ... II ^M- — kr. polletno ... L n 50 „ četrtletno . . . — „ BO _ Zunaj Avstrije: celoletno......4 gld. polletno......ii „ četrtletno .....l Da /.anioreiuo določiti .število listov va prvi natis, prosimo vse prijatelje, naloga težavnega in za di našiijo razmere velevaž-nega podvaeija, naj pošljejo skrajno do _:>. t. m, naročnino na Administracijo , Humorističkoga lista" (Hi—:$) v Zagrebu, Ilica br. 745. Obznanilo! Mejnarodna ra/.slava blaga na Dnnaji prodaja zaradi razpnučenja sledečo hitijo po jako niskej oeni 5 gld. 65 kr. av. v. po- in sicer: 1 izvrstno precizijsko uro i tlačeno veriiiooi ds prav je garantirano. '2 pravi japonski cvetlični vazi i najfinejšo sliko, kras za vsak salon. l krasen altum za fotografijo, bogato zlatom okinčan 1 par elegantnih orijent. komodnih čevljev s nepokončljiviml pod« pluti a >oi|i■ in ^oHpe. 1 lep mizni zvončok i/, pravega novega zlata. 1 celo jap. kadilno garnituro, obsega vse. kar je kadilcu Ireha. 9 majheni oljnati sliki, kopije slavnih mojstrov, v elegantnih okvirih. UH komadov. ■1 Vsi h tukaj navedenih oŠ predmetov, solidno izvršenih, stane ■■ muiik» 5 (»."> kr. Naslov: Internationale Waaren-Ausstellung, \l ien. llurKriiiK 3. Naročlie i/, provinco urno proti povzetju. KII. Ker se hode razstava kmalu zaprla, naj se naručbe i/ provincije takoj vpošljejo. (')'.>—(i) 1 c°dlcni instrument, na kateri vsakdo igra lehko najlepše komade. 1 celo maj h. porcelansko servis o za ti osob, posebno za dar pripravno 9 značajni glavi, čisto nova, originalna šala. 1 cleg Victoria-promonadna korbica z umoj^obarvotio umeteljno pletenino, ti izvrstnih c. k, pat. zlic za jed. 6 „ „ „ zlic za kavo. ti japon. taB, i/vrstniti, b kosov dr. Dupontovoga zdravilnega mila. o o M O* Hiša n a p r o daj. Hiša se prodaje nu mntmem t među it. SO s srunjskimi pravicami vred m s malim vrtcem (vZako, o udi m ud fetranove gostilne oddaljenim. Ilis.i si;•■)] iu rj, g knjev od (O/era hlizti .Jcšeiakove hiš in 1'ei r.iin.v. gostilno ter se tudi lehko z malimi Btroiki v jako okueuo prenaredi. Voč o tej prodaji se \/,\(- pismeno ali uatmeno pri posestniku Anion \l.iii