Posamezna številka Din T—.
ŠTEV. 56.
V LJUBLJANI, ponedeljek, dne 6. aprila 1925.
Poštnina plačana v gotovini.
LETO II.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—.
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. c	TELEFON	ŠTEV. 652.	-j
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Brez Slovencev.
Dogodki zadnjih dni dokazujejo, da se hrvatsko-srbski sporazum ustvarja in da ni več daleč dan, ko bo ta sporazum tudi definitivno sklenjen. Kar pa je za nas 1 Slovence posebno pomembno, je to, da bo sporazum sklenjen brez nas in zato mogoče — tudi proti nam.
In vendar1 niso še daleč časi, ko se je j vsak Slovenec zavedal, da bi morali biti j Slovenci v- srbsko-hrvatskem sporu po- i sredovalci. Mi, ki smo mrtva straža Jugoslavije, ki smo na najbolj ogroženem mestu, bi morali tudi najbolj spoznati škodljivost hrvatsko-srbskega spora in zato z ljubeznijo doseči sporazum med brati.
(N) ujedinjenju je izgledalo, kakor da bomo tej slogi kos. Kmalu pa smo se tej vlogi izneverili in en del je začel pridigava ti boj proti Srbom, drugi pa je učil Srbe, da je treba s silo prisiliti prečane k pokornosti. Iz te kardinalne napake pa je moralo postati to, kar imamo danes, da sklepajo Srbi in Hrvati sporazum Ivre« onih Slovencev, ki so učili nasprotje do Beograda, in brez onih, ki so klicali v boj proti Zagrebli. V teh dveli strankah pa je bila obsežena slovenska ofimeina politika in zato je ta danes pri sklepanju hrvatsko-srbskega sporazuma bree besede.
Ce pa že smo na tem, da bo iz novega položaja SLS ravno tako izločena ko SDS, pa ne smejo biti iz nje izločeni sploh Slovenci. Ni bil ves slovenski narod v taboru onih, ki so klicali na boj proti Beogradu in še manj Slovencev je bilo mdd onimi, ki so pridigovali uporabo sile proti bratom. Ti Slovenci morajo sedaj stopiti na plan in ti morajo preprečiti, da bi bili Slovenci iz srbsko-hrvat-skega sporazuma izločeni, da bi se vladalo proti nam.
Iz idejnih kakor tudi iz praktičnih ozirov je potrebno, da Slovenci sodelujemo Pri sedanjem sklepanju sporazuma. Napačno je bilo, ko je dr. Gosar vrgel v skupSčino disonanco, da smo Slovenci »amo Slovenci. Ne, mi smo vedno .Tugo-in ge poudarjajo Hrvati svojo ZJTT',- *° mor*ino Slovenci tem , a.,.U 1 iz Praktičnih ozirov moramo stonti vse, kar je potrebno, da ostanemo med državotvornimi narodi
Np.š gospodarski položaj je tako mize-rpn, da kratkomalo ne moremo več trpeti, da se vlada brez nas. Zlasti po sklenitvi sporazuma, ko stopijo gospodarska vprašanja v ospredje in ko morejo vsi sklenjeni zakoni postati za nas udarec. Če bi dr. Gosar poudarjal v skupščini le naše pokrajinske posebnosti, potem bi bil njegov govor na mestu in bil bi sprejet toplo. Ker je preevidentno, da živ-Jnofkl^ Pokrajinskih interesov ne more
“Tn7ovati. pa naj bo še tako prepričan Jugoslovan.
Naloga slovenske politike je v sedanjem položaju popolnoma jasna Je mo
goče iz strankarsko-političniii ^ •
-i .v.	. * u,cnin ozirov za
marsikoga teško, da presoja položni le s stališča Slovenije kot take i„ daJ odreče iz ozirov na celoto taktiki, ki bi mu strankarsko mogoče več koristila. Toda pozabiti se ne sme, da preživljamo sedaj historične dogodke, ko morajo samo strankarski interesi stopiti daleč v ozadje.
In prepričani smo, da ne bo nobeni stranki v škodo, če bo v sedanjem važnem trenutku zaklicala, da so interesi Slovenije I vendarle važnejši od samo strankarskih, ker slovenska javnost ni tako nezavedna in niti tako brezbrižna
Ustvarja se atmosfera za vlado Pašič-Radič. Seja vlade.
Beograd, 6. aprila. Politična situacija v Beogradu je po odhodu Pavla Radiča in po Pašičevem sklepu, da se ne podviza z rekonstrukcijo vlade, v zastoju. Ta dva dogodka: bivanje P. Radiča v Beogradu in rekonstrukcija vlade, ki je bila v zvezi z ostavko Pašičevega kabineta, sta napravila v zadnjih dneh situacijo zelo živo. Nasprotno pa je sedaj nastopila popolna tišina in smatrajo, da se bo situacija v tej smeri nadaljevala do praznikov. Med radikali in radičevci se ne vodi oficijelnih pogajanj, toda politično se koketira in sondira teren za daljnja pogajanja. Tako se popolnoma prirodno in instinktivno vrši zbliževanje. Radikali mislijo, da bo prišlo do sporazuma na podlagi vzajemne podpore v skupščini, da bodo radikali priznali radičevcem iz-vestne olajšave in izjeme. S tem pa bodo
radikali prišli v konflikt s Pribičevičem. Spopad se bo končal na škodo Pribiče-viča. Radikali bodo rešeni Pribičeviča in bodo imeli proste roke za delo z radičevci. Medtem pa radičevci niso tako odkriti in se bojijo, da jih ne bi Pašič preva-ril; kljub temu pa so zelo razpoloženi za delo z radikali. Odtod izvira poset Pavla Radiča Pašiču in pisanje zagrebškega Hrvata«.
»Hrvat« prinaša članek pod naslovom »Vlada R. R.«, v katerem z zadovolj- j stvom piše, da mora priti do te kombina- : cije, ki je edino normalna. Samo zahte- ; va, da se z radičevci požuri in da se dr. • Maček in tovariši morajo izpustiti na svobodo. To so pni pogoji in ti sedaj stavijo mnogo nad, da pride do spora- j zuma.
Rekonstrukcije vlade še ne bo takoj.
Beograd, 6. aprila. Zanimivo je, da je v tej situaciji bila na dnevnem redu kombinacija o koncentracijski vladi, seveda samo v tisku. Za to kombinacijo se je zlasti zavzemala beograjska »Pravda«. Da bi se s to kombinacijo enkrat za vselej končalo, je izšel v »Samoupravi« članek, v katerem se dementirajo vse vesti o tej kombinaciji, češ da je to le »vroča želja« gotovih političnih krogov, kateri pa radikali ne bodo ugodili. Vsekakor pa je točno, da o koncentraciji vlade ni govora.
Kar se tiče rekonstrukcije vlade, postaja stvar mestoma tragična in nazadnje že komična. Ministrski kandidati so na dnevnem redu, toda samostojni demokrati so »na belem hlebu«. Edino Pašič ima v svojih rokah odločitev. Podal bo ostavko in nato se bo pričelo delo za širšo rekonstrukcijo vlade. Do nje ne bo prišlo takoj, ker skuša Pašič še doseči z zavlačevanjem taktične uspehe. On se zaveda dobro, da ni čas, da bi se sedaj izvršila rekonstrukcija v vsem obsegu, on ucenjuje še radičevce in Pribičeviča ter poskuša strpljivost svojih ljudi. To mu je potrebno, da se razčisti situacija. Potem bi bila rekonstrukcija mnogo po-
trebnejša in razumljivejša. Obenem pa j se pripravlja z rekonstrukcijo tudi de- ! klaracija vlade. Radikali so stalno izjavljali, da je rekonstrukcija odložena. Zanimive so trditve samostojnih demokratov, ki lansirajo v svojih listih »izvestne« in izvirne vesti, da bo Pašič vsak čas podal ostavko in izvršil rekonstrukcijo. Poleg tega so med svojimi vestmi že omenjali razne osebnosti, ki bi prišle kot kandidati v poštev. Njihova izvajanja so postala smešna, ker na vsem tem ni nič resnice. Želeli so sicer, da se čim prej izvrši rekonstrukcija vlade in da se pripravi program vladinega dela. Samostojni demokrati se zelo boje, da ne izpadejo iz kombinacije. Kajti ko bi bila rekonstrukcija že izvršena, bi jih bilo mnogo težje izbacniti iz vlade. Samostojni demokrati »ozbiljno shvačajo« pogajanje med radikali in radičevci. Pribičevi-čeva Reč« protestira proti temu in dokazuje, da sod toga nema ništa , ker so radičevci komunisti, ki so pod preiskavo, pred sodiščem in da je dolžnost nacionalnega bloka, da se okrepi. Radikali, politični trgovci, se tem sanjarijam in fantazijam le smejejo.
Kombinacija v novi vladi.
Beograd, 6. aprila. Kar se tiče oseb, ki bodo vstopile v novo vlado, je dose-daj pozitivno znano, da bo Ante Radojevič prometni minister, Nikola Uzunovič min. gradjevin, Milan Simonovič min. agrarne reforme, Voja Janjič minister ver' (’r; Križman, min trgovine. Ostali portfelji bodo ostali deloma nespreme-njeni, deloma pa se bodo izpopolnili z novimi. Rekonstrukcija vlade se pričakuje po praznikih.
Verjetno je, da bo dotlej situacija v
Beogradu popolnoma v miru. Opozicija je iz Beograda odsotna in čaka samo sklepa vlade in njenega dela v skupščini. Opozicija protestira proti temu, da se tako dolgo ne dela, in ne samo to, marveč tudi, da še ni predložen skupščini invalidski zakon. Pričakujejo ponovnega prihoda Pavla Radiča v Beograd. Opozicija izjavlja, da je kompaktna. Za sedaj je obujena pozornost le na sejo glavnega odbora HRSS v Zagrebu, ki bo razpravljala o govoru Pavla Radiča.
PROTIŽIDOVSKE DEMONSTRACIJE V ZAGREBU.
Zagreb, 6. aprila. Včeraj dopoldne se je vršila na zagrebški univerzi skupščina študentov, ki so protestirali proti temu, da se je senat zagrebške univerze udeležil proslave o priliki otvoritve židovske univerze v Jeruzalemu. Nato je Pr>šlo do protižidovskih manifestacij, ka-ere pa ie policija preprečila.
za naše interese, da bi bila nehvaležna tistemu, ki je v zadnji uri rešil njen položaj.
NOVI SPOPADI V BOLGARIJI.
Beograd, 6. aprila. V Bolgarski je v teh dneh ponovno prišlo do spopadov med bolgarskimi konhti in zemljoradni-ki. V bližini naše meje so komite napadli nekoliko seljakov.
GJURIČIČ V AVDIJENCI.
Beograd, 6. aprila. Včeraj opoldne je bil v avdijenci Marko Gjuričič. Politični krogi pripisujejo tej avdijenci političen značaj. Gjuričič je poročal o delu vlade na stanovanjskem in invalidskem zakonu.
Beograd, 6. aprila. Včeraj od 16. do 19. se je vršila seja vlade, na kateri je bila končana diskusija o načrtu zakona o sodnikih. Načrt je izdelan na podlagi nekega starega zakona o sodnikih. Danes se bo ministrski svet bavil še z zakonskim načrtom o ureditvi sodnikov in o državnih tožiteljih. Čim bodo ti zakonski načrti gotovi v vladi, bo Pašič podal ostavko in se bo izvršila rekonstrukcija. Prosvetni minister je vladi predložil zakonske načrte o osnovnih, srednjih in višjih šolah, o trgovskih šolah in učiteljiščih. Ta zakonski načrt bo vlada sprejela v program svojega dela v skupščini.
Hrvatski klerikalci proti Si radičevcem.
Zagreb, 6. aprila. Te dni se mudi v Zagrebu dr. Behmen, ki se je zelo neugodno izrazil o sedanjem vedenju HRSS. To je izzvalo neugodno razpoloženje pri muslimanih. Dr. Korošec je konferiral s predsednikom Hrv. pučke stranke. Hrv. pučka stranka namerava sedaj izvesti živahnejšo organizacijo med hrvatskim narodom.
PAŠIČ ODPOTUJE V DALMACIJO.
Beograd, 6. aprila. Vse kaže, da bo Pašič koncem tedna odpotoval v Dalmacijo. Njegovo potovanje se v političnih krogih tolmači kot poseben manever, da se dogodki v Beogradu ne razvijejo prehiti« in da se situacija reši v smislu Pašičevili intencij.
PROTI TISKOVNEMU ZAKONU.
Beograd, 6. aprila. Danes se bo vršila seja sekcije zakonodajnega odbora za proučevanje stanovanjskega zakona. Nato bo nastopilo v politični situaciji popolno zatišje.
Vsi krogi so nezadovoljni z reakcijo-narnim načrtom tiskovnega zakona, radikali i opozicija, zlasti pa novinarji. Novinarji so imeli svojo sejo, na kateri so sklenili, da se prične skupno agitacijo proti takemu tiskovnemu zakonu. Ta agitacija naj ne bo podvzeta samo, od strani novinarjev, temveč od vseh kulturnih, nacionalnih, prosvetnih in njim sličnih ustanov in korporacij.
ZAGREB ZA SVOBODO TISKA.
Zagreb, 6. aprila. Včeraj dopoldne se je vršilo v Olimp-kinu protestno zboro-vanje grafičnih delavcev proti tiskovnemu zakonu. V imenu grafičnih delavcev ie govoril g. Jošt, ki je naglašal, da grafični delavci nočejo biti eksponenti policije in da bodo še naprej čuvali tajnost pisateljev in avtorjev. Za njim sta govorila še v imenu grafičnih podjetij Jurkovič in v imenu novinarjev dr. Ivo Politeo. Sprejeta je bila protestna resolucija, ki ostro obrega načrt tiskovnega zakona.
BOLEZEN RUMUNSKEGA KRALJA SE BOLJŠA.
Beograd, 6. aprila. Iz Bukarešte poročajo, da se zdravstveno stanje kralja obrača na bolje. Dementirajo se vesti o nastopu gerentstva.
AHMED BEG ZOGU IZVEN NEVARNOSTI.
Beograd, 6. aprila. Iz Tirane poročajo, da je predsednik albanske republike Ahmed beg Zogu izven vsake nevarnosti. Operacija je uspela in stanje'se obrača na bolje.
Govor Pavle Radiča.
Preokret v jugoslovenski notranji politiki je izvršen z govorom Pavla Radiča. Samo na podlagi Radičevega govora je mogoče soditi, če so radičevci kapitulirali ali ne. Samo na podlagi njegovega govora pa je tudi mogoče pravilno razumeti sedanji položaj. Vsled nedvomne važnosti Radičevega govora smo zato pričakovali, da bodo slovenski veliki dnevniki vsaj v večjem izvlečku priobčili Radičev govor, zlasti še, ko mnogi od njih zahtevajo od svojih bralcev, da na podlagi Radičevega govora zavzamejo odločno stališče proti najnovejši orientaciji Hrvatske seljačke stranke. Ker pa se to ni zgodilo, in da omogočimo slovenski javnosti pravilno sodbo o novem naziranju HSS, priobčujemo mi Radičeve govor, pa čeprav je obseg našega lista najmanjši in zato za nas najtežja objava obširnega Radičevega govora. Prepričani pa smo, da bomo s tem ne samo svojim naročnikom, temveč tudi slovenski javnosti ustregli, ki hoče biti informirana pravilno in objektivno ne pa strankarsko.
Pavle Radičev historičen govor se je glasil:
»Gospodje narodni zastopniki! Narod, ki nas je sem poslal in nam izrekel svoje zaupanje, pričakuje od nas stvarno delo v smeri onih življenskih interesov, zaradi katerih smo prišli sem in v katerih je treba zaščititi našega človeka, onega volilca, ki vprav s svojim zaupanjem visi na nas. Treba pa je tudi, da narodu dokažemo in vam pokažemo, da nam je tu, v tej visoki narodni korporaciji do tega, da se razumemo, ker brez razumevanja ni dela.
Eden drugega moramo poslušati.
Moj govor, gospoda, ne bi imel zinisia, če bi že v naprej kuo tega, kar pravim, ne hotel slišati, niti sprejeti. Mnogo smo slišali o ujedmjenju, o svonodi in o vsem, kar je treba storiti, ampak vse to so same iraze, če nimamo toliko strpijivosti, da bi eden drugega poslušali in razumeli. Ni zadosti, da še tako mnogo jadikujemo o tem, kako smo bili stoletja uolgo ločeni, kako smo živeli v raznih dižavan, a zlasti mi, ki smo živeli v Av-stro-Ugrski monariiiji in bili tam skupno z brati ceni in imeli z Avstrijo koristne gospodarske zveze.
Vidimo, kako je bilo vse naše gospodarsko in .socialno življenje na tej bazi. V idimo, kako ogromna raznka nastane, kadar smo dobili nove meje, ko se ves celokupni državni organizem upravlja v novi smeri.
Mi moramo to bolj občutiti, kakor Srbijan-ci, ker čutimo razlike na svoji koži. Zato smatram, da jo prva in najvažnejša naloga nas vsen: dobra volja, da narodni zastopniki odkritosrčno povedo prave in iskrene občutke naroda, da jili razlože tako, kakoršni so, ker mislim, da niti eden od nas ni upravičen, da obsoja katerikoli narod. Narod jo ve-čon, narod je narod. Mi smo dolžni popravljati, pomagati, izpopolnjevati in dovrševati. Mislim pa, da je velika napaka, če se na vsako besedo, katera ne ugaja gospodi od večine in jaz vem, da je med njimi polno takih, ki ne poznajo naših krajev ali pa vsaj zelo malo, zakliče tudi človeku z najboljšimi namerami in z najlepšimi besedami: avstri-akaut i
Jaz sem jugoslovenoval v onih časih, ko je bilo to zelo opasno. Danes je vsak čifut večji Jugosloven, kakor pa sem jaz. Hotel sem povdariti samo eno dejstvo: Imejte malo potrpljenja, pa boste videli, da je naše prepričanje i v interesu srbskega i hrvatskega naroda, pa tudi v interesu nas vseh. In gospoda, iskajoč kontakta z narodom smo videli, da ima naš narod, zlasti pa seljaštvo zrelo politično razumevanje, pa čeprav smo zaostali, čeprav je velik del nepismen in čeprav je njegov socialni položaj tak, kakršen ne bi smel biti. Da ne bo demokracija prazna beseda, temveč da bo imela vsebino, smo zahtevali, ko nam je bilo to v naši novi državni tvorbi omogočeno, da se vrše volitve na temelju splošne, enake in tajne volilne pravice, da ima tako narod, katerega smo za politično borbo pripravili, tem večjo besedo v politiki in da se njega v važnih vprašanjih vpraša. Šele z uvedbo splošne volilne pravice je prišel narod do besede. Vi veste i to, kako se je trdilo, da je bila ta stvar samo delo demagoške agitacije in kako je naš vodja zapeljal ljudi pri volitvah leta 1920.
Radič zapeljuje, so govorili in ljudje ga bodo zapustili. Pa so prišle pozneje volitve leta 1928 in nam prinesle še večje zaupanje naroda. Imeli smo končno te volitve leta 1925, na katerih gotovo nismo bili favorizirani. Če so bile naše kroglice in naši mandati leta 1923 sveti, kakor je rekel g. Marko Djuričič, potem mislim, da so letos še trikrat bolj sveti. Nočem ponavljati onih podrobnosti, onih težkih obtožb, katere smo navajali v verifikacijskem odboru. Mislim, da je sedaj ta stvar tu manj važna. Tu bi samo opozoril na neko misel: kako zelo so se namreč mnogi motili, ko so dejali, da je hrvatski narod samo zapeljan, da ne zna kaj hoče. Sedaj vidite, da je izkušnja pokazala, da narai vedno ve, kaj hoče.
Hrvatska politika ostala sebi zvesta
V	političnem delu svojega govora bom razložil, kako je stalna kontinuiteta politika hrvatskega naroda, ki ga zastopa HRSS, kako je do današnjega dne ostala v istem praven in kako se je razvijala z ozirom na prilike, v katerih smo delali. Gospoda ne sme pozabiti,
v	kakih razmerah smo živeli v stari habsburški monarhiji. Mi smo imeli tedaj podrejen položaj in vsak pedenj zemlje in vsak pedenj onega samoupravnega zakona ki nas je ščitil, smo morali braniti z vsemi mogočimi sredstvi in na najbolj energičen način. Resnično, ni nam bilo lahko življenje. Vse naše politično naziranje se je razvijalo v tej smeri, da se branimo proti onemu organizmu, ki nas je hotel udušiti in nam vzeti to, kar smo smatrali neobhodno potrebnim za svoj obstanek. Mi Hrvati smo skozi tisoč let ohranili svojo državnost v tej meri, v kolikor je bilo to potrebno, da se hrvatski narod obdrži na svojem ozemlju. In vi vidite, da smo svoje ozemlje ohranili, da je to en velik moment, ki je važen zlasti za one, ki nam vsak čas govore, da so nas oni osvobodili.
Gospodje in bratje! Nočem omalovaževati žrtev srbskega naroda, zlasti srbskega Seljaka in mi priznavamo veliko čast onim, ki so umrli za domovino. (Ploskanje.) Smatram pa, da je neokusno, da nam vsak, in pogosto tudi nevredni, to predbaciva in dela očitke, kakor da bi bili mi ne vem kakšno afrikan-sko pleme, ki ni poznalo človeškega življenja.
če je govor o osvobojenju, potem se moramo točno razumeti, od česa smo osvobojeni. Osvobojeni smo od tuje nadvlade in dana nam je možnost, da v bodoče živimo svojim narodnim duliom. To pa ne pomeni, da nismo imeli preje nobenega življenja in da se more z nami postopati, kakor se hoče. Mi smo vseeno živeli kot ljudje in imeli smo svoje gotove minimalne garancije, svoje gospodarske iu druge institucije imeli smo avtonomno sodstvo, prosveto, svojo upravo in del financ.	I
Proti volukrvatstvu.
Politično nismo pomenili tega, kar je v mednarodni zajednici bila samostojna država. To nas je naravno bolelo, pa smo vedno stremeli za tem, da dosežemo svojo politično samostojnost. Iu ker smo znali, da smo maloštevilni, da smo na nezgodnem mestu, na razmejišču dveh svetov, na takem kosu zemlje, po kateri se mnogim velikim državam vzbujajo pohlepi, smo vedeli, da je zelo nevarno iti po ekskluzivni in pretirani poti ve-likohrvatstva, kakor se je šlo po poti vele-srbstva. Najmanj pa se more očitati Hrvatski seljački stranki, da je bila velikohrvatska. Ker mi smo že začetkom leta 1904 pričeli naglašati, da moramo in da hočemo živeti v sporazumu z brati Srbi. Mi smo že tedaj govorili in delali za sporazum, ker je bilo na Hrvaškem, ki smo jo smatrali za hrvatsko državo, ena četrtina ali petina Srbov in mi nismo govorili, da so to Vlahi, to pa Hrvati, samo da so pravoslavne vere, temveč smo iskreno in politično zrelo rekli, to so Srbi, mi pa smo Hrvati. To pa ne pomeni, da se moramo klati. In napisali smo na svoj program, da hočemo skupno delo in da se hočemo kot večina sporazumeli z manjšino.
In danes gospoda prihajamo mi Hrvati z isto idejo sporazuma za sporazum. Čeprav manjštevilni v tej državi, hočemo, da se sporazumemo kot ravnopravni. Ne moremo trpeti, da vlada samo obljublja, da bomo kot en narod vsi enaki. Hočemo ravnopravnostl Mi nočemo samo tega, da bo napisano, da je vsak posameznik osebno enakopraven, ker je to nekaj drugega, da se pa dejansko to izigra. Mi hočemo, da smo politično enakopravni kot Hrvati, Srbi in Slovenci, kot trije enaki bratje. Govori se, pa če smo en narod, potem je vseeno, če je na enem mestu srbski ali hrvatski uradnik, in končno bo na vseh mestih Srb in potem se bo reklo, da je to vseeno. Ne pozabite, da je praksa taka. Razumem, da preko noči ne moremo biti popolni ali povdariti moram, da mi pritožbe naroda bolj občutimo ko vi. Meni osebno, morem to odkrito povedati, sedanje razmere ne morejo tako zelo škodovati, ker sem po socialnih razmerah, dejal bi, gospod, in meni se ne bo zgodilo, da bi bil v zaporu pretepen. Toda seljakc tudi če je narodni zastopnik, je raja in njega smatra vsak orožnik za nižje od sebe in tega stanja je sedaj že zadosti. Ta zavest ponižuje naš svet in ga boli. Ta bolest, ki traja že sedmo leto, je vzrok, da se ni moglo že preje izvršiti stvarno približanje naroda. Ker ni bilo razumevanja v gornjih slojih, onih državnih krogih, ki so imeli politiko v svojih rokah, ker se je mislilo, da je vse samo zapeljano in da se bo vse lepo uniticiralo pa tedaj ne bo ne Srbov, ne Hrvatov in ne Slovencev. To pa so samo kombinacije. Gospod Pašič pravi, da ne gre, da bi šli v meglo. Toda mi smo še danes v megli. Moje prizadevanje je, da pokažem, kako moremo iz te megle priti na jasno.
(Dalje prihodnjič.)
upravni svetnik banke, ki mu daje briljantne dohodke. Ker se mu tudi na tem polju izpodmikajo tla, pa kliče vse Slovence na pomoč, da naj rešijo banko pred Nemci. Njega pri tem prav nič ne moti, da ima na Viču tovarno kisa v čudni kompaniji z avstrijskimi Nemci. Najbolj zanimivo je, da vidi gosp. Jelačin tudi pri svojih bančnih špekulacijah po vseli stenah — »mladine-. Slab upravni svetnik ste, gosp. Jelačin, če ne veste, da imajo »mladini« z bančnimi transakcijami, o katerih pišete in govorite, toliko opravka, kakor z lanskim snegom. To brigo prepuščamo popolnoma prizadetim delničarjem. Ker pa gosp. Jelačin tega noče vedeti in roti Slovence, da naj nikar ne dopuste »narodne sramote . da bi »Kreditna banka« prišla v nemške roke, pozivamo vse Slovence, naj svoje delnice prodajo gosp. Jelačinu. Menda jih on radi »narodne nevarnosti« kupuje komad č 500 Din. če je to res, bodo zadovoljni delničarji, zadovoljen Jelačin, vsake narodne nevarnosti pa bo hitro konec. Sedaj ve gosp. Jelačin, pri čem da je.«
Mesto pojasnil podaja »Jutro« oseben napad. Mesto da bi tudi »Jutro« nastopilo za ohranitev Ljubljanske kreditne banke Slovencem, se iz vse stvari norčuje, ko svetuje, da naj vsi, ki imajo delnice Ljubljanske kreditne banke prodajo iste g. Jelačinu za 500 dinarjev. Ali hoče na ta način »Jutro« 'svojim bralcem dopovedati, da ni nobene nevarno-
sti, da pride edina velika slovenska banka v tuje roke? Ali hoče »Jutro« s takim pisanjem zazibati javnost v nezanimanje, da bi imeli potem špekulanti na Ljubljansko kreditno banko lažji posel?
In pa tista nebeška trditev, da imajo mladini s transakcijami toliko opravka ko z lan-sKim snegom! Kaj mislite gospodje, da j* slovenska javnost v resnici tako naivna, da ne bi vedela tega, kar vidi ves svet.
. *lasij'en Primer mladinske politike je »Ju-i	g°yor.	Mesto z argumenti odgovarja-
.Af mtm naPadi' Postavljajo se v pozo velikih nacionalistov. Kljub timu pa na-
ho*e ‘"P kapital osvojiti največji slovenski bančni zavod, domači-
a ! Svn !,-re5Ui m’wI Slovencei. In ne zadosti. Mladina gredo še dalje in z norčavimi predlog, hočejo javnosti sugerirati, da sploh n, boja za Ljubljansko kreditno tenko m da je izid baje odvisen samo od tega «• kupi g. .Jelačin vse delnice Ljubljanske kreditne banke in to po še enkrat višiem kurzu kakor pa je danes v veljavi.
Niti z eno besedo pa ne omenja »Jutro« onih, ki so v družbi tujih kapitalistov in ki bi hoteli Slovenijo oropati za njen največji bančni zavod! Že v tem dejstvu je največja obsodba »Jutra« in sicer tako težka, da bi bilo več ko napačno če bi napade na g. Jelačina posebej zavračali. Samo v čast g. Jelačinu je, če je napadan, ker je v. prvi vrsti onih, ki branijo slovensko posest v Ljubljanski kreditni banki.
Volilna reforma na Madžarskem.
Na Madžarskem izdelujejo zopet enkrat volilno leformo . Edini cilj volilnih reform na Madžarskem je bil vedno ta, da se oro-jiajo revni sloji volilne pravice. Po debaklu sovjetske diktature je ovirala razvoj demokracije kontrarevolucija in v tej fazi, polni krvi in nesnage, se nahaja Madžarska še dane«. Sedanja poslanska zbornica je bila izvoljena po volilnem redu, ki ga je ustvarila Bethlenova vlada, sedaj gre za to, da se ta goljufija uzakoni. Volilna reforma, ki jo je predložil grof Bethlen poslanski zbornici, in s katero naj vstane obenem zopet iz groba magnatska zbornica, je v vsaki svoji določbi protidemokratska.
Povsodi v Evropi, da, celo izven Evrope m Japonskem, velja princip, da naj sodeluje ,u*i ustvarjanju ljudske volje vse ljudstvo: Splošna volilna pravica je neomajljiv princip. V nasprotju s tem pa naj bo odvisna volilna pravica v Hortyjevi Madžarski od pogojev, ki splošnost naravnost izključujejo, tako da postane volilna pravica zopet privilegij premožnih slojev.
Hortyjeva vlada statuira za moške volil-ce sledeče pogoje: Dovršeno 24. leto, 10-letno državljanstvo, dveletno stalno bivališče iu z uspehom dovršeni 4. razred ljudske Sole — sami pogoji, katerih ost je naperjena
zoper splošnost volilne pravice. — Pri ženskah je utesnitev še intenzivnejša: Zahteva se dovršeno 30. leto in z uspehom dovršeni 6. razred ljudske šole. Cilj te utesnitve ne more biti nič drugega, kakor izključitev delavk. Paradoksna je izjemna določba, da ima volilno pravico ženska, ki je dovršila 30. leto, je deset let madžarska državljanka, je dovršila 4. razred ljudske šole ter ima troje živih otrok — seveda legitimnih.
Imenitne so dalje določbe o izključitvi od volilno pravice. V vseh ustavah velja nače-
lo,	da obsodba radi političnega delikta nima za posledico izgube volilne pravice. Drugače predvideva Befhlenov zakonski načrt. Po tem načrtu je posledica vsake obsodbe radi kakega političnega delikta izguba volilne pravice. Celo vsled obsodbe radi pregreška se izgubi volilna pravica za dobo petih let. K temu pridejo še obsodbe pred vojaškim sodiščem, tudi te, in najsi se tičejo tudi samo pregreškov v izvrševanju vojaške službe, uničijo volilno pravico. Osebe, glede katerih je ugotovila kaka oblast, da so dezertirale med vojno k sovražniku, ali pa so se podale prostovoljno na sovražno ozemlje, ne morejo (iobiti sploh nikdar volilne pravice. Pa to še ne zadostuje: Tudi osebe, glede katerih je bilo ugotovljeno, da so dale med vojno izraza svojim simpatijam za sovražnika z besedami, spisi ali slikami ali sicer na kakoršen koli način, izgube volilno pravico za vedno. S tem so udarjeni pacifisti!
Enakovredne določbam glede izgube aktivne volilne pravice so določbe glede izgube pasivne volilne pravice. Med drugim naj izgubi pasivno volilno pravico za deset let, kdor je bil trikrat kaznovan radi obrekovanja ali ščuvanja. Pri tem je treba vedeti, da se subsumirajo pod obrekovanje tudi gotovi
Politične vesti.
„Jutrov“ odgovor.
Hrvaški lisH so obširno poročali o »trans-kciji«, ki jo je izvršila večinska skupina Tr-oveljske premogokopne družbe, da si osvoji ečino v Ljubljanski kreditni banki. Od slo-enskih listov pa je o tej stvari poročal edino aš list. Iz tega se vidi, da uživa Trboveljska ružba v Sloveniji naravnost sakrosanktno tališče in da je vse slovensko časopisje od jenih gospodarjev direktno ali indirektno dvisno.
Se bolj značilno pa je, da je o vsej tej, za aše narodno gospodarstvo nad vse važni za-evi molčalo tudi »Jutro«, ki se sicer rado redstavlja kot vodilen slovenski list. Da list,
ki ima take ambicije, molči o tako važni stvari, dočim branijo hrvatski listi slovenske interese, je pač unikum tudi za naše razdrapane politične razmere. Javnost je bila vsled tega indignirana in pod vtisom javnosti je končno spoznalo tudi »Jutro«, da mora odgovoriti in tako smo v sobotnem »Jutru« čitali sledeč odgovor, ki je tako značilen za način »Jutrove« polemike, da ga objavljamo v celoti. »Jutrov« odgovor se glasi:
»Jelačinov« bankarska kampanj«, V času slabe sezone za zamaške se gospod Jelačin sedaj mnogo bavl z bankarstvom. Na vsak način bi rad še naprej ostal
= Prazne tolažbe. Mladinski generali na vse načine tolažijo svoje pristaše, da ne bo novi položaj prav nič škodoval SDS in da ostanejo mladinski ministri še vedno v vladi. Vse te tolažbe so prazne in brez cene. Ker še ni sporazum med radikali in radičevci perfekten, zato rabi Pašič sedaj še samostojne demokrate, da bi tako pridobil Hrvate za tem večje koncesije. Toda, ko bo sporazum sklenjen in popolnoma ovržena politika samostojnih demokratov, potem je tudi konec njih samih. Kdor le količkaj pozna zgodovino in kdor le količkaj politično misli, ta ve, da je temu tako in zato so vse mladinske tolažbe prazne in brez cene!
—	»K sporazumu radikalov in radičevcev.« Pod tem naslovom piše »Vreme« na uvodnem mestu sledeče: »Politična situacija se razvija v znaku sporazuma med radikali in radičevci. Na tem sporazumu se dela z ene in z druge strani in to polagoma in oprezno. Vse glavne ovire so odstranjene, baza sporazuma je ustvarjena ln sedaj se dela na uporabi tega razpoloženja za sklenitev spo-
slucaji žaljenja časti, pod ščuvanje pa tudi bagatelni prepiri z oblastjo radi kakega travnika ali pa gozda, da so torej to delikti ki se kaznujejo z denarno globo, potem j* jasno, da izgubi volilno pravico po tem volilnem zakonskem načrtu vsak, kdor M bil trikrat kaznovan radi razžaljenja časti, ka» s* posebno opozicionalcu ali žurnalistu lahko t ,.a *.° -e ni vse: Kdor je bil obsojen radi žaljenja časti na zaporno kazen, ta izgubi pasivno .'"ohlno pravico za celih deset ? , Kdor je bil član kake revolucionarne vlade, takozvane sovjetske republike ali na namestnik takega člana; kdor je bil predsednik ali pa član obtožne komisije revolucionarnega sodišča, ali pa kdor je bil političen pooblaščenec, ne more biti na Madžarskem nikdar več izvoljen. — Pa ne samo tisti, ki je sodeloval aktivno pri sovjetski diktaturi, marveč tudi tisti, ki se mu dokaže »nepatrio-tično obnašanje«, izgubi pasivno volilno pravico, — dasi samo za pet let.
Krona vsemu pa je prisega, ki jo mora položiti poslanec pred parlamentom. Ta prisega se glasi:
Prisegam, da ostanem vedno zvest madžarski državi in madžarskemu narodu; n« bom odklanjal državnih zakonov, nikdar n.
bom stremel za tem, da se izpremene madžarski državni zakoni drugače, kakor potoni zakonitih sredstev; izpolnjeval bom svoj* naloge kot poslanec po svojem prepričanju in samo po svoji vesti, prost vsakega tujega vpliva; za svoje delovanje kot poslane« ■» bom sprejemal nikdar navodil ali direktiv od izven parlamenta stoječih činiteljev, niti ne bom takim činiteljem na razpolago ali pa se jim podrejal. Z vsako svojo besedo in v vsakim svojim dejanjem bom stremel za pro-spehom madžarske domovine in madžarskega naroda. Tako gotovo, kakor mi Bog pomagaj !
Jasno je, da je ta prisega nagromadena iz samih pasti. Vse to meri na ogrožanje opozicije. Zakaj vladi ne bo težko reči, da opoai-cionalni poslanec ni skušal stremeti z vsako svojo besedo in z vsakim svojim dejanjem za prospehom madžarske domovine in madžarskega naroda. Že samo s to določbo Je mogoče ugonobiti vsakega opozicionalnega poslanca. Kajti ta prisega nima samo namena, da vpliva na poslančevo vest, ni samo opomin, marveč, poslušajte dobro, poslanec, čigar delovanje pride v nasprotje z dolžnostmi, ki mu jih nalaga položena prisega, postan* poslanskega mandata nevreden, izgubi mandat in s tem pasivno volilno pravico za dobo petih let! In kdo sklepa o tej »nevrednosti«? Poslanska zbornica, torej vlada in njena večina! Opozicionalni poslanec ostane torej stalno v rokah vlade. Kadarkoli se tej zazdi, ga more oropati mandata in pasivne voliln* pravice. Ali je torej preveč, ako rečemo, da takih stvari ne pozna cela zgodovina evropskega parlamentarizma ter da je tako reakcionarno skrpucalo, kakor je Bethlenova volilna reforma, mogoče samo v Hortyjevi Madžarski.
razuma. Podrobnejši sporazum bo izdela« pozneje, potem ko bodo dovršena vsa predhodna dela, ki so v taki situaciji zlasti važna.«
= »Samouprava« pravi v članku »Nepotrebne skrbi«, ki je bil najbrže ispiriran od vodilnih radikalov, da so skrbi nekaterih, da bi se Pašič dal premotiti od razpoloženja, ustvarjenega od govorov Radiča in Šuperbie. popolnoma napačne. Pašič je tako previden in preudaren politik, da so vse te skrbi nepotrebne.	.	,	,	„
r Braun pruski ministrski predsednik. V smislu dogovora strank weimarske koalicije, je bil izvoljen socialni demokrat Braun za pruskega ministrskega predsednika. Na pr-
vi	seji parlamenta bo zahteval zaupnico i» če mu jo parlament odreče, bo parlament razpuščen in razpisane nove volitve.
= Možnost demisije francoske vlade. "Vlada Herriota je hotela uvesti v svrho sanacij* francoskih financ desetletno oddajo premoženja. Proti temu pa je nastopila demokratična levica, ki jo vodi Loucher in ki šteje 42 poslancev. Če bi ta skupina vztrajala na svojem stališču in izstopila iz vladne koalicije, potem bi moral Herriot podati ostavko.
= Kompromis Herriota. Ker vlada v prometu pomanjkanje bankovcev (v mirnem času je bilo v Franciji 11 milijard bankovcev v prometu in bi moralo biti v skladu s tem številom sedaj bankovcev za 46 in 41 milijard, kolikor jih je), je hotel izdati finančni minister Clementel nove nadomestne bankovce. To svojo namero je razložil v senatu, ki pa je videl v njegovem govoru poskus uvedbe inflacijske politike. Proti temu je nastal velik odpor in Herriot je takoj, ko je o tem zvedel, prišel v senat in izjavil, da odklanja Clementelov predlog. Clementel je podal nato demisijo in na njegovo mesto bo imenovan de Monzie, ki pa je to mesto sprejel le pod pogojem, da bo alzaški vatikanski poslanec obenem tudi zastopnik Francije.
Aristofanova Lizistrata na našem odru.
Grobovi starega sveta se odpirajo. Izmučeni Evropejec, ki ima več ustvarjajoče lastne kulture posega nazaj do rojstva svojega bitja. Do trogloditov je iskal ter je srečal grško tragedijo in komedijo. Ne črpa iz uje, kakor so Goethe, Schiller, Shakespeare itd., napiti se hoče iz studenca primitivne elementarno-sti. Do zibelke pa je težka pot.
Med nami in Grki bije 2400 let. In še več.
O	strojih, fiziki ne bom govoril, ampak kri i* severa se je pretočila v južno, Kristus je tolažba in odrešenje ljudstev. Torej nov svet, v katerem je ostalo neizpremenjeno le človekovo bistvo.
V grških tragedijah je prikazano neizpre-menljivo bitje človeškega srca, kako utripa v prsih in v rokah Neznanega. Pred nami stojita Adam in Eva, z njima njun zarod. Strašno usodo bogov poizkušata zlomiti. Pred njo klečita in molita udano, vsa bedna in slabotna. V sebi zaslepita vir greha in dobrote te rse opajata od bogastva lastne duše. To so trije tragedi, katerih Klitaimnestre, Ojdipe, lligene in Medeje še danes trgajo človeško srce.
Ali nas more istotako ogreti grška komedija, tesno navezana na dnevne dogodke, ka--ter moderni človek drugače pojmuje in jih gleda kot grški človek. Nič ne rečem, o teoriji dogodkov ni ničesar novega, toda iz-premenila sta se temperament, javno življenje. Mi odražamo drugače.
Predvsem nastane vprašanje, če moremo grško komedijo vprizoriti neokrnjeno kot je sporočena. Da, za intimno gledališče, za povabljene goste. V celoti pa ne gre, kakor hitro delu puščamo kri, ni nikoli več prvobitno. Ostane nam ideja dela, ki ne greje, temveč se nam predočuje bolj ali manj kot dragocena starinska relikvija. Zato je razumljivo, da pri branju celotnega dela vse drugače uživaš, kakor pri gledanju sfriziranega. 'Še ena razlika je. Čemur se je grški človek iz srea smejal, za tem hlepi moderni 3 sladostrastjem.
V grških komedijah je prikazovanje človeške poltenosti in bestijalnosti zakon, ne samo običaj. Zato je Aristofan vkljub vsemu visoko nad drugimi, ker je na podlagi tega, kar je bilo grškemu ušesu potrebno, sezidal stavbo svojih občečloveških idej.
V Lizistrati in še v dveh drugih dramah je <losegel višek v tem oziru. Prisilile so ga razmere v javnem življenju. Ko je napadal demagoga Kleona na odru, ga je dal ta pretepsti, v drugem slučaju ga je postavil pred sodišče. Po Kleonovi smrti se prevrže stara demokratična vlada, oligarhija zavlada. Deset mož ima vso oblast v rokah. Verjetno je, da bi bili ljudje še vse drugače obračunali s J>esnikom ter mu gotovo pristrigli dolgi je-*ik. Poleg tega nam Aristotel trdi še nekaj zanimivega za rojstvo Lizistrata. On namreč 12v’aja iz grškega državnega življenja, da se J« .vselej, kadar se je katerakoli ustavna obli-
l! l>Ixr^e'a’ P°i*vila tudi emancipacija žen-ti/.nn X,trehah J® baš tedaj prešla demokra-ava je oligarhično. Verjetno je, da
je državni potres zdramil tudi ženske pri ognjišču in jih izvabil v javnost.
Aristofanes jo je hotel zasoliti svojim rojakom. ki so se že 18 let pogubonosno klali med seboj, a obenem pokazati tudi emanci-pirankam, kako lahko učinkujejo na javno življenje. V Šparti ni bilo te emancipacije. Zato nastopa njegova Lakedemonka drugače kot Atenke.
Njegova fantazija ustvarja elementarno in krepko. Seveda je treba pomisliti, da je grški človek, ki se je od rojstva gibal v pale-strah ter doživljal eleuzinske in dionizijske misterije, obnašal napram delom, prenasiče-nim od poltenosti in spolnosti, vse drugače kot moderni. V svojem pojmovanju prirod-110 robat se je krohotal nad še tako primitivno kvanto, da je	bila le	lepo	povedana.
Aristofanes je	v Lizistrati	nasvetoval	že-
nam, ki so kar umirale za ljubeznijo (seveda ne platonično), naj se vzdrže toliko časa, dokler ne prisilijo moških, da bodo rajše sklenili mir, kot pa živeli brez zakonske postelje. Zenske same pa	je kot	emancipiranke	ka-
rakteriziral tako,	da jim	služi	sleherna bese-
dica v polteno namigavanje.
Ta vonj bi moralo ohraniti tudi še tako obrezano delo. V prevodu, ki se mi zdi zelo dober, se je že deloma posrečilo.
Če pa pogledamo vprizoritev s kritičnim . očesom, ki nekaj zahteva od elitnega sloven- , skega odra, moramo reči, da nam predstava i tega ni nudila. G. režiser Šest je hotel pona- i zoriti staro grško igranje. Vkljub tesnobi na- J : šega odra bi bil moral dimenzije boljše premisliti. Iz grške orkestre so nastale mišje ’ luknje, katere so ovirale kretanje in tempo, ko so lezli iz njih v smrtni nevarnosti grški junaki. Akropolo in trdnjavo si je človek težko predstavljal. Panova jama na desni strani je bila mnogo previsoka. Pretesna zveza med trdnjavo in cesto je dogajanj« smešno stilizirala. Kostumi zelo pomanjkljivi, izvzeta sta le okusna in pristno grška kostuma ge. Šaričeve in g. Levarja. Notranje režije nisem opazil. Kako naj jo bi? V okorelem gibanju zborov, nesmiselnem kretanju in beganju Lizistrate? Ali celo v prihodu in navalu starcev. Toda to bi bile še zunanjosti.
A kje je ostala sijajnja ideja komedije, duh grškega sveta in grški človek? Če bi ne j ustvarjali nekateri posamezni igralci, bi nas > komedija oblila z mrzlo vodo. Lizistrata v kreaciji ge. Medvedove je pogrešala glasovne : kakor mimične mogočnosti, ki bi jo morala imeti prvoboriteljica grških žena. Nedvomno sta se ga. Nablocka in ga. Šaričeva mnogo bolj približali pojmovanju grške žene. Neokusna je bila Lampito, ki jo je podala ga. Balatkova v takem tonu, kot sem si predstavljal grški svet v ljudski šoli: (sin Špartanke pa pobegne, ko mu meč na srce segne). Nemogoča sta bila g. Peček in g. Povhe. Če jih omenim, jim že delam krivico. Boljši je bil g. Skrbinšek, čeprav premalo starčevski v zadržanju. Imel pa je vsled ponesrečene režije težko vlogo in slabo ozadje. Edini, ki je j presegel povprečnost je bil g. Levar. Njegov
i	nastop je vlil v igro grškega vina. Semintja : za spoznanje teatralen je vendarle pojmoval grškega človeka in to Aristofanovega, kot nihče drugi. Ce je pa igra ostala vkljub njegovi kreaciji brez pravega konca, je krivda v režiji.
To ni bil Aristofanes, njegova senca je šla čez oder.
.Tuš Kozak.
O LAJŠANA PLAČILA ZA O B L E K E DAJE O- BERNATOVIČ.
Dnevne vesti.
—Oglase za velikouočno številko sprejema uprava našega lista samo do četrtka zvečer. Le v nujnem slučaju še v petek zjutraj.
— Persekucije se nadaljujejo. Zadnja številka »Učiteljskega Tovariša« javlja, da je po § 71. uradniškega zakona na predlog velikega župana mariborske oblasti premeščen šolski upravitelj Mirko Lešnik v Marenber-gu k Sv. Duhu na Staro goro. List dostavlja, da bo o tej premestitvi še izpregovoril. >Greh». g. Lešnika je isti ko »greh« prof. Ribariča. V zadnji volilni borbi je stal na strani tistih, ki so zahtevali bratski sporazum med Srbi. Hrvati in Slovenci. Zato je prišla kazen. Vse prebivalce Marenberga brez razlike politične pripadnosti je vest o premestitvi g. Lešnika zelo razburila. Vložili so dne 14. marca 1925 na velikega župana vlogo, ki jo je podpisala vsa ma-renberška inteligenca 63 od 85 slovenskih volilcev kolikor jih ima Marenberg. Premestitev gosp. Lešnika pa je tudi neoprostljiva iz socialnih vzrokov. G. Lešnik ima pet otrok in z njimi se naj sedaj nakrat seli na Staro goro in pride ob postranski zaslužek, ki ga je imel kot vodja obrtno-nada-Ijevalne šole. To pa kot zahvalo za svoje vestno nacionalno delo in za svojo požrtvovalnost! Ne mislite gospodje, ki ste to premestitev zakrivili, da bo vedno moč v vaših rokah. Že se bliža preobrat in upamo, da boste tedaj toliko možje in izvajali konsekvence za svoje delo, ne pa prosili drugod milosti. Bodi povedano, da bodo vse te prošnje zaman.
— Protestni shod grafičnega delavstva. Ob dobri udeležbi grafičnega delavstva in skrajno slabi udeležbi novinarjev (v vsem so bili navzoči samo 4 novinarji) se je vršil včeraj protestni shod proti novemu tiskovnemu zakonu. Shod je otvoril g. Krašovic, ki je po kratkem uvodnem govoru podal besedo g. Erženu iz Maribora, ki je poročal o novem zakonskem načrtu. Njegov referat je bil temeljit, obsežen, stvaren in prepričujoč. Poudarjal je, da je novi zakonski načrt tak, da ni več zakon o tisku, temveč zakon proti tisku. Je sicer treba odpraviti vse zlorabe svobode v tisku, toda ne sme se iti tako daleč, da se svoboda tiska popolnoma ubije. Govori obširno o posameznih določbah zakona in zlasti proti kolektivni odgovornosti vseh, ki so na katerikoli način soudeleženi pri časopisu. Novi zakon je tak, da je ves tiskarski personal v nevarnosti, da pride v kriminal. Govor g; Eržena je bil zelo toplo in z burnim aplavzom sprejet. V imenu lastnikov tiskarn se je g. dr. Žužek v celoti pridružil protestu grafičnega delavstva. V imenu novinarjev je govoril dr. Knaflič in obsodil nov zakonski načrt ter tiste, ki so se -predrznili, predložiti skupščini tak načrt.« Soglasno je bila nato sprejeta primerna resolucija, na kar je bil shod zaključen. — Značilno je to, da se protestnega shoda proti reakcionarnemu tiskovnemu zakonu ni udeležil niti en aktiven politik. Tudi inteligenca se je sijajno odlikovala s svojo odsotnostjo.
— Lep čin dobrodelnosti. V počaščen je spomina svojega blagopokojnega soproga g. Ivana Rakovca je naklonila ga. Mara Rakove v Kranju 100.000 Din dobrodelnim in narodnim društvom in sicer: Dijaški kuhinji v Kranju 15.000 Din, Ciril Metodovi družbi
10.000	Din, Mestnim ubogim v Kranju 15.000 Din, sirotišnici v Kranju 15.000 Din, Sokolu v Kranju 15.000 Din, Kolu jugoslovanskih sester 10.000 Din, Orjuni v Kranju 3000 Din, Gasilnemu društvu v Kranju 3000 Din, Jadranski Straži 3000 Din, Zadrugi Trgovska Akademija 6000 Din in Upravi fonda za trgovsko in obrtno šolstvo 5000 Din. S hvaležnostjo beležimo tudi mi to velikodušno dejanje, ki je res lepo počaščenje spomina blagega g. Rakovca.
— Izpromembe v državni službi. Za namestnika obmejnega veterinarja na obmejni
veterinarski postaji Jesenice je imenovan dosedanji veterinar okrajnega glavarstva v Radovljici Josip Rihar. — Vpokojen je davčni nadkontrolor v Visokem Milan Špehar.
— Izpremembe pri ravnateljstvu državaifc železnic v Ljubljani. Imenovani so: Za šefa
oadelka za nabavo in razpredelbo gradbenega materijala dosedanji uradnik Rudolf Kaven:; v strojnem oddelku za šefa odseka aa premikanje inženjer Gustav Jurman: v nro-
rktT‘L.0dLielk-U,Za še,a brzojavno’-Jlefon-
skega odseka zel. uradnik Karol Sajovic;
^erniani	“	V02n0 službo Venceslav
Černigoj; za namestnika šefa odseka za at t.vno kontrolo Fran Jelašič; v ekonomskem oddelku za načelnika I. kategorije Josip Go-stiša; za šefa odseka za oblastno preLano Fian Planinšek; v računskem oddelku sa nate nika I. kategorije Fran Arko; za šefa odseka za kontrolo izdajanja Fran Borštnar za sefa blagajniškega odseka Karol Zupančič; za namestnika šefa odseka za kniiao-\odstvo Matko Miklič; v administrativno-pravueni oddelku za šefa personalnega odseka Evzebij Krašovec; za šefa fondskeoa odseica Ivan Varla; v komercialnem oddelku m sem kom. odseka Emerik Malovrh; v kontroli dohodkov za načelnika I. kategorije Juraj Dobovšek. — Upokojeni so pri zel. ravnateljstvu v Ljubljani uradniki Iva« Presker, Avgust Sorbek, Alojzij Demšar, Alton Božič, Ivan čepiris, Fran Horvat, Vineen# Nifergal in Viljem Klenka.
.~7..AIe.st? ravnatelja narodnega niuaeja r Ljubljani je razpisano. Prošnjo je vložiti do 15. aprila pri velikem županu ljubljanske oblasti. Prednost imajo prosilci, ki se izkažejo da znanstveno delujejo.
— Jugoslovensko »račno brodovje. Te dni je dospelo na novosadski aerodrom več aero-planov, ki jih je dobila naša država v Franciji. S to dobavo bo jugoslovensko zračno brodovje močno povečano. Minister vojne in mornarice Trifunovič je izjavil novinarjem, da izpopolnjuje vlada z mrzlično naglico zračno brodovje, ker je to ne samo za slučaj 'ojne, marveč tudi za zračni promet v mirnem času velikega pomena, zato je bilo postavljeno vse vojno in civilno zračno brodovje pod kompetenco vojnega ministrstva, ki ima skrbeti za to, da se opremi jugosloven-sko zbracno brodovje s prvovrstnimi aero-plani. Tekom prihodnjega -meseca ima priti
v	Novi Sad 120 novih aeroplanov.
Tiskovni teakon. Zakonodajni odbor i« obravnaval predvčerajšnjim o načrtu nove® tiskovnega zakona. Debata je bila zelo živahna. Opozicionalni poslanci so zahtevali, da se zaslišijo pri proučevanju tega zakona na vsak način tudi zastopniki udruženja jugo-slovenskih novinarjev. Sploh bi moralo postati princip, da se zaslišijo pri zakonakifc predlogih, ki se tičejo raznih strokovnih organizacij, tudi zastopniki teh organizacij. Ker 60 bili člani večine različnega naziranja, 8e ni prišlo do definitivnega sklepa.
— Vpeljava novega vlaka na progi Trefc-nje-Št. Jauž na Dolenjskem. Pričenši od 6. aprila t. 1. dalje vozi na progi Trebnje-Št. Janž na Dolenjskem dnevno redno nov na-daljni vlak za prevoz potnikov. Odhod ia Št. Janža ob 10. uri 53 min., prihod v Trebnje ob
11.	uri 55 min., (zveza na opoldanski potnilki vlak proti Ljubljani); povratek iz Trebnjega ob 12. uri 20 min., prihod v Št. Janž ob 13. uri 30 min. Natančnejši vozni red je razvid« pri postajnih blagajnih.
— Razsodba v procesu dr. Ilešič contra dr Hondi. Kakor je znano, je prišlo svoječasno na seji zagrebškega vseučiliškega zbora do spopada med dr. Vodnikom in dr. Hondlom. Pri tem je priletel pokrov volilne žare v glavo dr. Ilešiču. Dr. Ilešič je vložil proti dr. Ilondlu tožbo. Dne 3. t. m. je bil radi tega obsojen dr. Hondi na zagrebškem okrajnem
,na 1000 Din globe, v slučaju neiz-tirljivosti pa na 10 dni zapora. Dr. Ilondl je vložil priziv.
— Verski fanatiki kamenjali advokata. Te dni se je vršila pred ogulinskim sodnim dvo-
Edgar Riee Burroughs;	24
Tarzanovi doživljaji v džungli.
Šele tretjega due popoldne je prispela Momava pred gobavčevo votlino. Stari čarodej je zagradil vhod z vejami. Ograja pa je bila odmaknjena, da je široko zijala temna votlina. Momayo je zazeblo, kakor ob času najhujšega deževja. Zdelo se je, da ni žive duše v jami, a ona je čutila, kakor bi od vsepovsod gledale oči vanjo. Poizkušala je stopiti v jamo, ko se je nenadoma iz notranjosti razlegel odvraten glas, ne človeški, ne živalski — nežnemu
We m *6 bil P°doben.
raomaya je zadušila v sebi krik in zbežala nazaj v džunglo. Nato je zopet postala in prisluškovala. Mar bodo vsi njeni napori zaman? Ne, zopet se je obrnila in se vrnila. Tudi topot ni mogla zatajiti strahu.
Pobita se je pričela vračati. Pobešala je ramena in vsa mladostna svežost je izginila. Hodila je kot starka, katero je življenje docela izmučilo.
Ko se je vlekla, vsa uničena od temnega strahu in trpljenja, se je naenkrat zopet spomnila.
Kako ji je nekoč detece sesalo na prsih in kako srčkano je skakalo krog nje. In to je bil Tlbo, njen Tibo!
Pretreslo jo je, okrenila se je in Sla nazaj proti čarodejevi votlini.
Isti smeh se je oglašal iz dupline. Zdaj je Mo-maya spoznala, da se dere hijena. Dvignila je sulico in poavala Bukawaia.
Mesto njega se je prikazala iz jame hijena. Mo-maya je zavihtela proti njej sulico, žival se je renče umaknila. Nato je ponovno pozvala Buka\vaia. Nekdo se je oglasil in ti glasovi so bili bolj podobni človeškim.
— Kdo me kliče?
— Jaz, Momaya. Iz Mbongove vasi.
— Cesa želiš?
— Pomoči, boljše pomoči kot jo daje naš čarovnik. Beli džungelski bog mi je ukradel Tiba. Zdaj bi rada vedela, kje je in kako ga dobim nazaj.
— Kdo je Tibo?
Momaya je povedala.
— Moja sredstva so dragocena. Pet koz in novo spalno mrežo mi boš dala.
—Dvoje, — je odgovorila Momaya, kajti črnci zelo radi barantajo.
Pogajanje je izvabilo Bukawaia. Ko ga je zagledala, si je želela, da bi bil ostal v jami. So stvari, katerih ni mogoče popisati. Momaya je razumela, zakaj je njegov glas skoro nerazumljiv.
Poleg njega sta stali dve hijeni, prav čedna deteljica, neznosni človek in strašne živali.
_ Pet koz in spalno mrežo, — je mrmral Bu-kawai.
— Dvoje debelih in spalno mrežo, — je ponujala Momaya. Tako sta barantala celo uro, dočim so poleg njih renčale hijene in se smejale. Momaya je bila sicer odločena, da bo dala vse, toda barantanje ji je bilo v krvi. Naposled sta se zedinila za tri koze, mrežo in kos bakrene žice.
— Pridi ponoči, ko stoji mesec dve uri na nebu.
Tedaj ti skuham močno zdravilo, ki ti povrne Tiba Prinesi darove seboj.
—	Jaz ne morem k tebi. Pridi sam ponje. Kadar mi vrneš Tiba, dobiš v naši vasi vse.
Buka\vai je zmajal z glavo. Dokler ne dobim koz in ostalega, ne storim ničesar.
Momaya je prosila in tožila, a vse ni nič pomagalo. Naposled se je podala na pot. Kako bo prinesla zahtevano pred jamo, tega ni vedela. A zavedala se je, da bo vse storila, tudi če bi morala poginiti za Tiba.
Tarzan je z malim Gobobalujem počasi prihajal skozi džunglo. Nenadoma je zasledil jelena, katerega je najbolj ljubil. Zasledovanje z malim na hrbtu, je bilo nemogoče. Zato ga je položil med veje, da bi ga nihče ne opazil in se spustil za jelenom.
Zapuščeni Tibo se je še bolj tresel kakor med opicami. Resnične prikazni niso tako hude kot dozdevne. Le bogovi njegovega rodu vedo, kaj si je vse Tibo predstavljal.
Ni se še dolgo nahajal med vejami, ko je Čul korake. Še tesneje se je privil na vejo in molil za Tarzanovo vrnitev. Napenjal je oči v tisto smer, odkoder, je začul prihajača.
Kaj, če ga je zasledil leopard? V minuti ga požre. Težke solze so mu kapale po licih. Listnate zavese so zašušljale. Oni je bil še par korakov oddaljen. Toliko, da ni izgubil oči, ko je buljil v tisti smer, odkoder bi se morala vsak hip prikazati postava.
(Dalje prih.)
t
rom interesantna kazenska obravnava zof>er tamkajšnjega advokata dr. Zdravka Lenaca radi motenja vere tn sedem pobožnih ogulin-•**ov radi težke telesne poškodbe. Dr. Le-*ac je napravil namreč svoječasno ob priliki »ek« procesije v Ogulinu par zaničljivih •park o ^najsvetejšem«. Kakor bi trenil, se je zbralo okrog njega 5000 verskih fanatikov, Ui »o ga hoteli enostavno »linčati«. Med me-težem mu je odgriznil eden od pobesnelih ljudi uho, nakar ga je vlekla množica v grapo k reki Giuli. Tam bo ga obenem z dvema Jooela nedolžnima ogulinskima meščanoma kamenjali kakor sv. Štefana, nakar so ga vrgli v globočino. Kljub vsemu je 09tal dr. Lenae živ.Prva posledica afere je bila, da je (spregovorila odvetniška zbornica, ki je suspendirala dr. Lenaca od izvrševanja odvetniške prakse, vsled česar je ta gospod že leto dni brez zaslužka. Te dni pa je izpregovorilo aodišče, ki je obsodilo kondicionelno Jožeta Stipetiča na tri mesece težke ječe, Toneta in Jovana Puškariča na 14 dni zapora, vse tri kot preveč razborite, zastopnike »ecclesiae miLitantis«, dr. Lenaca pa radi njegovih nepremišljenih besed na 500 Din globe. Dr. Le-■ac je prijavil vzklic, ostali trije pa so 7. milo katnijo zadovoljni.
— Posknšen samomor Tarase vdove. Mlaja, lepa vdova Draga Tašič v Beogradu je poskusila te dni samomor. Vzrok: — nesrečna ljubezen. Draga je postala namreč po večletnem srečnem zakonu vdova. Več let ni kotela o zopetni poroki ničesar vedeti. Pred par meseci pa se je seznanila z mizarskim mojstrom Radomirom Jeličem, ki ji je dvoril po vseh predpisih umetnosti ter ji dal razumeti, da jo poroči. Dragino srce se je omehčalo. Ko pa je postala vdovica popolnoma njegova, je začela Radomirova ljubezen pojemati. Našel je vedno novih vzrokov za odložitev poroke. Kljub vsemu pa se mu je posrečilo, da je izvabil Dragi skoro 12.000 Din. Dragi se je začela stvar zdeti sumljiva, iele bo so ji ljudje povedali, da lazi Jelič tudi m drugimi ženskami. Stavila ga je na odgovor ter zahtevala od njega, da jo takoj poroči. Odgovor je bil ciničen nasmeh. Ta odgovor je spravil vdovico v tak obup, da si je zabodla te dni ostrobrušeno »kamo« (ko-»itsko bodalo) v levo stran prsi. Težko ra-»jeno so jo prepeljali v bolnišnico, vendar upajo zdravniki, da jo bodo rešili.
— Huda zakonska žen*. Invalid Aleksije Jovičič je imel v Beogradu s svojo ženo Maro mal bufet. Aleksije je bil marljiv in resen, Mara pa — lena in lahkomiselna. Pred nekaj ledni je izvedel Aleksije, da mu Mara ni zvesta. Stavil jo je opetovano na odgovor. Toda Mara, ki ima izredno dobro namazan jeuik, ga je vselej pobila. Aleksije se je kon-
čno vdal v svojo usodo ter nosil svoj križ z junaškim potrpljenjem. Pred tremi dnevi pa je prišla Mara popolnoma pijana domov. To je bilo Aleksiju preveč. Hudo je ozmerjal svojo ženico in, ko mu je dala predrzen odgovor, ji je pritisnil z roko, ki jo še ima, krepko klofuto. Mara se je zvrnila na tla, toda hitro se je pobrala in, ko ji je obrnil Aleksije hrbet, mu je porinila v hrbet velik kuhinjski nož. Aleksij je moral v bolnišnico, Mara pa v zapor.
— Izmišljen roparski napad na Sv. Petra nasipu. Dne 27. t. m. okrog 12. ure ponoči je stal šofer Viktor Podkrajnik v samih spodnjih hlačah in brez suknjiča na Sv. Petra nasipu. Vpil je: »Roparji, roparji, pomagajte!«: ter se jezil na stražnike, češ, če kdo le malo zapoje ali glasneje izpregovori, ga zgrabi takoj stražnik za komat, tu pa, ko človeka slečejo in oropajo, stražnika ni blizu. Kasneje je stražnik vendarle prišel. Peljal je Podkrajnika na policijo, kjer je mož povedal, da sta ga napadla na Sv. Petra nasipu dva neznanca in zaklicala: »Novaca! Sleci Maček Ko je začel klicati na pomoč, sta mu začela neznanca groziti z noži. Zato se je ustrašil ter ugodil njuni želji in se slekel. Neznanca sta jo odkurila z njegovo obleko in 2450 dinarji, ki jih je imel v suknjiču. Stvar se je zdela policiji že a priori malo nreveč romantična in zagonetna, čez teden dni pa se je ugotovilo, d aje Podkrajnik roparski napad fingiral, ker je v neki gostilni na Ahacljevi cesti ves svoj denar zaigral.
— Tovarna Kozina razprodaja te dni večjo množino ostankov parov čevljev po znatno znižani ceni, na kar se cenj. občinstvo uljud-no opozarja. Prodaja samo Aleksandrova ce- j sta št. 1.
Prosveta.
RBPBRTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBLJANI.
Drama:
Začetek ob 20. uri zvečer. Pondeljek, 6. aprila: Misel. Red A.
Torek, 7. aprila: Zaprto.
Sreda, 8. aprila: Lizistrata. Red E.
Četrtek, 9. aprila: Zaprto.
Petek, 10. aprila: Zaprto.
Sobota, 11. aprila: Zaprto.
Nedelja, 12. aprila: Golgota. Izven. Pondeljek, 13. aprila: Lizistrata. Izven. Torek, 14. aprila: Zaprto.
Opera:
Začetek ob pol 20. uri zvečer. Pondeljek, 6. aprila: Zaprto.
Torek, 7. aprila: Boheme. Red F.
Sreda, 8. aprila: Carmen. Red D.
Četrtek, 9. aprila: Zaprto.
Petek, 10. aprila: Zaprto.
Sobota, 11. aprila: Zaprto.
Nedelja, 12. aprila: Don Juan. Izven. Pondeljek, 13. aprila: Carmen. Izven.
Torek, 14. aprila: Zaprto.
Na današnjem dobrodelnem koncertu na korist Dečjega in materinskega doma kraljice Marije v Ljubljani sodeluje prvokrat mladinski orkester gojencev glasbene šole in konservatorija Glasbene Matice v Ljubljani. Orkester šteje 30 mladih navdušenih goslačev, katere vežba s priznano marljivostjo in vestnostjo konservatorijski profesor in dirigent Karel Jeraj. Na koncertu igrajo Griegov Preludij, ljubki Komzakovi sliki Narodna pesmica in pravljica, izvirno Šantlo-vo Molitev za otroški zbor in godalni orkester ter Haydnovo otroško simfonijo za godalni orkester in razne instrumente. Prepričani smo, da bode občinstvo pozdravilo mladi orkester z vsem priznanjem, saj ime njegovega vodnika nam jamči, da bodo izvajana na lepi umetniški višini. Obenem'naj pa ta orkester tudi pokaže, s koliko resnostjo goji in neguje glasbeni pouk v našem mestu naša Glasbena Matica. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
Gospodarske vesti.
Bilančna seja Zadružno gospodarske banke, d. d. v Ljubljani.
Upravni svet Zadružne gospodarske banke je imel v četrtek 2. t. m. v navzočnosti vladnega komisarja sekc. svetnika dr. Fran Rateja bilančno sejo v posvetovalnici lastne palače v Ljubljani.
Bilanca za poslovno leto 1924 izkazuje razveseljiv napredek tega zavoda, ki je obenem najmočnejši čisto domači bančni zavod v Sloveniji.
Iz bilance navajamo sledeče glavne postavke: Aktiva: Blagajna 8,357.000 Din; valute 700.000 Din; menice 11,000.000 Din; vrednostni papirji 6,000.000 Din; dolžniki
160.000.000 Din (med njimi denarni zavodi
18.000.000 Din); inventar 1,200.000 Din; nepremičnine 6,400.000 Din.
Pasiva: Delniška glavnica 12,000.000 Din; redni rezervni zaklad 2,990.000 Din (z letošnjo dotacijo 3,093.000 Din); rezervni zaklad za dubiozne terjatve 150.000 Din (z letošnjo dotacijo 430.000 Din); pokojninski zaklad
360.000	Din (s sedanjo dotacijo 460.000 Din); hranilne vloge na knjižice čez 40,000.000 Din;
upniki 136,000.000 Din (med njimi denarni zavodi 8,000.000 Din); čisti dobiček 2 milijona 60.000 Din.
Celokupni promet je znašal 7 milijard, tako da je v prošlem letu napredoval za 4%.
na knjižice so se dvignile od 23 na
40,000.000 tuko, da so napredovale za nif-manj kot 74%.
K prejšnjim podružnicam na Bledu, Dia-kovu, Mariboru, Sarajevu, Somboru, Splitu in Šibeniku sta se pridružili leta 1924 še pa-*n Novem Sadu.
Zadružna gospodarska banka v preteklem 6,iU <m . nikdar denarne krize in je bita v Tu(i svoje velike likvidnosti celo v ugodnem
kliientele ^ Znatno razšir'l:> krog svoje
fa zavod se odlikuje posebno vsled svoje velike kulance in postrežljivosti, s čimer si je pridobil povsod splošno zaupanje trgovskih in industrijskih krogov.
Dne 30. aprila t. 1. se bo vršil v Ljubljani občni zbor, na katerem se bode predlagalo izplačilo 12% dividende.
BORZE:
Ljubljanska in beograjska borza v soboto, dne 4. aprila nista poslovali.
Curih, 4. aprila. Beograd 8.35; Nev York 5.185; Pariz 26.75; London 24.79; Milan 21.27; Praga 15.35; Dunaj 0.007301; Budimpešta 0.0072.
X Prepoved uvoza živine v Švico. Švicarska^ vlada je prepovedala uvoz živine iz Bolgarije, Rumunije in naše kraljevine. Kol vzrok se navajajo razne živinske bolezai.
X Ureditev 26odstotne nemške reparaeij-ske oddaje. Kakor poročajo iz Londona, se osnuje v Nemčiji sindikat 800 največjih nemških industrijskih podjetij, ki naj bi garantiral, da se bodo izvrševala mesečna plačila na račun reparacij.
Ugoden nakup
vsakovrstnih oblačil lastnega izdelka t rasni kakovosti za gospode, dečke in otroke Vam nudi edinole Konfekcijska tovarna Fran De-renda & Cie, Ljubljana. — Prepričajte se e nizkih cenah ter si oglejte bogato zalogo aa Erjavčevi cesti 2 (nasproti Dramskega gledališča v neposredni bližini Nunske terkve).
Izdajatelj: dr. Josip Hacin.
Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani.
Jack London:	(52)
Burni doživljaji.
Roman z južne pa morja
— Potem rešim svoje najete delavce in odjadram — to je vendar zelo priprosto, ali ne?
—	je dejala gospodična, ko se je Munster isli boste tam samo do prihodnje plime — in ko ta nastopi, pride ž njo tudi visoka voda;
vi	odrinete in pojdete zopet najemat delavce. Ni ga zakona, ki bi Vam prepovedoval naje-nanje, če imate prazno ladjo. — Toda zakon je, ki brani mučiti jih z gladom — sem dejal ■ato, — saj vendar sami veste, da je na palubi bore malo živil. Na Marthi pa ne najdete ■iti skorjice.
— V tem slučaju bi bili prisiljeni jesti hra-■o domačinov, — je dejal Sparrohavk.
— Nikar si ne delajte skrbi radi živil, kapitan Munster — je dejala — če si bom znala jaz poiskati hrano za štiriinosemdeset želodcev na ladji Marthi, si boste menda tudi vi našli potrebno za svoji dve ladji. — Sedaj pa pojdite in zapeljite na kopno, da vas ■e prihiti pravi veter in nam ne pokvari celega manevra. Takoj ko nasedete, vam pošljem svoje čolne. Zdaj pa z Bogom, gospoda!
— Pa smo šli in izvršili njen ukaz — je dejal Sparohawk resno, takoj nato pa je iz-
bruhnil v dolgotrajen smeh. — Odpeljali smo se torej in s pritegnjenim sprednjim jadr-nikom sem posadil Emilio na sipino. — Jadrajte naokrog, — je kričal kapitan Munster,
—	jadrajte naokrog, sider zadenemo. — Rjovel je še druge, mnogo hujše stvari, jaz pa se nisem zmenil za to, Fribberty je priplula za nami, se zadela ob bok naše ladje in skupno smo zdrčali na kopno, tako lepo, da kaj takega še svoj živ dan nisem videl. Gospodična Lacklandova je pripeljala nato najete delavce in zvijača je bila dopolnjena.
— Kje pa je bila takrat, ko je pihal sever-nozapadni veter?
— Na Langu Langu; pripeljala se je tja, ko se je pojavil veter in ostala tam ves teden; trgovala je s črnci ter menjavala razne stvari za živila. Ko smo prišli na Tulagi, je bila ona že tam in se je pogajala z Burnet-tom. Verujte mi, gospod^ Sheldon, to dekle je čudo, pravo pravcato čudo. .—
Munster si je nalil čašo. Sheldon je pogledal čez dvorišče proti Joanini kolibi, boječ se, da že prihaja, Sparrohavk pa je povzel besedo:
— Kako vam je odločna I Gotovo je naj-.irzuejša od vseh mož in žena, kar jih je bilo kdaj na Salomonskih otokih. — Da ste videli obrežje Poonga Poonga onega jutra, ko smo prijadrali tja. Sniderovke so pokale na
obrežju in v grmičevju, bojni bobni so svareče ropotali v pragozdu in na vseh koncih sa je kadil dim signalnih ognjev. — Vse je pokonci — je dejal kapitan Munster.
— Dr,'tako sem dejal —'je pritrdil pomorščak. -- Bilo je vse pokonci. S polovico očesa m e to lahko videli in z enim ušesom slišali. —
— Vstanite, strahopetec, — mu je rekla gospodična Lacklandova. — Saj še niti dospeli nismo, kaj šele začeli. — Počakajte, da spustimo sidro, potem se pa lahko bojite. —
— Da, tako mi je rekla, — je izjavil Minister.
— Bil sem pa res tako prestrašen, da se nisem zmenil za nobeno stvar. Hoteli smo poslati čoln na breg radi poskušnje, toda takoj so ga jeli obstreljevati. In vsak hip je izpalil na nas neviden črnec oddaleč, iz gošče, svojo puško.
— Četrt milje smo bili oddaljeni od brega —- je razlagal Sparrowhawk — in položaj je bil prav neroden. — Ne streljajte, dokler ne poskusijo naskočiti ladje — je zaukazala gospodična Lacklandova. — Toda ti umazani črnci se niso upali napasti. Ležali so lepo v pragozdu in streljali. Še isto noč smo imeli vojni posvet v kajuti na Flibberty. — Talcev potrebujemo — je rekla gospodična Lacklandova.
— Tako se bere v knjigah — sem dejal-misleč, da jo s to šalo odvrnem od prismojene misli — (ga je prekinil Munster). — To ,je res — je rekla nato, — ali niste še nikoli doživeli, da se je to, kar stoji v romanih, tudi v resnici dogodilo? — Odkimal sem. — No, potem pa še niste prestari, da se naučite še kaj novega — mi je rekla. — Samo eno vam povem — sem dejal, — da se dam rafe spustiti v zrak kot privolim v to, da bi na tem mestu ponoči lazil na breg in kradel črnce. —
— Ne, niste rekli, da se daste spustiti v zrak — ga je popravljal Sparrowhawk. — Dejali ste, da ste raje proklet. —
— Da, tako sem dejal in tudi mislil sem
tako. —
— Nihče ni zahteval od vas, da pojdete na breg, — je odvrnila naglo kot blisk (tako mi je smehoma pripovedoval Sparrowhawk.) — In še nekaj je rekla. Dejala je: Če vas zalotim, da ste brez ukaza odšli na breg, vam bo žal — razumete, kapitan Munster?
— Kdo pa Vam je za vraga to pravil? — je vprašal kapitan srdito?
— No, ona je to rekla, če vi bolje veste. Ko smo že pri tem, pa lahko tudi poveste, kr j je rekla Vam, ko ste izjavili, da za vse na svetu ne bi šli novačit na obrežje Poonga, Poonga. —	__________________
MALI OGLASI
Cene oglasom do 20 besed Din 3-—, ▼•ak« nadaljna beseda ... ;	—	50	para.
_J
Suhe mavrohe
ali smrčke
kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. Ljubljana.
Matematiko
posiuje profesor. Honorar zmeren. Ponudbe na upravo lista pod »Matematika'..
Mesečno sobo
"išče novinar. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«.
10.000 Din
pssoflls iščem proti varstvu in metalnim menicam. Obresti zmerne, fatiadbe pod »Varno« na upravo lista.
Kupim
vsako količino srebrnih kron po aajviijih cenah. Ponudbe na upravo pod »Gotovina«.
Knjigovodja - bilancist
sprejme še nekatera naročila za sestavo knjig in bilanc, kakor tudi za italijansko, nemško, francosko in angleško korespondenco. Cenjene ponudbe pod »Perfekten« na upravo lista.
Kot vajenec
v kako podjetje ali dobro trgovino želi vstopiti mladenič iz dobre družine. Ponudbe pod »Marljiv« na upravo lista.
Instrukcije
iz vseh srednješolskih predmetov daje in pripravlja za malo maturo visokošalec. — Naslov pove iz prijaznosti uprava lista.
Najboljši
Hvalni stroj )• edino 1*
^ Josip Petelinc-a
znamka
Orifzner in Adler
sa rodbino, obrt In Industrijo
Ljubljana vaga sporranlka hrt« rezanju breiplač«. Vefletru oarandja. Delavnica ■« popravila^
Ra ..Uk. * Talalo« tt>	»■	■"»'«
Mlad pomočnik
ki je dovršil učno dobo v trgovini z meSanim blagom s prav dobrini spričevalom, zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče mesto pomočnika v dobroidočo trgovino bodisi v mestu ali pa na deželi. Naslov: Fr. Svarc, Pesnica.
Josip Peteline, Ljubljana
Ka vdlkol (blln Fnianrnga ipoaMaUu) ob_VOdi Hamalol-
Ptlfaraia potrebSClne n Mvllje, krojafe. Čevljarje, sedlarje, n n #nn blago, pletenine, žepa« robe«, iCetke, sukance, toaletno biafO. ctfUfcM «5	Telefon	913
GAMAUFOVO umetno gnojilo za cvetlice
je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3‘-.	Razpošilja društvo:
^VRTNARSKA ŠOLA« V KRANJU.
Stalna zaloga: Herzmansky, Korsika, Adria, Bajc, Urbanič.
-
: ■
■	Gradbeno podjetje
Ing. Dukič in
Ljubljana, BohorlCeva ul. št. 24
-X	Telefon	štev.	560
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Mlad pomočntk
ki je dovršil učno dobo v trgovini a mešanim blagom^ s prav dobrim spričevalom, zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče mesto pomočnika v dobroidočo trgovino bodisi v j mestu ali na deželi. Naslov: Fr. !
Svarc, Pesnica.	1
Stanovanje
malo, soba in kuhinja, išče zakonski par brez otrok za maj. Kje postransko, plača do 300 Din mesečno. Ponudbe pod »maj< na upravo-
Mala hišica
snodružinska z malim vrtom na pe-Ponudbe z navedbo položaja in cene
Odlašajte v »Narodnem Dnevjniku“!
pod »Spomladi« na upravo lista.