- Naj večji tloreniki dnevnik i v Združenih državah Velja za vsa leto < • . $600 Z* New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Mttorm List slovenskih .delavcev t Ameriki. TELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post 0&fice at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: C0RTLANDT 2876. NO. 4. — STEV. 4. ENW YORK, THURSDAY, JANUARY 6, 1927. — ČETRTEK, 6. JANUARJA 1927. VOLUME XXXV. W*' MINISTRSKA KRIZA V NEMŠKI REPUBLIKI Nemški liberalci se poslužujejo Briandove prošnje; kot močnega argumenta. — Radi bi izključili vse junker je. — Kot kancelarja predlagajo Steger« walda. — Z Dunaja poročajo, da je Hindenburg za Curtiusa. — Pilsudski in poljska armada. LETNIK XXXV. Mati se zavzema za sina - morilca. BERLIN, Nemčija, 5. januarja. — V Nemčiji je opaziti trpek boj za novo vlado. Ta boj med politiki traja tukaj od takrat, ko je en teden pred Božičem padel kabinet Marxa. Najnovejša poročila glede tega boja so dospela sem z Dunaja. V njih se glasi, da si je izbral predsednik von Hindenburg za novega kancelarja dr. Cur^iusa, ki je bil trgovski minister v kabinetu Marxa. Achtuhr Abendblatt podpira to govorico s pozitivnim ugotovilom, da bo dr, Curtius formalno naprošen prihodnji teden, naj sestavi kabinet, a odsotnost ministra, ki se bo vrnil semkaj šele prihodnjo nedeljo, ne ojačuje verjetnosti tega poročila. Tudi francoski zunanji minister Briand se je vmešal v nemški politični boj. Izjavil je, da je izid njegove lastne obširne kampanje, da. se zavaruje locarnslcega duha. pred napadi njegovih naeijona-listicnih rojakov, v veliki meri odvisen od nadalj-nega obstoja Locarnu prijazne vlade v Berlinu. Ta izjava Brianda je nudila nemškim republikanskim strankam mogočno orožje proti vključenju nacijo-nalistov v novi nemški kabinet. Liberalno čaospisje povdarja, da je najboljši način, kako pospešiti oproščen je Porenske, ojačiti stike, katere sta ustvarila med Nemčijo in Francijo Briand in Stresemann. Te vezi, trdijo organi levice, bi bile oslabljene, če ne popolnoma pretrgane, če bi se polastili tukaj vlade junkerji, nasprotniki Locarna, Ženeve in Thoiry-ja. S tem bi bilo oja-čeno tudi stališče francoskih miltaristov, ko jih ma-hinacije proti Briandu bi bile v takem slučaju lahko uspešne, s čemur bi jim seveda bilo mogoče uničiti zgradbo evropskega miru. Po mnenju nemških republikancev more le skupnost interesov med sedanjo vladno koalicijo v Nemčiji in socijalisti zagotovo preprečiti to nevarnost. V ta namen predlagajo za kancelarja Adama Ste-gerwalda, enega najbolj liberalnih voditeljev katoliškega centruma. Priznava pa se, da ne morejo dobiti večine v nemškem državnem zboru brez nemške ljudske stranke, fakcije Stresemanna, ki je dosedaj stalno odklonila vsako zvezo z socijalisti. Na drugi strani plota pa je grof V/estarp neumorno zaposlen, da organizira parlamentarno grupiranje, ki bi dalo njegovim nacijonalistom nadvlado. VARŠAVA, Poljska, 5. januarja. — Maršal Pilsudski je naenkrat opustil svoje zahteve, ki bi dale tretino vseh vladnih apropriacij armadi. Včeraj popoldne je prišel v urad predsednika poslanske zbornice ter izjavil, da ne bo imel ničesar proti temu, če bi Sej m ne glasoval .za svoto, katero zahteva vlada za armado, kakih $8,000,000. Nepričakovani opust zahtev maršala za armado je sledil novi mirovni politiki, kateri je dal izraza zunanji minister Zaleski, ko je govoril pred sejmovim komitejem za zunanje zadeve glede namenov Poljske. Zaleski je rekel, da hoče slediti vzgledu zapadne Evrope, da pa še ne živi v zadovoljivem miru z Rusijo in drugimi sosedi. Pred zunanjim komitejem je rekel Zaleski: — Dežela stoji pred dvema zadevama, — pred revolucijo na Litvinskem in odnošaji med Poljsko in Rusijo. Kljub prvokativnim govorom demagogov na Litvinskem je sklenila Poljska vzdržati .se vseh aktivnosti proti miru Evrope. Nikdar se nismo hoteli vmešavati v litvinske zadeve, vendar pa hočemo končati .oni nemogoči položaj, ustvarjen od Litvincev, ki še vedno trdijo, da obstaja vojne stanje med obema deželama. Glede odnosa j ev z Rusijo je rekel Zaleski: — Pripravljeni smo skleniti politično pogodbo s sovjetskimi republikami ter nuditi jamstva gle- Čeprav se trdi sedaj, da je moril Webster iz ro-paželjnosti, je mati prepričana, da je sin umoril taščo v silobranu. Harold Franklin Webster, ki bi bil osamljen na svetu, če bi mu ne stala zvesto na strani njegova mati, bo stal danes pred veliko poroto Nassau okraja, ker je ubil svojo bogato taščo, Mrs. Katarino Gallaway v Hempstead. Sedaj je zaprt v Nassau okrajni jetnišniei. Njegova mlada žena. hčerka umorjene, noče izpreprovo- Zdravstveno stanje kralja Ferdinanda, Širjenje nemirov razburja Mehiko. SENATORJI ZAHTEVAJAJ0 NATANČNE INFORMACIJE R^uodcemu kralju se Por^aov,tajrf,inban- Senat je .prejel resolucijo, da mora zakladniškl je naenkrat obrnilo na diftvu j e vzbudilo v urad predložiti vso korespondenco z voditelji Antisalonske lige. — Suhač zatrjuje, da ameriški kongresniki ne pijejo, — Aretacije v Wash- slabše. — Smrt se sicer! glavnem mestu strah, še ne bliža, a bolezen < da preti obsežen upor.— postane lahko vsaki trenutek usode polna. Cerkev je odločno zanikala, da je imela svoje prste vmes pri spopadu v Leonu. ingtonu. — Priseljeniška postava. WASHINGTON, D. C, 5. januarja. — Brez __debate in brez glasovanja je sprejel senat par mi- MEXICO CITY, Mehika, 5. Jan. n^t po otvorjenju seje resolucijo senatorja Ed- PAR1Z, Francija, 5. januarja. Poročila, ki so dospela v Pariz vče-j raj zvečer, kažejo obupno stanje. kralja Ferdinanda, ker se mu je',, .... . , , . VT . , * naenkrat obrnilo na slabše. Kljub ;AIcIllsko "Uvno preplav- wardsa iz New Jerseya, v kateri prosi zakladniške- tenm pa ni pričakovati takojšnje £no * ga tajnika Mellona za informacije glede zastruolia- s tj .nih nemirih v različnih delili rc- . . , .. J & " I T> " t ... 4 ! publike, v teku zadnjih treh dni je | nJa mdustnjalnega alkohola. iiolj prvotna poročila so ustvar- . . J J jala nt is, da je smrt le vprašanje blI° M®wmovati en umor in dva riti z njim nobene uadaljne bese-|par dni ali eelo ,e par ur Ta V2nc.j roparska napada le diee. Noče mu niti dati slike nje mirljiva poroC.ila pa so bila par milj iz I glavnega mesta. En vlak tei šest same in njih enoletnega otroka. idno pretirana -oprav ni nMiaJ.|'avtomobilov je bilo napadenih in Popolnoma obupana pa je nje- ^ usodcpolni preobrat v bolezni l^1 S° b,H °r°pani v razdal'ji «rova mati, Mrs. C. Garrison. Ce- • - „ , stirulesetili milj od mesta. I Kralju llriMU^OC, prav so .71 vsprico narave Poročila v listih trdijo, da so zvezne eete zatrle revolueijonar-110 vstaje v mestih treh različnih pokazali podpis sina njegove bolezni. pod njeprovim lastnim priznanjem. I Kljub temu pa jc postalo jasno. je vztrajala najprvo pri tem. da da -e bil opu5č.cll nameravani . , . _ njen sin sploh ni mogel izvršiti blsk kraIja v Parlzu tekom teko_:j\rzav 111 da je bilo enajst vodite-tega zločina, ker je bil ob poide- * m<4geea vspr;..0 nje„ovo lie_usmreenih v Leonu, v drža-setih doticnesa dne v njenem sta- prefitane slabosti zadllji opGraoiivi Guanajuato. novanju v Brooklvnu. dočim je'-; __,,,„ , - i 1 ,i Vseli tozadevnih govoric scvc- J I ji. Domnevalo se je. da bo mofrel . b.l v daljnem Hempstead«, W ^ pre„csti napor železniškega f mo«ot:e Potrdit«. Mehiško žen umor. Priznala je. da je eelo potovanja ter se 1K>dvre^i radij- "!aV"° mesto J° ve'lno 2nano ra" sež-ala njegovo zimsko suknjo,! kemu zdravljenju v npki pariški di vznemirljivih poročil v drugih ker je hotela preprečiti njegovo bolnici, a zdraviliki. ki „a obda_ ^^ele, a v zadnjem času so potovanje v Florido. jajo so svetovali proti tcmu to_ bila tozadevna poročila bolj Temu pa je seveda stalo nasproti priznanje morilea. Mati, ki je včeraj tekom zaslišanja pred pomožnim okrajnim pravdnikom večkrat omedlela, je vanju. Zadnje vznemirljive novice o stanju kralja so zopet osredotočile pozornost Prav posebno pa zahteva prepis korespondence med Mellonom ter generalnim pravnim zastopnikom Antisalonske lige glede zastrupljanja in-dustrijalnega alkohola; prav tako zahteva prepis postav in regulacij, na temelju katerih odreja za-kladniški department zastrupljanje industrijalne-ga alkohola ter prepis kemičnih formul, katerih se je poslužil department v ta namen. Nikdo ni ugovarjal, le senator Sheppard iz Tex-asa. je protestiral proti uporabi besede "zastrupljanje" v resoluciji, ker je po njegovem mnenju nemogoče zastrupiti strup. V poslanski zbornici je kongresnik Underbill iz Massachusetts napadel kongresnika Cellerja iz New Yorka, ker je slednji trdil v svojem govoru, da pijejo člani kongresa pogosto čez mero. Izva janja Underhilla sta imela v glavnem namen dokazati, da ni na celem božjem svetu nobenega zakonodajnega zastopstva, kojega člani bi bili tako malo udani zavživanju opojnih pijač kot bas ameriški kongres. Kongresnik Celler je vložil včeraj predlogo, ki hoče prepovedati zveznim sodnikom, da osebno njosti meja Francije. tesnih stikih z mehiško vlado, iz- izdajajo ustavna povelja v "padlock" slučajih. Dol- Ljndje, ki so v tesnem stiku z javlja, "da je proti-mehiška kam-; Žil je zvezna sodnika Knoxa in Thatcherja IZ New mladim možem, izjavljajo, da bt paja povratnikov te dežele zavzeYorka, da Sta izdala VSeobseŽna UStdVna DOVelia Kot zastopnik Nemčije je dospel le definitivno sporočilo, da oče u- »« obliko kroženja vznemirljivih . nncarriOTnim i ^ 1 j - • mira, napotilo princa vrniti se do- laži slede nemirov. revolueijonarJ P™^ POSameZnilll OSebam, doCim predpiSUje POSta- mov in kar se tire prestola uoee nih zarot in vstaj". va, da je mogoče izdajati ustavna povelja le proti podpisati nieesar. s čemur bi ome- List zmanjšuje važnost poročil Uporabi kakega posebnega poslopja, jil prostost akcije v slučaju, da o nemirih, a priznava, da so bili; p • . • 1 j r . . .. . bi postalo vprašanje nasledstva aretirani nekateri sovražni ele-' preiskave so dognale, da je bilo leta zapleteno. menti tako v glvnem mestu kot radi kršenja prohibicijskih postav aretiranih v BUKAREŠTA, Romunska, 5. drugod radi vstaških akto^iosti. Washingtonu 19,209 OSeb, kot je izjavil Cochran januarja. — Profesor Nicolas Jor- Poročila, da so katoliki kot ta- [z Missourija, ko je vložil predlogo za pivo in lahka ga, ki je bil vzgojitelj princa Ka- ki involvirani v nemire ali da so roila, je odpotoval včeraj v Pariz, bili katoliški voditelji med revo- Ofieijelno je bilo objavljeno, da lueijonarji. ki so bili usmrčeni v WASHINGTON, D. C, 5 . januarja. — Predsed-je njegov namen imeti vsakoletno Leonu, je odločno zanikal katoliški Coolidge je dal včeraj objaviti, da je trdo odlo- predavanje na pariški Sorbonni. episkopat, ki jip dostavil, da ni epi- z,__■ . • • i- »j- ... a splošno se domneva, da mu je skopat še izpremenil svojega staJCen 1ZVCStl novo P"scljenisko postavo. Ker temelji dal kralj naročilo, naj obišče Ka,- liš^a. ko ni liotel odobriti oborože-ita postava na izvoru priseljenca, bo dajala večjo rola ter ga pregovori k povratku ne o|M»zieije radi verskega i>olo- prednost Anglo-Saksom ter bo zapostavila VSe druge narode še hujše kot se je zgodilo že dosedaj. Pri- na princa Ivarola wv , in njegovo stališče glede romun- bila odpuščena, ne da bi se io sta-' . „ . . - , - . ' . . skega prestola, ce bi smrt povzro- vilo pod jamscino. Uradniki so £SJa krizo v EukareštL očividno občutili tragedijo mate re ter imeli usmiljenje ž njo. Foch bo imel odločilno besedo. PARIZ, Francija, 5. januarja. ustrajna kot ponavadi ter slikajo resno stanje splošnega nemira, j Najboljše informirani opazovalci so mnenja, da vsebuje položaj možnosti resnih razvojev. Navidezno so nezadovoljni elementi po eeli deželi brez central-Čeprav se je že več kot enkrat vodstva ali koordinacije ter izjavljalo, da ie odšel Karo! na »imajo nobene odličnejšo postave. Romunsko, da je pustil svojo lju- kro- kate,v bi se zgrinjali, bico, se mudi vendar prejšnji pre-i Tjist Sol, ki je organ regijonal-stolonaslednik še vedno v notra- delavske konfederacije ter v včeraj semkaj general von Pawels v namenu, da obnovi razoroževal-na pogajanja med Nemčijo in zavezniki, kot je bilo sklenjeno na zadnji seji sveta Lige narodov. Nemški general se bo posvetoval z maršalom Foehom, brez kojega bo svet poslanikov komaj u-godno sprejel, poročilo Nemčije trlede njenega razoreženja. Kot znano se je Foeli branil sprejeti zadnje nemško poročilo kot zadovoljivo. kar je clovedlo do krize v Ženevi. Trdi se. da je prinesel general von Pawels s seboj razoroževalnc načrte, o katerih je liotel razpravljati zunanji minister Stresemann, j namreč natančne podrobnosti utrdb v Ivoenigsbergu in podatke glede omejitve ozdelovanja deloma izgotovljenega vojnega mate-rijala za izvoz. Ob istem času s preiskavo so pričeli francoski voditelji s kam- na Romunsko. zaja. Močnejše pivo za Anglijo. \ojiil d< pa i tint nt, izjavlja, , sel jeniška kvota iz Nemčije in skandinavskih dežel obvladuje zvezna armada položaj j po ys. j deželi in da zatira ter bojbo močno prizadeta vsled novih določb. Še nadalje z vso naglico zatrla vse Predsednik Coolidge je zanikal, da je naročil dr --j vstaje. Department «nikoje. daj &vne trgovskemu in delavskemu tajniku, naj obstaja kako splosno revolueijo-| . .. . J J CARLISLE, Anglija, 5. jan. — namo giballje in da so vsi izgredi prekinejo pripravljalna dela za izvedenje postave. V vladnih pivovarnah se kuha se- delo krajevnih banditov ali sku- *--- panjo za nadaljevanje okupacije da-1 ^ ostah del zime močnejše pi- j)[n takozvanih revolueijonarjev. vo. Sedanje pivo je prebivalcem katere zatira zyezna ^^ Porenske. Francosko časopisje pričakuje da bo dvignila Nemči- severne Anglije preslabo. Gostil- ja zahteve glede izpraznenja ter i niča rji pa so dobili naročilo, naj izjavlja, da je edina legitimna mi-jne servirajo več kot eno časo vsa-rovna garancija varnost, katero;ki Pot- ker Je I>ivo 7a nživanje v nudijo franeoske. belgijske in an- ve^ih masah premočno, gleške armade. Novi franki iz brona. PARIZ. Francija. 5. januarja. Kot določeno v proračunu se bo v prihodnjih par tednih izdelalo drobiža v vrednosti kakih 88 mili-ionov frankov in sicer iz niklja, aluminija in brona. Novi upori Druzov v Siri* ji preti Francozoni. -v BEIRUT. Sirnja. 5. januarja. — Močan oddelek vstašev je bil včeraj premagan od franeoske kava-lerije. Vstaši so pustili na bojnem poljih 25 mrtvih. 100 konj in dosti vojnega plena. de ruskih političnih meja. Tekom dolgih pogovorov je Rusija vztrajno trdila, da skušamo ustvariti blok proti njej. Mi pa smo le zahtevali, da se napravi naša jamstva širšim in obsežnejšim. Kljub trditvam Cičerina v Berlinu nima Poljska nobenega namena, da bi stvorila tak blok, a po njegovi izjavi se nam nič kaj ne mudi glede te pogodbe. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali Jcanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi t dinarjih ali lirah.. Podatki •o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomim^, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno fe, ako boste rpofttevali svojo ko. rist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. . 500 ____ f 9.45 Lir ... ... 100 .. .... $ 5.20 Din. . ... 1,000 ____$ 18.60 Lir ... ... 200 .. ____ $10.10 Din. . ... 2,500 ____$ 46.25 Lir .. ... 300 .. .... $14.85 Din. . ... 5,000 ____ $ 92.00 Lir ... ... 500 .. .... $24.25 Din. . ... 10,000 $183.00 Lir ... ... 1000 .. .... $47.50 Za poSUJ at ve, U presegajo DesettlsoC Dinarjev sli pa Dvatlsoa Lir dovoljujemo poseben metku primeren popust. Posebni podatki. Pristojbina n bq»!a-tUm amcriikžh dolar. Ser f JngoslaviJt tn Italiji znaša kakor sledi :xa $25. ali manji znesek 75 centov; od 925. naprej da $304. po S cente ed vsakega dolarja. Za vetje svoto pa p*-Msn dsgsvsrsu FRANK SAKSER STATE BANK 82 Covtlandt Straet: • • ~ phaaai oobxlamdt mst New York, N. Y» Jimtm f GLAS NARODA, 6. J AX. 1927 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) ZIMSKI ŠPORT častni kanonik Rev. Lavrenčič ob [lisce. Posuto je z lepim peskom, je asistenci 16 duhovnov. Domžal- takoj pri cerkvi ter lepo osuaže- Ownsd and Published by JWiOYBNIC PUBLISHING COMPANY r v J :« |rj£ corporation) fiw»k Saber, president. ~ Louis Bemedik, treasurer. Piece of bvimncm of th« corporation and addresses of above officers: B2 Cortlandt St, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS' NAHODA "Voice of the People' Issued Every Day Except Sundays and Holiday. Ea eelo leto volja lit i ga Ameriko in Kanado______$6.00 Ma pol leta_______$3.00 Ka betri leta .$1.50 Za New York ea eelo let« $7.00 Za pol leta_________$3.50 Za inozemstvo ea eelo leto —♦7.00 Za pol leta ------J—— $3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Ola* Naroda" it kaj a vsaki dan ievzemsi nedelj in praznikov. Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročniki**, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje __najdemo naslovnika. "G L A 8 N A R O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y Telephone: Cortlandt 2876-" ___' potrdilo o sprejetem denarju Sprejel isino pismo sledeee vsebine: — št. 180.1. Slavna uprava lista Glas Naroda! Danes se j«1 zglasil pri nas gospod Jožef Renis in nam izročil četrto zbirko amerikanskili rojakov za naše po-plavljenee. Prejeli smo rek v znesku Dol 145.17. Potrjujemo, da smo doslej vse darove amerikanskili rojakov prejeli v originalnih čekih banke Franka Sakser in ponavljamo, da bo ves v Ameriki nabrani denar porabljen samo v Sloveniji za nase domače poplav-Ijence, za najpotrebnejše med najrevnejšimi. Xaše knjige so vsakomur <>)> vsakem času na razpolago in vpogled in se vsakdo lahko prepriča o vsakem času, koliko smo denarja prejeli in kako smo ga porabili. Sprejmite ponovno iskreno zahvalo Vi in vsi darovalci v imenu naših ubogih poplavljenrev za Vaše požrtvovalno in tako uspešno posredovanje. Ljubljana, dne 9. decembra 392h\ Dr. K H E J C I f * Predsednik Ljubljanskega oblastnega odbora rdečega križa SIIS, Ljubljana. (Pečat.) - Naknadno smo prejeli še dva čeka Dol 109.40 in znesek Dol 74.00 ter se vam najtopleje zahvaljujemo. Ti zneski bodo uporabljeni v isto svrho kot zgoraj navedeno. Ljubljana, 14.12.1926. D r. K K E -J C I i ska godba je svirala žalostinko, med tem ko je tvorila polovieo no- I si let*v krste požarna bramba iz • Domžal, drnjro polovieo pa požar- • na bramba iz Štoba. Med slednjimi sem videl tntli j rojaka Sršena, kateri je na počit-jiiicali in kateri se vrne drugi me-! see v Xeu* York. Nebrojua množica pogrebcev je j pa«" dokaz, kako priljubljena je ( morala biti gospa v Domžalah. Pri odprtem grobu je govoril Rev. Lavrenčič zadnji pozdrav. Xe smem pozabiti pevcev, ka- jio. Lepše je sicer hoditi po njem, kaor biti v njem zakopan, toda to nas prej ali slej še vse <"aka, seveda ne tistih Domžalčaiiov, kateri i bodo šli k sv. Trojici, kjer jih ne Peter Zgaga Iz "višjih" krogov. V vsej svoji lepoti in dražesti bodo pritiskali kamniti spominki.'st'-i4' kot sita mačka valjala po svi-ampak spominki iz kositra. postelji.. Kralj nam je vse popoldne za- skozi težkt> zavese so prodirali res kraljevsko str ogel. Šli smo tu- žarki dopoldanskega solnca. di gledat lepega petelina v gostil-| Uaina ni vedela, kaj bi poeeia, ni pri Jožetu, tako da je čas le,.Z rožnatimi nohti je trgala svile-prehitro potekel. treba je bilo do-jno tkanino, preko njepih ustnic biti zadnji vlak. ki odhaja ob 4..r,.serjc^odii vzdih Zil "dihom. ..... Težko ji je bilo. Strašno tež- popoklne v Ljubljano. .. , „ , , , , . j ko. . . Kakšna bol. kakšno razoea-Zeleč Vam, kakor tudi vsem pri- i>.tnj(> JfNDERWOOD « UNDERWOOD, n. V. Veasi so smučarji vprejrli konja, da jih je vlekel po ledu. n.odrrni j (loi"*a]sk<> lopo pokop" čas je pa tudi v tem pogledu konja izpodrinil. Xa velikih dr- teri so pri maši in na jrrobu zares lepo peli. O priliki pogreba semUatfljoui in znancem srečno in ve-j Po ljubezni ni hrepenela. Iska- si ogledal tudi spominski zvonik | novo ,eto- Vas pozdravlja Vaš la je nekaj nepomljivega. nekaj! ■loža. sališčih na Švedskem vlečejo smučarje motorna kolesa. Jugoslavia irredenta. kar iščejo bogate, lepe in mlade žensk«'. Bila je poročena. . . Pa kaj br ž ■ njim.' Deniante in briljante ji ku- Dosti se govori o razori »zevanju. Uspeh bo najbrž - isti kot ga je imela razoroževalna konferenca leta 1921. | uPravni odbor laškega vodo- I Promocija. » . .... . . voda Na visoki šoli za svetovno tr^ro- Države bodo nuK-lk- ,.ar svojih uerabn.h stani, kri-L •„, za kolllisarja je'v,n. na Dunaju jo pro.noviral ,V., zronJka. žark, v nadomestilo pa zgradile nove, opremljene z liaj- ! imenovan Božidar Ivompare. fa.ši- trgovskih vedah solkanski rojak} Mlada, črno oblečena Ipuje. oblači jo kot kraljico in ob-jsipa jo / denarjem. ' Z roko s«1 narahlo dotakne zla- Južabniea pošastiiejšim uiorilnem orodjem. stov.sk i tajnik v Dutovljah. Faši- Dušan Fran ko. newyorski slovenski naselbini stovsk<» plašilo si izmišljuje, da je prebivalstvi) neizmerno veselo fašist ovskega komisarja. Podaljšan je rok /. belim predpasnikom, vstopi. — Cašo kave! — se irlasi pove-lje. S zn podelitev nagrade 10.000 lir o-1 služabnic« odide ter se vrne s ' nemu. ki bi pripomogel do ..,rPtaJPor^lnnasto čnšien na zlatem eije izvršiteljev atentata na milič liro*n'ku. ,,, , , . . T Prefektura v Sezam Slovenska pevska 111 zabavna društva v New \orku - , , , . . ! , t 1 vsko jrln>.iIo si izmišljuje, da ie prebivalstvo neizmerno veselo f a š i s t o vskega komisarja. da bo dober tek imelo. Ženske so trmaste, strašansko trmaste, posebno, če si ubijejo kako stvar v jrUivo. Ta ali ona naprimer zahrepeni po novem klobuku. Imela ga bo. malo pregleda kruta smrt zopet krat v Domžalah. Imeli smo nam- Pirana, se je na Ueorchijevem hi- popravo občinskih in okrajih eest^^. menda pokvaril motor, v Kdor je ob Novem letu premotril splošni politieni po-L1,"1'11 »« odplul iz T r- prave zgradb, ki so bile vsled po- t]okaže5 dfl niina.š denarja, priobčen. ker je dotični list men- ^^ z novim aparatom. P.eorehia plav uničene ah poškodovane, tz-j Xajprej- z.|(-,|f. p0 ovinkih: la hotel prikriti svojo blamažo. s,'*dil z drugim liidropla- reeno je bito sklenjeno, da se kilko u,p k|obnk videla lžaj, je prišel do zaključka, da se je preeej izboljšal. priliko si m ilo lliira<,» njihowga prihoda. Razprre- f lezniSko postajno poslopje. Pro-i Četudi seni i «l-r»!to italijanske glave, fašistovsko sp poitalijančeval-j za se in za 13 sodnijskih okrajev. | eom "« roko z vso ^'^ostjo in da- Izlet na Krn Ties je Opatija proglašen^ za žup- i>rircdita tržaški društvi "Liber- pa moram resnici na ljubo pripo- ni dvojni stroški. Najprej je treba plačati zdravnika in kapljice v apoteki, nato pa še klobuk. 'Allegri Liberi" Vabilo za i. . •• - . . ■ .. .. . j teri so poslani po pošti iz ino-i - L krmarijo sovjetsko linsijo, so zavrgli načrte za razne ko-\zemsU.H !l;l (.Hrinski urad. sem'i,rit'aš ° živahnem j.ro«netu. za . ~ . . i eas ' " nimamo pa tako lepo razvite industrije. kakor jo imajo Domžale. n"»J0* V kV«rnerski provinci eer- tas" in | Že ko j na kolodvoru se lahko pre-|kev marlJivo sodeluje s fašistov- izlet naglasa čudovito panoramo! y Xew Vorku so začeli zapirati kim potujčevanjem našega živ- v Krna in tam je najsijajngjši bra-J gledališča, v katerih nastopajo go- lmmistiene revtdneije. oziroma SO jih odgodili za negotov ; prejel Vaš koledar za leto 1927,Lesna ijl slamnikarska industrija , ]"'a- ■ malo bolj pozno. Posodil sem ga sta ,epo razv5ti- množina na kolo-| % ... • ... ...... , . 'i že različnim ^osnodom kateri so !<]voru nakopičenega lesa je pa do* Anglija je presnela general,h strajk m pred nedav-^d. sekira v naših B««.ih ne-i usmiljeno poje. nik svetih tal Italije nim tudi št raj k premogarjev. Premogarji so bili poraženi. Žive pa v takih razmerah, da mora priti njihovo vprašanje prej ali slej zopet na površje ter ne bo prej miru, dokler ne bo rešeno v njihov prid. Francija je nekoliko izboljšala vrednost franka. Se- no vsebino. Posebno pa ugajajo!usm,,jeno ')0Je- Domžale imajo "določbe nove priseljeniške po-lnekaj bras,,ih vil- ]<1l>e in stave". katere so jako poučne ne samo za Slovence v Ameriki, ampak tudi v stari domovini. Nahaja se v koledarju tudi podoba ne hišice, sokolski dom. ljudski dom, gasilski dom in sedaj se zida tudi že godbeni dom. Gotovo bo prej gotov, p redno pride prijatelj daj ima dosti easa, da se oddahne ter da prepreči ponoven I'"Pnssyfoot Johnsona". Ta bivšiivinko zo«1ct v Domžale, padec svoje valute. i "Bowerr bandit" ie nred neka i • Obiskal sem Mussolini še vedno ogroža evropski mir ter obenem tudi mir vsega sveta. K sreči pa ni bolj nevaren kot je bil pred enim letom. Na Balkanu vladajo balkanske razmere. To se pravi, da je Balkan normalen. Na Daljnem Vzhodu se je precej izpremenilo. Kan-itonske armade so popolnoma predrugaeile položaj. Pekinška vlada, ki je služila smotrom raznih-vele- •viasti, je izginila. Liga narodov je z vključitvijo Nemčije srečno pre- a svojo najhujšo krizo. Bowery bandit" je pred nekaj j Obiskal sem prijatelja Toneta meseci tudi v Ljubljani predaval i Plevela na Rodiei. kateri izgleda o blagoslovih suše in prohibicije. jkakor kak 1'ajmošter v pokoju. Rekel je med drugim, da so tudi | vPra«al sem koliko zemlje o-Jugoslovani mnogo doprinesli kikoli njegove hiše spada njemu, prohibieiji v Ameriki. Ljubljanski,Odgovoril mi je: Vse kar je raz-listi so to izjavo "senator" .Tohn-!orHn0- i" razoranega je preeej ve-sona prinesli v svojih člankih. Po-f^k«- Bil sem tudi pri "stricu" slal sem enemu teh listov popra-: P. — Odkritje zlata j 31. januarja 1S4S. — Kongres v Calif orni ji' — James Wilson sklenil zgraditi Washingtonov IHOEBWOOO * HCtfwMD. N. Y. Slika nam kaže eno glavnih ulic v Ilankovu na kov kontrolirajo ameriški mornariški vojaki "Trtixton" in "Pope". Kilajsk'un. ilan-z bojnih ladij RADZE IN MAHARADZE je trajalo dvajset ur. namesto dva- poznam. So preveliki bojazljivci! j najst, ne da bi bil mogel v teh 20 Xjegovo popolno poznavanje' ljudi, ki so <*a obkrožali, mu je u-J stvarilo moč. Xa strani njegovih bivših pri-; jateljev ni bilo ne programa, ne' glave, ne značaja. P.ile so nejasne' in nasprotujoče si ambicije, toda S absolutna nezmožnost izvršiti ka-J terikeli načrt, ker načrta sploh ni bilo. Že se je moglo 'rusifieirati* ha-! lijo v petih letih, gre to na rovaš' dejstvu, da ni vodila poslov vla-j da. i bi bila vredna tega imena. Popolna brezpomembnost vodi elavci. ki niso bili zadovoljni.j teljev tega časa je dopustila, da si >o se polastili tovarne, so zve- je Mussolini sprva ustvaril rdečo urah dobiti skorjiee kruha. Ni bilo kajpada restavracijskega voza in ob vsej vožnji so bili bifeji vseh postaj po popolni oplenitvi zaprti. To j«' bil bojševizem v vsej svoji lepoti. Zadnjič sem čita! v nekem tedniku dramatično poročilo o plenit vi tovarne "Fiat": — G. Fiatu — je pisal ta list, •— se imamo zahvaliti za pohod na Rim. s katerim se je končal ta strašni režim boljševizma. Dela da zali velikega industrijalca in so | stranko in da jo je potem pobija 11 pred njegovimi očmi onečastili j Zadoščal pa bi bil en sam človek z' njegovo soprogo in njegove hčer- J »ločno roko v ministrstvu 1. 1920,! *e. I,bi bi bil v državi napravil red. Indignirau (silno čudno'.), je; Takega človeka pa ni bilo in nato veliki iudustrfijalee dal na! zato je postal — Duce. razpolago potrebne vsote, da jej "Oevre." marširal proti glavnemu mestu in - prekucnil režim. — Povejmo tako. da g. Fiata niso; nikdar zvezali njegovi delavci in1 da prav tako ne odgovarja resnici, da so pred njegovimi očmi o- j sramotili njegovo soprogo in nje-|j.izz orkester .ki ga tvorijo same pove hčerke. opice. Igrajo sicer precej po opič- G. Fait ni uič drugega kakorjj^ a baje vendar tako, da je mo-F. I. A. T. t. j. Fabbrica Italiana po njihovi glasbi plesati. — d'Automobili di Torino. Ta druŽ- In to jt. SCnzaeija tudi za London, ba ni oženjena in vsled tega nima J še V0,-.j0 senzacijo pa so, opičji hčerk katere bi bilo mogoče one- imizikanti zbujali pred nekaj ted-«*ast it i. j-0 so j)rotj večeru na doslej še Po tem historičnem popravku j nepojasnjen način odprle opice se evidentno lahko domneva. da' .ata svojega "salona" in se po-Mussolini ni mogel z vrečami fi-j, aZgnbile po vsem mestu. Par jih žola vojaško oskrbeti svojih prvih jc obiskalo neko delikatesno tr- ' mnogo radže. Tako je bilo 1. l!»ll. j enemu najvplivnejših radž naro-. ; čeno, tla .se mora predstaviti an- Zitdnjc čase se je začela Evro- j gleškemu kralju Juriju V. povo-pa vedno bolj zanimati za indijske j dom svečanega odkritja nove pre-vlasiteline. V evropskih listih se ce-1 stolice Deli. Radža je prišel brez Sto pojavi ime tega ali onega m.I običajnih znakov svojega dasio-dijskega princa in že ime samo za ! janstva. V roki je držal veliko ru-dasrtuje. da si predstavljajo ljud-jt0- s katero je odganjal nadležne je v Evropi bajno bogastvo, s ka- nmhe- y u'm Je hotel demoiwtra-terim razpolago indijski gast. Xe-!Tivno Pokazati, da mu je prihod davno se je proslavil bivši maha- i angleškega kralja neprijeten. Vi-radža iz I adore v aleri, ki je vzba- ce-kralj Indi je ga je za to predrzni rla v Evropi splošno senzacijo. Mnogi maliaradže prežive v. spominskih plošč, podar- dtroškega* dela. nezgod, otroških bolezni itd. -Urad proučuje razne strani otroške oskrbe, toliko iz socijalnega, industrijalnega, go-spotlarsk^ga in zdravstvenega stališča, in izdajo mnogo poljudnih brošur in člankov o skrbi pred porodom. dojeneev in starejših o-trok. Mnogo izraed teli knjiži«- >•• more dobiti brezplačno od te;»a urada. in Angliji. Radž in mahara.lž je v Indiji (i82. Ozemlje, na katero se raz- di-žavi tudi svojo garnizijo. Ako priwtane domač vladar na to. lahko porabijo Angleži tudi njegove OPICE KOT DEZERTEP..J! V Londonu vzbuja pozornost prostira njihovo gatvo, me-j vojake v svoje svrhe. Tako je bili 2 milijona kvadratnih kilome-j hj med svetovno vojn«, ko se je t rov in šteje U0 milijonov prebival-j borila dobra tretjina indijskih vo-ecv. Proračun teh indijskih držav J jakov na evropskih bojiščih. Neka-znaša letno nad 5 milijard zlatih j teri radže .so sami prevzeli povelj-frankov. Niti radže. niti maharad- *tvo nad svojimi četami-in dobili sedanje velikanske elektrarne. že ne dobivajo od države apanaže. Večina njih ima ogromna privatna bogastva, katerih donos često presega dohodke dotičnih držav. Indijske države so ]>o obsegu različne: Tako je 11. pr. država llai-debarad po j>ovršiiii in prebivalstvu približno enaka Italiji. Šteje namreč 24 milijonov prebivalcev. Država Mensora ima 8 milijonov za to čine angleških generalov. Strašen čin blaznega zdravnika. V Reichenau-u pod Semmerin-gom se je te dni odigrala pretresljiva tragedija. Nedavno se je v nekem takomošnjem hotelu nastanil egipčanski zdravnik dr. Mazur Rifad beg, ki je prispel s svojo soprogo iz Aleksandrije na odmor. prebivalcev. Druge indijske drža-) Zvečer se mu je hipoma omračil ve .so mnogo manjše. Radža Ka-1 uru p0tegn čet in da so bogati veleposestniki in industrijalci financirali njegovo ekspedieijo. govino: porabile so nastalo zmedo da so si hitro nabrale najbolj dišečih stvari in ž njimi izginile na Bolj interesa nt ho pa je analizi; strchc I)vc sta so spravili na stre-rati razvoj mussoliutzma. Zakaj, ho voza ccstne železnice in sta se Č" so tedaj zasedli tovarne, če so; ^ai]ovoljno vozili po uieah : ena si plenili sklad i ča in če so organizi-j j0 1)0iskala mehko posteljo v neki rali štrajke na vseh koncih in; manufakturni trgovini, večina pa krajih vse Italije, ve pač vsa lta- so je utaborila v bližini železniške lija. da so stali za vsemi temi ple-Lostaje. Vse mesto je pomagalo nitvami in štrajki Mussolini in|pri iskanju, ljudje so stavili veli-njegovi prijatelji. Toda če bi se ke YsCte koliko opic in kedaj- so bil boljševizem u gnezdil v ltalijijbo p0sreeiIo manažerju zbrati. \ definitivno. bi bil moral Mussoli- 04 urah jih jo res dobil enajst, e-ni vsaj v začetku deliti svojo ob-; na pa je x7„in\\a brez sledu. last s svojimi prijatelji. _ Xa drugi strani pa se pojavlja druga stvar. Med tem. ko je zavladalo veselje nad "Socijalno revolucijo", so komunisti menda principij^lno Ruski parnik Karl Marx je dospel uporabljali prosti čas, ki so ga do-! včeraj sem iz Hamburga z meša-puščali štrajki in ustavitve dela. j 110 posadko moških in žensk, za smešenje bivših vojakov. 1 Sedemnajst žensk na krovu la-Te norčije so uganjali, kakor si j dje živi oči v id no v najboljšem so-lahko mislimo, vsi dezerterji, ves glasju z moškimi tovariši. Ženska posadka na ruskem parniku. LIVOKXO, Italija, 4. januarja. "NE POSEBNO DOBRO DANES" Kolikokrat slišite to pritožbo od ljudi, ki govore o zdravju* Da, ta čuden občutek je lahko poslanica prave nevarnosti. Ne zanema rite. V največ slučajih je opaziti, da led ice prav ne delujejo ter ne izga- lesa. Potrebujejo pomoči. Pijte do sti vode ter poskušajte Gold Medal haarlem oil capsules (originalne in pristne). Stanovitni odvajalni miri- LEM OIL treh velikostih, za- Poot.jte »• im* Gold Medai m platen. Garanti- njajo,sirupa i* te- nan wc, nc, 91,00. viinjavt In zlati Ikatljl. Zavrnite ran fa fak kot nadomestila. V prvovrstnih lakar- označen. portale vlada na ozemlju, ki meri 1750 kvadratnih kilometrov in šie-je 020,000 prebivalcev, njegov zet radža Minide ima nad en milijon podanikov, nekateri indijski radže pa imajo komaj tolko politične »bla.sti kakor naši sreski poglavarji. Kljub temu so po dostojanstvu vsi indijski jirinei enaki kraljem. Indijska mesta jih pozdravljajo s topovskimi streli in sicer po do.slo-janstvu. M ah a radža fina j»ri .sprejemu pravico do 21. radža pa do i I je iz žepa listnico, v kateri je imel okoli 9000 šilingov, vzel je bankovce iz listnice in jih pričel trgati na drobne kosce. Nato je pobesnel. V, velikim kamnom, katerega je m sil pri sebi. je udaril svojo ženo tako močno po gla-vii. da se je vsa okrvavljena zgrudila na tla. Na njene obupne krike na pomoč je prihitelo hotelsko osobje. Vrata pa so bila zaklenjena. tako da so morali uslužbenci s silo vdreti v sobo. Ko je blazni zdravnik opazil svoje preganjalce, se je bliskoma 11 topovskih strelov. V administra-i vzpel na okno ter skočil iz višine tivnem pogledu imajo drž j r. nadstropja na ulico. Pri padcu harauž in radž široko avtonomijo j se je tako težko poškodoval, da je in se upravljajo po svojih običajih. Nekatere so se že modernizirale ter imajo ministrstva in parlamente. v drugih pa vlada še vedno orijentalski d export izem. Angleži se ne vmešavajo v njihove notranje zadeve. Osel^a maharadže ali radže je nedotakljiva. Ako pa prekrši svoje dolžnosti napram angleškemu kralju, ki je obenem vr- med prevozom v bolnico umrl. Njegovo težko ranjeno ženo so prepeljali v bolnico. Zapiranje poljskih bank. • VARŠAVA, Poljska, 4. jan. — Na prvi poslovni dan novega leta je zaprla vlada dvajset bank. ker niso imele slednje predpisanega h ovni glavar Indije, ga kralj od- vplačanega kapitala enega milijo-stavi. Taka usoda je zadela že Jia zlatov. $110.000. t NAZNANILO IN ZAHVALA. S tuŽnim srcem naznanjam žalostno vest. da je preminula za i večno naša srčno ljubljena mama! in stara mama, gospa ANTONIJA OMERZl* v starosti (>1 let 111 devet mesecev.J T'mrla je po kratki bolezni, zade-j ta od srčne kapi dne 24. decern-1 bra ob pol šestih zjutraj na do-j mu svoje hčere. Pogreb se je vr-' šil 2?>. decembra, to je v sredo zjutraj s slovesno sveto mašo na hrvatsko pokopališče v Morrel-viile. Pa. Ranjka je pripadala k društvu "Planinski Raj*\ št. J. S. K. -T. v Moxham. Pa., katero društvo ji je podarilo krasni vence, za kar izrekamo najlepšo zahvalo. Tem potom se tudi najprisrčnej-še zahvalim vsem cenenim darovalcem cvetlic, kakor tudi voznikom avtomobilov, pogrebcem, ter vsem prijateljem in znancem za odkrito sožalje ter vsem. ki ste jo prišli kropit in za udeležbo na zadnji poti. Priporočam ranjko v molitev in blag spomin! Žalujoči ostali : Marija, hči v starem kraju ter nje rodbina. Sofija, tukaj, ter nje rodbina. Frances, tukaj, ter nje rodbina. Louis, tukaj, ter njegova rodbina. Antonia, tukaj, ter nje rodbina. C2x 6.7) JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Ely, Minnesota Edina nepristranska slovenska podporna jednota v Ameriki. Nobeno vmešavanje v verska ali prlittfna vprašanja. Sto procentov BRATSKA organizacija z eno blagajno in enim geslom: VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE. Nad sto odstotkov solventna. ima približno devet sto tisoč dolarjev premoženja in sedemnajst tisoč članov v obeh oddelkih. Zavaruje za bolniško podporo, poškodbe in posmrtnimi. ČHajtf njeno glasilo "Novo Dob«", širite pravo brat sto iti pristopajte k pravi bratski podporni organizaciji JSKJ. Osem članov zadostuje za novo društvo. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika: — Joseph riskier, Ely. Minn. SLOVENSKO-AMERIKANSH KOLEDAR ca leto 1927. Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsebino. Članki, slike, povesti, zanimi vosti. TRISTOLETNICA NEW TORKA (s slikami) stane 50 centov s poštnino vred. Še nikdar jih nismo prve dni meseca decembra toliko prodali kot letos. Tiskali smo ga omejeno število. naroČite ga takoj "Glas Naroda" ~ 82 Cortlandt St., New York Vabilo in Vspored. VSI SLOVENCI V CJ11 EATER NEW YORKl" IN OKOLICI. UREZ RAZLIKE NA KAKRŠNOKOLI PREPRIČANJE. SO NAJCLJCDNEJSE VAP.LJEN* NA VESELICO KONCERTOM in PLESOM, h atoo prirch SLOVENSKA PEVSKA DRUŠTVA v Greater New Yorku 1 "DOMOVINA", "SLOVAN" in "DANICA" V KORIST POPLAVLJENCEM V SLOVENIJI V NEDELJO. 9. JANUARJA 1927, v Trinity Dvorani, NA MONTROSE AVENUE. BROOKLYN. 1. o 3. G. H. 9. 7 10. .s- sledečim vaporedom : Ot varit veni n a^ovor. TI1IA NOČ. ifrrajo Sloven.-k«' tamlmra.šiee. a) A. Foer.ster: XASE GORE, mešani zbor, poje "Domovina" . 1»"> F. K i mover: ZGCBLJEXI CVET. mešan zbor, poje " Domovina SIROTA, dvuspov. — pojeti rttfrtri vira St. Joseph V> Orehesti"i. a) Emil Adamič. VASOVALEC, moški zIksi-. — pojeta "Domovina" in "Slovan". b) JADRANSKO MORJE, moški zbor. — pojeta "Domovina" in "Hovait '. PLES in PROSTA ZABAVA. Z a vtlck programa ob pilili popoldne. Iz ozira na to. da je namen te prireditve tako plemenit. >e nadeja največje vdeležbe. Prireditvi ni mlbor. KAKO PRIHRANITI $15.00? Kojalii. kateri prihajate v domovino na obi>k in morate skoz IJuhU^no, oglasite se pri iuus in nabaviti- si pri nas obleko. Na ra^itola^o so Yarn obleke i z domačega in inozemskega sukna. narejene po zadnji modi. Najboljša kakovost zajamčena, blago trpežno, razun tega izbira velika. Imamo tudi tepe ženske plaiče. Ako boste kupili pri nas pri Vašem prihodu, uverjeni smo, da si boste omislili še eno obleko pri Vašem odhodu. Prihranili si boste razliko med našimi in ameriškimi eenami, katera znaša pri dobri obleki najmanj $15.00. Prevzamemo tudi naročila za obleke dijake, kateri študirajo v Ljubljani in katerim bi, kor s<> moffoee Vaši sorodniki. radi naredili kako veselje. GRICAR & MEJAC ŠELENBURGOVA ULICA 3, LJUBLJANA. JUGOSLAVIJA Ustanovljena 1'MKl KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE in PLAZNIKOVE PRATKE bodo dospele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam je $1,50. Kakorhitro jih dobimo, bomo objavili v listu. Najprej jih bomo poslali onim, ki so jih že naročili. Blaznikova Pratika stane 25c. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. GLAS NARODA, 6. JAN. 1927 DRUŽINA LOSOV. v ROMAN IZ ŽIVLJENJA. . L Za "OUt Naroda" priredil O. P. (Nadaljevanje.) — Tako. to je nekaj drugačnegaSedaj vidim, da mi ne bo lahko Iukaj spoznali, kaj je dovoljeno in kaj ne. .Medtem pa sta se ofx- približali LiiulecUu, ki ju je spoštljivo pozdravil. Opazoval je le obraz Elinor. Slednja je opazovala s prikrito napetostjo, na kakšen način bo pozdravil Gito. Nobena poteza njepo-vejfa obraza pa ni izdala, da se posebno zanima zanjo. Pozdravil jo je celo zelo formi no in reservirano. — Ah, kakšen hinavce je! Kako se zna skrivati, — si je mislila Elinor in zopet je občutila v svojem srcu bolest, proti kateri sc je borila. Obraz (iite je knzal precej zadrege, ko je rekla: — Moja sestriena mi j<* ravnokar rekla, da me no«"*: nadalje spremljati, gospod baron. l)<*bra sreesi pa mi je poslala sedaj na pot vas, kot nadaljnega spremljevalca. Snj ste vendar na poti proti domii, kaj ne Lindeek se je priklonil, le malo m z vesel jen vspričo tega poziva. nakar se je obrnil proti Klinor. — Danes pa niste zaupali svojemu konju, gospodična? — Ne. Spremila sem le nekolik/* Gito in sedaj sc vračam. Z J logom. gospoda moja! To je rekla Klinor preeej robatlo. se obrnila ter odšla. Barron je zrl nekaj ivasa preeej presenečeno za njo. Njena vitka postava j«* izginila med drevjem. — Moja sestrična je žalibog preeej brez forin, gospod baron. Oprostiti ji morate, — je rekla Gita. Lindeek se je vzravnal, kot da se je predramil iz sanj. — Ne vem, kaj naj bi ji oprostil, — je odvrnil ter odjalial ne-voljno na njeni strani naprej. — O, to veste zelo dobro, gospod banon. Ze včeraj ste dobili dokaz brezformaluosti Elinor. — ob priliki vašega obiska v Lemkovu. Njegovo e vajena, a ni raditega še brez form. — je branil Lindeek energično odsotno. Gita je bila seveda jezna raditega. — Zelo priznanja vredno je, gospod baron, da se potezate za Klinor. Treba jo je namreč razumeti kot je. Med nama rečeno, gospod baron. — mati Elinor je bila navadna perica, s katero se je moj stric poročil na nepojasnljiv način. Prežeče je opazovala učinek t<-]i besed, a njegov obraz je ostal neizprenienjen. Niti poteza v njegovem obrazu se ni izpremenila. Lindeek je dobro zapazil, da pa je Gita obvestila o tem le v namerni. da bi zavzel stališče proti Klinor. Mislil je na to, kar mu je ZABAVA FRANCOSKEGA DRAMATIKA UNKII«BaS *. UN DIR WOO O. M. v. Znani francoski dramatik Paul Arniout ima čudno maroto. Cc ima kaj prostega časa. se igra s kovinastimi vojaki, katere prestavlja po mizi sem in tja. Pravi, tla najde v tej otroški igri največ zabave. — i igrali tenis.' ('e bi prišla še Klinor bi bili štirje. S svojo sestrično sva se že dogovorili, da lioeemo igrati vsaki dan. Lindeek je spoznal iz teli besed, da se bo na ta način lahko sestal z Klinor vsaki dan ter je rekel vsled tega. —• Gotovo, gospodična, z veseljem sem pripravljen. — C Mi misli seveda na to. da hi se na ta način lahko približal bogati deklici. — si je mislila Gita.. —To pa bo treba pravočosno pre prečiti. — Vsled tega je nadaljevala s koketnim usmevom, ki pa ji je slabo pristojni : — Med nama rečeno. jrospod baron. — nekaj posebnega je. da bo prišel moj brat sedaj na dopust. Moj oče in oče Elinor sta se namreč dogovorila, da bosta postala Klinor in lioto par. Ofieijelna zaroka se bo vršila, kakorhitro pride moj stric iz Amerike. (Dalje prihodnjič.) Fantje med seboj BOJ DEBELOKOŽCEV Sv. Bolfenk v Slovenskih go-J je spremil na postajo, nato pa se rieah je zelo pobožen kraj. Dasi so j je vrnil nazaj k svoji zaročenki, domačini častivredni ljudje, jili j V njeni družbi je našel sosednega vendar alkohol včasih tako raz-j trgovca Miloša Todoroviča in si-greje, da počno razne nerednosti. J na . domačega hišnega gospodarja Zlasti fantje so ob takih prilikah Borisa. Bil je na oba že dalje ča-zolo korajžni. A že dolga leta ni.sa ljubosumen ter si je domišlje- hilo o njih slišati nič slabega. — Na praznik, v sredo dne 8. decembra pa se je vnel med tamoš-njimi fanti krvav pretep, kakor ga sodišča že dolgo niso beležila. A' Bišn živi star fant. premožen rekel Herbert Losov o materi Elinor in v duhu je videl pred seboj poscstnik. Če tudi že bolj v letih sliko te Ženske. Bila je to slika dame. ki .ie bila po celem svojem iz-\ e ^ yp(lno rad prigteva metl f:m_ razu odličnejša kot naprimer mati Gite. Bil je ogorčen vspričo te sovražnosti (iite in vsled tega se je zavzel za Klinor in njeno mater. — Ničesar novega mi niste povedali, gospodična. Vaš stari strip n i je že pripovedni povest o vašem stricu in njegovi ženi. t>d njega vem. da je bila ta dama vsled neugodnih razmer prisiljena vršiti težko delo. prav kot vaš stric sam. Kljub temu pa je bila zelo izobražena in pametna ženska in vsled tega vse časti vreden človek. val. da ga zaročenka z obema vara. Ves ogorčen je odhitel v vojašnico. vzel svojo puško ter poiskal najprej na domu trgovca Todoroviča. Brez besede je pomeril s puško in sprožil. Smrtno zadet se je Todorovič zgrudil na tla. Krogla mu je predrla glavo ter zadela tudi njegovo hčerko Ljubico, ki je kmalu nato podlegla poškodbi. Nato je odšel v stanovanje svoje pite in vsako leto po enkrat jih povabi na svojo domačijo, kjer jim priredi'pravcato veselico, nekak domač praznik. Tako je tudi zdaj J zaročenke ter tudi njo ustrelil. povabil vse domače fante, ki so se ( Ko je prihitel sin hišnega gospo- njegovemu pozivu radi odzvali. ■ da rja. ki je slišal strel, je streljal t Prišlo jih je nad sto. Pijače in je- tudi na njega in ga ubil. Nato se daee je bilo za vse dovolj. Vino je. je morilec podal mirno v vojaš Od vašega starega strica vem tudi. da je bila deležna vaša sestritaa kar teklo od miz. Proti večeru so'nieo. Šele naslednjega dne. ko so izvrstne vzgoje. Ker ne pozna naših v številnih slučajih zelo o.iko-srčnih form. ji ni mogoče zameriti, kajti kot Amerikanka je bila povsem prosto vzgojena. Baron Lindeek je prenehal. Po kratkem odmoru pa je nadaljeval. — Herbert Losovu sem obljubil, da se bom zavzel za Frica Lo-sova in njegovo družino — in to bom v vsakem slučaju storil, rekel, kot da se hoče opravičiti preti samim seboj. vil v krvav pretep. Fantje so zgrabili stole, mize, polena, nože ter začeli naravnost besneti. Vnela se jcijc pravcata bitka. Cele skupine so J se valjale po tleh. vmes pa so po-Gita ga je poslušala z velikanskim presenečenjem in notranjim kale šipe, lomili se stoli in bliskali ogorčenjem. j noži. Soba je v par minutah izgle- — Vi govorite o materi Elinor kot da ste že videli njeno sliko? dala klavnica. Šele poklicanim bili že vsi v rožcah ter so jeli zbi- odkrili zločin, so ga aretirali in jati razne neumestne šale. Vnel.oddali sodišču. Stankovič je zločin se je prepir, ki sc je hip nato raz- takoj priznal in izjavil, da je izvršil dejanje v skrajni ljubosumnost i. — je rekla, komaj obvladujoča svoje ogorčenje. — To je resnica. -— To je vendar nemogoče. — je odvrnila, kot da ne razume. — Ti je mogoče. Vaš stari stric mi je pokazal namreč slike ec-1» družine Fric Losova. — Ko je pa je dobil Herbert Losov te slike? — Od Frica Losova samega. Na njegovo željo jih je poslal. — O tem ne vem ničesar. y — Vaš stari stric najbrž ni hotel govoriti o tem. da je bil v tesni pismeni zvezi s vojimi ameriškimi sorodniki, ker je obstajalo napeto razmerje med vašim gospodom očetom in stricem. Iz tega razloga tudi ni hotel, da bi jaz takrat govoril o tem. Vaš stari stric je stl v tesnih stikih z ameriškimi sorodniki, kar je tudi razvidno iz je so jih nato naložili na vozove in njegovega testamenta. jih prepeljali v ptujsko bolnico. Bilo je pravo zadoščenje za barona Lindecka, da je mogel povedati vse to G it i. Njen obraz je dobil nepopisno sovražen izraz. — O. to je zelo zanimivo. orožnikom sc je z velikim trudom posrečilo vzpostaviti red. Na bojišču je obležalo okrog 1 •"» PRAKTIČNA POKORA V nekem kraju na Poljskem je leta ITfKi o Veliki noči endotni župnik težko obolel. Na Vel. pon-dcljek se je raznesla govorica, da fantov s težkimi ranami. Sredi s je umrl. Dvajset nepridipravov se krvjo oškropljene sobe je obležal neki posestniški sin v mlaki krvi mrtev. Na levi strani je imel široko zevajočo rano. Zaboden je bil naravnost v srce ter je moral biti pri priči mrtev. Orožniki so imeli polne roke tlela, predno so vse ranjence vsaj za silo obvezali, lvmet- Naslednjega dne pa so orožniki začeli loviti glavne razgrajače. — Zaprli so jih šest ter jih odvedli v resnici skrajno zanimivo! Sedaj Jv zapore okrožnega sodišča v Masi seveda lahko razlagam več kot čudni testament strica Herberts, j oborit. Iz Ptuja je dospela sodna Na vsak način so ga vsakovrstne priliznjenosti napotile k temu ko-.komisija. Dasi so taki gospodje že je rekla s tresočim se glasom. vstopu v sobo kar prestrašili. Kaj takega še niso videli. Tla je pokrivala nad dva centimetra debe- raku. "Baron Lindeek se je ozrl s sarkastičnim usmevom v obraz Gite, ki je bil spačen od jeze. a ni rekel ničesar. Gita se je ugriznila v ustnieo. — Na vsak način je sfal stric Herbert pod upi i vow. Le na ta i.ačin si morem pojasniti, zakaj je izpadel njegov testament toliko v prid Amerikaneem. — Gotovo radi te^a ker je smatral to za najboljše in najpravii-i.Oj še. Vaš gosjK.tl stari stric je ljubil pravico nad vse. Gita se je hudobno ozrla vanj. — Ali smatrate za pravično, da je stric Herbert skoro popolnoma prezrl mojega očeta ter dal njegovemu bratu na tak način prednost * — Milostna gospodična, o tem ne morem jaz soditi. Jaz ne vem, kaj je napotilo vašega starega strica, da je testiral tako kot je storil. V splošnem pa sva zašla v zelo kočljiv pogovor, o katerem bi ne razpravljal rad še nadalje. Boljše je. da govoriva o drugi stvareh. Ali je vaš gospod brat že prišel? A'ceraj sem čul, da bo prišel za da\j časa domov. Gita se je z velikim naporom pomirila. Ljubo jI je bilo, da je spravil Lindeek pogovor na njenega brata. la strjena kri, vse stene in vsa o-prava pa je bila oškropljena s krvjo. pohištvo je bilo dobesedno raz-I bi to. Ljudstvo je skrajno razburjeno in zahteva, naj se krivci najstrožje kaznujejo. Take podivjanosti po vojni menda sploh še ni zabeležila naša sodna kronika. * V Skoplju se je odigrala krvava ljubavna tragedija. Tamošnji okrožni kaplar Blagoje Stankovič je imel razmerje z 181etno Deno Nikoličevo. Bil je ž njo že dva meseca zaročen-in je bil stalen gost v hiši njene matere. Nekega večera te dni je mati odpotovala k V Frankfurtu se je odigral te dni nenavaden boj. V dolgi vrsti je stalo 22 slonov. Nekoliko metrov od njih je .stal avtomobil, v katerem potuje 201etni povodni konj Edip. Voz je opremljen z vsem modernim koiufortom: z zračno kurjavo, kopel jo in vsemi Ostalimi modernimi pridobitvami, ki so pot robne za v najboljši družbi potujočega povodnega konja. Ko se je vračal Edip, zaJovoljen, da je .storil svojo dolžnost, iz ina-neže je ošinil s pogledom, predno je zlezel v svoj voz, .slone v njihovem hlevu. Nonadoma. .se ga je polastila nepopisna joza, zvite oči mi mu postale rdeče kut kri in brez vojne napovedi .sc je vrgel z vso \ silo na svoje kolege, ki ;>o dotlej mirno mahali z ropi. Sloni .so jeli rjuti, da bi človek kmalu oglušii. Srdito so stresali verige, da bi .sc .strgali in vrgli na predrznega napadalca. Velikanska in pretepaška samica Koza ga je udarila z rilcem s tako silo, da je zletelo poJrugo tono težko teb razbijatnega Edipa ob bližnji tram. da jc kar počilo. Človek bi se bil vsled takega udarca kar "razmastii". Edip jc samo Spodrsnil, vendar pa jo je od k uril urnih korakov iz bližine gigant in je ter se zakadil proti trem manjšim in slabejšim slonom. V manj ket dveh minutah je prihitelo nad IGO uslužbencev, da bi besnega K li i -pa ukrtoilj. Edip se ni za nobenega od njih niti zmenil. Slonil so se branili .s .silnimi udarci z rilci in strahovitnimi brcami zoper besne ugrize kratkonogega' debelo k o že a. vendar ga pa niso mogli potolči. Čez kakih 20 minut se je posrečilo ravnatelje vem u sinu. da je vrgel povodnemu konju okrog gon-ea lasso in kmalu je imel Epid zvezane tudi noge in vrat s celim tucatoni latssov. Nato je trajalo zopet kak četrt ure, predno se jc posrečilo skupnemu naporu celokupnega personala. tla so potegnili svojeglavea v njegov, kanih 15 metrov oddaljeni avtomobil. Ko so mu odvezali spone, je hitel takoj v kopel, kjer se je okrepčal od napornega l>oja z mrzlo vodo. S svojimi zobmi je prizadejal trem slonom deloma do 50em dolge, precej globoke rane. Toda k sreči imajo sloni precej debelo kožo. tako tla do ostale njihove kosti in občutljivejši deli telesa sploh popolnoma nepoškodovani. Dočim jc Edip takoj po obedu mirno zaspal, je vladalo v hlevu slonov še več ur radi napada orjaškega no-rodneža veliko razburjenje. S. januarja: Berengarla. Cherbourg; »anea. Havre; Bremen, Cherbourg. Bremen. 12 januarja: Pres. Hard-ng. Cherbourg. Bremen. 15. januarja: Pari«, Havre; Aqultalila, Cberbou.ru 22. januarja: Homeric, Cherbourg: Republic. Cherbourg. Bremen; Stuttgart. Cherbourg, Bremen. XS. januarja: Prea. Wllaon. Trat 27. januarja: .- RochunlKau, H>vr*; TtiurlDfU ' Hamburg. •» januarja: Majeatir. Cherbourg; Franca. Rm re; Muenchen, Cherbourg, Bremen. 3. februarja: feutwliland. Cherbourg, Hamburg. 4. februarji* Atjuitaii® i. Cherbourg. 5. februar'a: 1'a.ris, ll.ivr«. 9. februi> la. T"re!». Roosevelt, Cherbourg', Bremen. 12. februaria: Olympic. Cherbourg; Bremen. C!:er-bourjr. Bremen. 17. februarja; De ::ras*.;, 11. bourp. Hamburg. 19. februarja: FraIlavr»*: ftec Washing- ton, t'lierbourg, Brenic*.. 21. fc'.jruarja: Ala; retania. Cherbourg. 22. frQruarja: Iver! n. ClierUoi'rg. lirt-:n< n. 23. februarja: Republic, Cherbuirp. Uniuou. 24 februarja: Westphalia. Hamburg. 26. februarja: Paris, Havre; I.evrithan. Clie** bourg; Aquitania, Cherbourg. Ilara- Muenchea, Hamburg, Chcr- 1. marca: Martha. Washington. Tr?t 2. mraca: I'r^-a. Harding. Cherbourg. Bremen. 3. marca: Albeit Baihn, Cherbourg, burg. 5. marca: uljuipe, Cberlw>urg; Cbt-rbourg. Bremen. 9L marca: I'rey, Boose vc-lt. Cherbourg^ Bremen. * . _ 10, marca: r.w-lia:iiLtMU, Havre; Tliuriiigla. Hamburg. 12. marca; Beiengarla. Cherbourg; France. Havre; Stuttgart, Cherbourg, Bra- men. 17. marca: I>eiii»vhtaiid, Cherbourg. Hamburg-. 18. marca: A'luiuuia, Cherbourg. 19. myrca: I,«*viathan. Cli«-rlKjurg; Bremen, Cherbourg. Bremen. 22 marca: Columbus. Cherbourg, Bremen. 23. marca: I-a Savoi*. Havre. Oe-.rge Washington, Cherbourg. IVejpvH. 24. marca: Cleveland. Ha tu burg 25. marca: J*r«-s Wilson, Trst. 26. marca: t »lymii «•. Cherbourg. f"!ir rl*njr«l. Bremen. Republic. 30. marca: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen. 31 marca: ^uffrrn. Havre: ll.iml>urg Ch««r-bourg, Hamburg; l;e»-!Jajdaše izdali. Xato se je vaški sod zbral skupaj, katerega elan je bil tudi sedaj ozdraveli župnik. Ta je stavil predlog, ki je bil tudi sprejet in takoj drugi dan izpeljan. Določeno uro je vaški pastir dal znamenje z rogom, nakar so vsi uzmoviei morali z ukradenim blagom na dan. Ko so bili že vs^ na trgu zbrani, se je formiral iz-prevod. kakršen je bil pae gotovo edini svoje vrste. V vrsto so se namree vstopili vsi tatovi, z blagom na rami. katerega so ukradli. Eden je nosil kravjo kožo. drugi plug, tretji zopet verige in vrvi itd., največ jih je pa bilo obloženih z vrečami žita. V tem izprevo-du. kateremu na eela je korakal vaški pastir, so šli pa tudi krepki možje, oboroženi s težkimi bati, s katerimi so bili pripravljeni "onemoglim" tatovom "pomagati", ako bi bili ti opešali. Sprevod se je pomikal med splošnim zasmehovanjem skozi vso vas do župnišea. kjer so morali mimo župnika defi-lirati. Tu je moral vsak svoj plen položiti na dotieno mesto, kjer ga je dobil. V ondotnem kraju so bile Kje se nahaja moj brat FRAXCK ZAKRA JŠEK. podomaec Andrejev iz Strniee. Pred leti je bil v Cleveland, O. Prosim rojake, ee kdo kaj ve o njem, da ni poroča, ali naj se sani oglasi. Jaz bi rada vedela, kaj naj se stori s zapuščino po sta riši!.. Josipina Zakrajšek, Stmica št v. 2, pošta Nova vas pri Rakeku, Jugoslavija, ali Franccs Mila-vec, 586 E. 252. St., Cleveland, Ohio. (Gx 4—10* samo Sest dni preko Z OGROMNIMI PABNIEX NA OLJI PARIS 15. JANUARJA; - 5. FEBR. FRANCE 29. jan. — 19. febr. HAVRE — PARIŠKO RRI8TANI*tE ' Kabina tretjega razreda z umivalniki in toko£o vod* sa 1. 4 ali 0 oaab. Francoska kuhinja in pijafia. 19 STATE STREET NEW YORK mmmmm^m^^^^m^—m ALI LOKALNI AGENTJK ~ ^-NAJCENEJŠA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSUUCH^ DIREKTNA SMER POTOVANJA Kratka železniika vožnja -do doma po zmerni ceni. Odpiutje proti Trstu in Oubrovnlku: MARTHA WASHINGTON 7. JANUARJA — 1. MARCA PRESIDENTS WILSON 25. JANUARJA — 22. MARCA VpraSajte za cene tn prostore v bližnji afentun. PHELPS BROS., 2 West St, N. V. Ičcem svojega brata JOSIPA CIMPRITZ. Pred leti jc bil tu v Brooklvnu iu poteni pa ne-znanokam odšel. Prosim rojake. če kdo kaj ve, da mi javi, ali naj se sam oglasi. — John Cimpritz, 134 Irwing Ave., Brooklyn, N. Y. (2x5.fi) ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Information Serviee v New Yorku je izdals priročno knjižico, ki je namenje na onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebuje nakratko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 eentov V zalogi jo ima knjigarna Olas Naroda, 82 Cortlandt Street. New j York City. >n-. ~ ^P jutri- W bilo, gospod baron, če bi pridno svojim sorodnikom. Stankovič jo tatviue po tem dogodku redkost. Kje je moj oče PItIMOZ BER XARD VOZEL, rojen nekje v okoliei Zagorja. Po poroki z mojo materjo Marijo Sadar je bival nekje v Essen an tier Ruhr. Altendorf v Nemčiji. Mati je bila doma iz Dolenjskega in tudi tam umrla leta 1904. Takrat sem bila jaz stara 3 leta. Oče je bival v Ameriki, odkoder se ni j več javil po materni smrti. On je bil rudar po poklicu. Vsi dokumenti od očeta so neznano-kam izginili. Zato prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem. da mi javi. če je pa še živ. naj se sam oglasi svoji hčeri. Mary Vozel, "Pntnik", Dunajska cesta 1 b, Ljubljana, Jugoslavija. ("2x5.6 DOMAČA ZDRAVILA V zaloffl imam Jedilne dlSava, Knajpovo Ječmenovo kavo In Ira-portiran*. domača, zdravil«., katera priporoča mgr. Knajp v knjigi — domaČi zdravnik PUH« po bresplaSni cenik, ▼ katerem je nakratko popisana vaaka rastlina za kaj m rabi. V ceniku bodete naill ie mnogo drugih koristnih stvari. Math. P e s d i r Box 772, City Hetl Sta. New York, N. V. -rr. -n—r ADVERTISE in GLAS NARODA Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi 'Gl a s n aro Pozor čitateljl Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda**. S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naro3a\ Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor j« namenjen potovati stari kraj. je potrebno, da je poo-fen o potu lb llstlb, prtljagi In dragih stvareh. Vsled naše dolgoletne Izkušnje Vam ml samoremo datS najboljša, pojasnila In priporočamo, redno le prvovrstne brropemlke. Tudi nedrZavIJanl camorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenji, all permit la Wash i o trt ona. bodisi za eno leto tli 0 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem in to naravnost v Washington, D. C. na genera lega naselnl-ffkega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo SI. julij«, 1121 se nikomur več ne poSlje permit po poŠti, ampak ga mora Iti Iskati vsak posllee osebno, bodisi v najbllinji naselnl-Skl urad ali pa ga dobi v New Toka pred od potovanjem, kakor kedo ▼ proSnji zaprosi. Kdor potuje vea bres dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce Iz starega kraja« Kdor Seli dobiti sorodnik« ali svojce is starega kraja, naj nam prej pi5e za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuSčenlb v tem letu 870 priseljencev, toda polovica te kvote je določena ea amerlgks državljane, ki žele dobiti sem rtarlSe la otroke od 18. do 21. leta In pa m poljedelske delavca. AmeriSki džavljanl pa aamorejo dobiti sem lene in otroke do 18. lota bres da bi Ml! Itetl ▼ kvoto, potrebno pa je delati proBnjo ▼ Washington. Predno podvsamete kaki korak, pliite FRANK SAKSER STATE BANE ss coimjkNDx nu NEW -tn 'Aii^iu-*^.. M