ornimi PRIJATELJ—
== POUČNO ZABAVNILIST ZA SLOVENSKE DRUŽINE.
Izhaja dvakrat mesečno in sicer vsak drugi In c trti petek )( D piše, naročnino, oglase in rek anncijo je pošiijati pod v mesecu.	/0\ naslovom: Uredništvo (o/ir ma uprava) rDruž. Prijatelja" v
Naročnina je za vse leto 3 krone, za pol leta 1 krono fto stot. 'O'	Trstu, ulic:i S. Francesco ši. 15, I. n
i^) Posamezne številke po tobakarnah stanejo 10 st ,tink.	H	Poštno - hranilni-nega računa štev. 04.130.
SKRB ZA MLADINO.
Pastirski list trž.-koprskeg i škofa o krščanski vzgoji mlidine. (Zvršetek).
Zato čuvajte, preljubi v Gospodu, da vam ne vseje sovražnik plevela med pšenico. Urite se od sovražnikov neprestano delati, in navidezni neuspeli vas ne sme zadržati, da nadaljujete skupno delo za obrambo. Obramba se mora ravnati pa napadih. Ako ustanovljajo nasprotniki krščanske uzgoje svoja društva, stavite tudi vi njim nasproti svoja društva. Ako se oni poslužijo tiska, temveč se morate tudi vi poslužiti bska, da zanesete med uboge zapeljance svitlobo. A o oni žrtvujejo čgs in denar toliko več storite tudi vi, preljubi v Gospodu, posebno oni izmed vas, ki so od Boga sprejeli več časnega imetja. Darovi, ki jih prinašamo za katoliško stvar prinesejo neminljivo pla čilo ; nikar ne dajte se odvračati od stra u pred ljudmi.
Nigdar ne izgubite zaupanje v Boga. V tem zaupanju je že moč za delo .V z upanju na Boga izvrševali bomo junaška dela, in on bo pokončal naše so ražnike* (Pr. 107, 14) Naj velja tudi za nas, kar beremo tako tolažilnega v knjigi Ezdrovi: „Ob času svoje bridkosti so klicali k Teb;, o Gospod, in Ti si jih uslišal v nebesili in po svojem velikem usmiljenju poslal si jim rešitelja. (II. Ezdr. 9, 27.) Orožje molitve lahko rabi vsakdo, ki ima kaj dobre volje, zlasti oni, ki ne morejo vedno javno delovati, da vsaj tako, kol -kor je v njihovej moči, pripomorejo za javni bla-t>°r, posebno žene in matere. Iz molkve bodo zajemale moč in pogum da pripravijo svoje može, brate in sinove, da se z vso močjo zauzamejo za versko-nravno uzgojo mladine. Da, molite, da se najdejo mej posvet imi ljudmi možje pravi in neustrašen , ki naj visoko drže in branijo zastavo krščanstva in sami izvolite si „te r<šitelje“.
Dolžnost skrbeti za uzgojo po katoliških načelih Uuja, pt najprej, dokler se mladina razvija. O o očetovo in materino, botrovo in oskrbnikovo mora bdeti tudi nad odraslimi mladeniči iti dekleti in to je tem potrebnejše, čim nov rnejša so ta leta za mladino. O da bi bila vsaka krščanska družin1 podoba sv. družine Jezusa Marije in Jožefa! Da bi mogli vsi krščanski stariši reči o svo jih otrocih, kar je pisano o 12-letnem Jezusu v evangeliju: „vrnil se je s stariši nazaj ter jim je bil pokoren in je rastel na modrosti in starosti in milosti pred Bogom in ljudmi." To je kratka zgodovina življenja Jezusovega od njegoyoga dvanajstega do tridesetega leta starosti Jezus, pokoren svojini starišem, raste kakor na starosti takd^ffa modrosti in milosti! Tu vidite vzor riaflaljne uzgoje do moške dobe.
Preljubi verniki, katoliški očetje in matere, obrača j: e vedno svojo pozornost na odrasle otroke. Oni imajo po zapove li božji dolžnost spoštovali očeta in mater, tudi ko ste postarali, in vi imate vedno dolžnost na nje paziti kot pravi očetje in skrbne matere. Otroci imajo dolžnost ubogati; vi pa, stariši storite jim to dolžnost prijetno tako da, kakor rastejo na starosti, se utrjujejo tudi v spodobnem in krščanskem življenju.
Seveda želja po prostosti se hoče posebno v tej starosti uveljaviti. Ako pa stariši in delodajalci ne izvršujejo pri tej mladini svojih uzgo-jevalnih dolžnosti, tedaj pridrvi le pogostokrat, nesreča med celo družino. Zato poglejte večkrat v kakšni družbi je vaš sin ali hči. Ne dopuščajte, da pristopajo veri sovražnim društvom, da obiskujejo družbe iti hiše, kjer se izpodkopava ne-do žuost, spodobnost in zmernost. Dandanes gredo zlasti mestni prebivalci in delavci za tem, da pod kritiko stanovske družitve (organizacije) mladi naraščaj odtujilo veri, da celo silijo jih v brez-verstvo s tem, Ha jim p ele spraviti jih ob zaslužek. Oni ki to delajo, so nevarni in ob enem
Prihodnja številka izide 22. marca.
«
nespametni ljudje. .Kdor z modrimi občuje, postane mo ler, prijatelj neumnežev pa postane njim enak." (Prov. XIII, 20.) »Kdor za smolo prime, se osmoli, kdor občuje z ošabnežem, bo tudi sam ošaben" (Sir. 'XIII 1.) Tu treba, da skrbe stariši da se odrasli otroci izogibajo takim društvom.
Vnemarnost starišev, ki dovoljuje odrasli mladini preveč prostosti, je uzrok toliko zla in nenravnosti in samoumorov v nadh časih in uzrok večnega pogubljenja toliko mladih ljudi. ,.Vi oče-t e — pravi apostol — ne jezite svojih otrok, ampak i z:ojite jih v nauku in strahu Gospodovem*. (Efež. VI 4) Da, tako ojstra je zapoved, da je njeno zanemarjenje enako neveri, kakor uči isti apostol: .Oe kdo ne skrbi za svoje posebno domače ljudi, je zatajil vero in je hujši kakor pagan/ (1 Rim. V. 8.)
Novi perzijski šah s svojimi sinčki.
Predragi v Gospodu! razumite važnost krščanske uzgoje, pa vam bode lahko jasno, da je od krščanske uzgoje odvisna tolažba in zadovoljnost mladih in starih ljudi. 1’ritožuješ i- e — pravi sv. Janez Zlatoust — radi razuzdanosti svojega sina? Privaditi bi a bil moral voditi in zdraviti njegove dušne bolezni Ko je bilo laž e njivo njegovega srca obdelovati, takrat si moral pornvati trnje in strasti tvojih otrok ne bile bi usled tvoje nemarnosti zrastle velike, da se ne dajo več ukrotiti. Slednjič, mislite še na svoji smrtni postelji. Kolika odgovornost vas čaka, ko bodete črez malo trenotkov dajali račun Bogu za duše, ki jih je on vam v skrb isročil! Ako bodete mogli takrat reči: 'se katere si mi izročil, 'sem ohranil v pravi veri in na potu krščanskega živ-
Ijenja, kolika tolažba bode polnila vaše srce v tistem trenotku!
♦
* *
Predragi verniki in katoli-ki družinski očetje ! Imejte vedno pred očmi podobo sv. Družine in poskrbite za dobro uzgojo otrok z besedo in uzgledom. Zato bodite svesti v izpolnovanju dolžnosti do Boga in do ljudi; izpolnujte enako tudi cerkvene zapovedi posebno ob postnem in velikonoo mm času ter sledite navodilom sv. Očeta papeža, če tudi zahteva to nekoliko samozataje-vanja. Blagoslov kot sad pokorščine bo storil ta dar prav zasluživen. Glejte, da s svojimi domačini vred izpolnujete dolžnost posvečevanja nedelj in praznikov; skrbite, da prihajajo vaši otroci k šolskim ma-am ter se udeležijo drugih verskih vaj. Poslušajte besedo božjo v pridigah in I rščan-skem nauku, doma pa ue zabite vsakdanje molitve. Če to storite, posvečene bodo vaše družine po resnično krščanskem življenju, kletvina in skru-nenje imena božjega, prepir in sovraštvo ne bodejo motili miru v družini in resnična ljubezen do bližnjega bo zabranila, da se nikomu ne bo godila škoda na časti iu nravnosti, na dobrem imenu in premoženji).
Ti so sadovi dobre uzgoje, ki pa nikakor ne zadržujejo napredka v vednostih in spretnostih, ampak ga le pospešujejo; o tako uzgojeni mladini se po pravici lahko reče, da raste kakor na starosti tako na modrosti in milosti p ed Bogom in pred ljudmi. Zato pa bodi vaš resen sklep : „Da Gospodu našemu Boga hočemo služiti in njegovim zapovedim se pokoriti. (Joz. 24, 24.)
Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi z vami vsemi. Amen.
Trst, prvo nedeljo po ra^glašenju G spodo vem 1907.
NA RODNI GRUDI.
(Povest iz nedavnih časov. — Spisal Fr. Ks. Steržaj.)
IV.
(Dalje).
,Lina“, je poklical Anton iznova. Videlo se mn je, da ga je žalila tu njena malomarnost. Pogledal je okoli, če je kdo v bližini, in ko ni nikogar opazil, je stopil k nji.
■ »Kaj pa bi rad?-1, ga je vprašala in jezno nagrbančila ustni.
.Zakaj pa si jezna ?•*
nZakaj ? — Zakaj ga je oponašala Lina. ,To si pa radoveden !"
"Vidiš, pr-^j nisi nikdar šla mimo mene, da ne- bi kaj goVorila; Odkar pa si š'a v meslo, si vsa drugačna".
Antona je to njeno ra'nanje bolelo. In vendar ni vedel v čem je zaslužil to. Delal je trdo, ona pa je bila v mestu. Delal je na polju s krepko voljo in mlado nado v srcu hodil za plugom. Ta mlada nada mu je dajala moč, da je trpel kakor živina in delal za se in za o5eta, ki je zapravljal. Sedaj pa je prišla ona in mu hotela iztrgati zadnji up iz srca. Sedaj je prišlo nekaj vmes in grozilo pretrgati vse. Že dolgo je čakal prilike, da popraša Lino, kako in kaj, a vedno se mu je izogibala. In danes je prišla, Anton pa je čutil, da je zanj odločilna.
.Veš kaj, Anton, nisem prišla semkaj, da bi posluša’a tvoje prazne marnje«. i In vstane ter se odpravlja, da gre v hišo.
Anton pa ji zastopi pot. Čelo se mu nagu-banči lica mu zagore.
„Lina!* Tako nekam zapovedovalno za kliče, da nehote obstane. ,. Praznje marnje, praviš. Meni je to resnica. Poslušaj, ti si vedela takrat, da imam resne misli, da je doma treba gospodinje. Očeta sta bila zadovoljna in ti tudi — A sedaj! — Govoril je vedno tišje. —. .Povej no, reci, da sva še tako prijatelja kakor prej. Lej, res, da sem kmečki človek, a verjemi mi, vse, vse bi storil zate. Delal bi kakor živina, delal z veseljem samo da bi tebi treba ne bilo. — Lina — !*
A ta je odhajala ponosnih korakov mimo njega v hišo.
Anton je ostal sam pod orehom, sam, brez onega upanja, ki ga je dosedaj izpodbujalo pri delu, hodilo ž njim in ga vedno spremljalo. Sam je ostal in čakal, da se vrne, da mu pove, da mu samo nagaja — a zaman! Line ni bilo nazaj* Potem pa je trudnih korakov odhajal proti domu* Na vasi pa so ga dobili tovariši, ki so ravno prihajali od Petrona in glasno prepevali.
.Anton, pojdi z nami P‘
In Anton, ki dosedaj ni nikdar skupno popival v nedeljo popoludne. se je oprijel drugih, in glasno pojoč so šli mimo hiše.
Tam pri oknu pa je slonela Lina in gledala za njim. In hudo ji je bilo, ko je videla, da je šel mimo, ne da bi se bil ozrl v okno kar je storil doslej vedno. A tolažila jo je misel, da ona ni za kmečko hišo, ampak za brezdelno, gosposko življenje.
»Prav je tako*, — si je dejala in malomarno gledala skozi okno.
Zunaj pa je sijalo solnce v vsi krasoti nedeljskega popoldneva. In nji ta svetloba, ta nedeljski mir in krasota zunaj nista ugajali, nista se vjemali z njeno notranjostjo; zdelo se ji je, kakor bi ji nekaj očitalo, da ni ravnala prav. — Obrnila se je od okna in brala.
Muhe okoli nje pa so brenčale enakomerno, uspavajoče. Ura na steni je dolgočasno tiktakala.
Zunaj pa je vladalo nedeljsko popoldne v vsi svoji krasoti — — —.
V.
Bilo je mesec dni kasneje rano zjutraj.
Kelin je prikolovratil pijan domov ravno tedaj, ko je odprl Janez vrata. Z izbuljenimi, krvavimi očmi je gledal oče sina. Daši pijan, je vendar opazil Janezov bolesten izraz na obrazu in videl, kako se je naglo obrnil strani, da bi ne videl očeta.
.Oho — mhm — Kaj me gledaš?* je vpraševal oče s prepirljivim gl-som. A Janez je bil že zginil pri vratih. Ne, ni mogel videti svojega očeta v takem stanju. Njegov oče je bil, in dasi veleva četrta božja zapoved, naj spoštuje svoje stariše, vendar se ga je lotevalo neko čustvo, kakor neko zaničevanje, če ga je videl v takem stanju. In otresal se je takih misli. On je imel v sebi nrav zdravega, pridnega človeka, ki se mu studi vsaka brezdelnost in pohajanje. Da pa je ta očetova brezdelica draga, to je čutil on, ki je delal, ki se je mučil in ki je porabljal pri delu vso svojo, mlado moč, to je videl ko je vedno bolj in bolj izginjal trdo pridelani denar po očetovem grlu. Skušal je očeta opravičevati, da ni sam vzrok, da ga drugi zapeljujejo. Dobro jih je poznal zlasti Toničarja, ki se je oprijemal njegovega očeta, kakor klop in mu izsesaval denar iz žepa z igro,"z laskanjem in pijačo. In kadar se je v takih tre-notkih domišljal teh brezdelnih, lenih ljudi, ki ho • dijo po svetu, da kradejo Bogu čas, tedaj se ga je lotevala jeza, in da bi mu tedaj prišel naproti eden izmed njih, bi ga bil otolkel. — Da ima mnogo dela, to ga ni vznemirjalo, to ga ni jezilo. Saj je zato ustvarjen, da je v trudu in potu svojega obraza svoj kruh, a da so na svetu ljudje, ki jedo svoj kruh v lehkomišljenosti, v nepoš'e-nosti, v izrabljanju drugih in mnogokrat boljše od drugih — to, to ga je jezilo. O da bi bil on gospodar v deželi, zaprl bi take ljudi, dajal jim najtežje delo, malo jedi — — —
»Ha, ha«, zasrneja se je Janez pri tem razmišljanju. »Kako daleč si že prišel. Že gospodariš nad drugimi", reče naposled polglasno z dobro-voljuim izrazom na mladem, zdravem obrazu.
»Si pa že zgodaj dobre volje, Janez*, ga je nagovorila dekla Franca, ki je prihajala krave molst z golido v roki.
»Že tako pride*, se je opravičeval in hitel polagat klajo.
»Na kaj pa s: mislil — ali na Marjetico ?“, ga je podražila dekla in pogledala po strani.
Janez je talino zardel. Mislil jo. da nihče ne ve, da včasih rad postrani pogleda za pridnim dekletom.
„0 ne — ravno jezil sem se nad lenimi postopači, ki človeka spravi,ajo ob denar, ob dobro voljo in veselje do dela. Ta sem si mislil, kako bi jih kaznoval če bi bil gospodar v deželi —«.
,.ln to ti je bilo tako všeč?1'
, Ne ravno to, pač pa to, kakšne neumne misli V' asih prikolovratijo človeku na um“.
In molče sta zopet, opravljala vsak svoje delo. Kar naenkrat pa je Janez obslal in poskušal proti konjskemu hlevu. Potem pa je odprl vrata, pobral kamen in ga zagnal na nadhlevna vrata	(Pride še).
Z KITAJSKEGA MISIJONA
(Po izvirnih porotilih priob. — F. H. Pamot r.)
Soilolino itanje m?j i;a — Žetev vMa, flelavcev malo -Ceu še reia?
Na kitajski inisjon je lahko šv. Cerkev danes najbolj ponosna. Tako lepo še razvija, da ji mora biti res v tolažbo v teh težkih urah, ko jop zapuščajo in preganjajo otrooi, ki so največ okušali njene materine ljubezni.	<
. Rajni papež Le,on X.jlI. je . razdelil cerkev ria Kitajskem. v	v^čji^;>kupin, katere imajo
gotovo število' apostoljskih vikarijatov (škofij).
Vseh skupaj je sedaj 39, različnih, tako po razsež nostni, kakor po številu vernih. Oskrbujejo jih pred vsem razni redovi in nekatere druge mi-sjonske družbe, poleg precejšnjega števila domačinov. Kristjanov je do 800.000 in kakih ipo.ooo katehumenov t. j. onih, ki se pripravljajo za sva krst. Nekaj nad 20,000 jih pride povprečno na eno. Koliko imamo pri nas dekanij, ki jih glede tega presegajo ! A pomisliti moramo, da so tam razmere vse druge. Mi-jonarji nimajo svojih ovčic lepo skupaj., da bi imeli do, najbolj oddaljenih komaj eno uro. Raztresene so daleč na okoli. Tako ima ta ali oni le par sto duš pod seboj, pa je po razsežnosti njegov delokrog tako velik, ko nekatere naše škofije. Vsaka š' ofija pa ima več ali manj teh misjonskih župnij. Potem si lahko mislite, da morajo biti te škofije po ozemlju zelo prostrane. Ko bi bili vsi kristjani, bi jih štele na miljone, Škofija vshodni Hupe, kjer deluje naš misjonar, ima nekaj nad 21200 kristjanov; paganov pa še 16 miljonov. Toliko ljudi nekaj prostora potrebuje, naj bodo še tako gosto naseljeni. Enako razmerje je tudi v ostalih škofijah.
Številke menda dosti jasno govore, kal o ogromna je še žetev. Ako primerjamo število kristjanov s Številom paganov in pogledamo ob enem zgodovino kitajskega misjona, se nam bo vspeh zdel preneznaten. Tu 450 miljonov, tam 800 tisoč. In to je vspeh najmanj šestih stoletij. Toda ne smemo toliko gledati na množino let, ko na to, kaka so bila. To so bila viharna leta. >jih zgodovina je pisana s obilno krvjo, solzami in po toni. Kitajska tla so zadosti pognojena, zadosti sposobna, da sprejmejo v se nežno evangeljsko seme, ki ima roditi bogate sadove. Da se bo pa to zgodilo, je treba zadostnega števila sejavcev, treba je gorečih misjonarjev. Teh zelo primanjkuje. Komaj se mašijo luknje, ki jih tudi tu dela neizprosna smrt, ali še celo ne. Kako sl* naj potem usta navijajo nove misjonske postaje, če ni nikogar, li hi jih vodil. Res je do 1300 moči; okrog 800 evropejskih in 300 domačih, a to je že sedaj premalo. Smemo li upati, da se bo v prihodnje število pomnožilo? Kakor razmere kažejo težko. Redovi, ki so glavna opora misjonov, ,še doma nimajo zadosti udov. Moderni brezverski in skoz iu skoz nezdrav duh že zgodaj pstrupi mlada srca, da izgube smisel za tak vzvišen cjlj, Pre potrebno je tedaj, da; prpsitpp nebeškega Očeta, naj pošlje delavcev v, svoj vinograd, da se bo moglo delo, ki tako lepo vspeva, plodonosnp na-
/r	' ' ^	" ""	---------------------' :-----------------
Lastovke „SnIaitgana“. Njihova gnezda so okusna a draga jed (S KJ
daljevati. — Na tem mestu se mora s častjo omeniti tudi gorečnost ženskih kongregacij. Nekdaj je bilo težavno misjonsko delo z malimi izjemami le možka reč. In človek bi mislil, da je žemka narava sploh preslaba in nezmožna za kaj tacega. Danes nam brez števila zgledov nasprotno spričuje. V vseh misjonih, med še tako divjimi narodi, vidimo te junakinje krščanske ljubezni, delati za blagor v temi in smrtni senci tavajočih rodov. Kar jim narava ni dala srčnosti, jim jo je dala ljubezen. Tudi zgodovina kitajske cerkve, jih bo morala vsikdar s častjo in priznanjem omenjati. Za marsikako delo so že po naravi bolj sposobne, ko možki. Za strežbo v bolnišnicah so kakor nalašč. In kdo bi skrbel za najdenčke, katerih je zlasti na Kitajskem mnogo, če bi njih ne bilo, ki so jim druge matere, boljše ko lastne, ki jih proč mečejo. Kar so misjonarji za odrastle to so one za otročiče.
Je li to vse, kar se zahteva za vsestranski razvitek in napredek misjona ? Žalibog da ne, morebiti najmanj na Kitajskem. Treba je tudi gmotnih sredstev. Misjonar jih za svojo osebo pač ne potrebuje mnogo. Saj ni zapustil domovine, da bi (sam) obogatil na premoženju, ampak na zasluženju ; da bi obogatil sv. Cerkev z neumrjočimi dušami. In da to doseže, mu jih je treba. Bog v misjonih ne dela vsak dan očitnih čudežev. Pagani niso naenkrat iz Savlov, Pavli. Misjonar jim mora zopet in zopet pridigati, jih učiti z vso potrpežljivostjo, da se jim začne malo svitati. Zato so potrebne šole, katehumenati, za male. odrasle, možke in ženske. - Potrebna je cerkvica, za opravljanje službe božje in drugih pobožnosti. Le na ta način je mogoče gojiti v paganskih srcih duha Kristusovega. Če pri nas izide kak poziv za sodelovanje pri raznih bogo-Ijubnih podjetjih, dobra srca kmalu kaj spravijo skupaj. A na Kitajskem se na ta račun ne more nič začeti. Ljudstvo je splošno ubožno, kakor malokje, samo mnogokrat živo potrebno podpore. Zato se misjonarji za gmotno podporo obračajo vsak v svojo domovino. Srečen, kdor ima bogato in radodarno. Res je, da se vsako leto na bere precej podpor za katoliške misjone. Skupna svota je velika, a koliko pride na posamezne škofije, kojiko na posamezne postaje. In še ti doneski se bodo sedaj zdatno znižali, kar sp se začele na Francozkem objokovanja vredne razmere. Francozka, to se mora priznati, je veliko dala za misjone.
Prositi moramo tedaj, ne samo za goreče roisjonarje, ampak tudi za radodarne podpiratelje.
DOMAČI VASI. STAROGORSKI.
Tam, kjer moja leta mlada, srečno, mirno tekla so, tam mi vedno duša moja, hoče bivati samo.
Bili res so lepi dnevi, ko sem tam se radoval in s sestro v domačem gaji, jagode rdeče bral.
Časi lepi so zbežali, vrnili se nikdar več — sestro so mi pokopali,
Sam sem šel od doma preč.
Bog te živi, vas domača,
Bog te živi, rodni kraj ! Pozdrav tebi, cerkva naša, stari znanci vi nekdaj ....
Tu me vsaki ogleduje, kot posebna bil bi stvar, marsikdo me zlobno psuje .. . vi ljubili me vsikdar !
Čemu ste minili dnevi, čemu odcvetel je maj ? ... Odgovora v tugi nemi čakam, ..njega ni nazaj.
Bog te živi, vas domača,
Bog te živi, rodni kraj, pozdrav tebi, cerkva na^a, stari znanci vi nekdaj! ...
KAJ STORI PIJANČEVANJE!
Slavni slikar Leonardo da Vinci (f 1519) je slikal več let zadnjo večerjo«. Dolgo časa je zaman iskal primeren uzor za Izveličarjev obraz. Nekega dne pa je slučajno zagledal v eni rimski cerkvi pevca, kojega obraz se mu je zdel primeren uzor za Jezusovo lice na sliki. Pevcu mu je bilo ime Peter Bandinelli. Ta se je dal preprositi in je hodil k Leonardu sedet kot uzor, dokler je umelnik srečno svršil Jezusa. Mnogo let je še delal Leonardo da Vinci na sliki. Naslikal je že vse apostole, manjkal mu je samo še Judež Iškarijot. Zopet je hodil mojster sem in tja po Rimu, da bi našel uzor za Judežev obraz. Na vogalu neke ulice je našel konečno razcapanega berača, kojega lice se je zdelo umetniku prav izvrsten uzor za lice nesrečnega izdajalca. Povabi ga v hišo k sebi in se pripravi, da bi slikal Judeža. Kar mu pade čopič iz roke. Ko je namreč umetnik natančneje ogledoval berača, je spoznal v niem istega Petra Bandinelli, ki mu je sedel pred nekaj leti kot uzor, ko je slikal Jezusa.
l;,-J ;
Kako to, da se je lice Petrovo tako spačilo, da je sedaj preds avljalo nesrečnega Judeža, dočim je moglo pred nekaj leti predstavljati po svoji plemeniti lepoti Odrešenikov obraz? — Pijančevanje je to storilo. Peter Bandinelli se je bil vdal pijančevanju, propadal je vedno bolj, postal je pijanec in igralec, dokler ni izgubil dušne in telesne lepote in postal strgan in umazan berač.
Vidite, kaj stori pijančevanje !
NEKAJ ZA SLOV. STARIŠE,
(Po maloruskem.)
JULKA LAŽNJ1VKA.
Julka je bila velika prijateljica Dragice. Vsak dan je bila pri njej. Nedolžna deklica je bila z vsem srcem le pri otročji zabavi. Ni se nikamor ozirala v tujem domu. Njena mati pa je hotela vse vedeti.
Kadarkoli se je vrnila Julka k materi, jo je ta vsakrat mučila s raznovrstnimi vprašanji. Hčerka ni mogla začetkoma čisto nič povedati. No, naposled si je morala kaj izmisliti, samo da zadovolji materi
,V kateri sobi si danes bila Julka?", jo nekoč vpraša mati.
»V drugi*.
.Gotovo si videla tudi Dragičino mater11.
,Da«.
.Kako je bila oblečena?*
.Nisem šla za tem.*
»Čuk neumni, paziti bi bila morala, če je gospa imela platneno ali žametovo obleko*.
»Zdi se mi da platneno«.
„Brus, zarobljeni, zdi se ti, zakaj ne poveš gotovo*.
,.A sedaj se spomnim, da je bila obleka platnena*.
»Je-li je imelo to platno temno dno ?*
,Da, temnasto*.
,So bile na njem velike ali male rožice?*
»Čisto male, majhčene*.
,Ni-li — nič dišalo iz kuhinje ?«
.Kakor da bi pečenko ali zajca cvrli*.
„Gotovo bodo imeli kako gostijo, kaj ti ni Dragica nič povedala ?“
.Ne, vprašala je nisem".
.Ti sr, pravi torek, kadar je tako dišalo, si morala vprašati kaj bo, morda bodo botrinje".
»Tako nekako menda .. .<
»In to bo že drevi?"
.Gotovo." -- '
Julka ni bila nagnjena k laži, toda 1 njena
neprevidna mati jo je s svojim neumnim izpraševanjem vzgojila v lažnjivko.
Tako je bilo v začetku. Pozneje se je Julka po poti domov nazaj grede izmišljala celo vrsto zanimivih laži, da napravi svoji materi veselje. Mati je sedaj le poslušala — laži svoje hčerke.
SV. GERMANA.
Igrokaz v štirih dejanjih in s sklepnim prizorom. — (Prevedeno iz nemškega.)
OSEBE:
Germana, pastirica. — Ana, njena mačeha. — Kata, Mar, eta, Germanini polsestri.— Žefa, Polona, sosedi. — Jerica Nežika, Tončka, Zofka, Lenčka, pastirice.
(Igra se vrši m južnem Francoskem v 16. stoletju.)
(Dalje.)
TRETJE DEJANJE.
Cesta skozi gozd.
Četrti prizor.
Prej nje. Germana.
Ana. Aha, zdaj si mi pa prišla v pest, tiči-ca. Danes neseš težko ; je težek košek, kaj ne?
Germana. Kaj hočete reči mati? Ne razumem vas.
Ana. No, no, veš kaj, tudi jaz ne razumem, kako gre to skupaj : moliti in krast’. Ampak zdi se mi, da take svetnice, kakoršna si ti, to že znajo.
Germana, Mati, jaz da bi bila tatica ?
Ana. Kaj še tajiti hočeš ? Glejte, glejte, kako je predrzna. Še enkrat se mi zlaži, pa te zmlatim. Pokaži, kaj imaš v košarici ?
Germana. Kruh. mati kruh ki sem ga utrgala od ust in eno žemljico ki mi jo je dala naša soseda.
Ana. Seveda, soseda ti jo je dala, lažnjivka! Odpri košarico in pokaži, kaj imaš notri.
Germana, (odpre).
Ana. Daj sem kruh. (Namesto kruha so v košarici cvetlice; Ana odskoči prestrašena in ostane kot nema.)
Germana. Moj Bog I Cvetlice !
Polona. Kaj praviš, cvetlice?
Žefa. (vzame cvetlice iz košarice.) Res frišne rože, frišne rože!
Polona. Germana, kje si nabrala te cvetlice v tem zimskem času ?
Germana. Cvetlic nisem brala jaz nikjer! Meni se tudi čudno zdi, kako so prišle v mojo košarico. Prej sem imela kruh, sedaj pa cvetlice.
Žefa. No Ana, kaj pa molčiš zdaj ? Glej kar si želela to se je zgodilo* Želela si svežih cvetlic
v zimi in glej, sedaj ti jih je pa Germana prinesla, j
Ana. Bog, moj Bog. prosim Vas, pustite me.
Polona. No sedaj boš menda verjela, da dela Bog po Germani, ki jo ti tako zaničuješ, res čudeže!
Ana. Gorje, gorje ; sedaj še le vidim, kako sem bila zaslepljena
Žefa. Res, Ana, zadnji čas je, da spoznaš svojo napako. Sam Bog je moral vzeti Germano v varstvo proti tebi. Spoznaj že enkrat, kak biser hraniš pod svojo streho.
Ana. Gorje, Gorje! Germana, kaj sem storila! Odpusti! Kako slabo sem te sodila, kako kruto sem te žalila !
Germana. Ljuba mati, ne govorite vendar
tako.
Ana. (se oklene njenega vratu.) Ti zlato moje dete ! Moje solze na povejo, kar ne morejo besede. Gorje meni, gorje meni!
Germana. Ali ljuba mati, ne jokajte se vendar.
Ana. Oh, kako ne bi jokala, če se spomnim, kako strogo in krivično sem delala s teboj, moj dragi otrok 1
Germana. To je bilo dobro zame, mati; še zahvalili se vam moram zato. Vaša strogost ni prav nič škodila moji duši.
Ana. Kako si dobra Germana!
Žefa in Polona. Prava svetnica je 1
Peti prizor.
Prejšnje. Marjeta, Kata.
Kata Tatica, tatica.
Marjeta. Mati, ali ste našla pri nji kruh ?
Ana. Tiho ve dve. Germana je angel, da bi bile le tudi ve dve taki.
Marjeta. Kaj je to ?
Kata. Danes pa ne razumem matere.
Žefa. in Polona. Čudež se je zgodil, velik čudež.
Marjeta. Kakšen čudež ? Jaz vas ne razumem.
Kata. (proti Marjeti) Kaj je danes naši materi? Vsa drugačna je.
Ana. Poglejte te cvetlice, in Germana je med njimi najžlahtnejša.
Marjeta. Kje pa ste dobili sedaj v zimi tako lepe cvetlice ?
Kata. Mati, kaj pomeni to, kar pravite, da je Germana najžlahtnejša cvetlica ?
Ana. Potrpita, bodeta že kmalu zvedeli vse.
Žefa. Danes se je potegnil sam Bog za svojega otroka.
Polona. Po teh cvetlicah.
Ana. (Germani.) Danes si zadnjič spala v hlevu, zlati moj angelj.
Germana. Ne, ne mati; še bom spala v hlevu, saj je prijetno.
Ana. Tak angel kot si ti zasluži boljše stanovanje.
Žefa. Kar se je danes zgodilo moramo razglasiti.
Polona. To se bodo čudili ljudje ko jim bomo pripovedovali o čudežu
Marjeta in Kata Povejte nama še enkrat, kaj se je zgodilo ?
Ana. Pojdimo. Vama bom povedala po
cesti.
(odidejo )
(Zagrinjalo pade.)
IDalje prih.)
DOMAČA ŠOLA.
»Človek je potreben uka, dokler kruha» pravi pregovor in pove veliko resnico, da nimamo nikdar dovolj znanja in skušnje. — Tudi odrasli človek in celo starček se vedno še kaj nauči. .Družinski Prijatelj* je kot dober prijatelj slovenskih druž:n objavil že marsikaj poučnega berila. Tudi v bodoče bo svoje naročnike rad učil in sicer bo ob-jevljal svoje dobre nasvete pod gornjim naslovom „Domača šola*. Le berite pridno, pa bote videli, da vam je to res dobra in koristna šo'a, in pa še celo šola doma, tako da vam ni treba trgati ne čevljev ne hlač. da si pridobite kaj potrebnega znanja. Za danes vam postrežem > s tem-le :
Kako se napravi testament ali oporoko ?
1.	Kdo je zmožen napraviti veljaven testament? Osebe, ki še niso stare 14 let, norci in vsi kojim se meša pamet, ne morejo napraviti po postavi veljavnega testament. Mladoletni med 14. in 18 letom starosti mi rejo samo pred sodnijo ali pred n tarjem napraviti veljaven testament. Javno znani zapravljivci, ki so pod varstvom (pod kurateio), smejo delati testament le čez polovico svojega premoženja. Vse druge osebe, ki imajo že 17 let. lahko store postavno veljaven testament.
2.	Kakšen naj bo testament? Samo zakonski mož in žena smeta napraviti oba en skupen sicer pa mora vsak za se delati oporoko. Lahko se napravi testament na sodniji ali pa brez sodnije.
a)	Testament na sodniji. O mladosti smo že rekli, da smejo delati testament samo pred sodnijo ali pred notarjem. Pa tudi za odrasle je to, če ne potrebno, pa vsaj gotovo zelo koristno. Če ima kdo kaj prav posebnega dol-čiti v svojem testamentu, n. pr. izobčiti kakega otroka iz občine
zapustiti kako ustanovo ali razdeliti kako veliko premoženje, je najboke. da gre na sodnijo delat testament, ker ne more priprost človek poznati vseh postav. Testament na sodniji je brezplačen, notarju pa treba plačati takse.
b)	Testament brez sodnije se pa lahko napravi pismeno ali 'ustmeno. Na pisan testament ni treba koleka (Stempel, bollo) Kdor piše svoj testament lastnoročno od začetka db konca in ga tudi lastnoročno podpiše, ne potrebuje nobene pri e. Spodaj naj zapiše tudi kraj, dan, mesec in leto, Oporoka pa, ki ni lastnoročno pisana, mora imeti podpis onega, ki zapušča in še treh prič. Ni pa potreba, da priče znajo, kaj je v testamentu ampak zadostuje, da jim oni, ki zapušča reče. da je tu zapisana njegova poslednja volja Vsaj dve priči morati biti hkratu navzoči : če pa ne zna oni, ki zapušča, podpisati svojega imena, ampak se samo pod k riža mora|0 biti vse tri priče v istem hipu navzoče. Ena priča zapiše poleg križa ime onega, ki zapušča (ime lestatorja). Če ne zna testator brati, morajo biti vse tri priče v istem hipu navzoče. Eden bere, drug pazijo, da prav bere in da nič ne izpusti, potem reče testator, da je to, kar se je prebralo, njegova poslednja volja, nakar se podpišejo vsi trije. Testament se dene v kuverto in se zapečati. Lahko se ga tudi nese na sodnijo, naj ga tam shranijo. — Tudi ustno se lahko na ravi testament pred tremi pričami Testator reče, kaj n-j se zgodi s premoženjem po njegovi smrti, priče pa napišejo, kar so slišale. Najbolje, da napiše o precej, da ne bi kaj pozabile. Če je premoženje majhno, se že lahko napravi testament na ta način ustno, pri večjem premožen u ho pač pametno storili pisan testament.
8. Priče testamenta. Kdo ne spiše lastnoročno testamenta, mora pokl cati tri zmožne priče, ki dobro in osebno poznajo zapustnika in vejo, da ro za priče testamenta naprošene in pričujoče. Za priče testamenta se pokličejo možki, ki so že spolnili 18 let starosti. Nezmožni za priče so tedaj 1) neumni ali blazni, 2) slepci, gluhi, gluhonemi, 3) ki ne razumijo jezika zapustnikovega, 4) mladeniči le mlajši od 18 let, 5) ženske, 6) redovniki, 7) tisti, ki so bili obsojeni zavoljo hudodelstva goljufije, 8) dediči in voliloprejemniki glede deleža ki jim je v testamentu izročen, 9) tisti, ki je dediču ali voliloprejemniku oče, ali zakonski mož, ali brat, ali svak ali plačan služabnik.
Testament mora biti jasno in določeno narejen in ne sme nič obsegati, kar bi bilo nenrav-(hesramno) ali postavam nasprotno. Obsegati'mora'
1) imenuje se ga' dediča, 2) našteje se svoj ime-tek, 3) naštejo se posebna volila. Zapustnik more in' sme v vsakem trenutku svoj testarhent preklicati in vničiti. Kdor napravi pozneje druni testament, je s tnn že uničil prejšnega dašifavno ne pove tega izrečno.	■ !;	1	!
Priče morajo znati pisati in brati, če še dela testament ustno. V pro ivnem slučaju si je treba pomagati s postavnim .zapisnikom.
4. Kedaj naj se stori testament ? Nekateri rnisUjp, da treba delati testament na smrtni postelji ali na stara leta. Ni res in tudi ni previdno 1 Sedgj, ko si zdrav in pri čisti zavesti,, šed'j naredi testament, če imaš le kaj. prermpženja. Če se boš pozneje premislil, boš tako lahko kaj dodal ali pa spremenil. Pa še nekaj ti svetujem: na svojo dušo ne poz bi v testamentu,' in če zapustiš kaj za sv. maše, ukaži naj se te maše opr -vij,o precej po tvoji smrti. To je bolje, kakor da bi ustanovil takozvane obletnice.
Izgled testamenta (lastnoročno pisanega).
Testament.
Ker je smit gotova a negotova njena ura, zato pri popolni zavednosti zapisujem svojo poslednjo ' oljo, ki na velja po moji smrti.
Dušo mojo izročam usmiljenju Božjemu in Materi Božji; svoj imetek, ki obstoji v knjižici slovenske hranilnice v Trstu št. 0000, v kateri je danes naloženih K 950. zapuščam tako-le :
Za glavnega dediča imenujem svojo sestro, ki stanuje v Sežani b. št. 15. Od moje zapuščine naj izplača sledeča volila:
Pogreb naj napravi skromen, primeren mojemu stanu.
Na moj grob naj da postavili spomenik v vrednosd do 90 K Za maše naj plača 50 K duhovnemu voditelju ženske Madjine družbe v Trsi u in 50 K župniku moje rojstne župnije. Maše naj se opravijo kolikor kmalu mogoče.
Ženski Marijini družbi v Trstu, katere udinja sem zapuščam 30 K.
Marijinemu domu v Trstu 20 K.
Nikolajevemu zavodu v Trstuzapuščam 20 K.
Moji prijateljici N. N. zapuščam zlate uhane.
Moji prijateljici L K. uro in verižico.
T r s t, dne 5. marca 1907.
I. I.
M a r i j* i n a h č i.
(Pogreb v Trstu III. s duhovnikom do cerkve stane okolo 70 K, do pokopališča okold 100 K. Ubožne mrliče spremlja duhovnik brezplačno do kapel mrtvašnic. ■	-	' .	O. U.)
14-— ■.....r-=-----:--	.	■ -i.
.'yr i. :	uči.
..t*' -
JJozor, naročniki l
Vsled vedno narašča,ot ega posla v uredništvu našega lista smo sklenili ločiti upravništvo od uredništva in izročiti uprav-niške posle v nove, zanesljive delavne roke Zato opozarjamo cenjene, naročnike na to le spremembo:
1	Uredništvo ..Družinskega Prijatelja*' bo, kakor do sedaj v Trstu, ulica S. Francesco dlAssisi št 15. Sprejemalo bo uredništvo samo to, kar se ima v listu tiskati. Na uredništvo naj se torej pošiljajo vsi dopisi, kakor povesti, Črtice, pesmi, poučni iianki, novice, kratkoiasnice itd. Tudi nasveti, kako in v čem naj se list zboljša naj se naslovijo na uredništvo
2	Upravništvo Družinskega Prijatelja* bo v bodoče v Trstu, ul. Roja.no štev. 4. Upravništvu naj se jiošilja naročnina za list in za oglase v listu. Upravništvo sprejema nove naročbe na list m morebitne reklamacije. Če ima kdo plačati list, naj pošlje znesek na upravništvo, če kdo naroči list ali želi kako posamezno številko, ali pa če ni pravočasno dobil lista, naj piše ■ upravništvu.
Prosimo vse' cenjene naročnike, da se ozirajo na te spremembe, pa bo šlo vse lepo v redu.
Uredništvo
GOSPODARSKE STVARI
Meso okajeno, klobase, slanina in drugo se najbolj ohrani ako isto položiš v sod, ki ie na dnu nekaj prstov na debelo zrezano slamo po tresen. Vloži dobro osušeno in očiščeno mese-nino tako, da se med seboj ne dotika in zasuj vsako vrsto z rezano slamo, dokler n i s o d poln. Na enaki način se tudi jabolka hranijo.
M islo sirovo, da ne postane žaltovo. Vlij v pinjo, kedar sirovo maslo delaš, 3 do 4 žlice apnene vode; ko se je maslo od mleka ločilo, izperi ga s čisto vodo in žaltovo ne bo postalo.
Drevesom mladim se pomaga rasti. Ako lub na deblu in večjih vejah spomladi in jeseni z mokro krtačo očistiš in tako prah in mah od-drgneš, pripomore to veliko, da drev bolje raste.
Dreves' m ozeb im se pomaga :	Sadna dre-
vesa, ktera je mraz tako poškodoval, da se ti je
bati, da vsahnejo, se večkrat rešijo po moji lastni izkušnji, če se jim vejice v vrhu do polovice ali še več odrežejo. Taka prirezana vejica požene več mladik, od katerih se pripravnejše puste, druge pa odstranijo.
DRUŠTVA.
Ženska Marijina družba « Trstu
imela bo svoja mesečha shoda dne 17. t. m. za dekleta, dne 19. t m. pa za žene.
Marijin dom v Trstu. Od 8! jan. pa do 5. marca t. 1. je dohodkov 379 K, troškov 20 K 38 v. Podrobno prihodnjič.
Zavod Sv. Nikolaja priredi v nedeljo 10. marca pri sv. Ivanu v ..Narodnem Domu* veselico. Vspored je jako lep, igrala se bo^e tri-dejanjska igra .Indijski sirot; , deklamacija bode ter za veselo godbo mej točkami bodo preskrbeli spretni svetoivanski tamburaši.
Ker je zavod prepotrebna naprava in pre-koristno zavetišče naših brezposelnih slovenskih deklet, priporočamo vsem človekoljubom da pribite na veselico in tako pomagajo tej plemeniti stvari. SosesTe, vabimo Vas osobito na veselo svidenje v nedeljo 10. marca pri sv. Ivanu !
Odbor.
Slov kat. izobr. društvo v Trstu. Dne 3, t. m. je imel c. g. Andrej Zink zanimiv govor o domovinski pravici
Moška Marijina družba v Trstu
je imela dne 3. t. m svoj mesečni shod in uro češčenja. Velikonočno skupno obhajilo bo na tiho nedeljo pred mašo s slov. napevi (6. in pol pridga. ob 7. sv. maša).
Rafaelova družba v Trstu je razposlala (Gii cinto Gallina 6, Ij nad 900 opominov na župnijske urade za varstvo kat. izseljencev. Ker družba priporoča avstro-ameriško parniško plovno družbo, katera inm dosedaj prednost, upamo, da nastane poboljšek tudi pri drugih plovnih družbah. Rafaelova družba nima nikakih obveznosti. temveč gleda le korist izseljencev. Če bo nastala konkurenca, bo Rafaelova družba priporočala vedno to, kar bo bolj koristno. Na vsak način bo nadzorovala obe plovni družbi. Sprejema tudi pritožbe.
S tem pa da družba skrbi za varstvo ljudi nikakor ne sili na tuje, temyeč kliče vedno glasneje : Če le morete, doma ostanite. f,jubi vaš do-mec, če ga je tudi samo za en lonec..
Božja Po4 k sv. Jožefu v Ritmanjih pri Trstu. Sv. maši bodeta dne 19- marca ob 8-in ob 10. uri. blagoslov gb 3. pop.
DAROVI
Zavod sv. Nikolaja v Trstu.
(Via Farneto št: 18.)
Nadalje so darovali za naš prepotrebni .Zavod' sledeči gg.:
Ana Fonedelak Trst. 5'60 K. č. g. Češovrek Fr. žup. Zagradec, č. g. Zajc Fr. Tržič, č. g. Tav čar Fr. žup. Žuženberg, gdč. Omahen Marija Trst, županstvo Grgar, č. g. Sinko Fr! Marenberg, č. g. Ulčnik žup. Doliču, Berbič Iv. prof. Gorica, č. g. Rihar žup. St. Vid Planina, č. g. vik. Savodnjah, Ciril Vuga Grgar, č. g. Viktor Steska Ljubljana, Kovačič Fr, bogosl. Maribor, Dr. Kos Fr. bogosl. Gorica, Pečenko Leop. Kanal, Antonija Pondelak Trst, č. g. Vuga Kozani pri Gorici, 0. g. Ožman And. m. kat. Postoj, č. g. Kunčič kurat Serpeni-ca, Rebek c. kr. okr. gl Sežana, č. g. Sila M. dek. Tomaj, č. g. Rogač Ant. dek HnDica, Dr. Rybaf Ot. Trst, Jožefa Kolar, 5. g. Kovačič J. žup. Pod-melec, č. g. Colja Jos. žup. Kožbani po 5 kron Č. g. Benedičič J Črn vrh, č g. Manzini vik. Lo-' barid č. g. Kumar Lj. Beljano, č. g. Maračir voj. kur. Ljublj., č. g. Kolar žup. Oplotnica. Filler Dole Litija, Nežika Reven Trst Brulec Velika dolina. Gerta Gomilšak. Šorli Iv. Pazin, č. g. Mil-schmid žup. Solčova, Notar Ant. eksp. Štorje, č g. Warto žup. Bazovica, č. g. Oplen And. žup.. Želez, kapi., po 4 K, č. g. Kokolj žup. Vurberg 3*50 K č. g. Keček And. Stoprče, Kresovič Franja, č. g. Goričar M. kapi. sv. Marj, o. g. Jemec Ant. žup. Podlipa, č. g. Tekster žup. Višnja gora, č. g. Fr. žup. Vranja peč Kamnik, č g. Zakošek kapi. Luče, č. g. Jankončič Ant. Gorica, č. g. Haupt man Iv. kapi v Kamnici, Kodre sv. Križ Vipava, Karolina Stegovec Makuž Jos. spod. Idrija, Sprah-man Koper, Amalija Vidmar. Dr. Gregorič Senožeče, ,..a. Istinič Trst, Juh Elizabeta, Čenčur Pavl Skedenj, Županstvo Tomaj, čč. gg. Murovec Iv. žup. dek. Črničah, Škrjanc Iv. žup. Vremah Vra-njec Fr. žup. upr. Vel. Zoblje, Nagel žup. Sele Koroško, Normali Iv. žup. Brezovica, Budin J. žup. upr. Sočerga, Omers Jos. žup. Sežana po 3 krone, č. g. Črko Jos. Vugred 2'50 K, Kočevar Ivanka, Štrukelj Franja, čč. gg. Kunc Alj. žup. Jurij ob Ščavnici, Janšek Ed. žup. sv. Marj. Rims. topi., Lončarič Trbovlje, Smolej Rili. kapi. Železniki, Sveigerschmid Joh. Lesce, Roškar sv. Florjan Bogateč Hribar Iv. kapi. Rečica, Sever Fr. žup. Sv. Lenart. Siligoj duh. v pok. Gorica, Šilar Val. kapi. Volče, Medveš Otilj. vikar Trenti, Setničar Fr. kapi. Gorica, Kofol Štel. Gorica, Poljšak A'f. sv. Tomaž, Pezir vik. Obloke huda južna, Šinkovec Avg. žup. Škofjaloka, Barbo M. žup. Smedlik, Kragelj J. dek. Tolmin. Dolinar žup. Lučine. Lednik žup. sv. Duh. Loše, Košir kur. kal. Auče,
Schreiner kapi. Dobrova, Bresavšček kapi. Rie-hemberg, Golob J. kur. Podgora, Crv Fr. vik.. Grahovo, Tomagnin Vinc. Gorici, Vsaj kur. Banj-šicah. Tomažič duh. svet. Pilštanj Križman kapi Škedenj, Hribarnik And. dek. Braslovče, Štefanuti žup. Trebič, Ražim žup. sv. Jakob v Rožu, Cerjak kapi. v Jelšah, Skerbec Mat. žup. Piran, Sija-nec Ant. žup. upr. upr. sv. Jurij, Benevenuti kapi. Škedenj, Horen J. Prosek Jurinčič Fr. žup. Pazu Cerovlje, Krošelj Fr. kapi. Šoštanj, Pravkar Jos. kapi. Črni \rh. Pregelj Vikt. kapi. konjiče; Santel Ant. c. kr. šol, svet. Gorica, Kurinčič kur. Medeni, Sušnik A. Vrhenka, Podržaj Beti, Neimenovana po č. g. G. Meško M. kapele, Leuschiati Medana. Poljak M. Ajdovec, Treven naduč. Celovec, Bat Fr. naduč. Tinjan, Župni urad Kastav. Stres Fr. učiielj Kobarid, Lukančič učitelj Rubik, Jakli El. učitelj Kobarid. Neimenovani iz Celovca po 2 K. Neimenovani Škedeni P20 K, č. g. Hotuik J. v Olinjem 1-50 K, č. g. Robuša J. kapi. sv. Jakob 1-40, č. g. Erket žup. v pok. sv. Peter Gorica MO K, č. g. Kunej Jos. žup. zgor. Ponikve 1.20 K, č, g. Kukrčka žup. Sinčevas P20 K. Lom Fr Štajersko Jožefa Zanoškar, Presečnik Vojnik, Kočič Do-berlovsi, Kolar Peter c. kr. višnji kontrolor, Neimenovana čč. gg. Repolusk žup. Valdek, Ogrode Iv. Skole pri Velenu, Lekše Fr. žup. Luče pri Ljubljani, Kosar J. žup. Žice, Rihar Mak. dek. Šmartno, Janžekovič žup. Sireno, Korošec M. žup. v pok. Ljublj. Rosino J. dek. v pok. Kozje, Skvarč kapi. sv. Peter, Mikuž J. kapi. Poljanah. Ivančič J. kapi. Ročijn, Krušir žup. sv. Andraž, Rajčevič žup. Grahovo, Vanik Jos. žup. Lindar po 1 K. Zavec 6 vin. Jureš 10 \in.
Dohodki tekom svečana t. 1.:
Darovi: 168.— K. Udnina 35'— K. Posre-oval. 66. Skupaj 452 11 K.
Troski tekom svečana t. 1.: 158‘78 K. Ako se od dohodkov 452 11 odbijejo stroški	K
bi bilo preostanka 293'33 K, kar pa ni zadostovalo za trimesečno stanarino, ki se je plačala Vg v znesku 329,60 K. tako, da je koncem svečana primankljaja 36.27 K.
Za cerkev Pre«v. Srca Jezusovega v Sočergi so darovali: A. C. 1 K, N. N. 10 K. — Za pogorelce v Brestu N. N. 11 K.
NOVICE.
— Pastirski list prevzvišenega gospoda škofa tržaško koperskega smo radi zanimive vsebine svojim čitateljem podali v celoti. Bog blagoslovi besede našega nadpastirja v prid slovenskej mladini in slovenskim družinam sploh.
Sv. Ivan. Naša podružnica sv. Cirila in Metoda, ki je spala že več let, je imela pretečeno nedeljo v šolski dvorani otroškega vrtca letni
občni zbor, katerega se je 'udeležilo precejšnje število domačih mož. Že dosedaj se je oglasilo ■nad 100 novih udov. To nam daje upanje, da bo podružnica v prihodnje uspešneje delo kakor dosedaj. Bil je res ž! zadnji čas, da smo se zbranih, ker sovražnik deluje neumorno in uspehom na našo škodo. Fredsednikom podružnice je bil izvoljen g. Mileš Karnuščič ; odborniki pa so: Ant. Čok, A. Germek, S. H. Škerl. I. Negode, Fr. Ponikvar ; pregledovalca računov pa gg. Jernej Kocijančič in Ant. Trobec Želimo, da | oživljena podružnica razvije najživahnejše delovanje v korist n iše dece !
Iz severne Istre. (Dopis.) Za podgrajski volilni okraj je bil proglašen na shodu zaupnikov, zbranem due 1. t. m na Kozini kot kandidat za državnozborske volitve g. prof. M. Mandtč. Ta kandidatura je bila sprejeta soglasno. Slovenci v podgrajskom okraju so imeli jako siečno roko pri izbiranju kandidata Tudi kot drž. poslanec bo g. prof. Mandič gotovo stal vedno v prvih vrstah bo jevriikov, ko se bo šlo za narodne koristi Slovencev Ker so ogromna večina njegovih volilcev kmetje, zato pa ne dvomimo, da bo g. Mandič postavil ves svoj upliv in znanje za tega največjega trpina in da se bo pridružil onim poslancem ki se bodo potegovali zlasti za kmetske koristi. Razžalili bi pa gosp prof. Mandiča, če bi dvomili, da bo v slučaju boja proti verski šoli in verskemu značaju zakona stal na strani katoliških poslancev, Zato pa svetujemo vse vohlcem podgrajskega vol. okraja da lahko z mirno vestjo oddajo dne 14. maja svoje glasove g. prof. Mandiču.
Vreme gre pri nas počasi na bolje. Sedaj imamo nekaj prav prijaznih dni, vendar se poslavlja žima prav počasi o I nas.
Umrla je 22. febr. v Tinjanu v Istri Marija Defar, blaga mati obče kpoštovanega gospoda župnika Simona Detar. Naše sožalje. Svetila ji vežna luč.
Ciganova prerokovanj. Listi poročajo, da je pred kratkim prišel na dunajsko kliniko neki cigan, ki je prosil, naj ga sprejmo noter. Ko so mu odgovorili, da ni prostora, je dejal, naj mu le dajo posteljo, ker bo itak drugo jutro ob sedmih umrl. Ko so ga vprašali, kako on to ve. je dejal: •Jaz vem še marsikaj. Vem tudi to, da bo 15. marca umrl dr. Lueger in koncem aprila visoka oseba v avstrijski državi'. — Ob sedmih zjutraj druzega dne je cigan res umrl.
Velika ladja JmperatnV se je potopila. Dne 19. februvarja je odplul LIoydov parnik ,.Im-peratriv* iz Trsta v vzhodno Indijo v mesto Bombay. Vsled hudega viharja pa je zadel blizu otoka Kandije ob skalo in se razbil. Utonilo je
40 oseb, med temi 32 Avstrijcev in 8 Arabcev. Nekateri teh nesrečnežev so bili iz Trsta, zato se tudi vidi po mestu na več krajih znanja žalosti. Družina Mauro v Rojanu je izgubila pred kratkim hčer, sedaj pa je utonil sin ki je bil v službi na ,,Imperatrix- kot pomočnik pri stroju. Kapitan je zadnji zapustil ladjo. Vrli mornarji ponajveč slovanske krvi, so storili svojo dolžnost do skrajnosti. Ves svet jih občuduje, če tuni se ne omenja, da so bili ti junaki Slovani
Čez devet let vidi in sliši kmet Fran Žun-ter v Preč d v Slavoniji. Pred 9 leti je je nenadoma izgubil vid in sluh. Ker ie bil reven, ,ni ^el k nobenemu zdravniku. Zdaj je zopet spregledal in zaslišal.
Zena žrtev ljubezni do svojega m za. V Čikagi so pokopali ob velikanski udeležbi Hrvatico Marijo Starčevič, ženo Gregorja Starčeviča, ki se je ponesrečil pri neki eksploziji. Na mnogih mestih je bil ožgan do k isli. Zdravniki so kon-statirali, da ga morejo rešiti le, ako se izgorelim delom prida človeško meso. Žena njegova si je dala rezati mišice na roki in nogi. — Rešila je moža, po tej strašni operaciji pa je žena nevarno obolela in kmalu umrla.
Naprava poluletnih izpričeval na srednjih šolali. Naučno ministerstvo namerava odpraviti dosedanja poluletna izpričevala na srednih šolah in mesto njih uvesti nekolekovane izkaze o redih. Ti izkazi bodo v toliko drugačni, da ne bodo imeli splošnega reda. Sedanja poluletna koleko-vana izpričevala so imela namreč prvi red (z odliko ali brez odlike), drugi ali tretji red. Učenci z drugim ali tretjim relom *so padli/Novi izkaz pa bode imel le rede iz posameznih predmetov, ne pa splošnega reda, torej ne bo noben dijak v prvem tečaju .padel'.
S to novostjo namerava učna uprava odstraniti razburjenje mrd dijaki in njihovimi starši med šolskim letom. Če bodo dijaki navzlic slabim redom v novem izkazu oproščeni šolnine in še nadalje uživali ustanove se še ne ve.
Velikega modrasa je ubil 25. februvarja nek kmečki fant blizu Hudajužne ob novi bohinjski železnici. To je pač kaj posebnega v tej zimi.
Poljaki sv. Očetu. V kratkem izroči poseben odposlanec pruskih Poljakov prošnjo Poljakov za pouk veronauka v. poljskem jeziku. Na prošnji je 100.000 podpisov. .
Novi djakovski škof in nasled. pred dvema letoma umrlega slavnega Strosmayerja postane v kratkem najbrže Dr. Angel Voršak, dosedaj po možni škof.
Nov slovenski list rDelo“ je pričel izhajati v Ljubljani. „1)610* je glasile obrtnikov in trgov-
cev. Izhaja dvakrat mesečno in stane 10 K na leto.
Lepo podzemsko jamo so našli pri Nabrežini. Prihodnjo nedeljo jo preišče odbor tržaške podružnice ..Slov. planinskega društva”. Pravijo, da je v jami tudi voda', kar bi bilo za Nabrežino velikega pomena.
POLITIKA.
Avstrija Ogrska* Živimo v dobi razširjanja volilne pravice. Tudi naš tržaški deželni zbor je imel nalogo v tem zasedanju se posvetovati v tem predmetu. Odbor je pa predložil tak načrt, da bi po njem Slovenci prišli skoro ob vsako zastopstvo. Zato pa so predlagali naši poslanci razne spremembe. Ali zadeli so na gluha ušesa. Ker pa so naši hoteli utemeljevati svoje predloge v slovenskem jeziku, je navstal v zborn ci tak vihar, da je moral glavar zaključiti sejo. Pri drugi seji pa je večina, med tem ko so naši poslanci govorili slovensko, kar vstajala in sedala ter tako glasovala za posamezne paragnfe, dasi se vsled hrupa ni nič razumelo. Junaški nastop naših poslancev mora biti kronan z uspehom, kajti vlada ne sme potrditi tako kr vi'ne postave. Vsi okoli-canski volivci odobrujejo odločni nastop svojih vrlih zastopnikov, ki lahko rečejo: malo nas je, a smo ljudi J — Tudi ljubljanski mestni svet je predložil nov volivni načrt za mestni svet. — Povsod v Avstriji je najživahnejše gibanje za državnozborske volitve. Posebno delavni so nemški krščanski socijalisti; upanje imajo, da bo njih stranka v novem deželnem zboru močna nad 80 mož Izmed slov. strank je najbolj pridna slov. ljudska stranka. Razun v enem okraju so že povsod postavljeni kandidatje, ki zastopajo vse stanove. — V Istri bodo kandidirali g. Mandič, Spinčič in dr. L ginja. — Avstrijski in ogrski ministri se pogajajo radi nagodbe : Ogri se hočejo od nas gospodarsko popolnoma ločiti. Avstrijci pa so ali za popolnoma pravično nagodbo, ali za ločitev. Ker pa so vajeni Ogri. kar si vtepajo v glavo tudi doseči, prišlo bo najbrže do ločitve, ako ne bodo najvišji krogi za sedaj tega preprečili. — Ogrska vlada je predložila nov učni zakon. S tem šolskim zakonom bi bilo skoro onemogočeno ogrskim narodnostim gojiti svoj jezik v šolah. Zato pa bodo poslanci narodnosti v zbornici najbrže obstruirali radi tega. — Tako fanatični ljudje kot Ogri so menda le še Prusi. — Cesar pojde meseca junija v Prago, kjer ostane dlje časa. — Cesar je sprejel deputacijo hrvaškega sabora, ki pau je jzrofitla adreso. — Cesar je izrekel svoje obžalovanje, ker se je sabor
potegnil za glagolico in s tem baje prekoračil svoj delokrog.
Drugi kraji. Druga ruska durnaje imela dne
3.	t. id. svojo otvoritveno sejo. Dume ni otvoril car, ampak državni svetovalec Golubov. Za predsednika je bil izvoljen Golo vin, poslanec kadetske stranke z 356 glasovi proti 102. — V nemškem državnem zboru je napadel grof Bilov centrum in socijalne demokrate. Ne eni, ne drugi mu niso ostali dolžni odgovora. Tudi poljski poslanci ne štedijo z očitanji pruski vladi zaradi njenega divjanja proti Poljakom. — Razbila so se pogajanja med francosko vlado n zastopnikom pariž-kega nadškofa glede pogodb, ki jih imajo narediti župniki z župani. Razbila pa so se zato, ker je vlada stavila zahteve, katerim ni mogel papež pritrditi. — Španski kralj je razveljavil zakon, ki je upeljal v njegovem kraljestvu civilno poroko. To se je zgodilo na pritožbo škofov. — Umrl je laški pravosodni minister Gallo. Zadela ga je kap. — To po'etje bo zborovala v Hagu na nizozemskem mirovna konferenca Udeleže se je zastopniki vseh vlad. Le papeževega zastopnika menda nočejo zraven. To je vspeh intrig francoskih fra" masonov.
ZA KRATEK ČAS.
Dijaka pijančka. A: „Ne moreš si misliti, kakšno oslarijo sem napravi včeraj/ B: »Morda si bil tako prismojen, da si šel v šolo?« A: ,.Kaj še veliko večjo neumnost sem storil, da, ko sem se ga včeraj dobro nalezel in prišel natrkan domov, mi pride krojač z računom, pa sem mu v pijanosti izplačal.
Prezgodaj. Trgovec, (ki čita mrtvaško oznanilo v časopisu): »O ti presneto, še niti tirjal nisem tega moža pa mi že umre/
Adamova jabolka. Zvonko, prepričan katoličan, povabljen od nekega protestanta v petek na kosilo, se je opravičil, da ne more priti, ker katoličani v petek ne jedo mesa.
„A, kai post*, reče protestant, ,evangelj pravi, da kar gre skozi usta v človeka, ne umaže duše/
..Dobro* odvrne Zvonko. »Zdaj Vas bom pa jaz j rašal; verujete li, da si je Adam umazal dušo jedši jabolka ?“
^Seveda . odgovori protestant, „in prav zato smo mi protestanti obdržali zakrament sv. krsta/
Zvonko:	No torej, ali niso šla jabolka
Adamu v želodec skozi usta/
Sleparija. Pijanec (se opoteka domov grede in mrmlja sam za-se): „Ma je sleparija dandanes na svetu! Pravili so mi, da kako en kozarček vina okrepi človeka, jaz sem jiji pa popil petnajsj. pa sem tako osjabel, da ne morem naprej.
KOLEDARČEK.
M.irc.
10. iV. postna nedelja. (Evargelij: Je.us nosit BliOO mož.) 40 mučencev, Kuj in Aleksander, nruč. —-11. ponde-Ijek: Heraklij, muč.; E thnij. — 12. tor. k Gregor Vel 1. pap.; Mamilijan. — 13. sredo. Itoz na ; Ansov; Ev trazija.
—	14. četrtek. Matilda, kr; Povlina; Eetihij. — Danes
j e m 1 a j 61) 7. u r i 2 m i n. zjutraj. Vremenski preroki preroki pravijo, da bo mokro, lipa j m o, d a 1 a ž e j o. —	15. i etek Spomin preš v.
krvi N. G. J K. Longar, m.; Hlemeu Hofbauer, — Hi. sobota. Hilari in Tocijan, muč; Heribert, sk. — 17. Y. postna nedelja (tiha) (Evangelij: Judje hočejo Jezusi l.a-menjati.j Patracj, Sk. Jedert. de v:; Ita. — 18. pon eljek. Božja Ul >va. Gir. jcr.; Sk ; Edvard. — 19, torek. Sv. Jožef.
—	90. sreda. Fel ks in lov. muč,; Evgenij, muč - 21. četrtek. Benedikt op.; Serapijon, muč. 22. petek. M. B. 7 žalosti; Benvenut, šk.; Oktavijan; Lea. — D a n e s j e p r v i krajec ob 2 uri7 minutziutraj. Se bo Iris n o. — 23. sobota. Viktorija)), muč. ; Miklavž, muč.; Turibij.
PREGOV ORL N)'bira in piše Mih icl Pri tišidc.
Blago se po niti nab ra, po vrvi pa zapravlja. Česar človek nima, po tem se mu sline cede. Gosposka in pa zima -— ne zastane.
Eden danes" je boljši, nego dva .jutri . Najslabša sprava je boljša, nego najboljša pravda. Be prsti na roki niso enaki.
Lanskega snega se ni bati.
Od lepote ni nič vzeti, pa jo vendar hoče vsak
imeti.
Bodi sam priden, in ti ne bo treba biti zaviden. Glej, da ne prideš s konja na osla.
Kadar vesta dva, vesta sama, kadar vedo trije,
vedo vsi ljudje.
Sitemu trebuhu še bel kruh ni všeč.
Žalost in tuga je strupena kuga.
V sodbi na osebo gledati ni dobro.
Otroci, poslušajte očetova povelja in tako delajte, da vam bo dobro. Kdor svojo mater spoštuje, je kakor on, ki zaloge nabira.
Kdor se Boga boji, bo tudi našel dobrega prijatelja, zakaj kakoršen je sam, takošen bo tudi
njegov prijatelj.
Lakomnik se ne nasiti denarja, in kdor bogastvo ljubi, ne bo imel sadu od njega. Ge reven človek stiska reveža, je enak plohi, ki
lakoto napravi.
Mladenič vajen svoje poti tudi v starosti z nje
ne stopi.
Sever odžene dež, in temen obraz opravljiv jezik. Kdor ljubi krotitev, ljubi modrost; kdor pa svar jenje sovraži, je nespameten. Kako se prilega lonec kotlu ? Kadar se ločita,
se lonec ubije.
Boljše je malo po pravici, kakor obilni dohodki
po krivici.
Jezik pravičnega je čisto srebro, srce hudobnih
pa nič ne velja.
Spomni se poslednjih reči, in jenjaj sovražiti.
Umetno zobovje. Kdor nim,ti zobov, in bi rad še kaj grizel, s} lahko kupi, če iijm denar, umetno zobovje, katero, pa. moi;a zvečer vzeti jz ust in je lepo oč stili ter še le drug dan zopet v usta pritrdili. Zgodilo .?e je že nam e •, da ,jip med spanjem zobovje zlezlo v grlo in člo uka spravilo v smrtno nevarnost.	,
Riž kuhan na mleku je zelo. te na in lahko prebavljiva jed. Priporoča se ga posebno ljudem, ki so bolni na želodcu. V Aziji živi na milijone ljudi (Kitajci) ob samem rižu,
ZA UČENE LJUDI.
Kače, ki letajo. Simbol I je n i r umalri zasledil posebno vrsto kač, ki zna o letati i ri-elje do tega spo/nnnja Ko je bliže proučeval kako se znmorejo nekatere kače iz visokih dreves spuščati na trda tla ne da bi se poškodovale.
— V Avslraliji znaj ■ nekateri za ci plezati po drevesih.
UGANKE.
Rešitev ugank:
Težka je bila takrat rešitev. Nekateri so nam pisali da. je rešitev ura, drugi koma t na konjskem vratu ali voz ' 'preženem konjem oralo, čevelj, zvon itd. \ vse lo ni nič res. Edina prava rešitev je ,sito', ko se seje moko. Na obe i straneh se bi e /, rokama tikn tako na oba kraja enaki) na. sredi pa se dviga in poskakuje moka .ilialiu" Prav jo je rešil naš Tonček.
NOVE UGANKE.
Iz svojega žrela bučim kakor grom, Potresam ravnino, višino ;
Če bereš nazaj nie, te vedem na, doni,.
K sosedu in v daljno tujino.
Nekdaj so hiteli junaki na borbo,
In lovci v i ošrave, na gore z menoj ;
Pa beri nazaj me — pozna me surovežr Zakrilil sem tildi že uboj.
( •	' •	:	•	. ! i . .	*
LISTNICA UKEDNIŠTVA.
Fr S B. v B., Vešeli nas, da bočele postati naš sotrudnik. Vaši želji smo že vstregli- Poskusite prozo.
F. B. R. Nesrečen tat. Povest ni ver etna. Tatje so dandanes malce bolj brihtni, takor je Vaš. — Pinte nam več, upamo, da se Vam že kaj posreči.
Nekaterim: Če Vam ne moremo takoj odgovoriti in če ne \idite takoj natisnjenih svojih umotvorov, nikar ne popnsiite pisateljevanja. Tudi ponesrečen poskusi so lepa šola.
Starogor.ki V prozi ste vedno srečnejši. Za-ka naj bi Vi sedaj mol ali 'J Bolje, da množite zalogo, kakor da bi čakali da so- izprazni.
POSTNI RED
ZA POSTNI ČAS IN ZA LETO 1907.
Vsled izvanrednega pooblastila objavljamo sledeči postni red, ki velja za letošnji postni čas in za vse dneve zdržka in posta do nove odredbe.
I.	Posti in dnevi zdržka, katere je dovoljeno samo enkrat na dan nasisiti se, so :
1.	Vsi dnevi 40 dnevnega posta, tudi praz niki, izuzete so le nedelje ;
2.	Srede, petki in sobote kvaternih tednov ;
3.	Srede in petki v adventu ;
4.	Sledeče vilje: binkoštna, za praznik sv. ap. Pelra in Pavle, Marijinega Vnebovzetja vseh Svetnikov, brez madežnega Spočetja in božična.
Mesne jedi uživa'! v 40 dnevnem postnem času je dovoljeno potom spregleda, pri obedu opoludne in vsled dosedanje navade pri večerji, izuzemši vse petke, pepelnično sredo, kvaterno sredo in soboto in tri zadnje dni velikega tedna. Glede na navado tudi pri večerji uživati mesne jedi, opominja sv. Stolica in z njo tudi mi, da se posebno duhovščina in vse cerkvene osebe in zavodi povrnejo k prejšnji navadi in se tudi zvečer zdrže mesnih jedi.
Postiti se niso dolžni :
a)	Vsi, ki niso še dosegli 21 let ali pa so že prestopili 60 let starosti;
b)	Bolniki ;
c)	Vsi ki morajo težko delati.
If. Samo dnevi zdržka, katere ni dovoljeno mesnih jedi uživati, so vsi petki tekom leta, ki niso že prej imenovani.
Zdržati se mesnih jedi so dolžni vsi verniki, ki so prišli k pamet, ako jih ne opravičuje bolezen ali drug važen razlog.
Od te postave zdržka oprostimo razun za pepelnično sredo, veliki petek in božično viljo :
a)	rokodelce in delavce v prodajalnicah, tvornicah (fabrikah) in ladjetesalnicah,
b)	uslužbence pri železnicah in na ladijah,
c)	potnike, ki morajo jesti po gostilnicah in iz kuhinj m ladijah.
d)	vse one mestne prebivalca posvetnega stanu, ki morajo hraniti se po gostilnicah, ako ne
morejo lahko dobiti postnih jedil, imajo pa gostil ■ ničarji dolžnost posebno za svoje redne goste pripravljene imeti postne jedi;
e)	vse, ki morajo iz resničnih zdravstvenih ozirov obiskovati kopališča in zdravilišči;
f)	slednjič brez izjeme (t. j. za vse dni) vse resnično uboge, ki mora o jesti, kar dobe tako tudi posle, ki so odvisni od volje svojih gospodarjev.
Opazke.
1.	Ob nedeljah 40 d. postnega časa, za katere, kakor rečeno, ne velja postna postava, se sme pri vsakem obedu uživati mesne jedi. Kateri niso dolžni se postiti, smejo uživati mesne jedi kadar koli hočejo tiste potne dneve v katerih so potom spregleda dovoljene mestne jedi.
2.	Pri istem obedu skupno jesti meso in ribe je prepovedano vse postne dni med letom in tudi ob nedeljah 40d postnega časa, to velja tudi za vse one, ki sicer zavoljo starosti dela,, bolezni itd. niso dolžni postiti se.
3.	Ako pride praznik na dan zdržka, je dovoljeno mesne jedi uživati.
4.	Svinjsko mast, mleko in jajca uživati je dovoljeno vse dni leta.
5.	Tega dovoljenja poslužiti se mejo vsi redovniki in redovnice, ki niso sicer obvezani po-posebni obljubi.
6.	V Gospodu opominjamo vse, ki ne morejo spolnovati postne postave v polnem obsegu, da jo spolnjujejo vsaj v duhu in po namenu sv. Cerkve kolikor jim je mogoče. Vsem pa, ki se poslužujejo teh olajšav i alagamo, da z molitvijo in dobrimi deli posebno z milodari za pospeševanje duhovniškega poklica in za zgradbo novih cerkva posebno cerkve presv. Srca Jezusovega v Trstu nadomestujejo
7.	P. oblaščujemo še vse č^. gg. spovednike,, da smejo dati svojim spoved ncem in in spove-dankam, kolikor je potrebno, olajšave toda le v slučaju resnične potrebe za kar so po svoji vesti odgovorni.
Tržaško koprski škofijski ordinarija!.
TRST, nedeljo septuagezimo 27. jan. 1907..
f Frančišek Ksaverij.