Štev. 8.
Leto XL	Ljubljana, dne 21. februarja 1935
GENERAL CUKAVAC je bil s kraljevim ukazom Imenovan za pomočnika vojnega ministra. Kakor nam je vsem v po« čaščenje in radost, da odide na tako odgovorno mesto vojaški dostojanstvenik, čigar velike vrline so prav s tem Imenovanjem dobile visoko priznanje, — prav tako moramo vendar obžalovati, da ga izgubimo po tako kratki dobi, po dveh letih, ___ ko se je ravno najbolj vživel v naše razmere.
CIRIL PIRC 70-LETNIK. Preteklo nedeljo je praznoval 70« letnico rojstva kranjski župan Ciril Pire, ki stoji že 50 let na čelu vsega političnega življenja v Kranju. V tem času se je mesto razvilo v moderno urejeno in kulturno visoko gospodarsko središče Gorenjske; pri vsem tem napredku ima brez dvoma mnogo zaslug župan Ciril Pire. Pred 40 leti je postal član občinskega odbora, ki je bil v tistih časih več ko napol nemškutarski. Gospodarsko je deloval zlasti kot član Trgov-sko-obrtniške zbornice. L. 1901 je bil izvoljen za deželnega poslanca za kranjski in škofjeloški okraj. Takrat se je še posebno odlično politično uveljavil. Po hudi 12-letni borbi je dobil po njegovi zaslugi Kranj vodovod. Mnogo je pripomogel tudi za dosego popolne gimnazije v Kranju, za savski most in tržiško železnico. L. 1919 je bil izvoljen za župana. V teh 16 letih njegovega neumornega dela je dobil Kranj povsem drugo lice. Vse to delo vrši župan Ciril Pire popolnoma brezplačno. V današnjih gospodarskih časih je to pač značilno dejstvo nesebičnosti in požrtvovalnosti za blagor občine. Ob 70-letnici rojstva, ob 50-letnici javnega udejstvo-vanja, ob 40-letnici dela v občinskem odboru mu želimo še mnogo let zdravja in sreče. Ob 70-letnici je bil sedaj odlikovan z redom Jugoslovenske krone n. vrste.
SMUČARSKI DOM NA GORJUŠAH, ki so ga prejšnjo nedeljo slovesno otvorili. Naši sliki nam kažeta dom z malo skakalnico, in zgoraj goste ob otvoritvi.
DOM NAJBEDNEJSIH NA STUDENCU. Preteklo nedeljo so otvorili pri bolnišnici za duševne bolezni nov ženski oddelek, na katerem je prostora za 100 bolnikov.
NASI ROJAKI V KRAGUJEVCU imajo že šest let svojo kulturno društvo »Triglav«, ki je združilo vse tam bivajoče Slovence.
(pcmemdni dogodki
UMETNIKA V DRSANJU. V St. Moritzu v Švici sta si priborila mojstrski naslov v umetnem drsanju za 1. 1935 Nemca Maksi Herber in E. Bayer, ki sta s svojimi >4	umetnijami zasenčila vse druge.
RAVNATELJ VALENTIN KORUN 70-LETNIK. Nedavno je minilo 70 let od dne, ko je zagledal luč sveta v Glinjah pri Braslovčah sedanji ravnatelj v p. gospod Valentin Korun. Naši planinci, ki se srečujejo z njim vsako nedeljo na planinah, ne bodo verjeli, da mu je že toliko let. Obiskoval je osnovno šolo v Braslovčah, gimnazijo v Celju, visoko šolo je študiral v Gradcu. Služboval je na ljubljanski realki, kot profesor v Kranju, potem v Ljubljani, dokler ni 1. 1925 stopil v pokoj. To je kratko začrtan vnanji življenjski tok moža, čigar ime bo ostalo trajno vpisano v zgodovini slovenskega kulturnega gibanja in to zaradi njegovega dela kot vzgojitelja, pisatelja, planinca in Sokola. Bil je za svoje zasluge odlikovan z redom sv. Save IV. in III. vrste. Naj mu bo ob njegovi sedemdesetletnici najlepša čestitka zavest, da ga ljubi in spoštuje vsak, kdor ga pozna.
JUBILEJ SREDI DELA. Nedavno je obhajal pol-stoletnico svojega življenja g. Avgust Lukačič, načelnik koroškega kolodvora v Mariboru. Jubilant je prav znana oseba ne le med železničarji, marveč v vsej javnosti ob severni meji. Kljub hudemu preganjanju je sodeloval že pred vojno v organizacijah narodnih železničarjev, pa pri Sokolu, CMD itd. Črna pika, ki jo je g. Lukačič Imel kot narodnjak, je seveda prišla do veljave med vojno, ko so mu naprtili več preiskav zaradi srbofilstva; pred sodnijo se je sicer izmazal, a vojaška oblast mu je kljub temu odvzela oficirski čin in ga kot infanterista poslala na fronto. Prišel je v rusko ujetništvo, vstopil med dobro-voljce in po končani vojni prebrodil vso Sibirijo, tako da se je vrnil v domovino šele v začetku 1. 1920. Pred poldrugim letom je bil prestavljen na svoje sedanje službeno mesto. Kljub naporni in odgovorni službi je zopet med najbolj delavnimi in požrtvovalnimi nacionalnimi borci, povsod mož na svojem mestu. Da tak ostane še dolgo, dolgo, je naša iskrena želja ob današnjem njegovem jubileju.
Jugoslavija iz znamk
Todobo Jugoslavije iz samih znamk je sestavil v spomin smrti blagopokojnega Viteškega kralja g. Mirko Komaniuk.
'AFRIKA V SNEGU. V Visokem Atlasu v Afriki je pokrila zemljo v zadnjih dneh debela plast snega. Bela odeja je tako znatna, da so zaradi nje morali ustaviti avtomobilski promet.
doma in na tujem
Abesinski vojni minister v krogu častnikov abesinske vojske.

VASJA PIRC, naš mariborski rojak, ki »e udeležuje šahovske tekme v Moskvi.
SAMOMOR »KRALJICE DEMANTOV«. Stavi-Bkega prijateljica Viviana Lamarre, ki se je v Parizu ustrelila zaradi revščine in bede
KATASTROFA NAJVEČJEGA ZRAKOPLOVA NA SVETU. Ameriško vojno mornarico je zadela huda Izguba. Pri manevrih ameriškega brodovja se je razpočil zrakoplov »Macon«, največji na svetu. Eksplozija je prisilila posadko, da se je po nesreči spustila na morje v bližini San Francisca. Tja so na radio klice prihitele ponesrečencem na pomoč ameriške vojne ladje, ki so rešile 81 oseb. Dva moža pogrešajo. — Na sliki vidimo: »Macona« z napravo za pristajanje na domačem letališču.
K homatijam v Afriki
ERNEST KOS 60-LETNIK. Te dni je praznoval v Podsredi 60-letnico rojstva g. Ernest Kos. Ko je končal nižjo gimnazijo v Celju in nato na Grmu kmetijsko šolo, je šel po svetu ln postal v Sarajevu uradnik pri policiji. Toda bil je preveč navezan na rojstni kraj In se Je kmalu vrnil v Slovenijo. Nekaj časa je bil oskrbnik na gradu v Pišecah, a po očetovi smrti je prevzel doma v Podsredi trgovino in posestvo in spričo neumorne delavnosti zmerom dobro gospodaril ob strani skrbne ženke Rozallje, ki mu je rodila osem otrok. Jubilant se je dolga leta udejstvoval v javnem življenju. Bil je več let župan in je požrtvovalno vodil sam vse posle. Se mnogo let! Njegovi gostoljubni hiši pa vso srečo!
Abesinski levji vitezi, cesarjeva telesna garda
Hedcfusda kronika
Ljudska sodba: „Na električni stol!44
Seat tednov je trajala razprava proti Brunu Rihardu Hauptmannu v Ameriki in o njem je bilo zaslišanih toliko prič, da je zanimanje za izid obravnave v enaki meri napenjalo živce ameriške in evropske javnosti Porotniki so na vprašanje, ki ga jim je predložilo sodišče, odgovorili, da je Hauptmann kriv umora brez olajševalnih okolnosti. Posvetovanje porotnikov je bilo zelo kratko. Na podlagi krivdoreka je sodnik razglasil sodbo, a katero se Hauptmann obsoja na smrt na električnem stolu. Ju-stifikacija bo izvržena v tednu, ki se prične 18. marca t. 1. Hauptmann je sprejel razsodbo molče, njegova žena pa je obupno za vpila: »Vsak up je zaman!« Obsojenec je izjavil, da se bo pritožil proti razsodbi dokler ne bo pritožba rešena, ga ne morejo usmrtiti. Vzklicna obravnava, ki se bo vršila zaradi Hauptmannove pritožbe proti krivdoreku porotnikov, bo šele v maju. To bo obsojencu nekoliko podaljšalo življenje, sodbe pa seveda ne bo spremenilo, ker je postopek zgolj formalnega pomena. Dosedanje stroške za Hauptmannov proces cenijo na približno milijon dolarjev. Sodni stroški znašajo: 60.000 dolarjev za priče, 100.000 dolarjev za uvodno preiskavo, 22.000 dolarjev za uradništvo in prav toliko za advokate. Porotniki so dobili le malenkostno odškodnino, za šest tednov navzočnosti vsak po 2000 dolarjev. Toda največ je plačal za obravnavo ameriški in svetovni tisk. Poročevalci listov so izdali samo za brzojavke in telefon nad 660.000 dolarjev, listi pa so izplačali svojim dopisnikom in reporterjem okolu 50.000 dolarjev nagrade.
Ana Morow-Lindbergh ln Charles Lindbergh, roditelja ugrabljenega
Morilec Hauptmann in njegova žrtev Lindbergov prvorojenec Slika v sredi-Porotniki, ki so obsodili krivca
Csl. zunanji minister dr. Edvard Beneš je velik prijatelj smučarskega športa in se mu v prostem času prav tako rad posveča, kakor vidimo na naši levi sliki. — Velika slika nam kaže novega japonskega viceadmirala Sankičija Takahačija v senci topov.