Štev. 266.
T MnhHanl, t ponedeljek, 20. novembra m
Leto XXX! K.
a Velja po pošti: se
Za oalo leto napra) . E sa pol lata „ . „ 13-— sa četrt leta „ . „ 8-90 sa an meseo „ . „ 2-20 sa Kemčljo oeloletno „ 28'— sa ostalo Inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
la celo lato naprej sa pol leta „ sa četrt leta „ sa en meseo „
K 84'— „13-
" j:r
H •
V spravi prelenifl MteCn K 1*80
Inserati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 t
sa dvakrat ..... 13 „
sa trikrat .... n 10 „ sa večkrat primeren popust.
Poslano in reki notice:
enostolpna petltvrata (72 mm) 30 vtnarie?
; Izhaja:;
vsak dan. izvaomšl nedelje ln praznike, ob 5. nrl popoldne.
KT Drednlttvo je v Kopitarjevi nlld itev. t/10. Rokopisi aa m vračajo; netranklraaa pisma sa na *m sprejemajo. — Uredniškega teleiona itev. 74. =
Političen Ust za slovenski narod.
Opravntttvo |e v Kopitarjevi nliol štev. 6. toj Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštna bran. račnn št 26.511. - Opravnlškega teleiona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Slovensko - hrvatski klub in proračun.
Zadnji petek je označil dr. šusteršič v proračunskem odseku stališče slovensko - hrvaškega kluba nasproti budgetnemu provizoriju in posojilu in povedal pri tem par krepkih resnic o posebnostih, ki označujejo našo vlado jn naš parlament. Izvajal je sledeče misli:
Zelo značilna za naše abnormalne parlamentarne razmere je okoliščina, da je rešitev budgetnega provizorija v Avstriji ena izmed glavnih političnih in državnih akcij, dočim je ta zadeva v drugih parlamentih navadna malenkost. Zakaj redno proračuna ne rešujemo? Zato ker nimamo resničnega ustavnega življenja, in tega nimamo zaradi tega, ker nimamo nobene v resnici ustavne vlade. Pri nas je vse na glavo postavljeno. Namesto da bi bila vlada parlamentu odgovorna, pa konstruira nalašč neko odgovornost parlamenta. Vlada vali krivdo nerešenega proračuna redno na parlament, v resnici pa je kriva vlada. Ustavnost vlade ne sme biti samo v tem, da je od mero-dajnih faktorjev imenovana, sem spada tudi, da vsa njena opravila v ustavnem duhu vodi.
To se bo pa samo takrat zgodilo, fce se bo vlada z vso svojo avtoriteto in magari če tudi svojo politično eksistenco za to zastavi, za to zavzela, da se predvsem proračun reši. Budgetni proračun je sam na sebi majhna stvar, ali pri nas je. to zelo važna zadeva, ker daje vladi najobsežnejša pooblastila, ki se morejo sploh vladam dati.
Parlament mora svoje delo v teh razmerah tako urediti, da bo vlada prisiljena v ustavnih mejah ostati, oziroma na ustavno pot krenili. Zato je vprašanje, do katerega termina se proračunski provizorij dovoli, zelo važno. Govornik ne uvidi, zakaj naj bi se provizorij kar za pol leta dovolil. Vlada naj da pojasnila, zakaj zahteva za provizorij kar pol leta. Na vsak način se bo v sprecialni debati o tem drugače spremembni predlog stavil. Značaj ustavnosti zahteva, da se dovoli provi-
LISTEK.
V siMIkg.*)
Vinjela v vipavskem eksemplaru korana, iz arhiva v Starem gradu.
Poklicali so me k paši.
Stopil sem v salam lik. Na preprogi je sedel paša. Na njegovi desni Petrovič beg; na levi Mer Cinič-aga.
»Salam aaleikum, o jasni paša!« oozdravim spoštljivo in prekriža vši roke na prsih se priklonim do pasa.
»Mašalah!« krikne Mer Cinič-aga, skoči proti meni in me udari z bičem preko hrbta. »Pes, na, trebuh pred pašo!« Pal sem na trebuh pred pašo.
»Tvoje ime?« vpraša paša s počasnim glasom, kakor sc spodobi mogočnim gospodom.
»Svoboda Bogdan je inie tvojemu hlapcu, o jasni paša.«
»Ljudi hujskaš proti nam, ki nam je dal Alah oblast čez to dolino!«
»Ne hujskam, o jasni paša, samo mednje hodim.«
»Alah akbar! Kaka predrznost! — Ali ima Svoboda dovoljenje hoditi med kmete?« vpraša obrnjen k Petrovič-begu.
»Nima dovoljenja.«
»Aga!« krikne paša in isti trenutek se je zasekal bič age čez moja pleča.
* .Sprejemna sotors
zorij, če se že sploh dovoli, samo za kratek čas.
Kar se tiče posojil, ki jih predloga zahteva, mora biti zbornica zelo previdna. Zelo značilno jc za naše razmere, da si vlade ena za drugo s posojili denar preskrbijo in cla se nobena vlada resno ne loti sanacije državnih in deželnih financ. Dovoljenje tako velikega posojila, kakor ga vlada predlaga, pomenja. izjalovljenje finančnih načrtov. Vlada si najema posojila, zato se ji nič ne mudi, da bi državne finance v red spravila, mi pa lezemo vedno bolj v dolgove. Sicer se pa da shajati par mesecev tudi brez posojila. Sedanja konjunktura na denarnem trgu ni za transakcije,, ki jih vladna predloga obsega, prav nič ugodna, ker je vsako tako posojilo z precejšnjimi izgubami kapitala združeno.
Glede dalmatinskih železnic in zagrebški reciprociteti jc pa dejal dr. Šusteršič sledeče:
Dr. Kolischer je v zadnji seji govoril o železniških vprašanjih. Tudi jaz moram govorili o železniškem vprašanju, in sicer o onem, ki je postalo žc pravi evropski š k a n dal, t. j. o dalmatinski železnic i. Naše vlade so krive, da ogrska vlacla noče izpolniti svoje pogodbene dolžnosti. Kajti avstrijska vlada ima dosti sredstev na razpolago, da, čc hoče, prisili ogrsko vlado, da drži svojo leta 1907 slovesno prevzeto pogodbeno obvezo. Na avstrijskem delu železnice Kaschau-Oderbcrg imamo v roki ogrski promet z Nemčijo, ki je največjega pomena za Ogrsko. Tu treba prijeti brezozirno, kajti to je škandal, mirno gledati, kako se ogrska vlada ne zmeni za. svojo dolžnost, ki bi jo bila morala že zdavno izpolniti. Nasprotno je Ogrska tako predrzna, cla zahteva izročitev železnice Kaschau-Oderbcrg kot »kompenzacijo« za uvoz argentinskega mesa. In čuje se, da jc naša vlacla celo pripravljena o tem pogajati sc z ogrsko vlado! Vsekako ni od naše vlade nič določnega izvedeti v tem pogledu. Če se vlada zaveda svojih dolžnosti napram državi in monarhiji, mora kratkomalo odkloniti kar naprej vsako razpravo o tej predrzni ogrski zahtevi. Zato vprašam navzočega g. ministrskega predsednika, naj mi odgovori točno, ali hoče odkloniti vsako diskuzijo z Ogrsko o taki »kompenzaciji«?
»O železnici pripoveduješ ljudem?« me vpraša zopet paša.
»Pripovedujem. Ljudstvo jo želi.«
»Ali je v koranu kaj pisano o železnici?« sc obrne paša k begu.
»Nič ni pisano,« odvrne beg.
»Alah, Alah! ln ta pes hoče, da bi se železnica, delala! Ali ni Alah stresel vse nesreče čez naše pašalike, odkar so začeli gjavri železnice delati po naših pokrajinah! Alah se maščuje, nad svojimi pravovernimi sinovi, ker sc koran zaničuje.« Obrne se proti meni: »O našem jarmu si govoril ljudem, posojilnice si ustanavljal in v društvih, zbiral ljudi? -- Ali je prerok Mohamed — Alah naj mu podeli tisoč radosti v sedmih nebesih — o jarmih govoril in o posojilnicah in zadrugah in društvih, o beg?«
»Nič ni govoril!« odgovori Petro-vič-beg.
»Alah se maščuje nad nami,« reče žalostno paša, kakor da bi sam sebi govoril. »Alah se maščuje nad nami. ker ne branimo korana! In gjavrom se množi živina v hlevih, kakor uši na repi in polja imajo lepa., kakor paradiž in cesto delajo in o železnicah sanjajo — nam pa trebuh upada, cla ho treba kožo oviti okrog hrbta in podbradek zgi-nja, da bomo kakor okostenjaki, tur-bani nam silijo čez ušesa, veter vhaja za naše jopiče in hlače nam bodo preohlapne ... O, Alah, Alah, težka je tvoja roka!« Paša se zamisli. Petrovič-begu »o povesijo brke, Mer Cmič-Pgu omahnejo roke.
Nadalje zahtevam kategorično, da sc vendar enkrat uredi zadeva veljavnosti izpitov in diplomov zagreb. vseučilišča v Avstriji. Tudi to je pravi škandal, kako sc ta stvar vleče. Mi na-daljncga zavlačevanja ne moremo prenašati. Vprašam g. ministrskega predsednika, ali hoče to zadevo urediti v najkrajšem času in do kedaj?
IloliJansKo-luršKo vojslca.
Povodenj v Tripolitaniji.
O povodnji, ki jo je povzročilo deževje, poroča »Agenzia Štefani«, da se je izpremenila reka Mcgenmer v deroči veletok in poplavila ozemlje južne laške, fronte. Kljub kanalu, ki so ga zgradili Turki in še popravili Lahi, jc voda pri Bumeliani popravila laške postojanke in dere skozi tripoliška predmestja. Laški vojaki so takoj zgladili začasne utrdbe in zopet zvezali s telefonom posamezne oddelke med seboj in poveljništvom. Lahi sc deževja, ki jim povzroča toliko škode, vesele, ker upajo, da se podajo Arabci na svoja polja in ostane pri Turkih lc nekaj Ber-berov in Sabelov.
Zopet laški poraz pred Tripolisom.
Viharno morje je prisililo laške vojne ladje, da so se umaknile na visoko morje. Kakor se poroča iz Carigrada,, so porabili Turki to priliko, da so nenadoma, napadli novo laško postojanko Elhajati pri Bumeliani. Boj se jc bil z bajoneti. Lahi so bili vrženi nazaj. Izgubili so 400 mrtvih in ranjencev, vjetih jc pa bilo 23 vojakov in en laški častnik. Turki so izgubili 130 mož. Lahom so vzeli Turki 70 pušk in več streliva. Turki so pomaknili svoje čete tako naprej, da upajo osvojiti mesto, če zadrži vihar laške ladje na visokem morju.
Novi boji pred Tripolisom.
Dne 19. t. m. poroča »Agenzia Štefani« iz Tripolisa: Vreme jc lepo. Na vzhodno fronto jc kakor navadno st e-ljal sovražnik, da ovira delavce, ki sekajo palme zato, da dobe naši vojaki prost razgled. V smeri proti Lidiju Me-sripi jc sovražnikova artiljerija večkrat, ustrelila. Naša artiljerija jc streljala nazaj in streljala na gruče Arabcev, ki so sc nato razkropile. Opazili
Paša dvigne zopet glavo; oči mu zažare.
»Še eno zlodejstvo sc jc zgodilo!« sikne skozi zobe.
»Ta, 'les, Svoboda — naj ga požre gehena — jc zapeljal ljudi, da so — o zločin — jedli svinsko meso, peršuto — —tfu!« pljune pred se.
»Tfu!« ponovita z gnusom beg in aga hkrati.
»Ali ni to največji greli, ki je zapisan v koranu?«
»Največji greh je!« odgovorita beg in aga.
»Zato so ljudje oslepili, da nas no vidijo, ogiušili, da nas nc slišijo, zastrupili so sc jim možgani, da nas nc razumejo. — Kdo je. kriv tega? Povejta, o, pravoverna sinova prerokova?«
»Bogdan Svoboda!« krikne beg.
»Bogdan Svoboda!« krikne aga.
In priletel mi jc strašen udarec čez glavo, da mi je začelo temneti pred očmi.
Cul sem še, da je paša vstal in govoril agi:
»Mer Cinič - aga, li krepka moja roka, pojdi po vaseh in razglasi moj razglas: Dobro moje ljudstvo! Bogdan Svoboda vam jc zapravil železnico, cla so nc boste mogli voziti in sadja in druge robe razvažati, skvaril vam je ■— zlobnež — ceste vaše, ukradel jc vam — samogoltnež — vašo blagajne, zmešal j« vam — goljuf — vaše račun«, očrnil jo — sin geho.no . tiašu ljubezen do
smo močne sovražnikove čete, ki so se pomikale med malo utrdbo Mezzi proti Henniju. Dne 18. t. m. dopoldne jc mogel rekognoscirati nek aeroplan Aviatik jc dognal, da sovražnik svojih postojank ni izpremenil. Turški poveljnik se je dogovoril, z Arabci, da se bodo menjali arabski oddelki z ozirom na poljsko delo.
Težavno prodiranje Lahov v notmnjf Tripolis.
S posebne strani sc piše »Triester Zeitung«: Komaj en kilometer ocl Tripolisa se prične puščava. Pesek pokriva globoko zemljo. Močan veljblod prehodi v najboljšem slučaju tu 2 kilometra v eni uri. Ko smo prišli 2 kilometra daleč, pri d ž,m o na malo oazo Ain Sara Sledi 15 kilomclrov široka peščena ravnina z gibajočimi se peščenimi klanci ki so brez vsake vegetacije. Nato sledi :10 kilometrov rodovitno, valovito ozemlje, sposobno za pašo. Do skalnatih strmin Guariana se menja slika ozemlju imamo rodovitno oazo, skalnato ozemlje, ravnino in gorovje. Če šc upošte-varno, kako da manjka vode, uvidimo kako težavno nalogo ima laška armada. Kje je pa še južna meja Tripolita-nije, do nje je šo 1200 kilometrov. Lahi so dozdaj osvojili šele 1 kilometer tri-politanske zemlje, in sicer li.-ti del, ki je najlažji za osvojitev. Do z,daj šc ni nobenega laškega infanterista utrudil marš, konji niso trpeli še ničesar, vojaki še niso navezani na svojo moč in pamet.
SiMi zeflriižnlKi v Gorici.
V petek večer jo došlo v Gorico 18 Srbov iz srbske kraljevine, ki so zastopali vseh 17 okrožij kraljevine. Bili so vsi zastopniki kmetijskih zadrug in so potrtvali v poučno s vrhe po Avstriji, Nemčiji, Švici in Italiji. Iz Gorice so šli v Ljubljano, od koder sc povrnejo preko Zagreba v Srbijo. Vodil jih je gosp. Lazar M. Todorovič, revizor Glavnega Saveza iz Bclgrada. V Gorici so obiskali Goriško zvezo, Centralno posojilnico in slovensko kolonijo Svoj dom, t. j. 33 hiš na Ledini, katere je zgradila, ta zadruga svojim članom. Popoldne so si ogledali strojarniško tovarno g. Andr. Jakila v Kupi, Čevljarsko zadrugo v Mirnu, Gospodarsko zadrugo v Vrtojbi, j Hranilnico in posojilnico ter Kmetij-
vas itd itd. Neizmerna je globočina njegovih hudobij, neizmerna, kakor gehena. Zato smo mu prisodili v svoji pravičnosti bastonado 500 udarcev na podplate in obsodili, do izgine za vse večno čase.«
In govoril je begu:
»In li Petrovič-beg, močna opora mojim ramenom, okliči prccl cerkvijo moj razglas — saj no stane več kakor eno krono — in sklici, ljudi skupaj in daj jim zdravila, da ozdravijo od strupa Svobode. Daj jim vina. Koran prepoveduje sicer vino kot pijačo, a dovoljuje kot medicino. Daj jim te medicine. Ko bo ta medicina prežela ljudstvu mozg in kosi i in možgane, bodo sprevideli, kako pogubno jo bilo delo Svobodo in zvesto nam boclo zopet služili. Naroči godcev! Prirejaj plese! Naj bo ljudstvo veselo pod našim gospod-stvom. Čemu bi so mučilo z živino in trpinčilo z vinogradi in ubijalo s cestami in železnicami in s sto drugimi neumnimi in nepotrebnimi rečmi. Naj sc veseli svojega življenja, naj raja iii plešo, in pije in vriska. In to ljudstvo bo zadovoljno in mi bomo varni. Potom bo prazno vse delo raznih Svobod in Bogdanov, oni bodo kakor olje med vodo.
Prerokov polumesec pa bo segel takrat ocl vshoda do zahoda, in mi bomo . . .«
Izgubil se mi Je glas v daljavo in ga nisem več čul in zavest se mi je po-ffrozpjl.ft v l.imo ...
š
sko društ o v St. Petru. Ogledali so si sloveiMta* deželno kmetijsko šolo. Bili so povsod prisrčno sprejeti, posebno v Kmetijski šoli v Gorici, potem pri zadrugah v Vrtojbi in v Št. Petru. V obeh občinah sta pozdravila goste tudi občinska zastopsivn. vV Št. Petru je lepo prepeval slovenske pesmi ubrani pevski zbor. Zvečer je Go iška zveza priredila gostom banket pri Jelenu, katerega je v odsotnosti predsednika zveze, g. poslanca Fona, vodil njen podpredsednik g. deželni odbornik Berbuč, ki je pozdravil goste v imenu gor ške gospodarske organizacije. Poleg zastopnikov Centralne posojilnice, Svojega doma in drugih naših organizacij se je udeležilo banketa več zastopnikov raznih naših organizacij, dalje ravnatelj kmetijske šole g. Štrckelj in adjunkt iste g. Podgornik. Udeležila sta se banketa tudi oče in sestra v Belgradu tako tragično umrlega zrakoplovca Go-ričana Rusjana. G. Tfcdorovič je v imenu Srbov izrekel sožalnico RusjanovLm na nenadomestni izgubi. Drugi gost je pa izrekel sožalnico v imenu srbskih roditeljev. Tekom dneva obiskali so Srbi tudi hišo v Gorici, v kateri je ranjki Rusjan sestavljal svoj zrakoplov. Si bi so prepevali srbske in bosanske pesmi ter deklamovali različne junaške srbske pesmi. Celi dan sta Srbe vodila po mestu in okolici odbornik Goriške zve-«e g. J. Kopač in Zvezin vodja gosp. S. Premru.
Razstave.
Električna razstava v Bostonu.
Stalna avstrijska razstavna komisija na Dunaju naznanja trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, da se bo v času od 28. septembra do 26. oktobra 1912 v Bostonu vršila električna razstava, katero organizira Edison Electric Illumina-ting Company. Podrobnosti so razvidne iz dotičnega dopisa, ki je v pisarni trg. Sn obrt. zbornice v Ljubljani na vpogled.
Razstava za mornarstvo ln higlje-no v Genovi. Stalna avtsrijska razstavna komisija na Dunaju naznanja trg. in obrt. zbornici v Ljubljani, da se namerava prihodnje leto prirediti v Genovi mednarodno razstavo za mornarstvo in higijeno. Rok za priglasitev in dan otvoritve razstave še nista znana. Podrobnosti so razvidne iz dotičnega dopisa, ki je interesentom v pisarni trg. in obrtne zbornice v Ljubljani na vpogled.
Poljedelska ln industrijska razstava v Kijevu. Stalna avstrijska razstavna komisija na Dunaju je naznanila trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, da se bo poljedelska in industrijska razstava v Kijevu, ki se je že nekateri-krat preložila, kakor je sedaj dokončno določeno, vršila leta 1913 v času od 27. maja do 14. oktobra. Za avstrijsko industrijo bi prišla v poštev udeležba na naslednjih oddelkih: 1. Poljedelski stroji in orodje. 2. Stroji, aparati in razne potrebščine za. cukrarne, pivovarne, mline in žganjarne. 3. Avtomobili, telovadno in športno orodje. Poročilo, ki vsebuje natančnejše podrobnosti in razvrstitev razstavnih skupin, je v pisarni tukajšnje trgovske in obrtne zbornice na vpogled.
Živinoreja.
Razdeljevanje vzrejevalnih premij od strani deželnega oJbora kranjskega,
ik se vrši:
V	ponedeljek, dne 27. novembra 1911: v Polhovem g r a d c u ob
8.	uri dopoldne, v K r i ž a h pri Tržiču ob 9. uri dopoldne, v Ž v i r č a h ob 9. uri dopoldne, v Borovnici ob 11. uri dopoldne, vPreserjih ob 2. uri popoldne, v Preddvoru ob 2. uri popoldne, v H i n j a h ob 3. uri popoldne.
V	torek, 28. novembra: v Logatcu ob 8. uri dopoldne, v Žužemberku ob 9. uri dopoldne, v R o v t a h ob 10. uri dopoldne, v Ž i r i h ob 10. uri dopoldne, vHotedršici obl. uri popoldne, v G o d o v i č u ob 2. uri popoldne, v Dvoru ob 2. uri popoldne, v Č r n e m v r h u ob 3. uri popoldne, v Spodnji Idriji ob 3. uri popoldne.
V	sredo, 29. novembra: v Cerknici ob 9. uri dopoldne, na Uncu ob
9.	uri dopoldne, v S 1 a v i n i ob 11. uri dbpoldne, v Št. Petru na Krasu ob
1.	uri popoldne, v Grahovem ob
2.	uri popoldne, v K n e ž a k u ob 2. uri popoldne.
V	četrtek, 30. novembra: v Postojni ob 8. uri dopoldne, v Starem trgu pri Ložu ob 9. uri dopoldne. v H r a š a h ob 10. uri dopoldne, v H r u š e v j u ob 11. uri dopoldne, na Razdrtem ob 1. uri popoldne, v I g a v a s i ob 2. uri popoldne, v Senožečah ob 3. uri popoldne.
Razdeljevanje sc vrši na sejmišču
ali na drugem od županstva za to določenem prostoru.
Premovala se bodo le sesajoča teleta.
Teleta naj se pripeljejo, ako le mogoče, s kravami.
Vsakdo mora imeti za vsako goved, ki jo pripelje na premovanje, zdravstveni potni list.
Lastniki lepih telet, ki se zavežejo rediti jih za pleme vsaj še eno leto, prejmejo vzrejevalno premijo 50 K, od katere se izplača 20 K takoj, 30 K pa po preteku enega leta, ako jih pravilno vzrejajo.
Posestniki, katerim se podeli ta premija, morajo biti dobri živinorejci ter morajo vzrejati vsaj polovico telet za pleme v razmerju s številom krav, ki jih povprečno rede. Razen teleta, za katero se podeli premija, pa mora lastnik imeti ostalo potrebno število telet pod pol leta starih.
Vsak razstavljavec mora biti točno ob določeni uri s svojo živino na pre-movalnem prostoru, ker bi se drugače na prepozno prignane živali ne moglo ozir jemati.
Vsakdo mora imeti od županstva potrdilo, koliko krav in koliko telet pod pol leta starih povprečno redi ter koliko živine ima vsega skupaj.
Živinorejci se opozarjajo, da1 naj rede kolikor mogoče veliko število telet za pleme, ker se bodo enaka premo-vanja vršila tudi prihodnje leto.
Deželni odbor bode nakupoval tudi plemenske bikce čiste pasme.
Iz tabora liberalnih učiteljev.
Liberalno učiteljstvo in novi na-učni minister. Engelbert Gangl je, kakor znano, c. kr. učitelj, zato bo marsikoga zanimalo, kako mnenje ima o novem šefu, o ministru za uk in bogo-častje vitezu pl. Hussareku. Pod naslovom »Ministrstvo konkordata« piše približno sledeče: »Vitez pl. Hussarek je propagator in vrhovni voditelj klerikalne politike v naučnem ministrstvu. Za Avstrijo pomeni to mož dobo ponižanja in omadeževanja pred vsem kulturnim svetom. S sedanjim ministrskim predsednikom grofom Karlom Sturgkhom je prepojil kot sekcijski načelnik naše šolstvo s konfesionalnim duhom rimskega klerikalizma, kar ne odgovarja sedanjemu državnemu šolskemu, niti osnovnemu zakonu. Seaa-nji učni minister se drži načela, da pro-težija zaradi verskega prepričanja pri podeljevanju javnih služb ni kršitev državnega osnovnega zakona. Naš novi naučni minister se postavlja na eno-strano in pristrano konfesionalno stališče. Vse stremljenje tega novega moža teži za tem, da vsem interkonfe-sionalnim zakonom iz šestdesetega in sedemdesetega leta zveriži in spači smisel. Hussarek je veljal že od nekdaj kot najklerikalnejši uradnik v naučnem ministrstvu. Današnje naše, ministrstvo je krona najklerikalnejše države v Evropi in biser v tej kroni je vsekakor naučni minister vitez pl. Hussarek, kterega načela diametralno nasprotujejo ustavnosti in zakonodaji.«
Tako torej piše o svojem šefu Engelbert Gangl, ki naslavlja svoje resolucije za izboljšanje učiteljskih plač na gospode na Dunaju, tisti Gangl, ki se je ob državnozborskih volitvah nesmrtno blamiral s svojo kandidaturo in s svojimi volilnimi plakati o versko-nravni vzgoji in so ga zato belokranjski volilci poslali nazaj v Idrijo.
Zadnjič je Bertel učil finih manir viteza Ivalteneggerja; v »Učit. Tovarišu« od 10. novembra pa natolcuje novega naučnega ministra, o katerem je zajel nekaj lažnjivih fraz iz kake judovske cunie. Sicer misli Gangl o svojih predstojnikih lahko kar hoče, a da poizkuša nekako zrevolucionirati liberalno učiteljstvo proti naučnemu ministru, še predno ve, kake strune bo ubral, to pa že diši čisto po kalabreških manirah, ki so tako simpatične raznim gospodom med liberalnim učiteljstvom.
»Učiteljski Tovariš« piše: »Belgijski klerikalci napenjajo vse sile, da bi šolo popolnoma dobili v svoje kremplje in jo z a s u ž n i 1 i cerkvi. Nova »šolska predloga« skuša po tihotapsko privesti šolo v cerkveno naročje« itd. — Možje, zavedajte se in napravite komentar taki pisariji sami pri proračunu o stvarnih šolskih potrebah v krajnih šolskih svetih.
Uradna okrajna učiteljska konie-renca goriškega učiteljstva v Gorici je na zadnjem zborovanju energično in z zaničevalnim posmehom odklonila naročitev edinega slovenskega krščanskega pedagoškega lista — »Slovenskega Učitelja«. Krščanska armada vstaja povsodi zmagovito in bogve, če se ne bo že v par letih tudi na Goriškem posmehoval kratkovidnim Zavezanem — kdo drugi.
Novi opravil red za pisanje s pisalnimi - stroji pri soiU
Justično ministrstvo je izdalo dne 28. oktobra 1911 naredbo št. 52, po kateri se bodo — posebno pri večjih sodiščih — napravili posebni pisarniški oddelki, v katerih so bode pisalo le s stroji. Oseba, ki je izvežbana na pisalnem stroju, bode morala med uradnimi urami vsak dan popisati 20 polnih strani, kakor: razsodbe, poročila in dmge sklepe; za izpolnitev tiskovin se bode pa zahtevalo celo 80 strani na dan. Oni pisarniški oficianti, ki bodo prideljeni oddelkom za strojepis, se ne bodo trajno pridrževali le v teh oddelkih, temveč se bodo menjavali. To pa radi tega, da si pridobijo nadaljno izobrazbo. Kot vodje takih oddelkov bodo nastavljeni od sodnijskega predstojnika izvoljeni pisarniški oficianti. Vsak pisarniški oficiant ali pomočnik bode moral najmanj eden mesec na leto obiskavati oddelek za strojepis samo radi vaje na pisalni stroj. Oni, ki so na pisalne stroje dobro izvežbani, bodo morali tudi — na željo sodnika — narekovanje (dik-tando) pisati. Osebe, katere so vešče brzopisja (stenografije), bodo smele z brzopisom sprejemati od sodnikov jim narekovane zapisnike, kateri se bodo potem morali na pisalnem stroju prepisati. Narekavanje zapisnikov se seveda pvepušča samo sodnikom. Razsodbe in druge sodne sklepe, ki bodo sestavljeni od sodnikov, katerih pisava se pa ne bode mogla lahko brati, bodo narekovali »avskultanti« ali pa pravni praktikanti, kateri so pisave sodnikov navajeni. Vsak prvi spis, ki se bode napisal na pisalnem stroju, mora pregledati oni sodnik, ki je izvirnik sestavil. Na pisalni stroj se bodo pisale razsodbe, sklepi, po očila, eksekucijske zadeve ter drugi dopisi.
Justično ministrstvo je baje tudi pooblastilo vse sodne nadpredsednike, da dajejo onim pisarniškim oficiantom ali pomočnikom, ki bodo izgotavljali delo s pisalnimi stroji, takozvano »re-muneracijo«, katera pa ne bo posebno briljantna.
Pisalni stroji bodo večinoma novi z dobro vidnimi tipkami; stari, kateri so sedaj v rabi, se nameravajo oddati onim okrajnim sodiščem na deželo, kjer je manj dela.
Justično ministrstvo namerava na ta način uradno osobje zmanjšati; začelo pa je pri pisarniških oficiantih in pomočnikih, torej pri onem osobju, ki v resnici ne dobi toliko plače, da bi se moglo z mirno vestjo potrditi, da more pošteno živeti.
Dnevne novice.
+ Kadar dr. šusteršič prav v živo zadene liberalce in Nemce, takrat vedno iz slovenske liberalne kuhinje pri-neso nemškonacionalni listi vest, da se je dr. Šusteršič že naveličal boja in da želi iti v »penzijon«. Po zadnjem velikem govoru dr. šusteršičevem so uprizorili isti manever, da bi utisek govora oslabili. Izmislili so si kar celo povest, češ, da je dr. šusteršič tako utrujen, da se hoče odpovedati parlamentarnemu življenju in dati slovo državnemu zboru. Ker ga pa vendar kar tako ne morejo vreči na cesto, so si izmislili, da je obolel deželni glavar pl. Šuklje, ki se bo seveda tudi takoj umaknil, kadar se bo liberalcem sanjalo. Tako so pripravili za dr. Šusteršiča sedež deželnega glavarja, samo da bi sc ga znebili iz državnega zbora. Mi pa poznamo našega voditelja dr. šusteršiča bolje in lahko potrdimo, da ni bil še nikoli tako krepak in podjeten kakor sedaj in da liberalci zopet enkrat zastonj knofe štejejo. Kdor se na »penzijon« pripravlja, ne govori takega govora kot ga je govoril dr. Šusteršič. Liberalci zdravila iz svoje apoteke lahko porabijo za svoje lastne opešane voditelje.
+ Shod v Vipavi. V soboto je bila v Vipavi seja okrajnega cestnega odbora v navzočnosti deželnega odbornika dr. Lampeta in deželnega poslanca Mirka Perliavca, pri kateri so se obravnavale vse za vipavsko dolino važne prometne zadeve. Včeraj, v nedeljo, je pa bil javen ljudski shod, jako mnogoštevilno obiskan iz vseh občin vipavskega okraia. Navzočih je bila večina županov. Predsedoval je cestni načelnik budanjski župan Ferjančič. Poročal jc o političnih in gospodarskih zadevah dr. Lampe, ki je kazal, kako so vse tiste stvari, o katerih liberalci najbolj zabavljajo, v korist ljudstvu. Razložil je pomen melioračnega posojila, ki je velevažno za regulacijo vipavskih rek in hudournikov in na deželno banko, ki bo omogočila interesentom, da prevzamejo nanje odpadajoče deleže. Občine, ki so v zadregi, bodo pri deželni banki dobile sredstev pod kulontni-nii pogoji, vipavska občina, ki mora za
nastanitev topničarjev investirati ven. ke vsote, se lahko obrne do tega denarnega zavoda, ki začne ppslovati s januarjem, istotako posestniki za razdolži-tev od vknjižemh dolgov. Deželni poslanec. Mirko Perhavc je kazal na koristno delo S. L. S. v vipavski dolini in zavračal nasprotne laži. Liberalci bi radi dobili gozdni odsek zopet v svoje roke. Deželni poslanec je pa pokazal, kako nesebično in neumorno so ravno tu delovali možje S. L. S. Vsi udeleženci — ne le nekateri — so dobili že lepe dohodke in vrednost deležev je visoko poskočila. K sklepu se je na predlog g. Franca Habeta izrekla zaupnica poslancem S. L. S., ki je bila od vsega ljudstva z navdušenjem sprejeta.
-f Kako so se posttifcski liberalci blamirali. V nedeljo, dne 19. t. m. je sklicala kmečka zveza za postojnski okraj shod v Štivanu-Matenji vasi. Poročat je prišel deželni odbornik dr. Pegan, da ljudi pripravi na bližajoče se občinske volitve v Slavini. Ko so liberalci to zvedeli, so poklicali na pomoč nekaj postojnskih liberalcev. Vsi skupaj so prišli pod komando znanega Durjave na shod, da bi motili govornika. Najbolj so se vsajali: Durjava, mladi Znideršič in učitelj Brus. Seveda so za vsak medklic dobili od govornika krepke odgovore, ki so jih pred zbranimi poslušalci Sloven. Ljudske Stranke korenito osmešili. Delo liberalcev v deželi in po občinah je dr. Pegan tako v bengalični luči razsvetlil, da jc bilo celo liberalce sram in je Durjava zatajil, da ni liberalec, in da tudi »Slovenskega Naroda« in liberalnih časnikov ne bere. Ker so bili pa proti koncu vedno bolj glasni, je gospod župnik Laznik kot predsednik shoda povedal Durjavi, da bo vporabil proti njemu moč zboro-valnega zakona ter mu zapretil, da ga da odstraniti, če bo še naprej shod motil. Lahko si mislite, kako se je na te besede mogočnemu Durjavi nos pobe-sil, vendar se je bal naprej vpiti. Ko je po končanem poročilu dr. Pegana gospod župnik Laznik nozval Durjavo k besedi, so jo liberalci z Durjavo vred med velikanskim smehom naših ljudi popihali.
+ Važen shod v Slavini. Kmečka zveza za postojnski okraj je za v nedeljo popoldne sklicala v Slavini shod, da sc volilci razgovore o prihodnjih občinskih volitvah. Poročal je deželni odbornik <ft>. Pegan, ki je ljudi opozarjal na nevarna verska in gospodarska načela liberalcev, ki so zlasti kvarna v občinskih stvareh. Pokazal jc na raznih zgledih, kako so liberalci ta svoja načela v škodo ljudstva uveljavili. Ker je dopoldan mogočni Durjava iz Mate-nje vasi pozval dr. Pegana, naj govori o občinskem gospodarstvu na Slavini, se je poročevalec popoldan obširno ba-vil z nerodnostmi pri občinskem uradu slavin. na Prestraneku ter je zlasti ljudem povedal v sploš. začudenje, da cela občina dobra stoji za posojilo po 30.000 kron, katero jc najela Mlekarska zadruga na Prestraneku za sezidavo svoje hiše. Ogorčenje med ljudmi je bilo zaradi tega velikansko in sklenili so, da. od tistih, ki so v načelstvu in nadzorstvu Mlek. zadruge, nobenega ne volijo v občinski odbor. Sedanji liberalni magnatje slavinski so pa eni in isti v občinskem odboru, kakor v načelstvu in nadzorstvu Mlekarske zadruge.
-f- Drugod in pri nas. Tako kot štajersko nemško učiteljstvo so sklenili tudi gorenjeavstrijski in solnograški učitelji, da odstopijo od vsega društvenega in sličnega javnega delovanja, ker je njihov gmotni položaj tako slab, da ne utrpe nobenih, nostranskih izdatkov. Na Kranjskem pa voditelji liberalnega učiteljstva dokazujejo, da se uČi-teljstvu sijajno godi. Sicer bi učiteljstvo ne podpiralo izdajanja »Jutra« in sličnih listov.
+ Zahteve laških vseučilfščnikov. Italijanski vseučiliščniki na Dunaju so priredili shod, na katerem so pozvali laške poslance, da naj prično obstru-irati, če ne bo vlada držala svojih obljub glede na laško fakulteto. Zahtevali so popolno laško univerzo v Trstu. Dokler Lahi ne dobe popolne univerze v Trstu, naj se priznajo diplomi in izkušnje na univerzah v Italiji.
-f Potrjen deželni zal^on. Cesar jo sankcijoniral od deželnega zbora kranjskega sprejeti zakon o občinskih mirovnih sodiščih.
-f Italijanska prevzetnost. Iz Rima poročajo: Zadnji čas se razširjajo po Italiji razglednice, ki morajo vzbuditi nejevoljo vsakega Avstrijca. Bersaljei stoji v Tripolisu in s trobojnico pozdravlja Italijo, ki sc razteza čez Južno Tirolsko, čez del Kranjske in čez celt Istro. Dalmacija se je prepustila velikodušno za enkrat Avstriji. Na naših deželah pa cvetejo — na razglednici namreč — laške rože, v znamenje, da bodo ie dcžeic lc pod italijanskim go-
spodstvom cvetelo. Menda tako kot Kalabrija. Laška izzivanja so res žo skrajna.
-f- Umrl jc na Dunaju predsednik nemškega katoliškega »Schulverfeina« zdravnik dr. Gašper S c li w a r z. Precl 25 leti je ustanovil to katoliško šolsko društvo. Dr. Schwarz je tudi ustanovil društvo za zavetišče ubogih vseučilišč-nikov dunajske univerze. V hiši zavetišča ima 100 vseučiliščnikov b ezplač-no hrano in stanovanje. Blag mu spomin.
—Živinorejski tečaj v Selcih. Deželni odbor jc priredil pri živinorejski zadrugi v Selcih praktičen in teoretičen živinorejski tečaj, kateri se vrši od 3. do 30. novembra. V ta tečaj se je priglasilo 25 fantov, 19 iz selške doline, 2 iz Breznice, 3 iz Horjulja, 1 iz Stare Loke. Vsak dan se prične tečaj zjutraj ob 6. z molžo, za tem se živina krmi, snaži, tehta, preskuša mleko itd. Popoldne so predavanja v Društvenem domu od pol 2. do pol 4 o prešičjereji, popravi hlevov, obdelovanju travnikov, pomoč pri oboleli živini, govedoreja, vodstvo živinorejskih zadrug, kmečkemu pravo-znanstvu in vnovčenju živine. Od pol 4. do 6. ure zopet krmljenje v hlevih zadružnikov. Zvečer od pol 8. do pol 9. ure javna predavanja, katera vaščani prav pridno obiskujejo. Jako zanimive za živinorejce so krmne poskušnje krav in mlade živine. One živinorejske zadruge, ki se za ta tečaj zanimajo, lahko odpošljejo svoje zastopnike v Selca na sv. Andreja dan, to je 30. novembra ko se tečaj slovesno zaključi in se bo pri tej priliki vsak prepričal o uspehih tečaja.
—	Uboj. Iz Poljan nad Škofjo Loko. V nedeljo dne 12. novembra je prišlo v Srednji vasi do prepira med 271et-nim Janezom Ozebek in nekim drugim fantom iz Dobrave, župnija Trata, ki sta se vpravkar vrnila iz Amerike. V tem prepiru je dobil Jan. Ozebek sedem smrtnih vbodljajev z nožem, katerim je že v torek, 14. novembra po groznih bolečinah podlegel.
—Ponarejeni petkrenski novci krožijo po gornji Hrvaški. Zaprli so dva brata, kmečka posestnika v Zaprešiču, Josipa in Adama Topol, pri katerih so našli priprave za ponarejanje petkron-skih novcev. Sodi sc pa, da to nista glavna krivca.
—	Strašen umor v Trstu. — Z iskalnikom ubil svojo ljubimko in njeno hčerko. Marij Daltin pok. Antona, star 24. let, iz Trsta, a pristojen v Maniago pri Vidmu, po poklicu bolniški strežnik, je bil dolgo časa uslužben kot tak na parnikih »Austro - Američane«. Že sedem tednov pa je bil brez službe. Njegovo zdravje ni bilo pač najboljše. Pred štirimi leti si je namreč liotel vzeti življenje, ustrelil se jo bil v prsa in od tedaj je njegovo zdravje pešalo; večkrat je bljuval kri. Kakor on trdi, se je poskusil tedaj umoriti, ker se je naveličal življenja. Od tega poskusa samomora sem se ni več vkrcal in kmalu je zapravil vse, kar si je bil prištedil s svojim delom na parnikih. Tupatam jc delal kakor težak v skladišču za pohištvo tvrdke Macerata v ulici Chiozza. Ko so se vršili umori kočijažev v Trstu, ki so vzbujali toliko senzacije, je bil Daltin dvakrat aretiran, ker so se nanj osredotočili razni sumljivi momenti, bil je pa obakrat izpuščen na svobodo, ker ni bilo nikakega dokaza. Ko je bil Daltin še strežnik na parnikih »Austro - Američane«, se jc seznanil z neko strežnico, ki je bila tudi tam v službi, imenom Marijo Luizo vdovo Rišmondo, rojeno j Viecelli iz Milj. Olj pol deveti uri dopoldne je Rismondova v kuhinji priorav-Ijala za obed. Ona je pri tem držala bržkone v naročju malo hčerko Bian-ko in pri tem delu govorila o svojem sklepu, da se hoče vkrcati. Daltin je jako razburjen hodil gor in dol po kuhinji. V njem se je kuhalo in le slabo je zakrival notranji vihar. Naenkrat se je podal v bližnjo sobo, tu je vzel desertni nož, čigar klinja je dolga 25 cm, in so jo vrnil v kuhinjo. Dočim je Rismondova, nič sluteča kurila ogenj, je Rišmondo od zadaj planil na njo in jo z nožem zabodel v leva prsa. Zasadil je nož v njeno telo s tako divjo silo, da se jo klinja zvila in je držaj šel na kose. Ženska je zagnala strašen krik, ali se ni zvrnila na tla. Morilec, videč, da je ni še ubil, je zgrabil hitro s polico nad ognjiščem (nape) velik ležak likalnik, kakoršnega rabijo krojači. S tem orožjem jc Rismondovo večkrat močno udaril po glavi, dokler sc ni zgrudila na tla. Ali mu ni bilo še zadosti. Zver je zagledala kri, in kri je zahtevala, tudi male, nedolžne dekličice, ki jc onemela in polu mrtva od strahu bila priča strašnemu napadu na svojo mater. Z enim udarcem z likalnikom jo Daltin stri črep njo dekličici, ki je takoj obležala mr.va z razdrobljeno glavo. Ko jc izvršil strahoviti čin, si Je Šel morilec umit roke v umivalniku, volem si je slekel
obleko, ki je bila vsa oškropljena s ' krvjo, oblekel je praznično obleko, skočil preko trupel svojih žrtev, ki sta mu bili na poti, odprl vrata stanovanja, jih zaklenil za seboj in mirnim korakom šel na policijo, kjer je z nezaslišanim cinizmom povedal, da jc ubil clve človeški bitji.
—	Za župana skupne občine Rib-no — Boh. Bela je bil zopet izvoljen dosedanji župan gospod Janez Burja z Boh. Bele. Svetovalcem so bili izvoženi: Iz župnije Ribno gospodje Janez Ivoselj, Jernej Poljanec in Gabr. Perja n; iz župnije Boh. Bela pa gospodje: Frid. Olifčič, Janez Pogačar, Jakob Župan, Anton Ropret in Lovro Poljanec.
—	Razvoj Zagreba. V zadnjih treh letih je bilo v Zagrebu sezidanih 428 novih hiš z 1934 stanovanji.
—- Poziv! Na Vseh Svetnikov dan 1. novembra zjutraj ob treh jc bilo ukradenih s poštnega voza med Rudol-fovem in Metliko 10.000 K. V zadevi bi vedela gotovo kaj povedati okoli 25 let stara ženska, ki je tisto jutro pri odhodu pošte stala ob kraju mosta čez Krko in imela na zidani ograji culico, košaro ali zavoj. Bila jc morda kaka služkinja, ki je tisto jutro zapuščala službo ali pa je šla kam v kako novo službo. Na glavi je imela ruto. Občinstvo se prosi, da naznani podpisanemu sodišču služkinjo, osobito iz Rudolfo-vega in okolice, pa tucli od drugod, ki so dne 31. oktobra ali 1. novembra zapustile službo in cla naznani vsak slučaj. če bi kaka sumljiva oseba menjala bankovec za 1000 K in če je kaka taka ženska z rumeno naglavno ruto odšla v Zagreb ali v Reko (Sušak). Stroški se povrnejo. C. kr. ok ožna sodnija v Ru-dolfoveni, odd. IV., dne 18. novembra 1911.
—	V Senr"ču je samo toliko liberalcev, da bi jih lahko preštel na prstih ene i oke. Pa vendar skušajo delati zgago. Po liberalnih listih kriče in vpijejo, kakor da so sami oni gospodarji. Tudi občinske volitve so skušali izrabiti v svoje namene, in res so jih pridobili nekaj, ki sicer nimajo navade, da bi jih poslušali, a bili so pošteno okrcani. Izmed trideset Odbornikov je samo eden prišel po njih volji v odbor. Škoda nekaterih sicer pametnih mož, ki so šli zanje pobirat kosrtanj iz žerjavice. Pravijo, cla se bodo pritožili. Naj se, čc bodo našli kako nep avilnost. Pomagalo jim ne bo dosti. Stroškov bo nekaj več in potem nc bodo dobili niti enega odbornika.
—	Sneg po hribih fn dolinah. Včeraj popoldne je zapadel po hribovju in planinah sneg.
—	Ribnikar in katoliške rcdovuice. Adolf Ribnikar je neda.no nelepo napadel katoliške redovnice. Slovenska inteligenca ni imela besede ogorčenja. Celo žici jo sodijo pravičnejše kot pa taka inteligenca. Pariški listi javljajo, da se je rabinec Netter, eden izmed najuplivnejših oseb v Parizu, zelo toplo zavzel za usmiljene sestre parižke. Med d ugim piše: »Dežela kot je Francija ima pač mnogo boljšega dela kot pa preganjati uboge, sestre pri njih
plemenitem delu. Te pobožne žene, ki so prepričane o potrebi njih dela, služijo družbi z boljšim kot pa z visoko-donečimi frazami.« Po Parizu krožijo peticijo za sestre in po vogalih so nabili nešteti manifesti. Po mestu in okolici krožijo brošure gori imenovanega judovskega duhovna, ki hvalijo delo usmiljenih sester in obsojajo ministrske odredbe.
—	Poroka. V četrtek se je poročila gdč. Natalija Prinčič z gosp. Herniene-gildom Jakončič, c. kr. asistentom pri gozdnem uradu v Gorici.
—	Imenovan je za ravnatelja na državni gimnaziji v Gorici šolski svetnik dr. Ivan B e z j a k, ravnatelj 11 dr žavne gimnazije v Ljubljani ter jc ob tej priliki dobil naslov vladnega svetnika. Dosedanji ravnatelj na državni gimnaziji v Gorici dr. Josip Tomin-š e k pride za ravnatelja na državno gimnazMo v Maribor.
—	V Št. Janžu jo včeraj dopoldne predaval o umnem kletarstvu g. Zdol-šak, strokovni učitelj na Grmu, popoldne je predaval g. Legvart o živinoreji in živinorejski zadrugi, ki sc jc osnovala. Pristopilo je 35 članov.
—	Hrvatov na Reki so uradno našteli 2o 000,. a jih je mnogo več.
—	Slavka voznikov v Trs*u je končana.
—	Cesta iz Dalmacie v Hrvaško.
»Wiener Zeitung« priobčujc sankcijo zakona dalmatinskega sabora o zgradbi ceste ocl Obrovca proii Gvačacu da se na meji zveže s cesto na Hrvaškem.
—	Mraz na 6orenrskem. Potniki in izletniki, ki so se vrnili sinoči z Gorenjskega ob četrt na devet v Ljubljano. so povedali, cla je nastal na Gorenjskem čuten mraz. Temperatura je padla ocl +12 stopinj na 4 stopinje R. Tucli v Ljubljani ni bilo nič boljše.
—	Iz ilnanfine služIte. Davčni asistent Friderik Pavlin je imenovan za davčnega oficijala v desetem činovneni razredu. — Davčni oficijal J. Kilar je ocl davčnega urada za ljubljansko okolico prestavljen k davčnemu uradu za mesto Ljubljana., davčni prakti-kant J. Jereb je pa iz Ljubljane prestavljen v Novo mesto. — Nad paznik finančne straže Feliks Gruber je prestavljen .iz Ljubljane v Zaticino.
—	Smrt kurjača v kolu. V papirnici v Goricanah pri Medvodah je dno 16. t. m. kurjač Jožef Gaber čistil kotel. Da bolje kotel očisti, je zlezel s tovarišem v kotel. Ivo je bilo delo okolu 10. uro zvečer končano, je Gabrov tovariš zlezel iz kotla, v kotlu je pa ostal Gaber. Drugo jutro so Gabra nezavestnega izvlekli iz kotla. Ponoči je Gaber, nc da bi sc bil še kaj zavedel, umrl.
—	Orehi so letos izredno dobro obrodili ter je pridelek na Ogrskem, Hrvaškem, Balkanu in na Francoskem skoro dvojen. Kljub temu se drže cene na Ogrskem in Hrvaškem zelo visoko 60 do 70 K za stot, kar je povzročilo, da sta glavna odjemalca za ta pridelek — Nemčija in Amerika se obrnili izključno na Francijo, Rumunijo in Bolgarijo.
—	Konfekcijsko blago obležalo.
Vsled noprevzetja leži v Sylos skladišču v Trstu pošiljatev konfekcijskega blaga za ženske in otroke v fakturni vrednosti okroglih 2000 kron, ki jc bila določena iz Berolina za Aleksandrijo. Izvoz jc carine prost, za uvoz jc plačati carina. Kdor hoče kupiti, dobi podrobne podatke ob delavnikih od 9. do
12.	ure dopoldne pri komercijelncm oddelku c. kr. državno - železniškega ravnateljstva v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev 9, III. nadstropje, vrata štev. 137.
—	Spomenik župniku — Ilircu Luki Iliču-Oriovčauinu so dne 5. t. m. odkrili na njegovem grobu v Novski. Ilič je spisal več dol: o slovanskih narodnih običajih, graničarjih, baronu Trenku itd., zbiral je tudi hrvaško narodno pesmi.
—	Spomenik Zmaju. V Rumi (Sricm) so odkrili spomenik velikemu srbskemu pesniku Zmaju Jovanu Jo-vanovicu.
—	Slovenska Sžra/a ima dve hiši naprodaj. H i š a v m e s t u n a D o -1 e n j s k e m, pripravna za zalogo piva in vina, s sobami za tujce in malim posestvom se proda pod zelo ugodnimi pogoji. Več se poizve pri Slovenski Straži.. — Hiša, v kateri jc pekarija z clnovnim obratom 150 K, v srecli večjega industrijskega trga na Koroškem, se proda. Ob hiši je mlin na vodno moč, katera no usahne ter jo dovolj močna tucli za valjčni mlin. Celo posestvo s pritiklinami vred so ceni na 38.000 kron, ocl teh lahko ostane 20.000 kron vknjiženo.
—	Gospodična, ki biva več let v tujini, vešča knjigovodstva, strojepisja, spretna v slovenski in nemški korespondenci, želi priti v kako trgovino. Ponudbe na A. B., Dunaj, VII., West-bahnstrabe, posterestante.
Dobre drože bi rad naročil, pa ne vem kje. — Prijatelj, kar vsecli se in piši na Prvo jugoslovansko drožarno Jos. Košmerl v Ljubljani. Tu se izdelujejo priznano najboljšo drože. Samo enkrat poskusi in ne bo ti žal.
—	F.o"in-;ka kavšna primes se jo vsled izborno kakovosti pri nas že tako udomačila, cla je nobena slovenska gospodinja ne moro pogrešati. Zahtevajte pa lo ono v korist, obmejnim Slovencem, ki ima na ovitku pečat »Slovenske Straže«.
Kdor se želi zavarovati, naj sc v svojem lastnem interesu prej obrne na pisarno »Slovenske Straže«.
—	Splošno pezornost so vzbujala krasno slikana okna, za žup. cerkev v Tržiču, katera so bila razstavljena zad-zadnji čas v obrtno pospeševalnem uradu. Izdelal jih je umetnik-domačin g. Matej Tušek v Ljubljani, Sv. Petra nasip, katerega tem potom vsem preč. župnim uradom prav toplo priporočamo.
—	Marijfn koTek. Krasen Marijin kolek s podobo romarske cerkve na Brezjah ima v zalogi »Slovenska Straža«. Opozarjamo na ta kolek posebno preč. urade in člane ter članice Marijinih družb, da ga vedno rabijo na svojih pismih. P osamezni kolki so po dva vinarja. Naročajo so v pisarni »Slovenske S+raže« v Ljubljani. Razprodajalci dobe 20 odstotkov popusta.
—	V Ameriki umrli S'ovenec. Dne
13.	oktobra jo umrl v Chisholmu Slovenec Josip Apič. Nahajal se je čez mesec dni v tamošnji Buchardt bolnici. Pokojni, ki zapušča ženo v tej deželi, je bil star 45 let. Na Chisholmu je prebival 8 let.
—	Mrtvo so našli na shrambi njene hiše 28 let staro posestnikovo soprogo Ivano Grogorin iz Lukovice pri Logu. Sodnijska preiskava bo dognala vzrok smrti.
Gonja za poslancem Radičcm. Hrvaški listi prinašajo sledečo vest: V noči ocl srede na četrtek došla jc cela četa policajev in orožnikov h kmetu Škorjaču v Resnik v okolici Zagreba. Ker je ta član glavnega odbora kmečko stranke, so slutili pri njem poslanca Stjcp. Racliča. Premetali so celo hišo, z bajoneti suvali v seno, preiskali skrinjo in omare, toda zaman. Isto so počeli pri zaupniku Racličeve stranke, kmetu Malčiču, seveda z istim uspehom.
KITAJSKA REVOLUCIJA.
»Daily Telegraph« poroča, cla je inielo novo Juanšikajevo ministrstvo prvi ministrski svet, Juanšikaj je poročal, da so napadli vstaši za hrbtom cesarske čete. Sledil je boj, v katerem so bili vstaši premagani.
Somišljeniki! Podpirajte — Ljudski sklad! Prispevke sprejema tajništvo S. L. $.s Miklošičeva cesta št. 6.
_ krmari/kg.
kbieti/es letita ^Sicrabet/ens.
—Auniite
<;,j6)ssfjb.
ji, jdfemcfrr
SREDNJEEVROPSKI POTRES. • jalo med Baseloni in Curihom. Tresla Naš zemljevid nam kaže obseg za- so je zeml a v celi južni Nemčiji, Švici, dpjega potresa, o katerem smo f:e itak del Francoske, Italije Jn Avstrije. Tudi ooročuli. Središče potresa se jo nitka- dol srednje NcmClio jc obiskal potres,
STOLETNICA TVRDKE KRUPP.
Svetovnoznana nemška tvrdka Krupp slavi danes, 20. novembra 1911, stoletnico, odkar se je ustanovila. Tvrdko je ustanovil 1'iid. Krupp, voj. 1787., ki jo vodil jekleno tvornico do 1. 1820. Njegova vdova in sinovi so obrl vodili za njim, a podjetje je jelo šele procvitati, ko ga je prevzel 1. 1818. Alf. Krupp. Svojo pozornost je obrnil na takrat iznajdene topove, ki so zadaj nabijajo. Izna jdbo je Alfred zelo zboljšal in pričel izdelavati tudi kroglje, a ži-galke in lafete. Kruppov zistem tvori še danes temelj večinoma vseli znatnejših artiljerij, vsled česar so Krup-povi tvrdki nadali tudi ime kralj topov. Tvrdka je dobavila dozdaj več kakor 30 državam nad 50.000 topov. Posebnost Kruppove tvrdko je izdelovanje velikih blokov do 85.000 kg teže. Po smrti Alfreda Kruppa v letu 1887 je vodil tvrdko do leta 1902 Friderik Alfred Krupp, ki je znatno razširil tvrd-kine delovršbe. Ta ie zelo skrbel tudi
Alfred Krupp.
za delavstvo in Kruppove socialne uredbe za delavstvo so svetovnoznane. Zdaj vodi tvrdko soprog najstarejše hčere Friderika Alfreda Kruppa, prejšnji legacijski svetnik Krupp pl. Boh-len-Nahlbach. Dne 1. aprila 1904 je bilo eaposlenih v Kruppovih podjetjih 45.289 oseb. med njimi 4190 uradnikov. Podjetje so izpremenili 1. 1908. v akcijsko družbo, a akcije vredne 100 milijonov mark, se nahajajo vse v rokah Kruppove rodbine. Kruppova tvrdka ima zdaj jeklarno v Essenu s streliščem v Meppenu, kjer preizkušajo izdelane topove; jeklarno v Amenu, tovarno v Buekauu, »Gcrnuinia«-ladjedelnico v Kielu, plavž s 6 pečmi v Rheinhausnu, tri plavže v Duisburgu, Menwindu in Engersu, nadalje plavž s strojno tvor-nico in železolivarno pri Saynu, pre-mogokope, veliko železnih rudnikov, eno ladjedelnico v Rotterdamu, tvrdka je udeležena tudi pri španskih železnih rudnikih. Kruppova mlada akcijska družba je napravila v prvem poslovnem letu pri glavnici 100,000.000 mark 20,160.000 mark dobička.
DVE VOJNI LADJI PORTUGALSKIH MONARHISTOV.
Iz Lizbona se poroča, da so kupili portugalski monarhisti dve vojni ladji, ki sta baje odpluli pod zastavo republike Čile proti Portugalski.
Tržič - Slovenski.
Pri občinskih volitvah za trg, ki so bile včeraj, dne 19. t. m., so zmagali združeni Slovenci v vseli treh razredih z ogromnimi večinami. V prvem razredu je izmed 6 odbornikov 5 slovenskih in samo eden nemški, namreč tovarnar in dosedanji mnogoletni župan Karol Mally. Komisija je delala z neumorno pridnostjo od pol 3. ure popoldne do pol 12. ure ponoči. Ob 10. uri zvečer so streli naznanjali zmago Slovencev. Izmed 18 odbornikov jih ima S. L. S. 11, teclaj večino, narodno napredna 6, Nemci 1. Izmed devet namestnikov je 6 naših, 3 pripadajo narodno napredni stranki. Udeležba je bila velikanska. Bed se ni motil, akoravno so nekateri pričakovali kravalov.
Telefonsko in brzojavno poročilo.
SLOVENCI IN ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR.
Celje, 20. novembra. V St. J ur ju sta včeraj na shodu volivcev govorila poslanca dr. Korošec in Pišek. Shod je pozval slovenske poslance v štajerskem deželnem zboru, naj toliko časa vztrajajo v opoziciji, da se ug*li slovenskim zahtevam.
CESAR PRITRDIL IZPREMEMBI MINISTRSTVA.
Dunaj, 20. novembra. Ministrski predsednik Stiirgkh jc predložil vče-
raj cesarju demisijo finančnega ministra dr. Meyerja in predlagal za finančnega ministra viteza Zaleski, za poljedelskega ministra dr. Brafa, za gali-škega ministra pa poslanca Dlugosza. Cesar je pritrdil Stiirgkhoviin predlogom. Danes zasliši cesar v poslovilni avdijonci dr. Meyerja, nakar zapriseže nove ministre. Jutri se novi ministri žc predstavijo zbornici.
PRIZNANJE BIVŠEMU FINANČNEMU MINISTRU.
Dunaj, 20. novembra. Bivšemu finančnemu ministru dr. Meyerju je izrekel cesar popolno priznanje in zahvalo ter ga odlikoval z redom železne krone prvega razreda.
ČEHI IN IZPREMEMBA VLADE.
Praga, 20. novembra. »Narodni Li-sty« konstatirajo, da se nahajata v Stvirgkhovi vladi dva Čeha, kar pome-nja napredek Čehov v primeri z Becko-vo vlado. List zahteva, da naj se zdaj uredi narodno vprašanje. »Venkov« izjavlja, da more češko politiko izpreme-niti zgolj izpremomba zistema.
OGRI IN POROKA NADVOJVODA FERDINANDA KARLA.
Budimpešta, 20. novembra. V današnji seji ogrskega državnega zbora je bivši justični minister Polonyi izjavljal, da so s stališča ogrskih zakonov vse določbe dvora ob priliki poroke Ferdinanda Karla ničeve.
DEMONSTRACIJA PROTI TRIDEN-TINSKEMU KNEZOŠKOFU.
Bolcan, 20. novembra. Nekaj mladih ljudi jc včeraj priredilo mačjo godbo tridentinskemu knezoškofu Endrici, češ, da je za Žrtve v Iaško-turški vojski dal 5000 kron.
POGREB ŽRTEV.
Dunaj, 20. novembra. Danes nopol-dne se je ob velikanski udeležbi vršil pogreb ustreljene hčere in sina sekčne-ga šefa barona Holzknechta. Nevarno ranjenemu Robertu Holzknechtu je tudi danes bolje.
MORILEC KLEIN OBDOLŽEN ŠE ENEGA UMORA.
Gradec, 20. novembra. Morilca Jožefa Kleina tudi dolže, da je umoril dne 24. januarja dimnikarskega mojstra Happicha iz Strassganga.
ČRNAGORA OBSOJA ITALIJO.
Berolin, 20. novembra. „Vossische Zeitung" objavlja iz Cetinja sledečo brzojavko: Poluradni „Cetinjski Vestnik" objavlja članek, v katerem ostro kritikuie postopanje Italije nasproti Turkom. Ta članek vzbuja z ozirom na tesno sorodstvo cetinj-skega in rimskega dvora velikansko sen zacijo.
ULTIMAT RUSIJE PERZIJI.
Frankobrod, 20. novembra. »Frankfurter Zeitung" poroča Iz Teherana: Rusija zahteva, da mora Perzija do torka. 21. t. m. izpolniti ruske zahteve in se opravičiti. Če Perzija tega ne stori, zasedejo Rusi Karvin, Ašterbad in Paleš.
SRBSKI KRALJ V PARIZU.
Pariz, 20. novembra. Na čast srbskemu kralju ie bila v operi, v soboto slavnostna predstava. Občinstvo je živahno ploskalo kralju in Fallieresu.
KITAJSKA ZAHTEVA ODŠKODNINO OD MEHIKE.
Mehika, 20. novembra. Ker je biio ob zadnji revoluciji umorjenih v Mehiki 350 Kitajcev, zahteva Kitajska od Mehike odškodnino poldrug milijon dolarjev.
DRZNA POŠTNA TATVINA NA FRANCOSKEM.
Pariz,, 20. nov. Velikansko senzacijo vzbuja drzna tatvina izvedena na železniški progi med Lvonom in Marseillom. V tri vozove poštne ambulance so vlomili še neznani vlomilci in odnesli večji del dragocene vsebine. Republiki povzročeno škodo cenijo na več milijonov frankov. Vlomilci so odnesli 70 poštnih vreč, nadalje 120 v Orient in v Indijo namenjenih pisem. V obropanih vozeli so se nahajale tudi dragocenosti namenjene za slavnosti ob kronanju angleške vladarske dvojice v Indiji. Vlomilci so vdrli v ambulančne vozove skozi streho. Vlomilcev še niso izsledili.
ŽIVINSKA KUGA NA ZGORNJEM AVSTRIJSKEM.
Line, 20. novembra. Goveja kuga na parkljih in gobcih je okužila na Zgornjem Avstrijskem 280 krajev. Obolelo je žo 6530 govedo, tako cla jo. kupčija z govejo živino popolnoma onemogočena.
STROMBOLI BRUHA.
Catania, 20. novembra. Danes ob 7. uri 50 minut zjutraj je pričel ognjenik Stromboli iz dveh odprtin silovito bruhati. Gost dim, razbeljeno žareče kamenje, gost pepehiati dež se vsipa v
VELIKI IZGREDI V GLEDIŠČU.
Bordenux, 20. novembra. V tukajšnjem gledišču je bila včeraj velika panika. Paniko so iz maščevanja povzročili a pa hi, ki so goreč papir metali z galerije v parter. Izhode so apahi zastavili s stoli. Na galeriji in v parterju jo zavlada silna panika. 10 oseb je bilo smrtnonevarno ranjenih. Apahi so streljali na policiste in bili po njih z nožmi. Enega policista so v pravem pomenu besede pohodili.
PRIJET MORILEC.
Pffžun, 20. novembra. Sedaj se je javil sam tudi tretji morilec trafikan-tinje Nemethy in njene hčere. Morilec je natakar Jožef Beveš.
Rožne sivori.
Ranjeni Robert vitez Holzknecht
se jc tucli včeraj precej dobro počutil. Operacije na njem še niso izvršili. Upanje je, da mu ohranijo življenje.
Požar s smrtnimi žrtvami. Dne 1Q. t. m. je zgorela v Sangerhausnu sladarna. Pri gašenju sta ponesrečili smrtno dve osebi, dve sta pa bili nevarno ranjeni. Požar je uničil 100 000 centov slada in iečmena.
Železniška nesreča pri Pragi. Med Aiebnom in Vysočartom je skočil iz tira delavski vlak. Nevarno jc bil ranjen delovec Mautsky.
Strašen samoumor. Praga 20. Poštni praktikant dr. Pavel Pisch si je ko se je kopal, prerezal z britvijo obraz in žile. Vzrok: nesrečna ljubezen.
Morilec policista Schenka aretiran?
V	Hrušavi pri Poljskih Orlicah se je predstavil policiji delavec Franc Ka-beseh sam, češ da se hoče očistiti suma, da je usmrtil policista Schenka. Kobescha so pa zaprli, ker govori proti njemu toliko indicijev, da o njegovi krivdi ne dvomijo in to temmanj ker je ranjeni policist Lubo\vsky označil ITabescha za Schenkovega morilca.
š Priznanje roparskega morilca Kaiserja. Pred kratkim aretirani Kai-ser je, kakor se poroča iz Gradca, priznal, da je oropal posestnika Muzger-ja. Dolže pa Kaiserja še roparskega umora na posestniku Bitzu in roparskega umora v Doblu.
Meštrovič odlikovan. Prvo nagrado na rimski razstavi je dobil hrvatski kipar Meštrovič. Vsa kritika ga je slavila kot največjega umetnika.
Največji top celega sveta bo imela trdnjava, ki bo varovala vhod Panamskega kanala. Po opisu angleškega lista »Daily Mail« bo imel ta top kaliber 488 mm, tehtal bo 130.000 kg in streljal bo streliva v teži 1090 kg 16 km daleč! Vsak strel bo stal 1000 dolarjev. To mojstersko delo moderne tehnike je izdelano tako fino, cla zadostuje en sam vojak za postrežbo tega velikanskega uničevalnega pristroja.
Kolera na Hrvaškem. Vsega vkup je bilo letos na Hrvaškem 72 kolere sumljivih slučajev naznanjenih. Od teh je bilo v 50 slučajih dognana azijska kolera; smrtnih slučajev je bilo 26.
V	Primorju (Sušak in Draga) jih je
umrlo 13 in v Sriemu tudi 13.
»
PozorI Vsakdo naj pri nakupovanju blaga za obleke, ako hoče imeti dobro in trpežno blago, zahteva v vsaki trgovini blago z napisom »Zvezdna tkanina« in 7. namko »Zlate repate zvezde«. To blago je najtrpežnejše za moške in ženske obleke, kakor tudi za. perilo in sc prodaja v korist obmejnim Slovencem. Trgovci, ako se hočete prikupiti svojim odjemalcem, naročajte to izborno blago pri podjetju Zvezdnih tkanin Ilermes v Ljubljani, Šelenbur-gova ulica št. 5, nasproti glavno pošte.
Hitro in lepo sc osnažijo obuvala le, ako rabite čistilo za čevlje »Sava«, katero prodaja A. Kregar v Ljubljani. To čistilo je popolnoma neškodljivo in omehča tudi najtrše usnje.
LjnDljonske novice.
lj »Ljubljana pred in po po'resu.«
Opozarjamo na to izredno zanimivo predavanje primarija g. dr. Vinko G r e g o r i č a , ki bo jutri ob 8. uri zvečer v »Ljudskem Domu«. Predavanje bodo pojašnjevalc slike. Vstop vsakemu prost.
l j Krščanska ženska zveza ima jutri, 21. t. m., ob štirih sestanek v Ljudskem domu.
1 j Glasbeni večer »Ljubljane« je nepričakovano lepo uspel in privabil v veliko dvorano »Uniona« toliko odličnega občinstva, med njim tudi lepo število gg. častnikov, cla je bila popolnoma zasedena. Najzanimivejša točka večera je bila g. Bajdcta klavijolina, oziroma klavijola. Inštrument se je tucli v tako velikem prostoru izborno ob-ncsel in zbrani komadi deloma s sprem-
ljevanjem glasovirja in harmonija so izzvali buren navdušen aplavz. Najlepša točka je bil »Ave Maria«, izvajan od gg. Bajde (klavijolina), IJafner (klavijola), Gorjup (harmonij) in Svelek (klavir). Kar smo v soboto pisali, to je poti'dil včerajšnji debut g. Bajdeta s klavijolino. Ona ima bodočnost. Popularizirala se bo in tačas se pokaže njen pomen v glasbeno-kultur. oziru. Pripominjamo, da daje g. Bajde drage volje informacije o glasbilu in njega nabavi. Prvič jc včeraj nastopil ženski zbor samostojno s klavirjem. Pel je mično Dvofakovo »Skromna« in moderno, globoko zamišljeno Lajovičevo skladbo »Pesem«. Glasovni materijal je gotovo prav dober in bi tvoril z moškim zborom, kadar bi ga dosegel, pevsko skupino, kateri se ne bi bilo treba pri nas ustrašiti nobene tekme. Tako pa ženski zbor nekoliko zaostaja za moškim. Krivo temu je, kakor smo poučeni, še premalp marljivo pohajanje vaj. Ženska itak v vsakdanjem življenju nima toliko prilike zanimati se za lepo umetnost kakor moški. Zato tembolj potrebuje vaje. Zato je nujna potreba, cla odvrže vsako domišljavost, da nc jemlje ozira na nobene intrigice, ki imajo ravno mej ženskim svetom zelo rodovita tla, da se z resno voljo napoti četudi v snegu in dežju redno k vajam in ima tam za zborovodjo odprte oči in ušesa, kadar treba tudi usta. To jc pot, po kateri se pride do cilja. O moškem zboru se je čula samo ena sodba, da je izborno pel. Oba zbora sta pa pokazala resno, živo delo, energijo in vztrajnost in muzikalno inteligenco v prednašanju, četudi ženski ni bil tako lepo zaokrožen kot moški. Z dobrozna-no preciznostjo je izvajala »Slov. filharmonija« svoje komade, med njimi najinteresantnejši valček iz R. Staus-sovega »Rosenkavalierja«, pravo deli-kateso za moderno uho. Dirigiral je orkester g. V. Talich, zbore g. A. Svetek. Večer je bil lep in animiran ter pokazal, da bi bili taki redni večeri zelo priljubljeni, kar se je od mnogih strani poudarjalo. Vsa čast »Ljubljani« in njenemu zboru, ona lepo napreduje. Triumf večera je v rokah g. Bajdeta, brezdvomno mu sledijo še večji kot sinoči.	Alfa.
lj Društvo zdravnikov na Kranjskem je zborovalo dne 17. t. m. ob obili udeležbi. Obravnaval se je iznova načrt novega zdravniškega reda in sicer to pot tudi v detajlih. Vsi izpreminje-valni predlogi referenta primarija dr. Gregoriča so se sprejeli in se predlože shodu avstrijskih zdravniških zbornic, ki se vrši dne 27. in 28. t. m. v Badenu. Dalje so se obravnavala nekatera stanovska vprašanja, katerih eno se predloži zdravniški zvezi državne zbornice v rešitev. Slednjič se je sklenilo, da so minimalna zdravniška taksa iz leta 1908 iznova objavi po vseh dnevnikih.
lj Ribnikar nad Tavčarjem. Naš dični tržni nadzornik Adolf Ribnikar, ki nima za to potrebnega fizikatnega izpita ter ima za tržno nadzorništvo nek izpit za nižje uslužbence, se svoj čas ni mogel vzdržati kot zvesti služabnik nemškega Dunaja, kjer je nastopal tako »stramm«, da so nekateri stanovski kolegi bili za to, da postane nemški ki ščanskosocialni poslanec. Ko iz tega ni bilo nič, pravijo, da je hotel slediti svoji familiji in postati protestant. Kako bi se lepo čulo: Gustav Adolf Ribnikar. Njegov »protestantizem« leži zakopan na protestantskem pokopališču. Sedaj pa je Adolf liberalni deželni poslanec slovenske prvostolice. Pa to še ni dovolj, liberalci ga bodo morali pustiti tudi na mesto deželnega odbora. To je eden pogojev mladinov za »spravo«. General starinov dr. Tavčar naj bi postal ljubljanski župan v deželnem odboru se bo pa moral umakniti ljubljanskemu tržnemu nadzorniku ter bo tako stal Ribnikar nad Tavčarjem. Že sedaj se Ribnikar javno baha okolu, da ima »Tavčarja na špagi«.
lj Umrli so v Ljubljani: Bogomir Boskowitz, čevljar, 60 let. — Josip Justin, mestni ubožec, 43 let. — Luka Šabec, občinski ubožec, 65 let. — Anton Omota, sin licejskega sluge, 17 dni.
lj Vlak povozil je danes zjutraj 9 letnega šolskega učenca Antona Žerovnika z Viča. Deček je šel čez železniško progo na Viču in ga je zadel tovorni vlak tako, da je odletel v kup železniških tramov ter se teško telesno poškodoval. Bil jc z rešilnim vozom prepeljan v deželno bolnišnico-lj Desetnik pobegnil. Iz tukajšnje vojašnice 17. pešpolka je pobegnil desetnik Leopold Škcrjanc. Kakor se poroča, ni izključeno, da ne bi izvršil sa-moumora. Škerjanc je doma iz Rado melj v kamniški okolici.
lj Voda je vsled zadnjega deževja narasla za poldrugi meter. Če dež ne preneha, bodo morali zatvo, niče v Gruberjevem kanalu (na Prulah) zopet odpreti.
lj Z nožem. Sinoči je okoli 11. ure 3rečal na Dolenjski cesti delavec Anton Cunk pleskarskega pomočnika Ivana Hudečeka kateri ga je z kamnom ranil na glavi. Cunk je potegnil nož ter ranil z njim Hudečeka na licu. Na lice mesta došli stražnik, je oba „prijatelja" dal prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
lj Nevarna tatica. Marija Gorenc, 19 let stara, iz Mokronoga, delavka v Ljubljani, je zelo nevarna oseba tujemu imetju, vsaj je bila že tudi zaradi tatvine dvakrat predkaznovana. Tekom letošnjega leta je izvršila več tatvin in izmaknila mnogim učenkam več reči, kakor pelerine, dežnike, predpasnike itd. Poneverila je tudi dragoceno uro, katero je dobila od Marije Grošelj v shrambo. Obdolženka je hotela v družbi Veronike Turk iz Čabra, 17 let stare služkinje, okrasti neko 83 let staro vdovo Frančiško Baštelc, medtem ko je Turk na straži stala, kar se jima pa ni posrečilo, ker se je Baštelc prehitro vrnila v sobo. Gorenc deloma krivdo priznava. Obsojena je bila na 8 mesecev težke ječe, njena pomagalka Turk pa na 14 dni zapora.
—	Roko mu odrezalo. Andrej Be-čaj, 56 let star železniški delavec na postaji Bakek, je imel nesrečo, da je na tiru padel, med tem pa mu je železniški voz levo roko pri komolcu odrezal.
—	Kolo „Styria" izmaknil je neznani storilec Janezu Pircu posestniku v Dravljah izpred Pirnatove gostilne na Glincah. Storilca zasledujejo.
SlfljersKe novice.
š Dobrna. Za 15. t. m. napovedana komisija v svrho ogledovanja St. Joških pašnikoifNokoli Kozjaka se je v najlepšem vremenu vršila. G. komisar za kmetijska zboljševalna podjetja Sima Gall je vodil komisijo. Navzoči agrarični inšpektor g. I. Pelko je izjavil, da so omenjeni pašniki izvrstno sposobni za skupne paše po pašniški zadrugi. Posebno nas je veselilo, da kaže vodja Celjsk. okraj, zastopa gosp. nam. tajnik dr. Breschar tako zanimanje za našo zadevo. To je kazal s tem, da se je že drugič lotil težavnega pota na St. Jošt. On se je izjavil, da mora v imenu okraj, zastopa to podjetje le toplo priporočati pi sebno ker v celem okraju ni enakega in tudi ne tako ugodnih razmer. Za vresničenje namena paš-niške zadruge se pa posebnotrudi načelstvo pod vodstvom g. župnika Kukoviča. Ž njim so še trije člani obhodili kozjaške planine 15. t. m. V poštev pride: Ostrijška planina nad 1200 metrov visoka, potem Daje in Kristanov ali Skodovnikov svet. Omilu-emo le nektere St. Joščane, ki nasprotujejo temu podjetju: Bog daj bebcem pamet!
š »Štajerčeve« nesramnosti. Tako neumnega iista kot jc »Štaje c«, pač ne najdeš pod solncem. Svoje backe krmi s takimi neslanostmi, lažmi in smradom, da se še hudobnim ljudem gabi. Poglejmo! Najbolj se je spravil letos »Štajerc« na bernjo duhovnikov, ki je ponekod edini glavni dohodek dušnim pastirjem. Hujska ljudi proti temu, da bi dajali duhovnikom to, kar jim je že desetletja in desetletja zasigurano. Pri Sv. Andražu v Slov. goricah je pogorel nedavno sivolasemu župniku Očgerlu hlev in gospodarsko poslopje z vsemi predmeti, gospodarskim orodjem in krmo. »Štajerc« se še sedaj norčuje iz ^upnikove nesreče in hujska farane, naj ne pomagajo staviti hleva. Poslanca Brenčiča, ki je pri prebivalstvu ptujskega okraja priljubljen, napada in se norčuje iz njegovega govora na barab-fki način, po vzorcu pijanih ptujskih Šnopsarjev. Sploh najdemo v »Štajercu« žalostnejše izraze, kot v kakem ve-likomestnem smrdljivem pajzeljnu. — List, ki piše v takem tonu, se obsodi sam. Sicer pa od Linharta, ki je kradel delavske denarje, ni pričakovati kaj okusne j šega. Že figura urednikova je Popolnoma, prilagodena. pisavi lista, stajerčijanci, le bodite ponosni na umazano vaše glasilo.
š Mohorjani v Franko*ovem so da-fovali za »Slovensko Stražo« 20 K, kar ie za to malo faro gotovo lep dar. Posnemajte, posebno večje in bolj iniovi-fare!
š Socialistična pekarna bo prenehala delati. Iz Maribora poročajo nemški listi, da bodo v socialno demokratični »delavski pekarni« kmalu ustalili obrat. Povod je bržčas deloma tudi *°nkurenca dunajske socialistične to-'arne za kruh »Ilammerbrotvverke«.
š Slovensko gledališče v Mariboru 1° vsled nepričakovanih ovir primora-n° gledališke predstave preložiti na po-Zt1ejši čas, in sicer se bo vršila prva Predstava dne 26. novembra 1911, če "°ao vse ovire premagane, vendar bo-šc o tem pravočasno poročali.
§ Boj med očetom ln sinom. Tz Brežic poročajo: Posestnikov sin Jožef Zorko v Dolenji vasi je večkrat delal pri tujih ljudeh, da si je prislužil kaj denarja. Tako je pretekli teden tudi delal drugod, v soboto zvečer pa se vrnil domov in zahteval od sestre jedi. Oče pa ga je zavrnil, naj gre tja jest, kjer je služil med tednom denar. V prepiru, ki je med obema nastal, je skušal sin podreti očeta na tla. Oče pa je potegnil svoj žepni nož ter je sunil ž njim sina v hrbet, drugič pa v desno stegno. Pri prvem sunku je ranil tudi pljuča, vsled česar je bila poškodba smrtnonevarna. Težko ranjenega sina so prepeljali v bolnišnico v Brežicah.
š Iz Rogatca. V nekdaj slovenski gostilni Ogrizekovi v našem trgu, so tržki »Nemci* otvorili »Kernstocksttiberl*. V ta Bstuberl" zahajajo sedaj sami Nemci, čegar imena se končujejo z iči, tiči viči, i. t. d., orožništvo in c. k. uradniki. Post festum!
š Mariborska nemška šparkasa je slavila v torek dne 14. novembra 50 letnico obstoja. Zavod, ki je bil zasnovan kot nepristranski, se je razvil zadnje desetletje kot izključno nemška last, dasiravno imajo še nekateri zaslepljeni Slovenci več stotisoč hranilnih vlog v njem. Nemška bojna društva dobivajo leto za letom tisoče in tisoče, samo za Wastianovo izvolitev je prispevala hra nilnica več stotakov. Zavod ima seboj 2,290 505 K rezervnega fonda, od katerega obresti vleče občina vsako leto lepe obresti. Hranilnih vlog ima posojilnica do zdaj 26 miljonov kron. Smelo trdimo, da so polovico vsega tega znosili Slovenci. Če bi se obelodanila imen% Slovencev, ki nosijo v ta vsenemški zavod denar, bi bil marsikateri rodoljubni Slovenec razočaran.
Po sveto.
K napadom na poročnika in na
pismonošo. Praga, 20. novembra. Zaprli so Karla in Franca Slaba, ki sta v zvezi s trgovskim sotrudnikom Kfi-vohlavyjem poskušala oropati denarnega pismonošo Melichno. Napadalci so podali izpoved, v kateri pripoznajo, da so napadli o Vseh Svetih tudi poročnika Wolfsbergerja v kupeju. Napotila ju je na napad slika, ki sta jo videla v kinematografu, ki predstavlja napad v ekspresnem vlaku. Krivolilavy je posodil bratoma Slaba svoj revolver. Začetkom sta nameravala napasti profesorja Zachradnika iz Pribrama in tvor-ničarja Janowitza, a v kritičnem trenutku sta srčnost izgubila. Šele ko sta videla, da sedi v prvem razredu poročnik VVolfsberger sam, sta sklenila, da ga napadeta in o opata. Poročniku sta vzela 15 K. Po napadu sta se sestala s Kfivohlavyjem. Prisegli so si, da bodo molčali. Načrt za napad denarnega pisimonoša Melichno so izdelali natančno v vseh podrobnostih, a se je vsled pismonoševega odločnega nastopa izjalovil. Napadalci izgledajo, kakor dečki. Karel Slaba jc pisar na juridični fakulteti. Poizkušal se je tudi s pisateljevanjem. Najrajše pa je čital ruske revolucionarne romane. Pismonošo so zvabili v nalašč najeto stanovanje, odposlali na to stanovanje znesek 2 K ter se na došlega pismonošo navalili z revolverji. Pismonoša ni izgubil ravno-dušnosti, udaril je enega napadalca z roko, druzega z nogo, nakar je tretji napadalec pobegnil. Nato sta izgubila pogum tudi ostala dva napadalca ter bežala. Na cesti sta. stala dva stražnika. Napadalca sta priletela stražnikoma v roke.
Povožen general umrl. Dunaj, dne 20. novembra. General pehote pl. Stei-nitz, ki ga je pri operi 18. t. m. sunil motor električne železnice, je na dobljenih poškodbah umrl.
Bosenski mohamedauci za tripoli-ške ranjence. Bosenski moslimi so za turške ranjence v Tripolisu nabrali 30 tisoč kron. Italijanski konzul v Sarajevu se je pritožil radi pisanja časopisja.
Tovarno sladkorja v Požegi namerava ustanoviti konzorcij, ki se je v to svrho osnoval.
Muslimanska trgovska in poljedelska banka se je clne 16. t. m. konstituirala v Tešnju.
Roparski glavar Čekirdiali, ki je tekom petnajstih let. ropal po okolici Smirne in tekom teh let ubil nad petsto ljudi, je bil te dni pri spopadu z orožniki v okolici Carigrada ustreljen.
Kako so Napoleona boleli zobje. V Londonu so pred nekaj dnevi na javni dražbi prodali neko pismo doktorja Antommarchija, ki je bil na otoku Sv. Helene Napoleonov telesni zdravnik. Iz pisma, ki ga je zdravnik pisal svojemu prijatelju, je razvidno, da se je cesar Napoleon, ki je v stoterih bitkah drzno zrl smrti v lice, grozno bal zobnih bolečin in imel velik strah pred vnetjem zob. Antommarchi poroča, da so Napoleona že dalje Časa boleli zobje ter da jih je zdravil na najrazličnejše načine, predno se ie odločil, do do izdretj
zol), ki Je povzročal bolečine. Operacija pa v resnici ni bila lahka. Ko je prišel zobozdravnik, je zmagalec, pred Auster-litzem in drugod zbežal pred njim stokajoč. Pogumni doktor pa je tekel za njim in gh ujel, na kar se je med obema razvil pravcati pretep, ker je Napoleon otepal okoli sebe kot obseden; da bi se oprostil iz rok zobozdravnika. Zdravniku seveda v teh razmerah ni ničesar drugega ostalo kot zveza t i upornega pacijenta ter ga položiti na tla. Po operaciji je bil cesar popolnoma brez uma. Ker je neprestano stokal, da ga zebe, so napravili ogenj v vseh pečeh, dasiravno jc bilo sredi vročega poletja. Šele pri pogledu na plamene se je nekoliko pomiril.
Quousque tandem? — Najnovejša slikarska str uja. — Velika ideja impresionizma, ki je zavladala v prvi polovici prošlega stoletja na Francoskem in polagoma po celem kulturnem svetu, ima svoj temelj v delih velikanov slikarstva Velazqueza in Bembrandta. Po njej je impresionizem poglobljen je naše zavesti o zunanjem svetu. S to definicijo je pa tesno zvezana proklamacija neomejene pravice osebnosti. To pomeni, da ima vsak slikar pravico slikati svet, kakor ga o n vidi, brez ozira na akademično predpise o pravilih zunanje lepote; iz tega sledi, da zahteva impresionizem od slikarja resnico in zopet resnico. Ta »pravica osebnosti« je pa privlekla k slikarstvu neštevilo nepoklicanih, ki so videli v nji le pravico čečkati kakor se jim je ljubilo, ne pa dolžnost resničnosti. Posebno privlačno silo za nepoklicane je imel in ima impresionizem tudi radi tega, ker je potisnil v stran formo, ki je zavzemala v klasični umetnosti, kot glavna nositeljica lepote prvi prostor in proslavljal lepoto barve in luči; risba je torej impresionizmu več ali manj postranska stvar, barva in luč vse. To je bilo naravnost odrešenje za marsikaterega netalenti-ranega »tudi-slikarja«, ki ni bil zmožen narisati le količkaj podoben obraz. Saj je tudi veliki Bembrandt na glasu, da je bil slab risar. Torej: aneh' io sono pittore!
In tako je prišel celi impresionizem v slab glas. Stremljenje za rasni-co gledamo z očmi umetniške osebnosti, je nadomestila gonja po originalnosti. Slikati kakor še nikdar nobeden ni slikal, to je bil cilj teh nepoklicanih. In začelo je mrgoleti slikarskih »iz-mov«. Imamo neo-improsioruzem, po-intilizem, divisionizem, ekspresionizem, simbolizem in kakor se še imenujejo te estetične zveri. Najnovejši »izern« je pa — k u b i z e m , ki ga je izumil neki Picasso. V letošnjem jesenskem »salonu«, kakor imenujejo Francozi razstave novih slik, imajo »kubisti« svoj oddelek. Bazstavljene so slike.kubistov Picassa, Metzingerja, Le Fauconniera, Gleizesa in drugih. Beseda kubizem prihaja od kubus, to je kocka. Kubisti slikajo tako kakor bi bil naslikani predmet sestavljen iz kock. Tudi z najboljšo voljo tu človek ne more najti kake umetniške nujnosti, ki je umetnika prisilila slikati baš tako in ne drugače. Kubizem je pač vrhunec »umetniške« nepoštenosti in triumpf hlepenja po originalnosti. Neki francoski kritik piše, da je kubizem že izgovoril svojo zadnjo besedo. »To je labudov spev prevzetiie nezmožnosti in zadovoljne nevednosti.«
Kdaj se bo resnična moderna umetnost osvobodila plevela, ki jo hoče udušiti? Kdaj bo konec potrpežljivosti publike?	Illyricuis.
Japonska ženska univerza. Dunajska pisateljica Eliza Schalek se je nedavno mudila na Japonskem. Med drugim si je ogledala japonsko žensko univerzo in govorila z njenim osnova-teljem grofom Okuma. Slednji je rekel Dunajčanki, da ni ustanovil univerze za to, da bi se žensko izobraževale kot konkurentinje moškim. Nasprotno, Ja-
ponka naj sc izobrazi, ob tem pa onra-ni vse stafe tradicije in ceremonije, ki so posebnost japonskega naroda. — Dunajska pisateljica hvali med drugim zlasti tudi naravnost ginljivo ljubezen Japoncev do narave in cvetic.
Za električno cestno železnico v Zemunu je dobil predkoncesijo geome-ter Vaso Nastič. Potreben kapital je že zagotovljen. Zemun že ima električno razsvetljavo, vodovod bo v kratkem do-gotovljen.
Razdelitev zemlje na Rumunskem. V bodočem zasedanju rumunskega parlamenta bo vlada predložila načrt, po katerem se odkupi zemlja, ki je danes skoro izključno v rokah velepo-sestva ter se razdeli med kmete, da se tako ustvari za miren razvoj in obstoj države tako potreben kmečki stan. Veleposestniško zemljo se ceni na 250 milijonov K..
Borza za trgovino z jajci se osnuje v Budimpešti.
VEČ TISOČ KRON
bi dobila »Slovenska Straža« na leto, ako bi vsak zaveden Slovenec zahteval po gostilnah računske listke v korist obmejnim Slovencem. Posnemajte v tem oziru nasprotnike! Naj bi ne bilo slovenska gostilne brez naših računskih listkov. Naročajo se v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani (Dunai-ska cesta 32, na dvorišču).
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306'2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm
e B B	Cas opazovanja	Stanje barometra » mm	Tempe-ratura po Celziju	VetroTi	Nebo	.3 2 a is! c. »
18; 9. zveč.		7198	69	sl. zah.	dež	160
1 7. z utr. i 14'1 19 | 2. pop. ! 13-3			7-9 7-2	sr. »vzh. p. m. szah.	* *	
»! 9 zveč.		19-1 | 43		sl. jzah.	oblačno	149
20	7. zjutr. 2. pop	21-7 22.1	1 6 100	a sr. jzah.	megla jasno	
Srednja predvčerajšnja temp 6 1°, norm. 3-Q1'. Srednja včerajšnja temp. 6.5° norm. 2 8»
t
Zadruga kov. obrtov naznanja svojim p. n. članom, da je umrl po kratki bolezni nje član, gospod
Jakob Fliegel
kleparski mojster
star 73 let, 20. novembra v '/2 7. ure zjutraj v Škofji ulici št. 25.
Pogreb v torek 21. novembra ob 1/24. popoldne iz jiiše žalosti k sv. Križu.
Vabijo se p. n. člani in prosi se obilne udeležbe.
ŽELEZNE PEČI
vsako vrste, posebno pravo Musgrave-jeve izvirne irske trajno grelne peči, Štedilnike, ognjišča za velike kuhinje za vzidavanje kakor tudi njih posamne dele dobavlja po najnižjih cenah trgovina z železnino
ŠTEFAN NAGY, LJUBLJANA. »433
„NUISOL"
ad Bergmann & Ko, TeSin (Tetschen) ob Labi
jc iu ostane, pozneje kot doslej nedosežen v svojem presenečenim naravnem pobarvanju las in brade. — Dobiva se v svitli, rujavi in črni barvi steklenica po K 2'50 pri: Antonu Kancu, drogerija; 0. Fettlch-Frankheim, brivec.
Posušene gobe
kupi v vsaki množini izvozna tvrdka S. Lederer, Neumark bel Taus, 3401 Ponudbe z vzorci in navedbo množine.
Št. 38.147.	3439
Ustanove za onemogle obrtnike.
Pri mestnem magistratu podeliti je tekoče lelo dvajset, povodom praznovanja 60letnice vladanja Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva osnovanih ustanov po 100 K.
Pravico do teh ustanov imajo brez lastne krivde obubožani in onemogli obrtniki ljubljanski.
Prošnje za podelitev teh ustanov vladati je tuuradno do 1. decembra 1.1.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 16. novembra 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. dežeinc vlade svetnik--
Laschan I. r.
Za oeCJe tovarniško podjefje se iKc uesten in zanesliio
poslovodja
Ponudbe pod „Poslouod|a" na uprao-nišiuo „Siouenca". 3426 ...
i
Priznano močna, lahko tekoča solidna ln ncprckosljlva so 86G
„Kšnta"-koIesa.
laisMiriiajia jamstvo, llnitrovani sjnlRi brezplačna.
K. Csmernf k, Lfobllana. Mm c. 9.
Čp.oljalna trgovl.a i kolesi In poumemlml deli. I>poso|evan|e koles.

Nova trinad-stropna
tr bližini »Zvezde« se poceni proda zaradi rodbinskih razmer. Poizve se pri Fr. Čudnu v Ljubljani.	3332
Jairisliiija" na »3 tega listi.
342!)
Kupujte le najpopolnejše pisalne stroje*
(IHDEfSfOGP Jgg| SMITH & BROS
Prospekti zastonj in franko!	Brezplačno razkazovanje!
THE REX CO. Telefon 38. Ljubljana, Seienburoova ll
DUNAJ LONDON PARIŠ RIM
3380
MASTIN
ki se dobiva pri vsakem trgovcu. Sveto vnomani doktorja pl. Trnkdoryja kranjski redilni in varstveni prašek za živino. Na razstavah je dobil prve medajle, od živinorejcev na tisoče zahvalnih pisem. Dobiva se po poŠti, najmanj pet zavojev za 2 K 70 v.
niimniia Irroma brez mašCobe< lepotilo prve vrste, je najboljše in najuspešnejše UMIupiJa ftlGlEJLa sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege.
izpuščaji, lišaji, mor.oli itd. Mali lonček K 1-20, veliki lonček K 2-—. niimniia mirlor rožnat, bel in creme, daje licu svežo in posebno sijajno mladostno UMllipijCt pUUCi polt, in je popolnoma neškodljiv. Škafulja 1 K 50 v.
Pomada za rast las krePi lasišCe in zabranjuje izpadanje las. Lonček 1 K 20 v.
OSipalO prašek za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 vin.
Ifeilo zoper ozebline. iPSVcTsV26*"116, Otroško mazilo ffz ožuljcnimi mesti
Lekarna Trnk6czy, zraven rotovža, v Ljubljani.
Prva največja eksportna tvrdka.	Telefon 190.	Broger.jske cene.
Lonček z navodom o rabi Lonček z navodilom 40 vinarjev,
Oglejte sil veliko zalogo koles z originalno znamko
JJ
PUCH 1911
<<
pn Fr. Cudnu t™.«« ¥ Liubliani .__
Prešernova ulica, samo nasproti IraoCišKonske cerkve.
Raznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivclniii strojev: Stop, Sinoschiti. Pouk za strojno vezenje yratis. Edino zastopstvo za Kranjsko!
Ceniki zastonj, poštnine prosto. — Ceniki zastonj, poštniue prosto.
Št. 1640.
RAZGLAS.
Dne 25. novembra t. 1. se bo vršil v Jelšanah
nov živinski in kramarski semenj.
K obilni udeležbi so vabljeni kupci in prodajalci.
Županstvo občine Jelšane v Istri
dne 17. novembra 1911. 3462	Župan ValenČIS
Išče se v lepem kraju za župnlščc
kuharica.
Več se poizve pri uprav niš tvu ..Slo.
venca".
346;
emc
v starosti 30 let, neomadcževan. sc želi seznaniti z gospodično, ki ima lepo posestvo ali dobro gostilno. Proti temu se jamči 9500 K gotovine. Ponudbe se naj pošiljajo do 1. decembra pod šifro: »Dobra naprednost«, poštno ležeče St. 33, Ljub 3463	Ijana.
Zlate svetinje: Berlin. Parit Bim itd.y^
na/bo l/. kosm. zobo-
čistil, sred-
lzdelovatelj G. Q%ydl Ljubljana. Stritarjeva ulica 7

Dobro idoča, več let obstoječa
915
trgovina
se odda v najem takoj ali maja even tuelno se proda tudi hiša iz proste rokt Poizve se pri lastniku Kapiteljska ulici štev. 7 I nadstropje.	34a
Ravnokar izšlo:
Gospodinjstvo.
Šolam in gospodinjam sestavila S. M. Lidvina Purgaj voditeljica Gospodinjske šole v Ljubljani. - Cena za vezano knjigo K 2'80.	Več v posebnem oglasu.
n
Nadalje priporočamo še naslednje knjige:
BfcTS
Leposlovje.
Sieukievk'/. Quo vadiš? Roman iz Nerouove dobe, vez, K 5 50.
Sienkiewicz, Mali vitez. Zgodovinski roman, K 7-—, ver. K 8'40.
Sienkieivicz, Rodbina Polaneških. Roman K 10'—, vez. K 12--.
Sienkiewkz. Potop. Zgodovinski roman v dveh delih, K 6 40, vez. K 8 40.
Sienkiewicz, Z ognjem in mečem. Zgodovinski roman, K 4-50, vez. K 6^50.
Sienkieuicz, Brez dogme. Roman K 3'— vez. K 4-50.
AVallace, Ben-Hur. Roman iz Kristusovih časov, vez. K 4 50.
Beneš-Trebižsk\. Kraljica Dagmar. Zgudovinski roman, K 3 20, vez. K' 4-30.
Verne. Kapitan Hatteras, ali Angleži na severnem tečaju. K 4-40.
Dostojevski. Zločin ln kazen. Roman. K 10'50. vez. K 13'-.
Leposlovna knjižnica:
Bourget, Razporoka. Roman. K 2 —, vez. K 3'—.
Turgenjcv, Stepnl kralj Lear. Povest. Stepnjak.
Hiša ob Volgi. K 120, vez. K 2 20.
Prus. Straža. Povest. K 2-40, vez. K 3'40.
Dostojevski, Ponižani in razžaljeni. Roman. K 3'—. vez. K 4-20.
Sevčenko, Kobzar. K 2-40, vez. K 3 —.
Cbampol, Mož Simone. K 190, vez. K 3-—.
Sevčenko. Hajdamaki. Iv P-oO.
Seeban, Dolina krvi. Povest iz irskega življenja, K 4-20, vez. K 5 80.
Dickens, Povest o dveh mestih. K 5'50, vez. K 6 o0.
Lfudska knjižnica.
Dovle, Znamenje štirih. Londonska povest. K —'60.
Dostal, Darovana. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —-C0.
Sienkiewicz, Jernač-Zmagovač. Povest. Acbleitner, Med plazovi. Povest tirolskega župnika K —-60.
Finžgar, Gozdarjev sin. Povest K —-20.
Detela. Malo življenje. Povest K l'—, vez, K 1-90.
Šenova, Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest iz lota 1573, K 1'60, vez. K 260.
Detela, Prihajač. Povest. K — 90, vez. K 1-70.
Jirovšek, Pasjeglavci. Zgodovinska povest. — Lagerlof, Kristusove legende. K 2 20, vez. K 3 20.
Pesnitve.
Medved, Poezije, I. zvezek. K 3 80, vez. K 5-—.
„	„ II. zvezek, K 4-—, vez. K 5-40.
Sardenko, Roma, Poezije. K 2-—, vez. K 3'20. Prešeren, Poezije. Uredil Pintar. K 1—, vez. K P40. Gregorčič, Poezije. (Ljudska izdaja). K 1'60, vez. K 3'—.
Job in psaiem 118, vez. K 2'30. Pregelj, Romantika, K 1-50. Vesel, Psalml, K 2 - .
Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino, vez, K —-80.
Dramatični spisi:
Za mešane vloge:
Jurčič-Cesnik, Domen. Narodna igra s petjem v 5 dejanjih, K —'80. Anzengruber, Krivoprisežnik. Narodna igra v 3 dejanjih
in 7 slikali. K —'80. Medved: Kacljanar. Tragedija v 5 dejanjih, K 1'40. vez. K 2-40.
Rihar, Andrej Hofer. Ljudska igra v 5 dejanjih, K —'80,
10 izvodov K 5-—. Krek, Turški križ. — Trt sestre. K 1—. 10 izvodov ali
več po K —-80. Meško, Na smrt obsojeni. K V—. Jurčič-Govekar, RokovnjačL K — 80. Štoka, Ne kUči vraga I Burka. K --60. „ Mutasil mnzlkant. Burka. K —-60. „ Trije ttčki. Burka. K - 70. „ Moč uniforme. Burka. K —'80. Finžgar, Divji lovec. K 140.
Igrokazi po K —'30: Berite novic«. — Debor&h. — Donna Dianna. — Dragocena ovratnica. — Dva zeta.
—	Ena se joče, druga so smeje. — Ena se mora omo-žiti. — Gospa, ki je bila v Parizu. — igralka. — Izbi-ralka. — Kdor se poslednji smeje. — Kovarstvo in ljubezen. — Kozarec vode. — Na kosilu bom pri svoji materi. — Na Osojali. — Nič otrok. — Ogenj ni igrača.
—	Pesek v oči. -- Precijoza. — Prijetno iznenadenje.
—	Revizor. — Same zapreke. — Stara mesto mlade.
—	Tri vile. — Umetnost in narava. — Urh, celjski grof (Teharski plemiči). — Uskok. — V spanji. — Vdova in vdovec. — Veronika Deseniška. ~ Zabavljica. — Zapirajte vrata. — Zapravljivec. — Ženska borba. — Ženski jok. — Žila.
Razne povesti za ljudstvo:
Vsak zvezek po K —"30: V gorskem zakotju. — Krvna osveta. — Za kruhom. — Berač. — Elizabeta. — Boj s prirodo. — Treskova Uršika. — Solnco in senca. — Svitoslav. — Zaroka o polnoči. — V znamenju miru. — Mladi samotar. Vsak zvezek po lv —'40: Lažnjivi kljukee. — Pri Vrboevem Grogi. — Eri. — šopek lepih pravljic. — Maksimilijan I. — Nezgoda na Palavanu. — Najdenček. — Repoštev. — Mirko Po-štenjakovič. — Prst božji 1,11. — Avstrijska ekspedicija.
—	Vrtomirjev prstan. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — S prestola na morišče. — Erio leto med Indijanci. — Nar. pripovedke II. zvezek. — Naselnikova hči. — Izdajalca domovine. — Krištof Kolumb. — Hubad, Pripovedke I. — Srce, 4 zvezki. — Zlata vas. — Potovanje v Liliput. — Nedolžnost preganjana iu poveli-čana, — Timotej in Filemon. — Genovefa. — Tiuu Ling. — Nikolaj Zrinski. —■ Močni baron Ravb&r. — Zbirka nar. pripovedk 1,—II. — Pod turškim jarmom.
—	Fran baron Trenk. — _ Car in tesar. — Črni bratje.
—	Hildegarda. — Knez Črni Jurij. Vsak zvezek po K —-48:
Naseljenci. — Narodne pripovedke za mladino I., III.
—	Poslednji Mehikanec. — Na preriji. — Strelec. — Stezosledec.
Vsak zvezek po K —'60:
Andrej Hofer. — V dolu je rešitev. — Narodne pripovedke IV. — Bitka pri Visu. — Devica Orleanska. — Elizabeta. — Baron Tegettliof. — Princ Engen Savoj-ski. — Mali vseznalec. — Marjetice. — Deteljica. — Pripovedke iz avstrijske zgodovine. — Kartouica. — Ogljenica. — Nesrečniea. — General Lavdon. Vsak zvezek po K —'80: Fabijola. — Miklova Zala. — Perpetua. — Robinzon.
—	Mlinarjev Janez. — Šmid 100 malih pripovedk. — Peter Prostak. — Kar Bog stori, vse prav stori. — Bog pomaga. — Kako vztraja usoda. — Na rakovo nogo. — Medvedji lov in čukova gostija.
Vsak zvezek po K 1' — : Andersenove pravljice. — Saljivec iz Podravja. — Zmaj iz Bosne. Vsak zvezek po K V20: Marjetica. — Odiseja. — Dež in solnce. — Kapitan Žar. — Povesti s potovanja. — Korotanske povesti.
—	Babica.
S
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Iadaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk; »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: MIha MoSkore.