in 78020
iulim
AKADEMSKI GLAS
GLASILO ZA UNIVERZNA VPRAŠANJA
LETO I.
UUBUANA, DNE 15. DECEMBRA 1939 | ured^iSt^^	|	POSAMEZNA	ŠTEVILKA	1'50	DIN
STEV. 1.
V usodnih dneh
20 let slovenske univerze
be v najtesnejši zvezi z njegovim političnim in socialnim bojem. Razvoj njegove samostojne kulture, izobrazba najširših ljudskih plasti je eden najvažnejših orožij v težkem socialnem in političnem boju, ki ga mora vsak majhen narod, pa tudi slovenski, bojevati za svoj obstoj. V tem dejstvu je treba iskati vzrokov trdovratnega boja slovenskega naroda od 1. 1848 do 1. 1919 za svojo univerzo, in v tem leži velik pomen ustanovitve slovenske univerze pred dvajsetimi leti.
V	boju za slovensko univerzo je bilo izvršeno zavestno hotenje imeti svoje slovensko najvišje šolstvo, hotenje, ki ga je narekovala zavest, porojena v socialnem in narodnostnem boju slovenskega naroda za svoj obstanek zavest, da bo mogel slovenski človek kakor tudi ves narod živeti in se braniti le tedaj, če bo izobražen, če bo tudi sinu sloven-. skega kmeta in delavca odprta pot do izobrazbe ,če bomo Slovenci imeli inteligenco, ki bo izšla iz naroda in poznala njegove potrebe in delala zanj. Slovenska univerza naj da slovenskemu naro-du to, česar mu nobena druga ne more ui;a: iJiavo, zuveduo slovenske inteligenco, ki bo svoje znanje posvetila njemu in stala na braniku njegovih potreb.
Ko pregledujemo danes, ob dvajsetletnici ustanovitve slovenske univerze rezultate njenega dela, se moramo v prvi vrsti vprašati, ali je slovenska narodna univerza izpolnila visoko misijo, ki ji je bila stavljena, kot najvišjemu slovenskemu znanstvenemu in kulturnemu narodu, ali je vzgojila slovensko inteligenco tako, da bo sposobna izpolnjevati naloge, ki jo čakajo, in ki jih ljudstvo pričakuje od njih?
Izpričala je pred vsem svetom, tudi tistim, ki tega niso hoteli vedeti, da smo Slovenci narod s svojo, samostojno kulturo, slovenskemu študentu ni treba hoditi na tuje, ker je dala možnost študija mnogim, ki bi sicer študija v tujini ne
zmogli, vendar pa moramo žal že ob dvajsetletnici slovenske univerze ugotoviti, da boj za slovensko narodno univerzo še ni končan. S trpkostjo se spominjamo poskusov, da se okrni in celo ukine slovenska univerza, ki so se tako vztrajno ponavljali leto za letom, in podčrtati moramo dejstvo, da je še danes, ob svoji dvajsetletnici, slovenska univerza ravno tako nepopolna kot je bila ob svoji ustanovitvi, da še danes životari v prostorih, ki niso primerni ne za uni-verzni študij in delo in ne za študenta, da so njene biblioteke in laboratoriji pomanjkljivi in nezadostni.
V	predavalnicah in seminarjih čimdalje redkeje srečujemo sinove slovenskega bajtarja in delavca, katerim so gospodarsko stanje teh plasti, šolnine in pomanjkanje študentovskih domov zaprli pot do univerzne izobrazbe.
čeSki Študentje v boju za svobodo
Odkar sta Anglija in Francija dopustila, da je Hitlerjeva Nemčija razbila Češko-slovaško in zasužnjila češki na-toH c.o *p§U .. ]’ndstvo ki se zaveda, da sta ga izdali »zavezniška« Chamberlai-nova Anglija in Daladierova Francija nemškim imperialistom, bori skupno z nemškim in avstrijskim delovnim ljudstvom proti svojim zatiralcem. Odraz te borbe so bile mogočne demonstracije praških akademikov 28. oktobra. Dvajset mladih pogumnih borcev je bilo ustreljenih, 1200 zaprtih. Tisti angleški in francoski imperialisti, ki so krivi, da je češki narod pod tujo peto, proglašajo češke študente za svoje žrtve in jih hočejo vmešati v svojo umazano imperialistično vojno. Toda češki junaki niso padali za vojne cilje Londonske City in francoskih dvesto družin, ampak za svobodo svojega naroda, ki je tesno povezano z naprednim bojem ljudstva vsega sveta.
Znani slovenski zgodovinar Hauptmann je v prvih povojnih letih napisal razpravo, v kateri se takoj uvodoma ba-vi z obličjem Evrope, kakršno je ustvaril versajski mir. Avtor v tej razpravi prihaja do zaključka, da povojne državne tvorbe že po svoji zemljepisni legi predstavljajo v rokah velesil-zmagovalk sistem bodal, vselej pripravljenih za udarec. Pri ustvarjanju teh držav je bilo narodnostno načelo povsem podrejenega pomena, čeprav so ga zlasti zavezniki zelo radi uporabljali v propagandne svr-he. V svojem bistvu so bile te države le strateške postojanke, s katerih je mogoče braniti posestno stanje, ustvarjeno z izidom svetovne vojne. To- posestno stanje je bilo treba braniti v dveh prav-cih: pred poizkusi premagancev, da se ponovno uveljavijo kot tekmeci v boju za svetovno gospostvo, kakor tudi pred silami, ki ogražajo obstoječi družbeni red sploh in katerih najvidnejši predstavnik je z rusko revolucijo postala Sovjetska Zveza. Kot branike v prvem smislu smemo, smatrati vmesno avstrijsko državico in pa države, ki so vse do razbitja češkoslovaške republike vsaj še formalno tvorile Malo Zvezo. Drugi sriv'r' obrambe jo bila pomenjena ^stvaritev »neodvisnih« baltiških držav od Finske do Litve in pa vmesne Poljske, ki je branila versajski mir v obeh prav cih, nasproti Nemčiji in nasproti Sovjetski Zvezi.
Velika kriza, ki se je pričela 1929 in trajala tja do 1934 je zlasti v Nemčiji notranje-politični položaj do skrajnosti zaostrila. Nemške množice so spričo* bremen versajskega miru krizo občutile dvakrat bolj ko drugod. Ves povojni čas je bila Nemčija prav za prav v stanju nepretrgane meščanske vojne. Alternativo, v kateri se je znašla Nemčija v dobi krize, je najbolje označil ameriški časnikar Knickerbocker, ko je svoji knjigi o tedanji Nemčiji dal naslov »Deutsch-land — so oder so«, Nemčija v znamenju kljukastega križa ali Nemčija v znamenju srpa in kladiva. Drugo možnost je bilo moči zmanjšati samo z okrepitvijo prve. To ni bilo samo v interesu tistih nemških družbenih plasti, ki niso bile naklonjene grozečemu notranjemu socialnemu prevratu, marveč tudi vseh tistih mednarodnih sil, ki bi jih revolucionarni pretresljaji v osrčju Evrope utegnili ogrožati v njihovem obstoju. Ni šlo le za Nemčijo, šlo je za obstoječi družbeni red v celoti. Tega so se zavedali vsi, tako praktični gospodarstveniki od Deterdinga, Kreugerja in do Kruppa, kakor tudi vsi njihovi politiki. Hitler je postal simbol, utelešenje obstoječega reda, njegova krepitev je pomenila krepitev sistema sploh. Kar so Chamberlaini žrtvovali Hitlerju, so žrtvovali v dobri veri, da žrtvujejo ovekovečenju obstoječega političnega, gospodarskega in socialnega stanja. Žrtvovali so Avstrijo, Sudete in potem vso Češko.
V	vsem tem delu pa so imeli imperialisti pred seboj sicer glavno, vendarle pa samo eno izmed nasprotij današnje družbe: nasprotje med »civiliziranimi« državami-maticami in ljudstvi kolonij ter odvisnih dežel. Izpustili pa so izpred oči drugo plat nasprotij: nasprotja, ki rastejo iz kapitalistične konkurence in ki so se danes razvila v boj med mogočnimi monopolističnimi karteli in trusti, med
Pred dvajsetimi leti, v času, ko se je zdelo, da je porušena za vedno stara Evropa, temeljena na nasilju in zatiranju posameznika in celih narodov in da iz njenih razvalin vstaja nov svet člove-čanstva in pravice, ko je široke ljudske množice prevladovala vera v svobodo in enakopravnost vsakega posameznika in vsakega naroda, v tem času je bil dobo-jevan boj slovenskega naroda za svojo univerzo.
Dne 16. julija 1919 je začasna narodna skupščina v Beogradu soglasno sprejela zakonski načrt o ustanovitvi univerze v Ljubljani.
S tem je bila uresničena ena prvih političnih zahtev slovenskega naroda, postavljena prvič pred skoro celim stoletjem, v revolucionarnem letu 1848. kot ena izmed točk slovenskega narodnega programa.
Politično in gospodarsko zatiran, odkar se je naselil na tej zemlji, kjer prebiva danes, je narod Slovencev delil usodo vseh malih narodov, ki so bili zaradi svoje maloštevilnosti in šibkosti potisnjeni v sestav tega ali onega tujega gospodarskega in državnega sistema.
V	bukii pa st tako malenkostna pridcbi-tev na gospodarskem, političnem ali kulturnem polju je bila izbojevana z neizmernimi žrtvami in napori. Vsako, pa še tako neznatno kulturno vprašanje, je bilo pri nas eminentno politično vprašanje, vprašanje politične moči. Zato ni samo slučaj, da smo Slovenci dobivali pomembnejše kulturne pridobitve v dobah, ko se je rušil stari red in se razbijali stari sistemi. Od prve slovenske knjige, od dobe, ko je pretresala Evropo reformacija, pa do ustanovitve slovenske univerze, je moral slovenski narod voditi trd boj ne samo za svoje politične in socialne pravice, ampak tudi za svoje prosvetne in kulturne potrebe.
V	življenju malega, zatiranega naroda, kakor je bil slovenski, stoji vprašanje njegove kulture in njegove izobraz-
tnogočnimi kapitalističnimi državami. Nasprotje med zmagovalci in premaganci v prvi svetovni vojni je to plat nasprotij samo še povečalo.
Skušali so rešiti imperializem sploh, spravili pa so s tem v nevarnost angleški in francoski imperializem. S krepitvijo hitlerjevske Nemčije se je nesorazmerje sil med zmagovalci in premaganci vse bolj manjšalo. Hitlerju so se vse bolj odpirali dve realni možnosti:, ali da se kot predstraža zapadnih velesil spusti v boj s Sovjetsko Zvezo, ali pa da se s svojimi zahtevami po ponovni razdelitvi kolonialne posesti in interesnih območij obrne proti tako imenovanima zapadni-ma demokracijama. Hitler je izbral drugo. Pri tem so ga vodili brez dvoma zelo tehtni zunanjepolitični in notranjepolitični razlogi. V čem obstojajo zunanjepolitični razlogi te njegove odločitve? Dve velesili, kakor sta Anglija in Francija, stojita in padeta s svojim kolonialnim carstvom. In prav to carstvo je boj kolonialnih ljudstev za narodno svobodo in neodvisnost zlasti po svetovni vojni zelo omajal. Hkrati pa sta Anglija in Francija izposvtavljeni tudi vsem notra-nje-političnem pretresljajem, ki nujno izvirajo iz družbenega ustroja obeh dr-
žav. V tem pogledu predstavlja Sovjetska Zveza dosti odpornejšo in strnje-nejšo silo, skratka, dosti trši oreh. Kateri so bili notranje-politični razlogi, ki so Hitlerja privedli do avgustovskih in septembrskih odločitev? Važna plat Hitlerjevih zunanje-političnih akcij je dejstvo, da predstavljajo nekak poizkus iz hoda iz težkega notranje-političnega položaja, iz protislovnosti družbenega ustroja nemške države, ki se v tem pogledu samo toliko loči od katerekoli druge kapitalistične države, da so njena notranja nasprotja še ostrejša ko drugod. Ravno spričo tega notranjega položaja ni malenkostno vprašanje, ali bo ta ali ona zunanje-politična pustolovščina v nemškem narodu popularna ali ne. Odmev, ki ga je doživel v Nemčiji podpis sovjetsko-nemških pogodb, je dokazal, da bi bila vojna proti Sovjetski Zvezi v nemškem narodu najmanj popularna in najbolj nepopularna.
Sedanja vojna je proti pričakovanju angleško-francoskega imperializma postala čisto imperialistična vojna med dvema taborama kapitalističnih držav za ponovno razdelitev sveta. Kakšni so iz-gledi te vojne? Vojna se lahko konča z zmago ene ali druge stranke in torej
dejansko s ponovno razdelitvijo sveta. Tako se je končala prva svetovna vojna. Toda iz prve svetovne vojne je zra-stel tudi činitelj, katerega obstoj je za izid sedanje vojne še prav posebno važen: Sovjetska Zveza. Dvajset let so vzdolž meja obstoječega družbenega reda gradili utrjene obrambne in predvsem napadalne položaje. V tem pogledu je bila vsaka izmed tistih malih, »nebogljenih« državic od Finske do Rumunije samo trdnjava v strategiji svetovne reakcije. S porazom Poljske in z zavezniškimi pogodbami med tremi baltiškimi državicami in Sovjetsko Zvezo je bil ta trdnjavski pas prebit. Finski je pripadla nehvaležna naloga, da od vsega tega reši, kar se rešiti da.
V	tem je smisel in pomen vsega sedanjega dogajanja. Slovensko ljudstvo v tem boju med dvema taborama evropskih imperialistov nima nič pridobiti, lahko pa dosti izgubi. Prav tako slovensko ljudstvo kot trdnjavica v strategiji svetovne reakcije ne more z zmago te reakcije nič pridobiti, lahko pa vse izgubi: svobodo, neodvisnost in narodno samobitnost. V tem je smisel in pomen vsega sedanjega dogajanja za slovensko ljudstvo.
Akademska akcija
(Pogledi na njeno dosedanje delo in njene bodoče naloge.)
15 let se naša mlada univerza ni premaknila niti za ped z mrtve točke. Še danes so posamezni inštituti nameščeni po hodnikih nekdanjega kranjskega deželnega dvorca, v katerem so hkrati univerzni upravni uradi, dekanati vseh fakultet ter predavalnice in seminarji filozofske in juridične fakultete. Tehniška fakulteta je bila do sedaj v zasilnem poslopju, ki ga je zgradila slovenska industrija, rudarski oddelek pa je bil večkrat v nevarnosti, da ga postavi io na cesto. Medicinska fakulteta s štirimi semestri poseduje le eno predavalnico. Važ.no je ugotoviti, da niso petnajst let dosegle nobenih kreditov za izgraditev slovenske univerze iz državnih sredstev ne slovenske politične stranke, ne naše univerzne oblasti. Še več, naša univerza je bila leto za letom v nevarnosti, da ji okrnejo sedaj to, potem zopet drugo fakulteto in akademska mladina je morala zapustiti knjige in seminarje ter s protesti in štrajki braniti svojo ogroženo Almo mater.
Leta 1933.. v dobi najhujše diktature in zatiranja narodne svobode, je akademska mladina prešla v ofenzivo, ki je dobila izraz v spontanem odločnem in strjenem nastopu slovenske akademske mladine vseh svetovnih naziranj in vseh političnih prepričanj, v Akciji za univerzno knjižnico. Vprašanje univ. knjižnice so postavili kot vprašanje enakopravnosti slovenske univerze, ki do takrat ni dobila od države za zidanje niti dinarja, dočim je beograjska zazidala 120 milijonov, zagrebška pa 70 milijonov. Vprašanje enakopravnosti slovenske univerze je enotna akademska mladina gledala kot sestavni del vprašanja enakopravnosti in priznanja pravic slovenskemu narodu, takrat poniževanemu na stopnjo plemena. Dve leti so stali tej borbi na čelu naši tovariši iz vrst neorganiziranih in iz vrst levice: Turnšek, Ravnihar in dr. Organizirano delo in sposobno vodstvo A. A. je v kratkem doseglo pravi slovenski politični (ne strankarski!) uspeh. Leta 1934. je vlada sklenila, da zgradi v Ljubljani univerzno knjižnico. Mladina je s svojo odločnostjo prebila najtrši led in dokazala pomen odločne borbe vsem dvomljivcem in omahljivcem.
Akcija za univerzno knjižnico se je tedaj preosnovala v Akademsko akcijo za izpopolnitev univerze. Ko pa je prešlo vodstvo A. A. v roke katoliških akademikov, ki so jo vodili tri leta, je njena višina in njen pomen padel. Delo za posamezne inštitute so prevzeli predstojniki inštitutov, akademski strokovni klubi in univerzna uprava. Akademska akcija je v teh treh letih postala neprimeren forum za merjenje političnih sil na univerzi. Svoje velike naloge je vodstvo zanemarilo. V letih, ko je slovenska univerza končno dosegla višje izredne kredite za gradnjo inštitutov, bi bila morala A. A., dokler je bil še čas, doseči to, da ne bi gradili naše univerze kot Krjavelj svojo kočo, brez načrtov in jasnih pogledov na celoto. Priboriti bi bila morala univerzi idealni prostor pod Cekinovim gradom v Tivoliju, ki ga ji je bil namenil mojster Ljubljane, arhitekt g. prof. Plečnik.
Drugi veliki greh, ki ga je zagrešilo stražarsko vodstvo A. A., je bila neaktivnost za reševanje socialnih problemov slovenske akademske mladine in čudno postopanje okrog Knafljeve ustanove, ki smo jo slovenski akademiki zgubili morda za vedno popolnoma samo po krivdi gnilih razmer pri nas doma.
Že ob lanskih volitvah v A. A. smo akademiki, organizirani v Slovenskem klubu, v svojem programu naznačili delu A. A. nove smernice. Za naš program smo vztrajno delovali vse leto v okviru
A. A., dasi v odboru nismo imeli nobenega zastopnika. Nacionalni akademiki, ki so postavili ob volitvah iste zahteve kot svoj program, niso pokazali nobene aktivnosti, stražarski del odbora A. A. s podpredsednikom Leskovarjem pa se je z vsemi sredstvi boril proti našemu delu in se postavil ne samo proti interesom vseh študentov, temveč tudi proti zahtevam naših univerznih oblasti samih.
Naše lansko dalo
Univerzna avtonomija.
V	tožbi proti upravi policiji in kr. banski upravi v Ljubljani smo priborili važno postojanko univerzne avtonomije in napravili konec šikaniranju akademskih kulturnih društev. Ko so se umikale univerzne oblasti, se nismo umaknili mi, ampak vztrajali in zmagali.
Proučili smo vprašanje univerzne avtonomije v zgodovinskem razvoju in našo državno zakonodajo o univerzah in akademskem življenju. Tiskana brošura D. S. I. F., v kateri naj se priobči študija
o	predmetu, naj seznani akademsko mladino s tem najvažnejšim problemom akademskega življenja in naj postane osnova našega dela in prizadevanja za popolno demokratično preosnovo zakonodaje o univerzah.
Delo za zboljšanje socialnega položaja akademske mladine.
Menza.
Prejšnji Fischerjev odbor je zapustil popolno nejasnost v vprašanju akademske menze. Na naš pritisk se je kljub prvotnemu odklonilnemu stališču zavzela za stvar univerzna oblast, ki danes že razpolaga s kreditom 600.000 (šeststo tisoč) dinarjev. V zadnjem hipu smo rešili ta denar, da ni zapadel, ker se pr j-šnje leto stražarsko vodstvo A. A. ni zganilo in pobrigalo, dasi je vedelo, da je v fin. zakonu za 1. 1938/39 postavka 4,000.000 din za osnovanje in opremo akademskih menz v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Beograjska univerza je za svojo menzo dvignila iz tega kredita 2,800.000 dinarjev.
Velik uspeh je tudi, da je prešla zadeva akad. menze iz rok upravnih oblasti v roke univerze. Prvotno je nameravala Stojadinovičeva vlada osnovati popolnoma strankarske akademske menze z namenom izrabljati socialno stisko študentov kot kapital za pridobivanje kadrov akad. mladine za svoje strankarske organizacije. Da vede to mladino k korupciji in ponižanju, je vsakomur jasno.
Lansko leto smo stalno pospeševali delo za akademsko menzo in odstranjevali vse tehnične zapreke. Splošna akademska menza bo stala ob Aškerčevi ulici poleg šolske poliklinike. Že junija meseca bi bili gotovi podrobni načrti in proračuni za menzo, med poletnimi počitnicami bi bili lahko pričeli z delom, če ne bi bil stopil delu na pot podpredsednik A. A. Leskovar z neumestno in proti interesom študentov in univerze naperjeno intervencijo, ki je imela za posledico takojšnjo prekinitev izdelave načrtov, ponovno sklicanje posebne komisije in nepotrebno zavlačevanje zadeve preko počitnic. Šele sedaj je delo spet steklo.
Brez načrtov pa ni bilo mogoče dvigniti kredita v znesku 1 milijona din, ki ie bil obljubljen ljubljanski univerzi za menzo v fin. zakonu za 1. 1939/40. Medtem je prišel ta kredit v času zadnje mednarodne napetosti v veliko nevarnost, da ga izgubimo z ostalimi krediti za univerzo vred. Ako bi bili denar že angažirali, bi bil izven nevarnosti. Upanje je, da bomo ta denar vendarle dobili, toda v najboljšem primeru v obrokih.
Drugo važno vprašanje je, kdo bo vodil in upravljal novo splošno akad. menzo. Izdelali smo pravila društva z istim imenom, ki naj se osnuje na univerzi in ki naj vodi in usmerja delovanje menze.
V	upravnem odboru naj bi bili naši univ. profesorji kot zastopniki univerznih oblasti in zastopniki akademikov izvoljeni na isti način kot za J. A. P. D. Tehnično plat menze bi vodil kajpak strokovno sposoben, plačani ekonom s podporo gospodarskega sveta. Ta pi-avi-la je predebatiral in odobril medstro-kovni odbor. Treba bi bilo doseči še soglasnost z univerznimi oblastmi ter z zagrebško in beograjsko univerzo. Osnutek uredbe o upravljanju akad. menz bi vse tri univerze soglasno predložile v podpis prosvetnemu ministru, ki je dobil v fin. zakonu za leto 1939/40 pooblastilo, da predpiše tako uredbo z zakonsko močjo. Proti temu našemu načrtu je interveniral pri oblasteh, ki se ne bi smele vmešavati v univerzne zadeve in kršiti univerzne avtonomije, podpredsednik A. A. Leskovar, sklicujoč se, da nastopa v imenu akademikov svoje skupine.
Ustanove
Natačno smo proučili ves potek stvari okoli reševanja Knafljeve ustanove. Že leta 1937. spomladi je avstrijska zvezna vlada oficielno priznala Jugoslaviji lastninsko pravico na Knafljevi ustanovi, ki je pred vojsko podpirala ca 30 študentov s Kranjske s štipendijami, ki so znašale letno po 1200 K. (Da dobiš vrednost v dinarjih, moraš pomnožiti številko s 15.) Jugoslovanska vlada bi morala imenovati samo pravno osebnost, kateri bi bila avstrijska vlada predala ustanovo. Tedaj se je vnela pri nas borba za to, kdo bo prevzel ustanovo v upravo in razpolaganje, pogrevala so se verska določila ustanovnega pisma, katerih izpolnjevanje je bilo od sedemnajstega stoletja vedno osebna zadeva štipendistov. Do danes se ni posrečilo kljub vsem pritiskom in zahtevam naši univerzi, ki je edina poklicana po vseh pravnih in moralnih normah, da prevza me upravo ustanove, da bi jo naše zunanje ministrstvo imenovalo pri bivši avstrijski vladi ozir. sedaj pri nemški vladi v Berlinu za prevzemnika ustanove. Borbam za to, v čigave roke bo prišla ta vedno vsem študentom brez razlike svetovnega napora in političnega prepričanja služeča ustanova, je pripisati, da so nas prehiteli Nemci s priključitvijo Avstrije. Naši porazi na zunaj so posledica gnilobe v naših narodnih vrstah!
Proučili smo dalje ca 300 spisov obsegajoč akt o Mundovi zapuščini in razjasnili sedanji položaj ter izglede, ki jih študentje imamo pri tej bogati ustanovi, ki bo stopila v življenje, ko bodo izplačani zapustnikovi legatarji.
Razjasnili smo tudi vprašanje Schwe-glove ustanove, katere osnovna glavnica znaša 1,000.000 din. Skušali smo vplivati na to, da bi se obresti ustanovne glavnice, letno 50.000 din, podeljevale študentom v obliki štipendij za specializacijo in nadaljevanje študija v inozemstvu.
Na občnih zborih akad. strokovnih klubov smo postavili zahtevo in predlog, naj strokovni klubi in vse akademske organizacije delajo na to, da se bodo vse podpore akademikom podeljevale preko J. A. P. D.-a, ki je akademska nepolitična in nepristranska podporna organizacija, kateri zaupamo vsi študentje. Kr. banska uprava, naj ves denar, namenjen za podpore akademikom, preda JAPD-u v razdelitev.
Zbirali smo statistično gradivo in drug material, da začnemo uspešno delo za reorganizacijo U. Z. F.-a. O tem glej poseben članek.
Delo za splošni akademski dom v Ljubljani, ki naj bi nudil ceneno in higienično ter potrebam študentov odgovarjajoče stanovanje akademikom brez ' ozira na njihovo svetovno nazorsko pre-
pričanje ali politično pripadnost ter s tem olajšal revni slovenski mladini pot do izobrazbe, hočemo postaviti na neovrgljiv temelj statistično dognanih dejstev. V ta namen smo po sporazumu z J. A. P. D. izvedli ob vpisu v poletni semester lepo uspelo anketo o socialnem in ekonomskem stanju slušateljev ljubljanske univerze. Anketo smo ponovili tudi letos ob vpisu v zimski semester. Poiskali smo tudi primerno stavbišče za novi dom. Naše načelo če, da k popolni univerzi ne spadajo samo inštituti, seminarji, fakultete in knjižnice, temveč tudi neodvisne akademske menze, domovi in urejeno socialno! in zdravstveno skrbstvo za vse akademike.
Že od leta 1933. pogrešamo na univerzi prave reprezentance. Kvarne posledice tega čutimo na vsakem koraku. Izdelali smo pravila za novo Jugoslovansko akademsko reprezentanco v Ljub Rani, katera sme dali v debato in pretres vsem strokovnim in kulturnim akademskim društvom z željo, da se o vseh stvareh zedinimo, preden predložimo pravila univerznemu senatu v odobritev.
To je bilo naše lansko delo; iz njega sledi naš načrt dela za naprej.
Radi ponovnih poskusov od raznih strani, kršiti univerzno avtonomijo in akademske svoboščine, velja naša prva skrb budnemu čuvanju teh dveh vrednot, ki nam edini moreta jamčiti tako svoboden polet in razvoj naše univerze na znanstvenem polju kot tudi dvig splošneoa nivoja akademskega življenja in neovirane kulturne rasti mladih akademskih generacij. Da se odstranijo kvarne ovire, ki so jih tem ciljem postavili na pot zakon o univerzah, obča univerzna uredba in nedemokratična uredba o društvih univerzitetnih slušateljev ter nesocialne fakultetske uredbe (med., tehniška), je treba v sodelovanju z našimi univ. oblastmi izdelati predloge za novi zakon o univerzah, kjer se naj izrecno uzakoni univerzna avtonomija v polnem smislu besede, in za nove fakultetne in ostale uredbe.
Slovenski narod ima med drugimi prirodnimi pravicami tudi pravico do popolnega in nemotenega kulturnega razvoja. En vrh narodove kulture je gotovo univerza, zato ima tudi mali slovenski narod pravico do popolne univerze. Za popolno univerzo pa niso dovolj le inštituti, predavalnice, knjižnice itd., katerih se daneh lahko poslužujejo samo otroci premožnejših slojev, popolna univerza mora imeti vrata odprta za vsakega nadarjenega in zmožnega pripadnika naroda ne glede na to, ali se je rodil kot sin industrijalca ozir. bančnega ravnatelja, ali pa je otrok zapuščenega slovenskega viničarja, sproletarizirane-ga malega kmeta ali industrijskega proletarca z Jesenic, Kranja, Maribora ali Trbovelj. Popolna univerza se mora brigati tudi za gmotno stran slušateljevega življenja. V tem pogledu nas čakajo te-le naloge:
Doseči je treba, da se čimprej začne graditi splošna akademska menza in da se organizira uprava menze na način, kot smo ga nakazali zgoraj.
V	pogledu Knafljeve ustanove je nujno, da jugoslovansko zunanje ministrstvo prizna našo unizerzo kot edino upravičeno. da prevzame upravo ustanove in podeljevanje štipendij. Treba je dognati, kje je krivda, da se je ta stvar tako sistematično zavlačevala.
Misliti je treba na to, kako bi se pospešilo izplačevanje legatov iz Mundovo zapuščine, ki bi kot ustanova lahko vzdrževala lepo število revnih akademikov.
Že lansko leto smo sprožili akcijo, da se točno dožene, koliko štipendij za študij v inozemstvu je na razpolago akademikom beograjske, zagrebške in naše univerze. Ko bo stvar proučena, je treba na merodajnih mestih staviti naše upravičene zahteve, da ne bomo v tem pogledu zapostavljeni.
VlsokoSolka in volilna pravica
(Iz govora na ženskem zborovanju.)
Delo za popolno reorganizacijo UZF-a, ki danes posluje samo še kot birokratska bolniška blagajna, je treba zastaviti tako, da bomo mesto sedanjega nezadovoljivega organa dobili avtonomno zdravstveno institucijo, kjer bomo akademiki po svojih zastopnikih odločali o uporabi svojega lastnega denarja. Zagrebška univerza je za svoje slušatelje že izvedla reorganizacijo U. Z. F.-a in nehala pošiljati denar v centralni lond v Beograd. Tudi slovenski akademiki ne smemo plačati niti dinarja več v Beograd, pa? pa zahtevamo odločno nazaj vse, kar smo v 10. letih vplačali brez vsake koristi za naše zdravje! Izdela naj se nova progresivna lestvica obremenitve! Najrevnejši naj se prispevka oproste, drugi pa obdavčijo po gmotni zmožnosti! U. Z. F. mora postati naše avtonomno Akademsko društvo, ki bo skrbelo za naš zdravstveni blagor!	—
Prvi korak za splošni akademski dom je storjen. Delo je šele začeto, do uspeha bo gotovo še trda borba, toda uspeti moramo, ker imamo pravico do dostojnega in zdravega stanovanja. Tudi borba za univerzno knjižnico se je marsikomu zdela brezplodna, a je pokazala, kaj more doseči enotna in zavedna mladina. Slovenski javnosti je treba predo-čiti našo potrebo in javne faktorje prisiliti, da bodo storili svojo dolžnost,
Akademska mladina je nekoč že resno pričela delo in vodila borbo ::a slovenski zdravstveni center: novo splošno bolnico s klinikami in popolno medicinsko fakulteto. Ob koneu leta 1985. je Akademska akcija izdala prvo resno študijo o razmerah v naši bolnici. Na pobudo akademske mladine se je osnovala posebna Akcija za novo bolnico v Ljubljani, ki je bila živa, dokler so delovali v njej naši tovariši akademiki: Ravnihar, Turnšek i. dr. Arhitekt Sever je izdelal znani osnutek načrta za novo moderno bolnico z medicinsko fakulteto, to-*{«• odkar ne dol&jo voo študentje v Akciji za novo bolnico, je vsa stvar prešla v pozabo. Nekateri celo trdijo, da se je zgodilo namerno. Vprašanje naše bolnice se danes postavlja samo še kot vprašanje »prizidkov in nadzidkov«. Splošno je znao, kako se popolni medicinski fakulteti v Ljubljani že javno nasprotuje. Takemu očitnemu kot tudi prikritemu nastopanju proti interesom revnega slovenskega ljudstva, ki kljub napredku znanosti ne more uživati niti najprimi-tivnejše zdravstvene pomoči in zaščite, je treba energično napraviti konec! Ponovno je treba izrabiti vsa sredstva v borbi za popolno medicinsko fakulteto in novo bolnico ter pri tem brez priza-našanja pokazati na tiste, ki koristi in potrebe vsega slovenskega ljudstva zapostavljajo svojim gmotnim interesom. Akademska akcija naj si postavi letos za veliko nalogo, da oživi Akcijo za novo bolnico, ker A. A. sama vsega dela ne bo zmogla!
Da se končno reši vprašanje reprezentančne organizacije na naši univerzi, naj A. A. poskrbi, da bo univerzni senat čimprej odobril pravila Jugoslovanske akademske reprezentance v Ljubija ni, ki bodi naša prava stanovska organizacija! A. A. p naj v okviru reprezentance prevzame delo za osnavljanje socialnih ustanov za akademike (menze, doma, počitniških domov in kolonij, sanatorija itd.)! V ta namen naj si izdela nova pravila z očrtanim delokrogom! Potrebni so ji tudi točni poslovniki, ki naj urede dosedanje nevzdržno stanje. Tako preosnovano in po vzgledu JAPD-a organizirana A. A. uo zmožna aktivnosti, ki je sedanja A. A. ne more pokazati.
»Nobeno delo, ki ga je izvršil človek v prilog svobode, torej v prilog kulture, ne izgine za vekomaj, ne ogenj ga ne more za vekomaj pokončati, ne meč!«
Ivan Cankar
V	času, ko je vprašanje demokratizacije naše države postalo osrednje vprašanje vsega našega javnega življenja, je potrebno, da tudi me žene izpregovo-rimo svojo besedo^.
Nihče ne more govoriti o popolni demokraciji države, če so vse žene brez vsakih političnih pravic. O resnični volji ljudstva bomo lahko govorili šele takrat, ko bo tudi ta polovica soodločala pri vseh vprašanjih; ko bodo tudi žene poklicno enakopravne. Velika večina žen. zlasti naše delovne in kmetske žene žive pod vplivom miselnosti, po kateri so žene bitia, ki bi jim bilo najbolje jezike za tretji del prirezati, jih vse doma pozapreti med štiri zidove in jim glavo vkleniti v natezalnico, da bi se ne mogla nobena 12 mesecev ozreti ne na levo ne na desno. V tej svoji nezavednosti velika večina naših žen niso samo negativne postavke v splošnem ženskem gibanju, marveč je dostikrat resna ovira v sodobnem boju za napredek. Marsikateri moški stopa v veliki boj za pravice delovnega človeka, naleti v tem svojem prizadevanju dostikrat na nepremostljive ovire, ki mu jih doma postavlja radovedna predsodkov polna žena. Šele takrat, ko bo žena lahko dejavno posegla v javno življenje, ne bo njen korak v boju za obči človeški napredek zaostajal za moževim, marveč bo stepala z njim v eni vrsti kot tovariš in soborec.
Ali se spričo teh dejstev slovenska visokošolka in izobraženka sploh lahko omeji na zgolj njene čisto ozke stanovske zahteve? Ne, te svoje stanovske zahteve bo lahko! uresničila le, z ramo ob rami z našo delovno ženo. Zato je njena poglavitna naloga, da vse svoje intelektualne moči, vse svoje nakopičen«' znanje posveti predvsem svoji tovarišici iz tovarn in vasi. Pa ne samo to, sodobna žena, zlasti pa sodobna izobraženka, se dobro zaveda, na katere sile sodobne družbe v svojem boju lahko računa in katere so njenim stremljenjem od vsega začetka nasprotne. Gledano iz teh vidikov tvori žensko gibanje samo del splošnega gibanja za človeški napredek.
Prav za prav pa tudi naše ozke stanovske zahteve niso zahteve, ki se tičejo samo današnjih visokošolk. Plast slovenskih izobraženk ne sme biti nasproti vsemu ostalemu slovenskemu ženstvu zaključen krog. Narobe, naše glavne zahteve so prav tiste, katerih uresničitev bo ta krog na široko odprla ženskemu naraščaju iz vrst delovnega ljudstva. Proti omejitvam, ki danes oteŽ-kočajo ali celo onemogočajo pripadnikom šibkejših slojev dostop na univerzo, se slovenska visokošolka bori predvsem za to, ker vse te omejitve čuti težje kot njen moški tovariš. Dekle, ki se ji hoče znanja in izobrazbe, naleti v tem svojem prizadevanju že doma na težko premostljive ovire, materijelnega in moralnega značaja. In ko pozneje že kot študentka išče pomoči, se ji najmerodaj-nejši činitelji postavijo nasproti kot tolmači najbolj nazadnjaških in preživelih predsodkov. Danes ko marsikateri brez glave iščejo izhoda iz krize vsega sodobnega sistema, je postalo načelo, da žena spada v kuhinjo, spet najvišja socialno-polilična državniška modrost. Učni pogoji, izpitni roki, takse in šolnine, v vsem tem so si študentje in študentke enake, niso pa enaki pogoji, pod katerimi nosi ta bremena študent in pod katerimi jih nosi študentka. V Ljubljani imamo celo vrsto akademskih domov — za študente.
Najrazličnejše politične skupine svetovnonazorske smeri skušajo v njih vzgajati svojo duhovno gardo. Najlepši dokaz, da gre pri tej skrbi »za akademsko mladino« za ozke strankarske politične smotre, je dejstvo, da so iz vsega tega skrbstva izvzete visokošolke. Brez
volilne pravice visokošolka v tem pogledu ne predstavlja nobene vrednosti niti kot volilec, niti kot voditelj naroda-Dom visokošolk — edino socialno ustanovo slovenske študentke — so si morale v težkem boju izposlovati same. Ta dom pa ne odgovarja niti osnovnim potrebam slov. študentke, kaj šele da bi mogel bistveno pripomoči k razširitvi kroga slov. ženskega izobraženstva. Za delavsko in kmečko žensko mladino je ta krog slej ko prej hermetično zaprt. Zahteva po »domu«, ki bi odgovarjal potrebam slov. visokošolk danes in v bodoče. bi bila torej ena izmed naših zahtev, ki naj bi trenutno rešila naše ekonomsko vprašanje. Naša bistvena zahteva pa je in ostane tako za nas kot za naše tovariše zahteva po brezplačnem študiju za vse one, ki imajo dovolj sposobnosti in veselja zanj. To se pravi, da država prevzame popolno odgovornost tudi za eksistenčno vprašanje študirajočih. Poleg te temeljne skupne potrebi imamo s tovariši še celo vrsto skupnih zahtev, ki pa so v veliki meri le trenutnega značaja in naše posebne zahteve pridejo v poštev le v toliko, v koliker jo naš položaj v današnjih razmerah slabši od položaja tovarišev in v kolikor so
Ob dvajsetletnici slovenske univerze pripravljajo nekatera akademska društva proslavo. Kot smo informirani pri tej proslavi ne sodelujejo akademska društva: »Sl. klub«, »Zemlja« in J. n.
a.	d. »Jugoslavija«. Proslava je z ozirom na to, da je v omenjenih klubih včlanjena večina organiziranega dijaštva, izgubila značaj splošnoakademske in sploš-nonarodne proslave, katero pa njeni ini-ciatcrji niti niso mislili prirediti. Iz programa proslave je namreč razvidno, da je v pripravah za njo skupina vladnih akademikov izigravala ostale skupine in jim vsiljevala svoj program. Ugotavljamo, da iz teh vzrokov na proslavi ne postavljajo zastopniki dijaštva vprašanje univ. avtonomije in njene obrambe, ne postavljajo zahteve vseh študentov po popolni univerzi slov. naroda, ne postavljajo celo vrsto perečih univerznih vprašanj (U. Z. F., A. A., reprezentanca itd.), četudi so zastopniki skupin, ki zdaj sodelujejo zahtevali, da se ta vprašanja vnesejo v posebnem referatu v program proslave. Ugotavljamo dalje, da iz prestižnih vzrokov ni dosežena enakopravnost vseh političnih skupin in trdimo,
Če hočemo označiti razmere na slovenski tehniki, je treba obravnavati več faktorjev, ki skupaj tvorijo problem, katerega rešitev je v interesu vsakega slovenskega študenta.
Najprej se bom dotaknil socialnega stanja študenta. 50% študentov tehnike izhaja iz rodbin pridobitnikov, trgovcev, uradnikov in zasebnikov. 36% tehnikov je iz družin obrtnikov, privatnih nameščencev, služite-Ijev. Samo 14% pa je iz rodbin kmetov in delavcev, ki sicer sestavljajo 60% slovenskega naroda. Ta odstotek postaja iz leta v leto manjši, kajti tehnik teh socialnih razredov se mora vzdrževati sam s pomočjo in-strukcij, ker vkljub borbi, ki jo slovenski študent že delj časa vodi za neodvisni akademski dom in menzo, ni še doseženih nobenih končnih rezultatov. Zdi se, kot da bi hoteli odločujoči činitelji zavreti vsak dotok tistih študentov, ki drže še zvezo s širokimi ljudskimi množicami. Ni čudno, da boleha od 14% sinov in hčera delavcev in kmetov 43%. od tega 18% za tuberkulozo: saj uživa komaj 51% zajtrk, 07.5 kosilo in 88% večerjo. Te številke kričijo, toda njih glas je glas vpijočega v puščavi.
že po prirodi naše dolžnosti različne od dolžnosti tovarišev. Predvsem zahtevamo, da so nam odprte poti v vse poklice pod enakimi pogoji, da nas ti poklici ne bi izčrpavali do skrajnosti in nam s tem onemogočali izvrševati tiste dolžnosti, ki so nam naložene že po naši naravi. Čas ženske podrejenosti je za vedno minil. Sodobnost je ustvarila ma-terijalne pogoje enakosti med ženo in možem. Še celo v vojni, kjer je do zdaj razlika med ženo in možem še najbolj veljala, kjer je mož nastopal kot vojak, žene in otroci pa kot zaščite potrebno zaledje, še celo tu je danes ta razlika izginila. Sodobna totalna vojna jo je postavila z dnevnega reda. Ni več razlike med položajem žene v zaledju in položajem moža v strelskih jarkih. Nasprotniki ženske enakopravnosti nimajo danes nobenega oporišča več. Lahko milno rečemo, da so nasprotniki ženske enakopravnosti in splošnega človeškega napredka v tem trenutku istovetni. Zato je stvar vsake zavedne žene, da ob vprašanju: napredek ali padec v barbarstvo s svojim aktivnim sodelovanjem odloči zmago prvega, zmago miru, enakopravnosti in svobode vsega, kar nosi človeško obličje.
■..... ————-aaau
da ta proslava, ki ima izključni namen proslavljati »zasluge« ene politične skupine za našo univerzo, univerzi in njenemu razvoju, Škodi.
Zavedamo se namreč, da mora univerza, če hoče resno služiti svojemu smotru, ki je v tem, da vzgaja resnično ljudsko inteligenco, uživati popolno univerzno avtonomijo. Zahtevamo torej, da se ob vsaki priliki postavi vprašanje, kdo je odgovoren za kršitve uni-verzne avtonomije.
Dalje dodajamo: Univerza in borba za njo je bila del naše narodne borbe in rasti, tako v stari Avstriji kot v Jugoslaviji za časa raznih diktatorskih režimov. Proslava dvajsetletnice naše univerze, bi ob njenem sedanjem stanju nepopolnosti morala postati vprašanje, kdo je za to odgovoren. Ta proslava bi torej morala nadaljevati s tradicijo A. A. v prvih letih njenega obstoja.
Proslava dne 17. decembra vse to namenoma zamolči, zatorej univerzi, akademski akciji in borbi študentov direktno škodi. Od zavednosti slov. akademikov je odvisno ali se more taka proslava sploh vršiti.
Reakcionarnim krogom, ki se jim ni zdelo vredno pomagati revnim študentom z ustanavljanjem neodvisnih menz in domov, se je zdelo bolj »praktično« sploh onemogočiti študij revnim, češ, univerza, posebno pa tehnika, naj bo privilegij bogatejših. Izdali so v ta namen tehniško uredbo. Prva taka uredba je bila v nezadovoljstvo profesorjev in študentov izdana leta 1935. Ta znamenita uredba predpisuje, da mora slušatelj položiti
1.	državni izpit, ki se deli na dva dela, v dveh letili in v določenih terminih (trikrat letno), a takrat več izpitov istočasno. Izpit se opravlja največ trikrat, tretjič s posebnim dovoljenjem univerznega senata. Če sestoji izpitna skupina iz treh posameznih predmetov, se mu ne prizna dveh, če pade v enem. Skupna borba v obliki stavke je imela uspeli in uredba je bila umaknjena za eno leto. Precej izprenienjena je obveljala lani. Radi položaja na tehniki ni bilo mogoče organizirati odločnega odpora, tako da je sedaj obveljala. Nasledke uredbe čuti vsak tehnik, posebno pa oni, ki mora opravljati za svoje preživljanje postranska dela, ki mu ne dovolijo, da bi pravočasno opravljal izpite. Tehniki se vprašujemo, čemu uredbe, ki
Slovenski tehnik govori...
Njihova proslava
Na medecini absolutna večina
Bernard Shaw o sovjetsko-finskem sporu
Interesi študentov in slovenskega naroda nas vodijo že vsa leta v borbi za popolno medicinsko fakulteto v Ljubljani. Vedno je bila naša želja, da pritegnemo k temu delu vse inedicince, zato smo se hoteli tudi letos sporazumeti z vsemi skupinami na sledečem programu:
1.) Priznanje popolne medicinske fakultete, na kateri bi se naj začelo predavanje za 5. semester s prihodnjih šolskim letom.
2.) Korekturo medicinske uredbe, zlasti v tistem delu, kjer je govor o dvojnem doktoratu.
3.) Odstranitev zakona o zdravnikih-sta-žistih.
4.) Štipendije za naše najsiiromašnejše tovariše.
5.) Podporno akcijo za slov. medieince v Zagrebu in Beogradu.
6.) Slovensko knjižno zadrugo za izdajanje slov. medicinskih knjig.
7.) Da se posveti pažnja vsem manjšim in večjim socialnim akcijam, ki bi naj vsebovale sledeče momente:	skupna nabava knjig, orodja in cenenih skript, znižanje taks, strokovna izobrazba, skratka vse, kar je v interesu vseh medicincev.
Zgodilo se je pa, česar človek, če ne bi poznal razmer, ne bi pričakoval. Tovariši iz »Straže« so odklonili svoje sodelovanje in ta svoj korak utemeljevali s svojo načelnostjo Po teden in pol trajajočem izigravanju smo
končno prišli do spoznanja, da so vsi naši poskusi, zainteresirati vse študente za njihove lastne potrebe brezuspešnosti. Tako je po stari praksi prišlo do občnega zbora in volitev treh list. Da levica resnično zastopa interese študentov, se je pokazalo z rezultatom volitev: lista medicincev levičarjev je odnesla absolutno večino glasov in s tem dobila vidno zaupanje vseh medicincev. Da nismo svojega programa izdelali v svrho volilnega šlagerja, hočemo dokazati z energičnim delom. Predvidevamo marsikatere zapreke, ki nam jih bodo kot trenutnemu političnemu kurzu neprijazni skupini, delali merodajni činitelji, toda v mejah svoje zmožnosti bomo poskusili vse. Smo prepričani, da danes problem popolne med. fakultete ni neaktualna zadeva; nasprotno, hočemo se iznebiti svoje sramote in izraza našega zapostavljanja in si priboriti to, kar nam gre po božjih in kraljevih zakonih, to je popolno med. fakulteto slovenskega naroda. Upamo, da nas tovariši iz »Straže«, ki jim ni do popolne fakultete — kar so dokazali s svojini nastopom —, ne bodo vsaj pri tem ovirali, če že mislijo biti pasivni. Mi slovenski me-dicinci apeliramo na vse tiste, ki čutijo, da bi lahko doprinesli k temu našemu cilju kakršen koli delež, da storijo svojo dolžnost.
Kaša odločna zahteva je, poleg popolne medicinske fakultete, tudi postavitev nove bolnice s kliniko.
Film
»Dr. Koch«
»Dr. Koch« je v poplavi filmov rajhovske produkcije, ki proizvaja na debelo filme, bodisi brez vsake umetniške vrednosti, bodisi z nacistično propagandno ostjo, častna izjema. Film je izveden po vzgledu ameriških filmov, ki prikazujejo velike kulturne osebnosti (Pasteur, L. Zola) in so ustvarili s tem novo vrsto filma. Primerjava »Dr. Kocha« s filmom o Pasteurju se nam kar vsiljuje. Amerikanci so uvedli v filmsko tehniko način, da je višek dramatskega razpleta v govorih. Prav tako Se tudi ta film konča z govorom, v katerem se dr. Koch obrača s skoraj istimi besedami kot Pasteur na mladino, ki naj dela za napredek znanosti. Kopija je tu očividna.
Igralci, posebno Jannings in Kraus so bili dovršeni, vendar Pasteur Paula Munija nad-kriljuje Jannigsovega Kocha.
Juarez
Ljubljana se ne more ponašati, da gleda mnogo filmov, ki ne bi bili le plehki produkti raznih družb, ki jim je edini smoter zadovoljiti našega meščana s stvarmi, ki ne obremenjujejo njegovih možganov. Za spremembo pa včasih vendarle dobimo film, ki ni samo značilen po kvantiteti mrtvih junakov in strtih src, temveč je značilen po svoji kvaliteti. Eden takih je Munijev »Juarez«, ki ga vrtijo že nekaj časa v Matici.
Če pustimo zgodovinsko ozadje: borbo Maksimilijana, kot eksponenta francoskega imperializma in Juareza, borca za svobodo meksikanskega naroda, nam ostaneta dve stvari, ki človeka najbolj pritegneta in ki dajeta filmu ton in kvalitetno vrednost. To sta pravilno pojmovanje demokracije in nacionalnega boja. Na dlani je nepremostljiva razlika med demokracijo Juareza in »demokracijo« Maksimilijanove klike in jasno se vidi, da niti parlament, niti razne politične
težkočajo študij, zakaj ne domov in menz, ikaj ne študijskih predpogojev, kot so »radbe institutov in povečanje dotacij, ki
i	bile prvi pogoj za omiljenje krize na slo-enski tehniki. Zgradbe, v katerih bi štu-ent našel toplo risal nico, kjer bi delal ob omoči asistentov, to- je še vedno samo ideal, a katerega uresničitev že dolgo čakamo, iontanistike še ne grad?, prav tako elektro-ihnike in hidro-tehničnega laboratorija, je so obljubljeni milijoni za tehniko?
Borbo ”ža študentovske zahteve je prežela na tehniki Zveza strokovnih klubov diniške fakultete. Letos je bil organiziran lanski sestanek, ki je pokazal, da so vsi ?hniki enotni, združeni na skupnem pro-ratnu in pripravljeni začeti borbo za stvarjenje boljših razmer na slovenski teh-
»Finska je bila po zaslugi svoje vlade v hudi zmoti. Finska bi morala pristati na sovjetske prdloge glede teritorijalnih zamenjav. Ne smela bi zavrniti sovjetskih zahtev, ki niso v nobenem nasprotju z njeno neodvisnostjo, marveč nasprotno celo v njenem interesu. Nobena sila ne more tolerirati take meje, s katere je mogoče otvoriti ogenj na mesto, kakršno je Leningrad. Zlasti kaj takega ne more trpeti ako ve, da jo država onkraj meja, dasi majhna in slabotna, ogroža po nalogu drugih močnejših držav. Finska je najbrž ravnala s podporo Zedinjenih držav, ker je drugače neverjetno, da bi se bila tako vedla napram Sovjetski Uniji. Ako želimo finski slučaj primerjati s poljskim, potem je treba ugotoviti, da je bil na Poljskem položaj čisto drugačen. Poljsko so za peljale v vojno obljube in pogodbe, ki jih ni bilo mogoče realizirati. S Finsko je bilo popolnoma drugače. Tu ni šlo za to, da si
Zltiiane can» imajo gg. akademiki v moderno urejenem frizerskem salonu
>RAKAR<
PREŠERNOVA ULICA 7
vežni vhod nasproti slaščičarne ,Košak„
velesila Sovjetska Unija podvrže malo finsko državo, marveč je šlo zgolj za rusko željo, da si zajamči svojo varnost in zaradi tega je bilo od Finske absurdno, da ni pristala na ruske predloge o teritorialnih zahtevah.«
»Jutro«, 5. dec. 1939.
Dramatski odsek in recitaeijski zbor
»Slov. kluba« imata v ponedeljek ob
6.	uri in v torek ob 8. uri zvečer svoje redne vaje. Udeležujte se jih in prihajajte točno!
Člani »Slovenskega kluba« udeležujte se redno tedenskih članskih sestankov, ki so vsako sredo ob 8. uri v klubskem lokalu, Wolfova ulica 10.-I.
»Slovenski klub« te vabi v svojo.
sredo!
»svoboščine« niso tisto, čemur se pravi demokracija. Temveč da je demokracija delo in hotenje milijonov poedincev za skupno dobro. Vzporedno z analizo razlike med ljudsko demokracijo in »demokracijo« se v tem filmu jasno kaže pravi smisel nacionalne borbe, ki je pri vsakem narodu nujno zvezana s socialnim bojem in pokaže se, kdo je edini faktor, ki ima možnost izbojevati in ohraniti nacionalno svobodo.
Z vsega filma pa nam postane jasno, da to ni film samo Juarezove dobe, temveč da z eliminacijo zgodovinske fabule postane ta film odraz borbe stoletij, posebno pa še našega časa.
Malenkosti
Akademiki v S. S. S. R.
V	šolskem letu 1938/39 je bilo na sovjetskih univerzah skupno 106.750 rednih slušateljev. Od teh:
31.300 tehnikov,
13.975 medicineev-fannacevtov,
37.583 pedagogov,
10.325 agronomov, veterinarjev in drugih poljedelskih strok,
6425 pravnikov,
1200 gospodarstvenikov,
1500 umetnikov.
Slovenski akademiki za svobodo.
Ob priliki aretacije podpisnikov programa »Zveze delovnega ljudstva Slovenije« so akademiki - levičarji v teku enega dneva nabrali 250 podpisov akademikov vseh treh skupin v resoluciji, kjer zahtevajo svobodo tiska, prepričanja in zborovanja ter protestirajo radi protizakonite aretacije in zahtevajo takojšen izpust vseh zaprtih. Resolucijo in podpise je akademska levica poslala podpredsedniku vlade g. dr. Mačku in tako doprinesla delež k oprostitvi podpisnikov.
Tovariši in tovarišice!
Sodelujte pri našem listu. Pošiljajte prispevke ali predloge, kakšen naj bi bil naš list. Rade volje ustrežemo vašim željam, kajti hočemo ustvariti res edino pravi študentovski list, ki bo obravnaval študentovska vprašanja in se boril za naše upravičene zahteve.
V	soboto dne 16. t. m. pohitite vsi na večer proletarske umetnosti, ki ga priredi Vzajemnost Bežigrad ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu v Zg. šiški
Darujte v tiskovni sklad Akademskega glasa!
jr
A. Četne,gtaueut
štampilje, etikete, tisk z jekloreza
Ljubljana, Dvorni trg 1. - Tel. 36-61
DR. A. KANSKY
KEMIČNA TVORNICA
KEMIJA
FIZIKA
MEDICINA
HIGIJENA
Ljubljana, Krekov trg 7
Telefoa štev. 20-88 Brzojavni naslov: Eterkansky Ljnbljana
Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v našem listu!
KNJIGARNA
KLE1NMA9R & BAMBERG
UMNA, MIKLOŠIČEVA CESTI IS
Telefon štev. 31-33
Priporoča svojo bogato zalogo znanstvenih, strokovnih in drugih knjig v raznih jezikih. — Pri tem opozarja, da so vse knjige nemškega izvora sedaj za 25% (za četrtino) cenejše.
Pri zanesljivem jamstvu dovoljuje odplačevanje v rednih mesečnih obrokih.
Nakup dobroohranjenih antikvarnih knjig.
———•—------------------------------,J?X"..
Bravničar Dušan, stud. kem. — Ured^k Visenjak Radim, stud. med.
\**V
Izdaja konzorcij. — Predstavnik
— Tisk tiskarne Makso Hrovatin. — Vsi v Ljubljani.