53. štev. tiEieja raion pondaljka In dneva po praznika Vsak dan opoldan. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica &t.6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Enostolpna petit-vrstica K 1'80, osmrtnice in zahvale po K 3'—, razglasi in poslano vrstica po K 2’50; večkrat, objave po dogovora primeren popust. Pavlami franko v drSavl SHS. V Uublianl, v petek 5. marca 1920. Leto IV. Glasil© Jugoslov. socllalno - demokratiliie stranke, Potamesna Stav. stena —— 60 vinarjev. —— Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom asa celo leto K 120, za pol leta K 60. za četrt :eta K 80, na mesec K 10. Za Nemčijo celo leio K 132, za ostalo tujino in An eiiko K 140. — Rektampc je za list so poštnine proste. Upravništvo ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 L, Učiteljska tiskarna. Telefonska it. 312. Srenjska zemljiška posest Oktoberska revolucija 1.1918. ie v Nemški Avstriji zarezala v socijalnih, gospodarskih in političnih ozirih mnogo globokejše brazde, kakor se more to trditi o naših jugoslovanskih deželah. V mestih in na deželi je mahoma pomedla vse privilegije med 8taro šaro. V industrijskih krajih je delavstvo zadobilo politično moč v svoje roke In v podeželskih občinah Je bila odpravljena volilna pravica po višini davkov. Tudi po mnogih vaseh Je delavstvo zadobilo premoč, po drugod pa se zdi na prvi pogled, kakor da so stari občinski oblastniki obdržali še vedno vso moč v svojih rokah. Ali že se kaže, da temu ni tako. Celo v čisto kmetiških okrajih se namreč dnevno jasneje kaže razkol kmetov v različne interesne Skupine, kar ne pomenja ničesar drugega, kakor obnovitev onega perečega starega vprašama. kdo vse imel užitnmske pravice na srenjski zemMl Ta stara rana se je odprla vsled tega. ker so v mnogih občinah zado-bili mali kmetje premoč napram imo-vitejšim in so takoj ostro nastopili proti obstoječim servitutnim pravicam m sreniski posestvi. Zanimivo bo, če pogledamo, kje Hči pravzaprav vzrok vsega tega interesnega boja med kmeti. Da bo stvar umliiva. bo treba poseči Dreceš daleč nazaj. Zemljiške razmere pri nas v Sloveniji so v toku časa zavzele iste oblike, kakor jih bomo opisan. vsled česar je gotovo, da se bodo sčasoma tudi pri nas naši poljedelci, ki imaio premah ali pa le najemninsko zemljo, skupno dvignili proti sedaj obstoječemu redu glede servitutnih pravic na srenjski posesti, ker tih uživajo le imoviti kmetje, meščani in sploh ljudje, ki so v to najmanj upravičeni. V historičnem času se je privatna lastnina raztezala najprvo le na liišno posest in njive, med tem ko je skupnostna (srenjska) posest še nadalje obstala na gozdovih in pašnikih, ki sc jih vaščani prosto izrabljali v zasebne družinske potrebe. Ta srenj-ska posest ie bila potrebno izpopolnilo za nnljeldeca.da lesvojo živino pošiljal na srenjske pašnike, da si je nasekal v srenjskem gozdu potrebnega lesa za kurjavo in popravljanje svojega doma, ter da si je v teh gozdovih nagrabil stelje za živino itd. Kjer se je izvršila kolonizacija kmetov, se je izvrgla večinoma na plemenitaši« semfii t. j. zemlji posvetne kakor tudi cerkvene gospode. Ker pa fe ta go- cHrkmetovtJl'er^1,na- 5X5 ie koloni**- no lahkn 'a no tuJem- snloš- no lahko rečemo, po nemškem vzorcu In čeprav }e pravi lastnik te zemlje bil plemenitaš, se je sčasoma vseeno razvila na nasefieniški zemlji nekaka drusroredna lastninska pravica LISTEK. im uuuuillll P19 (Poslovenil Fran Pogačnik.) O zli sestri. Živela sta dva kmeta; prvemu je btlo ime Anton, drugemu Asraton. »Poslušaj, brat!« pravi Anton, »poeubonosni oblaki se zbirajo nad nami.« Pri leni se strese kakor šiba na vodi. »No, kaj je to hudega?« »A toča pojde in nam pobije kruh.« »Deževalo bo!« »Toča bo!* »Dež!« »Nočem govoriti z bedakom!« vzklikne Anton in udari s pestjo po sosedu. Nato pa ni toče in dežja bilo ni, a obema Je iz nosov ni ušes tekla kri. A to še ni pravljica nego le pregovor, Pravljica se nadaljuje Jutri po obedu, ko se najemo rahlega kruha. kmetov in kmetiške naselbine, tako-zvanega srenja. Taka drugoredna ali podrejena »lastninska«, ali recimo rajši najemninska pravica }e bila tudi dedna. Srenj takrat nikakor ni bil pojem, ki bi predstavljal to, kar pomeni danes občina, namreč javnopravno upravno korporacijo, temveč predstavljal je zemljiško gospodarsko skupnost, družbo s skupnim zemljiščem. skupnimi gozdovi in pašniki. Pravica užitnine srenjske zemlje je bila v tesni zvezi s pripadnostjo k »srenji«. Samo kmetje s hišo in dvoriščem so bili člani srenie. samo ti so uživali srenjsko zemljo, zato pa so tudi sami nosili vsa bremena in stroške. Vaški priseljenci, rokodelci, pomožni poljedelski delavci, tržni naseljenci itd. vsi ti niso dobili užit-ninskih pravic na srenjski zemlji, beveda so se za take pravice vneli hudi boji in tupatam se je priseljencem posrečilo, da so sl končno Izbili večje ali manjše, toda omejene užitninske pravice na srenjski zemlji. Ko te ta boj divial naihujše med kmeti in ostalim vaškim prebivalstvom, je posegla vmes revolucija I. 1848. Sad te revolucije je bila oprostitev kmeta iz odvisnosti grajščaka, dalje zemljiška odveza in s tem lz-premenitev obstoječe zemljiške ustave. Splošna reforma upravne državne ustave, ki se je v tem letu izvedla, ie močno uplivala tud! na Spremenjeno agrarno ustavo. Provizorični občinski red od dne 17. marca 1849 Je napravil iz dosedanje srenje, ki ie bila dosedaj zgolj gospodarskega značaja, moderno politično občino, ki je zbrala okoli sebe vse osebe v kraju kot predstavitelje nove upravne korporaciie. Vsi občani so bili sedaš pritegnjeni k temu, da nosijo stroške razširjenega občinskega upravnega deTovania. Novi zakon 'c na novo porazdelil med občane dolžnost občinskih dajatev, brezuspešno pa iščemo v njem kake nove ureditve v pravicah občanov. Paragraf 22. določa samo. tla imaio vsi občani nra“ vico do srenjske zemlie » po obstoječih uredbah«. Občinski red iz leta TS49 je dal samo možnost ustanovitve privilegijev za nekatere občane, ki uživajo posebne pravice, ki pa nimajo za to nobenih še posebnih, odgovarjajočih dolžnosti. Reakcija leta 1S49 je zadovoljila revolucionarne velike in male kmefe. kj se jih le najbolj bala. z zemljiško odvezo in jim fe izročila kljub mnogoštevilnim proš-niam manj imovitib občanov vso politično moč v občini, pa tudi v*o srentako zemljo. Prebod te sreniske zemHe v roke kmetov in velikih kmetov se fe Izvršil skoto neopaženo; to pa v glavnem vsled teva, ker občinske dalatve sprva niso b?1p tako Živel le mužik. ki le imel dva sina in hčer! Prvi sin le bil moder, drugi bedak. Starejši ie bil oženjen. Ko se ie tnužiku pribMal čas smrti, zapusti starejšemu sinu ves dom, živino m zemljo, bedaku in sestri pa ničesar. Hči reče: »Očka. zakaj zapuščaš vse starejšemu bratu, nama z bedakom pa ničesar«? Starček se ozre na niu in odvrne: »Ako vama prepusti starejši brat kopalnico, živita tam, ako ne. pojdita ven!« »No, midva sva tudi s tem zadovoljna.« Mužik umre. Ko ga pokopljejo, pravi starejši brat: »Bedak, spravita se s sestro z doma!« »Dovoli, bratec, mogla bi živeli tudi v kopalnici.« »Živita tu!« Bedak le hodil v gozd na de*lo ln se s tem preživljal. Nekoč pravi sestri : »Sestra, dai mi pletenico, grede v gozd ti naberem gob!« Da mu pletenico, on jo vzame in gre. Hodi in hodi po fesu fn končno težke in so se v mnogih krajih šele polagoma vpeljale. Tako so torej imoviteišl kmetje nemoteno še nadalje obdržali v svodih rokah srenjsko zemljo in so samo oni imeli na njej servitutne pravice. Občinski red iz I. 1863 ni v tem oziru ničesar izpremenil. Določil je samo, da se dolžnost splošnih občinskih dajatev razširi na prav vse občane, ter da odloči občinski odbor, kdo ima pravico do užitnine sreniske zemlje in v koliki meri, v slučaju da se iižitnioa ne izvršuje, ali če Je glede nje kakršenkoli spor. Umljivo je, kako ie o tem občinski odbor, v katerem so sedeli samo dobro situirani kmetje, o tem odločal In odločil- Ti so kajpada servitutne pravice omejili le nase. oziroma na zelomajhno število kmetov. Pil novem vknjiževanju v zemljiške knjige v letih sedemdeset je ta rop srenjske zemlje potom velikih kmetov postal zakonit. Pri tem se ni oziralo na nobene svojedobne okoliščine. Na ta način so ostali veliki kmetje in imovitejšl občani edini upravičeni do užitnin na srenjskifi zemljiščih, gozdovih in pašnikih. V občinah sicer, v katerih so imeli politično oblast mani Imoviti sloji, manjši posestniki in obrtniki je bila srenjska zemlja proglašena za takozvano občinsko posest, na kateri ohčani nimajo nobenih užitninskih pravic, čije dohodki pa se stekajo v občinsko bla^aino in se znižuie ž njim občinske dajatve, če so seveda v odborih sčasoma zadobill premoč imoviti kmetje so si na zvit rn golhifiv način s tožbo proti občini iztožili priznanje lastnine na srenjski zemlji. Občinski odbor, ki le obstoja! ravno iz teh isffh elemetov. se namreč kratkomalo ni udeleževal sodniških razprav in je tožitelju enostavno priznal lastninsko »pravico«. Takih procesov je bilo zelo mnogo in o njih ni vedel izmed občanov nihče razen na tem zainteresiranih družin. Sodnija pa se je mogla sklicevati pri odločanju o tožbah le na pravne iziave občinskih zastopnikov; in !i ravno so bili oni, ki so bili interesirani na tem, da občina izgubi tožbo, blagor občine na lim ie deveta briga. Dolga desetletja sem že pašujejo v podeželskih občinah najimovitejši in najboljše situirani kmetje, ki izrabljajo vso občinsko oblast v svoje koristi, ki malih kmetov, bajtarjev in poljskih delavcev sploh ne vpošte-valo. in so. skratka rečeno, le v škodo občini in občanom. Ti ljudje so odvzeli malim poljedelcem, kajžar-Iem in bajtarjem najpotrebnejše dopolnilo niihovesra gospodarstva. sremsko užitnine, med tem ko sami. že itak imoviti. dobivaio iz srenlskih gozdov drva, pasejo na sren iških našniklh svojo Živino itd., pridelke s svoje zemlje pa z dobičkom prodajo, malim kmetijam na grozi polem. In v tem je v prvi vrsij Iskati tudi vzroka konservativnosti dobro stoječega kmeta, ki ie nasproten \saki zdravi in res pravični agrarni reformi in ?e predvsem prot? razlastitvi. Pravična rešitev ag-arne reforme pa ie le mogoča od spodaj na-vztror. nikdar pa ie ne bodo pravično rešili veleposestniki in veliki grun-taril. Tp da se nad vse važna zem-lifška reforma pravično Izvrši, da «e zendia pravično razdeli, v tem liči velika naloga naše mlade Kmetsko delavske zveze, ki ji vsi ?e!!mo n*J-večlega razmaha ht naJlep.Šlh uspehov. Na delo! Vsem strankinim organizacijam in sedrugom! Našim meščanskim strankam, zlasti pa klerikalni stranki, se le posrečilo pi idobiti nekatere posameznike. ki so komaj prišli v stranko, za grdi namen, da razbiieio doslej enotno stranko slovenskega socijalno-demokratičnega Proletariiata. Ti temni individuii so že dolgo rovarili proti stranki in njenim posameznim institucijam. Znani ing. Gustinčič, ki je med voino bil plačan od sovrstnika ruskega carja, od črnogorskega despota Nikite krvavega snomina, le bil prvi. ki ie začel zanašati nered med naše vrste. tako. da ga ie stranka. v katero se ie bil vpisal, morala izključiti. Toda pridobil si ie bil zaveznikov, zlasti vladnega komisarja dria. Lemeža ln sedanjega tajnika železničarske organizacije Josipa Petriča. Ti in še naka^n med njimi, zlasti tudi svak klerikalnega dežel- zaide. Začne iskati steze, pride do trate Jn pogleda naokrog. Tu zagleda veliko kamemto tronadstropno hišo. Vrata so bila zaprta, oknice za-tvoriene. Le eno okno ie bilo odprto, k njemu pa ie ",‘a Prislonjena lestvica. Bedak zleze v hišo. otvorl vsa okna. odpre vsa vrata in jame hodit; po hiši in io ogledovati. Vjdel ni žive duše. bogastva pa je bilo na kupe. Bilo ie tu zlata, srebra, draguljev in dragocenih tkanin. V veliki sobi le stala kad z vinom, na njem pa je plavala srebrna čaša. Bedak vzame stol. prisede, pije vino in na vse grlo prepeva. Zdaicl zasliši šum. Prišlo je 12 razbojnikov. »Bratci.« pravi glavar, »nekaj pri nas ni v redu. Okna so odprta. gotovo se ie kdo povabil v gosti.« Pošlje naprej razbojnika, da Jim odpre vrata. »Ne trudite se, bratci, odprem vam laz!' zakriči bedak. Vstopilo v hišo, razlože nagrabljeno bLago. gredo v sobo. vzamejo nega predsednika drla. Brejca, L. Vencajz, so začeli delati na ustanovitvi nove stranke, takozvanih komunistov. Mi smo vedno biH socijal-no-demokratična stranka in takšna hočemo tudi ostati. Naše oreanizaci le so se po prevratu zelo pomnožile ln to ne da miru ne spania niti meščanskim strankam, niti posameznim Častihlepnežem. ki si hočejo tako postlati ugodno ležišče na račun or* ganiziranega delavstva. Prepričani smo. da se to topovsko delo ne bo posrečilo In da bo delavstvo spoznalo, da mu ie nuino potrebno. da ostanejo njegove vrste enotne. Naše delavstvo le tako razumno. da se ne bo teplo med seboi na veselje in v korist meščanskih strank in reakcije. PozivHaino vse organizacije in sodruge, da razdira-če in izdajalce delavske sloge, kjer- koli se prikažejo, postavilo pod kap in se izrečejo za enotnost in za sklepe izvrševalnega odbora, ki so bili objavljeni v »Napreju«. Ta. ki danes razdira delavsko slogo in enotno stranko delavskega sociialno - demokratičnega proletariiata. ie izda* Ialec. Postopajte kot s takimi. Zahteve »Kmetske delavske zveze*. Ustanovni zbor KDZ ie razpravljal dne 29. februarja 1920 o političnem in gospodarskem položaju kmetsko-delavnega ljudstva ter ugotavlja sledeče: I. Zbor zaupnikov KDZ se pridružuje v polnem obsegu vsem resolucijam izvrševalnega odbora JSDS z dne 22. ,t m., zlasti pa se izraža ostro ogorčenje proti smeri in sestavi nove reakcijonarne vlade v Belgradu, ki nikakor ne predstavila volje delavnega Hudstva naše države. Nano-vedule li naiostreiši boi. ker je mnenja, da smelo ln morejo načelovati državi, deželi in občini le po splošni enaki in direktni volilni pravici s proporčnim sistemom za oba spola izvoljeni zastopniki ljudstva. In zahteva v to svrho takojšnjega razpisa občinskih in državnozborskih volitev. Odklanjamo naiodločriele reak-clionarno, kapitalistično In absolutistično državo ter odločno zahtevam« popolno demokratizacik) vse zako-nodale in uprave. Z zadovoljstvom ieinlle zbor na zoanie sklen Izvrševalneea odbora JSDS s katerim priznava in pozdravlja KDZ kot sestavni del stran* ke ter H odmeria primerno za«tr.p* stvo v izvrševalnetn odboru in načelstvu stranke. H. Zbor zaupnikov pozivlie vse naše kmetsko delavsko ljudstvo, to je zlasti male kmete, bajtarje, male obrtnike na kmetih, posle in kmetske delavce. da se kakor en mož strne in pridruži naši »Kmetsko delavski zvezi«, ki hoče organizirati te. doslej najzapuščenejše in naiboli izkoriščane slole naroda v enotno razredno, bolno organizacijo, ki bo zastopala, branila ln ščitila z vsemi dopustnimi sredstvi njihove pravice in koristi. m. Zbor zaupnikov KDZ ie mnenja, da je v prvi vrsti država poklicana varovati hi zastopati koristi in pravice kmetsko - delavskega ljudstva proti dosedanjemu izkoriščanju mednarodnega kapitalizma in zahteva od nje zlasti: 1. Takojšnjo izvedbo agrarne reforme v tem smislu, da oripadai vsa zemlla le onemu, ki lo tudi sam ob-delule. Zahteva zato razlastitev vseh vsak svoj stol in posedelo okoli kadi. Enemu razbojnikov zmanjka stola. Stopi k bedaku in ga strese: »Beži. zasedel si moje mesto!« Bedak se mu upre. »Po nlem, tovariši! Kako se Je smel v naši hiši upirati!« Razbojniki skočilo s svoflh mest ln napadejo bedaka, tolčelo ga ln te-po. Bedak se razsrdi, zgrabi enega izmed njih za noge in začne z njim udrihati na desno in na levo. Kogar zadene, vsak obleži Ko glavar vidi, da ž njim ni dobro češenj zobati, počene za kad ln se skrije. Bedak pobiie vse razbojnike in zmeče trupla na dvorišče. Potem na-* suie pletenico z zlatom, zapre hišo in se vrne k sestri. Stopi v kopalnico in zakriči: »Tu imaš pletenico gob!« Drugi dan zakuri sestra peč in hoče očistiti gobe. Prime za pletenico. — bila je težka, da le ni mogla dvigniti. Kaj ie to? Odgrne Jo. bila le polna denarjev. ^Sestra,« pravi bedak, »pojdi v mesto in nakupi vsega dobrega, tre- ba je, da praznulemo po očetu sedmino! Jaz pa skličem v gosti kupce, meščane In kmete.« Sestra te nakupila lela in pila ter razložila vse po mizi. potem pa ie stekla klicat starelšega brata z ženo »Ah. sirote uboge, nimate niti kruha, pa prirejate sedmino.« ii pravi starejši brat in noče iti. »Poidi vsaj ti. svakinja!« »Kaj bomo pa pri vas iedli?« »Izvolita se s tem zadovoljiti, kar imamo.« Svakinja si misli, naj grem. se bom vsaj nasmejala. Res pride in vidi. da Je vsega v obilici. Vpraša, kie sta to vzela. Bedak odgovori: »Vama ie oče zapustil dom in gospodarstvo, nama pa pletenico zlata.« Gostje so se najedli, napili in razšli. Ko se svakinja vrne. začne moža karati, češ da on sam ni prida in da ga ie oče osi amotil — nai ne naiie pokoja —, ko ie umiral. Okanil ga ie ter zapustil bedaku polno pletenico zlata. Štev. 68. veleposestev, za katere nal nieni dosedanji lastniki ne dobe nobene odškodnine. Ta zemlia nai se razdeli med ono kmetsko delavsko ljudstvo, ki lo ima doslei Dremalo ali Da sploh nič. Vsi najemniki, ki so doslej brez zadostne površine lastne zemlje, naj postanejo takoj lastniki dosedanjih zakupov. Zahteva dalje ureditev še neizvedenih servitut in ureditev sreniskih zemljišč. Ustanovi naj se takoi državna banka, ki bo izvedla amortizacijo kmetskih dolgov in podpirala kmetsko ljudstvo pri vseh bodočih agrarnih operacijah. 2. Zahteva, da se uvede takoj obvezno bolniško in nezgodno zavarovanje tudi za vse delavske sloje na kmetih. 3. Zahteva takojšnje uvedbe socialnega in starostnega zavarovanja. 4. Zahteva takojšnje reforme po-selskega in viničarskega reda ter odpravo poselskih. zlasti pa viničarskih knjižic. Ta reforma nal se izvede na ta način, da bo tudi posel udeležen vseh zavarovanj, da se zakonito uredi njegov delavni čas in zakonito določijo minimalne plače. 5. Izjavlja, da je država dolžna varovati tudi kmetsko delavsko mladino ter zlasti skrbeti za njeno vzgojo. 6. Zahtevamo čim hitrejše socija-lizaciie vseh velikih proizvajalnih sredstev, predvsem podržavljenje prometa, rudnikov, vodnih sil in velikih gozdov. 7. Zahtevamo obširno davčno razbremenitev revnega ljudstva ter uvedbe obsežnega davka na vojne dobičke. Vsi indirektni davki na nujne življenske potrebščine nai se odpravijo. 8. Država je dolžna zaščititi soci-Jalno politično tudi malega obrtnika na kmetih. IV. Zbor zaupnikov KDZ zahteva od države, da s krepko roko uredi današnje zmedene razmere v narodnem gospodarstvu, katere izkoriščajo v svoj prid kapitalisti in verižniki na ogromno škodo delavnega ljudstva. Tiria takojšnje podržavljenje vsega uvoza in izvoza, zlasti je pa dolžnost države, da z vsemi razpoložljivimi močmi in sredstvi podpira zadružno organizacijo malega človeka. Dokler se to ne izvede, bo KDZ skušala snovati pri vseh krajevnih organizacijah konsumna društva. Kot njihove predhodnice smatra KDZ gospodarske odbore, deluloče v okviru kraievnih organizacij, ki bodo za enkrat preskrbovale člane z nujnimi fivljenskimj in gospodarskimi potrebščinami. V. Zbor zaupnikov K. D. Z. pozdravita v naši novi organizaciji, zlastj najbolj brezpravno ralo — to je viničarje in izjavlja, da se bo z vsemi silami zavzel za njihove zahteve, izražene v resoluciji, sprejeti na viničarskem taboru dne 15. t. m. v Mariboru. VI. Zbor zaupnikov polaga posebno važnosf na tisk in smatra za dolžnost vseh članov K. D. Z., da se borijo proti škodljivemu vplivu nasprotnega časopisja ter skrbe za čim naj večje razširjenje našega glasila »Ljudski Glas« ter drugih naših tiskovnih podjetij. to ie Doučne In zabavne knjižnice »Ljudskega Glasu« ter propagandne knjižnice K. D. Z. VII. Zbor zaupnikov poživile vse zavedno kmetsko delavsko liudstvo. da se zbere kot en mož okrog naših krajevnih organizacij ter s tem izpodbije nakane sovražnikov, vpreči vse ljudstvo v kapitalistični in nazadnjaški voz. Sloveaskemu delovnemu ljudstvu. (Dopis te Amerike.) Že nad 12 let delam v Ameriki, kamor sem si šel iskat boljšega kruha. Sedaj sem zahrepenel po svoji rodni zemlji. Rad bi se vrnil, da bi videl, kakšne so sedaj razmere v moji ožji domovini. Ze dolgo časa pazno zasledujem v našem ameriškem delavskem listu »Prosveta« vse novice iz rodne naše zemlje, iz katerih pa žal izprevldim. da so razmere v Jugoslaviji še zelo razru-vane. To pa v glavnem vsled tega. ker slovensko delovno ljudstvo šc vedno ni prišlo do pravega spoznanja resnice in pravice. Kakor izvem, tudi del slovenskega delavstva še vedno hlapčuje raznim meščanskim strankam, in se pusti varati predvsem od klerikalcev, kar je posebno žalostno. Dokler se namreč delavstvo ne bo otreslo predvsem te črne more, tolika časa tudi ne bo zanj rešitve iz suženjstva. Še ko sem bil v domovini, sem imel priliko opazovati delovanje duhovščine med ljudstvom. Po dolgem času sem šele spoznal, da Je klerikalizem največja zapreka zdravemu napredku na vseh poljih. Dy-hovščina pridiguje delavstvu, potrpljenje in hlapčevsko udanost in obljubila zato lepo posmrtno življenje samo vsled tega. da ga lažie izkorišča kapitalist iz »božjega« družabnega reda. Torej samo potrp-Menie. klapčevstvo in beraštvo, kapitalist pa si nemoteno polni svole žepe na tvoj* račun! In samo zato so meščanske stranke neizprosne sovražnice zavednega sociialno demokratičnega delavstva, ker Je ta del delavstva že spoznal vse kapitalistične intrige! V naši »Prosveti« sem čita! nekoč ponatisk »Naprejevega« dopisa iz Št. Petra pri Mariboru, ki pripoveduje, kako Je ondotni župnik postopal z delavcem in delavko, ki sta se poročila. Res. žalostno le dejstvo, da le naše kmetiško ljudstvo še vedno tako nezavedno, da si pusti kal takega dopasti. ta da še vedno tako rado naseda klerikalizmu, ki Je njegov najbolj zahrbten in najhujši sovražnik. Vprašam vas. ubogi sotrpini, kdaj vendar bo te gnilobe konec? Ali vam petletna volna res še ni odprla oči. da bi obrnili enkrat za vselej vsem sovražnikom delavstva hrbet? Organizirajte se politično in strokovno v sociialno demokratični stranki, da boste močni! Kajti brez moči in lastne pomoči ni za vas rešitve! Spoznavajte in proučujte sociialno - demokratičen program! Izobražujte se vsestransko. čitajte samo svoie delavsko časopisje in seznanili se boste z resnico. SESTAVA VLADE ZA SLOVE-NUO. LDU. Ljubljana. 3. Jugoslovanska socilalno-demokratska stranka in Jugoslovanska demokratska stranka sta vabilo predsednika deželne vlade za Slovenijo, dr. Brejca, na sodelovanje v deželni vladi odklonili. Vsled tega bo predsednik deželne vlade dr. Brejc še tekom današnjega dne predlaga! ministrstvu sestavo pokraiinske vlade samo Iz vrst Slovenske ljudske stranke. »Ne oštevaj me. poidem in zlato razdelim!« Pride k bratu in reče: »Razdeliva, brat, pletenico zlata, sicer se godi meni in moji ženi krivica. Bedak odgovori: »Cernu bi delila. vzemi rajši vse.« Nato prime sestro za roho in pravi: »Poidiva sestrica iz kopalnice; imava svoj dom!« Šla sta in prišla v tisto hišo, kjer je bedak pobil razbojnike: »Tu. sestra. živi. gospodinji, iemlii In ne var-čui: iaz pa bom hodil na lov in pobijal divie ptice!« Brat se odpravi na lov. a sestra ostane doma. Začne ogledovati sobe in zai uzi glavarja. 7aliubi se vanj in oba načneta razmišljati, kako bi odpravila bedaka. Olavar ji svetuje: »Hlini se bolno in prosi bedaka, naj ti prinese jabolk s čarovitega vrta, tam ne ulae smrti'« -Bedak se vrne z lova in vidi sestro* kako leži na postelji in vzdihuje. »Kal ti le. sestrica?« »Bolna sem. bratec!« Jame ga prositi; »Videla sem v snu. da rasto na čarovitem vrtu iabolka. Da le pokusim ta jabolka, takoj ozdravim!« Bedak vzame pletenico in krene na pot po gozdu. Gozd ie bil čimdalje bolj zarasttl in gost. tako da ni bilo mogoče stopiti dalje. Bedak začne puliti drevje in robiti pot. Dve uri se trudi in pride končno na ravno poljano. Na poljani ie stala vel:ka petnadstropna hiša. Vrata so bila zaprta. okna zatvoriena. razen enega. Bedak zleze po lestvici v hišo, odpre vse oknice in otvoil vsa vrata. Kamorkoli pogleda, vidi za čudo zlata. srebra, draguljev, tkanin in dragocenega blaga. Za hišo ie rastel vrt in v solncu so bleščala iabolka. Bedak pohiti na vrt, natrga polno bisago jabolk in že hoče oditi domov. Kar se spomni in pravi: »Ne, počivam gospodarja in mu plačam iabolka. da me ne bo imel za tatu.« Nedolgo nato se začuie konjski topot. Pride 24 razbojnikov in prive- UBOGl KVORUM. LDU. Belgrad. 1. Prva seja parlamenta, ki bi bila po vrsti 70., Je definitivno sklicana na sredo, dne 3. t. m. Pričakuje se. da bo predsednik vlade, g. Protič. v svolem ekspozeju očrtal program vlade. Drugi dan zasedanja bi prišlo na pretres zunanje vprašanje. Pričakuje se. da bo namestnik zunajega ministra, dr. Spa-laikovič. podal ekspoze o jadranskem vprašanju. V Belgrad prihajajo vsak dan poslanci iz vseh krajev. Do danes ie prišlo v Belgrad 74 poslancev. članov radikalnega kluba. Pričakujeta se še poslanca Ilič in Stanič. Ilič je brzojavno pozvan iz Švice. Stanič pa iz Berlina. Od radikalnih poslancev se seie ne bo udeležil edino Pašič. ker mu posli na mirovni konferenci ne dovoljujejo, da bi prišel v Belgrad. NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. LDU. Belgrad. 2. Predsednik parlamenta g. Draža Pavlovič Je odredil seio začasnega narodnega predstavništva za sredo ob devetih. Ako ne pride k seji zadostno število poslancev. se bo vršila druga seja ▼ soboto, dne 6. t. m. POSLANCI IZ ZASENEGA OZEMLJA PROTI KOMPROMISU. LDU. Belgrad. 3. Ministrski predsednik Protič je prejel iz Zagreba brzojavko: Narodni poslanci iz okupiranih kraiev stole na stališču samoodločbe ter zahtevalo zase in za svoj naiod. da vlada kraljestva SHS odbile vsak kompromis k rešitvi Jadranskega vprašanja, ki bi ne odgovarjal našim etniškim mejam. Podpisana sta dr. Trinajstič in dr. Po-ščič. VOJAŠKO - TERITORI.IALNA RAZDELITEV SHS. LDU. Belgrad. 3. Regent Aleksander le podpisal ukaz o voiaško-teri-toriialni razdelitvi kraljestva SHS. S tem ukazom le bil zamenjan ukaz z dne 19. avgusta 1919. Z njim je vsa kraljevina razdeljena v 4 armade. 16 divizijskih oblasti. 18 polkovnih korožii. 192 bataljonskih srezov. Masarvk časten meščan Belcrada. LDU. Belgrad. 3. Občinski odbor Je sklenil, da bo v znak iugoslovan-sko-češkega priiatelistva proglasil dr. Masarvka belgraiskim častnim meščanom ter da bo imenoval ulico v Belgradu z njegovim imenom. Nadzorovanje cen. LDU. Belgrad. 3. Ministrstvo za prehrano je osnovalo komisiio nadzornikov in strokovnjakov z nalogo, da paziio na cene vsega, kar ministrstvo kunuie in nrodaia. D’ ANNUNZI.IO MOBILIZIRA. LDU. Reka. 2. marca. Reški magistrat le izdal na temelju zakona po Consigiio Nazionale potrjeno nared-bo. da se moraio vsi pripadniki letnikov 1901 -1397 in vsi drugi prostovoljci prijaviti od 1. do 3. marca za nastop vojaške službe Vsem drugim. ki ne pripadajo na Reko. ki pa so prosili, da bi se sprdeli v reško vojsko, ni treba priti. Kdor se tei naredbi ne bo pokoril, bo kaznovan z globo 2000 lir in zaporom do treh let. Obenem se bo vršil pregled pripadnikov vseh tistih letnikov. Jel vsled bolezni, odsotnosti ali vsled drugih zaprek niso mogli priti k prvemu pregledu. D’AnnunzJJevo paševanje. LDU. Reka. 2. D’Annunzio Je v svrho. da ščiti nezaposlene reške delavce. ukrenil z naredbo od 27. fe- bruarja, da se morajo do 8. marca odstraniti z Reke vsi. ki ne pripadajo na Reko in so se tam naselili pred 30. oktobrom leta 1918. Izgona so oproščeni vsi oni, ki se javijo v službo reške legije, potem neobhodno potrebni delavci in uradniki, starci nad 60 let, bolniki ter vsi oni. katere sililo posebne razmere, da morajo stanovati v mestu, ter končno vsi oni, ki so stanovali na Reki vsaj pet let pred 29. avgustom 1914. ali pa so vsled vojaškega poziva morali zapustiti mesto. Reški listi odobravajo ta d’Annunzi.jev korak, naglašujoč. da to ni političen akt. temveč samo briga za nezaposlene Rečane, ki Je prisilila poveljnika, da le izdal tako naredbo. Proti tel naredbi so protestirala reška delavska udruženla. katerih d’Annunzio ni uvaževal. DosedaJ ie izgnanih 36 posameznikov: od teh je 22 Jugoslovanov. 10 Madžarov in 4 Avstrijci. Daljnjl izgoni so v teku Zadnji dnevi d’Annunzlja. LDU. Reka, 2. Naredbo o pozivu Rečanov pod orožje Je povzročilo dejstvo, da je nediscipliniranost in samovoljnost d’Annunzijevih vojakov vedno bolj krčila vrste vojnih oddelkov, tako da je d’Annunzio ostal skoro brez vojakov, z druge strani pa se je vsled nezaposlenosti in bede najširših reških slojev širilo čimdalie večje nezadovoljstvo. I)a bi potihnili glasovi nezadovoljstva. so bili Rečani pozvani pod orožje ter bodo za čaS vojaške službe plačani. D’Annunzio misli, da se bo s takimi odredbami še nekaj časa obdržal na Reki. POMOŽNA AKCIJA ZA PREHRANO AVSTRIJE. LDU. Bern, 3. (DunKU.) V današnji seji narodnega sveta je poročal zvezni svetnik Schulze. da so Zedinjene države in Anglija povabile zvezni svet, naj sodeluje pri ponv žni akciji za prehrano Avstrije. Kakor poroča »Lausanner Revier«. je švicarski zvezni svet pripravljen sodelovati pri tem podjetju pod pogojem, da se transprotni stroški za pošilia-tev živil v Avstrijo vračunajo v svo-to, s katero se Švica udeleži te pomožne akcije. Bela Kuhn bo Izpuščen na svobodo. LDU Dunaj. 2. (CTU.) Kakor pc-rčoa »Morgen«, ie ministrstvo za notranje rosle sklenilo, da izpusti Tielo Kuna in druge komuniste v Avstriji na svobodo. Bela Kun bo ostal pod policijskim nadzorstvom, ker ima avstrijska vlada v rokah dokaze, da so nameravali Kuna na nezakonit način odpeljat! na Madžarsko. Demonstracije v Brnu. LDU. Dunai. 3. marca. (DunKU.) Listi poročajo iz Brna. da so se včeraj nadaljevale demonstracije proti Nemcem. Pred gledališkim poslopjem so se zbrali češki demonstranti. ki so izdali geslo, da se v češkem gledališču ne smejo : vprizar-iati nobene nemške predstave več. Treba je bilo poklicati vojaštvo, ki ie izpraznilo trg pred gledališčem. Gledališka predstava, ki Je bila napovedana za 7. uro, se ie pričela šele ob 9. uri zvečer. Razorožitev tešlnskega ozemlja. LDU. Tešin. 2. marca. (CTU.) En-tentna komisija objavila razglas, da se mora oddati orožje naikasneje do 10. marca. Madžarska narodna skupščina. LDU Budimpešta, 3. (DunKU.) Ogrski dopisni urad poroča. Madžarska narodna skupščina. Po poročilu poslanca Turyja ie bil v sploš- I nem in v podrobnostih brez debat« od vse zbornice sprejet zakonski na* črt o artikulaciji volhve Hortyja z« državnega upravnika. Prihodnja seji se bo vršila Jutri. Na dnevnem redu bo tretje čitanje zakonskega načrta a artikulaciji volitve državnega uprav* nika. Posebna francoska misija na Mad-farskem. LDU Pariz, 3. (DunKU.) Pooblaščenemu poslaniku Francoske, Dt ul-batu, je poverjena posebna misija n« Madžarskem. Poslanik ostane v Budimpešti do vzpostavitve diplom*« tičnih odnošajev po ratifikaciji mirovne pogodbe. Madžari prekoračili Tiso. LDU. Veliki Bečkerek. 3. Iz Bm dlmpešte javljajo, da so madžarski čete prekoračile Tiso in zavzele pas, ki so ga Rumuni izpraznili. Med madžarskimi in rumunskimi četami bo le 1 km širok nevtralen pas. Ru-munske čete bodo do 10. t. m. izpraznile onostran Tise vse ozemlji do črte. ki Jo Je določila mirovni konferenca. Atentat na policijskega prefekta t SofliL LDU Sofija, o. (DunKU.) Bolgarska brzojavna agencija javlja: V nedeljo so na policijskega prefekta, ka je šel preko trga pred novo katedralo. metali bombe in streljali iz revolt verja. Bil je ranjen na nogi in precej težko, na glavi le lahko. Storilcem se je posrečilo pobegi ti. Stanje policijskega načelnika ni smrtno nevarno. Sodijo, da se je zločin izvršil it maščevanja. Železničarska stavka v Franclfl se nadaljuje. LDU. Belgrad. 3. Vsled železničarske stavke na Francoskem bd orient-ekspres vlak od danes vozB samo do Lausanne. NAPREDOVANJE RDEČE ARMADE. LDU Moskva, 3. (DunKU-Brtz-žično.) Vojno sporočilo od 2. t. mu Na murmanski fronti so rdeče čete zasedle železniško postajo Soroška« je ob Belem morju. Na zapadni in jugo-zapadni fronti poizvedovalni boji. Na kavkaški fronti pri Rostovu so rdeče čete za 25 vrst napredovale in zavzele Batajsk. Suho! in Koeel-nik. Dalje vzhodno so zasedle železniški križišči Tihovskaja in Kavka«-kaia. Pri tem so ujele 4.d00 sovraž-niKov. Odpor Den.iikinovih čet je tedaj na odločilnem mesru strt. Z zasedbo obeh gori orne menili že'ezni-ških križišč so tereški in kubnnsKl kozaki popolnoma razločeni. Rdeče Čete so prekoračile Terek In prodirajo proti petrolejskemu središču Groznemu. CARIGRAD OSTANE TURCl.IL LDU Pariz, 3. (DunKlJ-Brezžič-no.) »Petit Parisien« javlja v turški mirovni pogodbi: Končno se je odločilo, da ostane turška vlada v Carigradu in da se prisodi mesto Smirna Grčiji. Zavezniki ne nameravajo Turčije razdeliti, temveč one kraje, kjer ne prebivajo Turki, izločiti is turške uprave. Armenija postane popolnoma samostoma, Sirija pa dobi avtonomijo pod mandatom ene izmed evropskih sil, najbrže Francije. Druga ozemlja Turčije ostanejo pod sultanovo suvereniteto. Kongres Rdečega križa. LDU Ženeva, 3. (DunKU.) Švicarska brzojavna agencija javljal Včeraj je bil otvorjen kongres društev Rdečega križa, h kateremu so odposlale vse države svoje zastopnike. de s seboj devoiko nepopisne krasote. Stojijo v hišo. se iamejo gostiti, siliti v devojko in se iz nje norčevati. Bedak gleda In nagovori glavarja: »Cernu jo žalite?« Glavar se razsrdi in zakriči: »Otroci, zgrabite ga. zvežite in pošteno namažite!« Razbojniki hočejo navaliti na bedaka. on pa zgrabi enega od njih za noge in začne udrihati na desno in na levo. Vse do zadnjega pobije. Nato prime de vojko za roko In odvede k sebi. Ko se vrneta »domov, reče: »Sestra. tu imaš iabolka. lei. da ozdraviš: a ti krasna devoika bodi najina posestrima, živi in ne žalul!« Drugi dan se bedak napoti na lov, rodna sestra pa odhiti k glavarju in mu potoži1 »Moj brat se le le vrnil in še krasno devojko ie pripeljal! Kal napraviva ž njim?« Glavar odgovori: »Igral z njim karte in stavi tak pogoi; »Kdor. iz- gubi. si mora dati zadaj roke zvezati. Ko on zaigra, prinesi konopec in zveži mu rt ke! A.ko prvo vrv raztrga, zveži ga z drugo, če raztrga tudi to, s trerto! Mogoče ne bo vsem kos! Potem pokliči mene. jaz pritečem s sabljo in mu odsekam glavo!« Te zle besede pa le slišala posestrima in čakala, kal bode. Bedak se vrne domov. Rodna sestra sede, da Igra z bratom na karte, posestrima pa sname s stene sabljo in zaprosi: »Bratec, podari mi to sabljo!« »Vzemi jo, ako ti ie všeč!« Rodna sestra obigra brata In mu zveže roke s konopcem. Bedak se napne in vrv raztrga. Ona prime nov konopec, ki le bil močnejši od prvega. in mu zopet zveže roki. Bedak se gane in vrv gre v kose. Prinese tretjo vrv, še močnejšo od prvih dveh. in mu silno krepko zveže roke. Kolikor tudi se brat napenja, vrvi ne more raztrgati. »Razve2I, sestra, reže me v roke!« »Razva&i se sami« Rodna sestra pozove tedaj glavaria. posestrima pa se postavi pred vrata. Jedva glavar vstopi v sobo. zamahne ona s sabljo In mu odbije glavo. Brat se silno razsrdi, napne vse moči in vrv zahrešči in poči. Tedaj zgrabi svojo ostro sabljo, odbije zli sestri glavo in vrže njeno truplo v plen divjim zverem. Cez nekaj časa pravi posestrima: »Poldi bratec, greva na moj dom!« »A kje ie tvoi dom?« »Moj dom Je daleč. Jaz sem carska hči. Ko smo potovali v tuje dežele. so nas napadli razbojniki in me odpeljali.«. Prišla sta k njenemu očetu. Car se ie razveselil in dal bedaku svojo hčer za ženo. Priredili so svatbo la dolgo pirovali. Tudi iaz sem bil tam. pil sem medico, vino le teklo po ustnicah, a v usta mi ni kanilo. Na oknu pa sem pozabil žličko. Kdor ima brzo nožieo, uai mi teče po žlico 1 — Novice. — Proslava 701etnlce Masaryka If Beluradu. Srbska akademija znanosti bo dne 7. t. m. imela v vseuči-Jlški dvorani slavnostno selo ob 70-»etnici predsednika čehoslovaške republike, vseučiliškega profesorja dr. ^oma Masarvk. Masarvk bo tedaj »ZVolien za člana akademite znanosti. * — Mariborska policija ie aretirala 27. februarja Martina Lipotnik iz celjske okolice, ki ima na vesti štirikratni rop. Isti dan je padel v roke policije v Mariboru nek Sulek. katerega preganja roka pravice radi dvakratnega ropa in ima še za odsedeti eno leto ječe. — Tatvina. V delavnici južne železnice v Mariboru je bilo pokrade-nf^i J bakra. Ta baker je izsledila sedaj policija v Slovenski Bistrici kamor ga ie bil prodal starinar Kiegler iz Iržaške ceste v Mariboru. — Železnica Užice-Vard ~ \ Ta Proga bi spojila Bosno s Srl,,, j z re- kr“tko progo ter bi služila rivJh ,trf?0vine in industrije v teh Irt- D°kralinah. Bosna ie danes po-m™"3' Dreskrbuie Srbiio s pre-r„J 9”1, Hudniki v Srbiji še niso tako »zviti, da bi mogli kriti vse potreb-Jf!e srbskih železnic in srbske indu-oiv'.fr- Prevoz premoga iz Bosne v ono se vrši sedaj preko Broda. Ta £°sel stane veliko truda, ker je tre-Premog pretovarjati. Z železniško Wogo Užice-Vardište bi dobila Srbi-« direktno zvezo z moriem čez uruž. Blago, namenjeno za srednjo m vzhodno Srbijo, bi potem šlo po direktni poti. S tem bi bilo prihranjenega mnogo manuelnega truda, ki pomenia danes pravo potrato energij. S projektom o zgradbi te proge se bavi ministrstvo za promet že celo leto. Ker ie ozemlje, po katerem bi tekla proga, precej prikladno in so že Avstrijci delali nekake priprave, le upati, da se načrt kmalu pretvori v deianie. S tem bodo tudi druge prometne zveze v naši državi preče; razbremenjene in porabne v druge svrhe. — Pegavica v Dalmaciji. V selu Kostanje, občina Poljica. ie ugotovljenih 18 primerov pegavice. Vlada le ukrenila vse potrebne zdravstvene odredbe. . ~ ^na Ffev umrla. Na Dunaju umrla urednica »Kampfa«. Fre-va ie vse svoie življenje delovala vrstah sociialne demokracije za zmago pravice. — Socializacija rudnikov v Če-boslovaski. V čehoslovaškem proračunskem odseku ie bil sprelet zakonski načrt giede udeležbe rudarjev pri upravi rudnikov in glede soudeležbe Dri dobičku. — Uboei otroci! V nekem kraju blizu kočevske meje naeovori učitelj 10- do 12Ietne otroke, nai mu odkritosrčno povedo, koliko izmed niih ni Še nikdar pokusilo žganja, izmed 32 dečkov so se javili !e triie. izmed 26 deklic le 14. da niso še žcania pili.— Na vprašanje, koliko jih še ni kadilo-dečki že vsi. deklica nobena. Konec ure iih opozori, nai povedo doma. Kako malo otrok še ni pilo žganja, »boste videli, kal bodo starši rekli*. »Smejali se bodo«, se začuje iz klopi. Kakšne občutke je ponesel ta dan učiteli iz šole? i J" .. ^boljši plavač Angleške, in nikotina6^' iC abstinent alkohola Dnevne vesti. Tu ni treba premišljevanja. Včerajšnji »Slovenski Narod« se le razhudil nad ljudmi, ki so »motili« nedeliski shod demokratske stranke v »Unionu«. Priznamo, da proti delavstvu naravnost ni bila izgovorjena nobena beseda. Konštatirati pa Oioramo, da ie trditev, da so socijalni demokrati razbiiali na shodu, povsem neosnovana, že zaradi tega. ker ne bi marali s tem podpirati klerikalce in kratiti svobodo zborova tila. Smatramo, da ie svobodno izražanje misli naiboliša pot. da pridemo enkrat do resne politike na Slovenskem. Ljudie. ki so'na shodu »delali nemir«, so bili različne politične barve. menda vseh strank, ki so iih vabili na shod ljudie, ki so hoteli napraviti »špas«. Kar ie bilo sociali stičnih delavcev, so pač protestirali zoper agitaciio na vojno In so zahtevali tudi besedo, ki ie pa niso dobili. Očitek nekake nelojalnosti od strani delavstva na shodu. Je torel povsem neopravičen. »Večerni List« ne more biti brez laži. Napisal je v torkovi številki grdo laž pod naslovom »iz črne knjige sociialistov«. Piše namreč, da so slovenski soci-lalistl ovajali slovenske tovariše že- lezničarje, jih spravljali v ječe in k vojakom . . . Človeku zastane sapa pred tako lumparijo. Imenujte enega samega socijalista. ki bi se tekom vojne le približal nizkotnim maniram »Slovenčevih« pristašev, ki so igrali kar najbolj »mazano uloco demmci-jantov. Socijalnidemokratie imamo svoj čisti ščit; tisti, ki iščejo tatu in denuncijanta, naj primejo sebe same za ušesa. Kako se postopa z uslužbenci . . . Prejeli smo: Občinstvu je gotovo še znana afera, s katero Je Imel opraviti glede falzificiranih tisočakov neki tukajšnji bančni zavod in ki se ie končala s tem. da je zavod sam sebe pohvalil v listih. Koliko ie ta hvala upravičena, naj kaže sledeči primer. V zadnjem času le imel ta zavod veliko dela in so vsled tega vsi usluž beaici opravljali čezurno delo. Ko pa je prišel dan plačila, ni hotelo ravna teljstvo ničesar vedeti o kakem čez* urnem delu ter tudi ni plačalo določene odškodnine, čeravno se je to dosedaj vedno zgodilo. Ravnateljstvo je uslužbence zato kaznovalo, ker so se bili le-ti udeleževali sej svoje organizacije. Ali ie to pravica, ki }o zagovarla »Slov. Narod«? Sramota za zavod, ki dela največje dobičke, pri tem pa svojim uslužbencem odteguje od že itak pičle plače. Upamo, da bo »Slov. Narod« tudi to početje z vso paro pohvalil... * Iz uredništva. S. Golouh nam pošilja dopis naslednje vsebine: Z današnjim dnem izstopam iz uredništva »Naprej«, ker ne soglašam s stranKtno taktiko. Delavstvu priporočam le to: naj ostane slej ko prej zvesto sociiaiizmu ter deluie v smislu uieuinienja Jugoslovanskega ljudstva, kar Je nuina potreba z ozirom na naš notranji in zunanji položaj. Ločitev mi je težka od lista, ki sem ga vodil v najtežjem časn. V L j u b 1 j a n i. 3. marca 1920. Rudolf Golouf?. Redno rekrutovanie rojstnih letnikov 1896, 1897. 1898. 1899 in 1900 se vrši v času od 5. do vštetega 13. marca 1920. Podrobnosti rekruto-vanla so razvidne iz tozadevnih razglasov, ki so nabiti po mestu in na mestni deski. Prošnic za spremembo rodbinskega imena ie kolekovati z 20 K Iz tega so pa izvzete prošnje, če kdo prosi le za popravo svoiega domačega (slovenskega) rodbinskega imena v pravilno pisavo, ako ie bilo v krstnih maticah doslej pisano popačeno. to ie v nemškem, laškem ali madlarskem pravopisu (n. pr. poprava imena »Micheltschitsch« v »Mihelčič«.) Take prošnje Je kolekovati le z 2 kronama. Priloge seveda morajo biti v obeh slučajih kot take ko-lekovane. Umrla le gospa Ana Sidonija T e r d a n. roj. pl. VVohlgemuth. stara 71 let. Pogreb bo v četrtek, dne 4. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. N v m. p.! 310 Nov cenik za dimnikarska dela v Ljubljani je bil odobren od tukajšnjega oddelka ministrstva trgovine in industrije. Vsi ljubljanski hišni posestniki sc poživljajo, da si nabavijo ta cenik, ki stane 50 vin. in pa dimnikarski red, cena 1 K. Vse to Je dobiti v mestnem ekspeditu. Mestni trg št. 27. III. nadstr. Produktivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svoiim članom. da bo v nedeljo, dne 7. L m. ob . uri zjutraj prodala ki oddaja usnja članom. - Načelnik. ^ Akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani (obrtna šola) obvešča tem potom, da ni identično z društvom tehnikov v Ljubljani. ker se je dogodilo v tem oziru že mnogo pomot pri dopisih in po-šiljatvah. k Alkohol prodajati po kinematografih ie postavno prepovedano. — Državna posredovalnica za de- o. V delo se sprejmejo: gozdni de-avci, služkinje, kuharice, hlapci, dekle, mizarji, čevljarji, vajenci razne stroke, pletarji. šivilje. Občni zbor kovačev in izdelovalcev voz za Llubliano in okolico se vrši dne 7. t. m. ob 10. uri dopoldne v mali dvorani »Mestneera doma« s sledečim vsooredom: Nagovor. Či-tanje zapisnika. Volitev odbora. Slu-čainosti. k Kultura. Afedjltnurski večer bo v Ljubljani v petek, dne 5. t. m. Kmečki zbor iz Macinec v narodnih nošah 41 pevcev in pevk bo pel izvirne karakteristične in vredne narodne pesmi jugoslovanske. Žgančeve harmonizacije narodnih pesmi so nekaj poseb- no izvirnega, Jugoslovanskega. V Zagrebu sta zbor in zborovodja žela velike uspehe. Dirigent Lipniak ima poseben način predavanja. V ritmu, v dinamiki, tempu ie često sloboden, kakor oni prvotni komponist medjl-murske duše. Revolucijonnren, a svoj. Svoj ie v izražanju zadržaja, v akcentuiranju poedinih melodij. — Skepsa o nastopu kmečkega zbora je izginila v Zagrebu takoj pri prvi pesmi. Tu ni nič nesigurnega, nič kmečko nespretnega. Ponašajo se kot najokretnejši pevci. So pravi narodni pevci, le oblečeni so v medji-mursko pisano krilo. Pristna narodna kultura se zrcali v njih petju. —■ Opozarjamo na koncert. k Iz stranke. ČLANOM KRAJEVNE POLITIČNE ORGANIZACIJE V LJUBLJANL V odbor krajevne politične organizacije ljubljanske so se zrinili nekateri ljudje, ki hočejo sedal enotno našo stranko razbiti. Tl ljudje stoje vedoma ali nevedoma v tuli službi raznih meščanskih strank, kar se bo gotovo še pokazalo. Načelstvo Je dosedanjo krajevno politično organizacijo ljubljansko razpust 1-1 o. Osnuje se nova. Tisti sodrugi. U se priznavajo k sociialno demokratični stranki, naj odločno protestirajo proti ljudem, ki skušalo napraviti neslogo v dosedanji strankini organizaciji. Večina denaria ie rešena m ne bo prišla v roke Hudem, o katerih ne vemo, kako ga hočejo porabiti. Sodrugi, ne oklepajte se razdiralcev delavske sloge in socijalno demokratične stranke! Dopisi in pošiljatve na tajništvo, načelstvo ali izvrševalni odbor Jugoslovanske soc. dem. stranke naj se pošiljalo izključno na naslov: Ljubljana, Knafljeva ulica 4. Shodi »Kmečko delavske zveze« se bodo vršili z dnevnim redom: 1. Ljudski shod. 2. Vpisovanje v krai org. K. D. Z. 3. Ustanovni občni zbor K. D. Z. v naslednjih krajih po Sloveniji. V nedeljo 7. marca t. L V Vodicah pod Šmarno goro ob 3. popoldne. Na Vrhovem pri Radečah. V Radečah pri Zidanem mostu. V Rajhenburgu ob Savi. V nedeljo 14. marca 1.1. Zgornje Gorje ob pol 4. uri popoldne v gostilni Vincenc Jan. Žirovnica ob U. uri dopoldne. Selca nad Škofjo Loko ob 11. uri dopoldne. Železniki ob 3. uri popoldne. Bohinjska Bistrica ob 1. uri popoldne na Cojzovem dvoru. V Besnici ob 3. uri popoldne. Ovšlče pri Podnartu ob 11. uri dopoldne. . Zaupniki, skrbite za veliko udeležbo. Opozarjamo vse zaupnike, naj nam pri prošnjah za shode vedno navedejo tudi lokal, kjer bi se shod vršil in pa uro. kdai nai se vrši. Osrednje tajništvo K. D. Z. Stavbinske stroke l V zadnji štev. »Delavca« smo že naznanili, da smo predložili za letošnjo sezijo nove mezdne pogoje. Ker bo gotovo podjetništvo nam nasprotno, ker smo upravičeno zahtevali današnji draginji primerne plače, ker drugače Je izključeno. da bi delavstvo moglo Še vztrajati ob tem groznem navijanju cen. stoli stavbinsko delavstvo na stališču, da če se ne bo ob tel draginji plače reguliralo, da ie pripravljeno Izvajati zadnie konsekvence. V PoiasnJenie razmer skUcuJe se faven sf>orf ki se bo vršil dne 14 t. m. v dvorani »Mestnega doma«. Poročalo se bo. kie tiči v*r™. da se stavbJn-ska stroka hi stanovanjska beda tako zanemarJa. Skupni izlet »Svobode« na Kata-rlno se bc vršil v nedeljo 7. t. m. Zbirališče pred občinsko hišo v Spodnji Šiški, odhod ob 8. uri. Provijant naj se vzame s seboj._________ NARODNO PREDSTAVNIŠTVO. Kvorum znižan na 100. Kakor se poroča iz Belgrada. Je v sredo ob 4. uri popoldne otvoril predsednik dr. Pavlovič 70. selo narodnega predstavništva. Navzočih Je bilo 147 poslancev in s tem dosežen kvorum. Na predlog ministrskega predsednika Je predstavništvo zniža lo kvorum na 100 poslancev. NEPOSREDNA POGAJANJA MED TRUMBfČEM IN NITTIJEM. LDU. Belgrad, 3. marca. Kakor poroča »Politika« iz Londona, priobčuje »Daiiy Mail« vest, da sta se Nitd in dr. Trumbič začela v petek neposredno pogajati in da so se pregovori v soboto in nedeljo nadaljevali. Do teh pogajanj je prišlo na predlog vrhovnega sveta. Pričakuje se skorajšnja rešitev spornih vprašanj. PODRAŽENJE KRUHA NA DUNAJU. LDU. Dunaj, 3. (DunKU). Kakor javlja »Korrespondenz Herzog«, se Je pri današnji konferenci zastopnikov dunajskih pekarn in zastopnikov pekovskih strokovnih organizacij pre-čital odlok deželne vlade, ki dovoljuje, da se cena kruha podraži za 28 vinarjev pri hlebcu. Vsled tega bo po-čensi od 7. t. m. hlebec kruha stal na Dunaja K 5.60. BELA KUN NA SVOBODI. LDU. Dunaj, 3. (DunKU.) Kakor poroča »Der Neue Tag«, pride danes popoldne zadniih pet madžarskih komunistov, ki so ostali še v Karlstei-nu, na Dunaj, kjer tih bodo nastanili v nekem sanatoriin. Tjakaj pridejo v najkrajšem času ostali bivši ljudski poverieniki. med niimi tudi Bela Kun. Z nastanienjem v dunajskem sanatoriju odpadejo tudi dosedanje omeiitve prostosti. Tako ne more biti več govora o Internaciji. VOLITVE V ČEHOSLOVAŠKO NARODNO SKUPŠČINO. LDU. Praga, 3. marca, (ČTU). Ministrski svet je sklenil, naj minister za notranje posle razpiše dne 4. marca volitve po vsej čehoslovaški republiki. Volitve v poslansko zbornico se bodo vršile 18. aprila, v senat 25. aprila. HLINKA PUŠČEN NA SVOBODO. LDU. Nezamislice, 3. (ČTU). Preiskovalni sodnik okrožnga sodišča v Olomucu Je danes posetll bivšega člana narodne skupščine Andreja HI in k o na gradu Brodku pri Nežami-slicah in mu naznanil, da ga izpusti iz zapora, ako se obveže s častno besedo, da se ne bo oddaljil Iz Prage. Hlinka ie dal častno besedo in je bil nato izpuščen. Namerava se nastaniti v sanatoriju v Podolju pri Pragi. UKRAJINCI PROTI DTENIKINU. LDU. Dunaj, 3. (DunKU.) Ukrajinski tiskovni urad poroča: Kakor javlja »Utro Juga«, so kubanski Kozaki strmoglavili predsednika rade. katereea iim ie vsili! general Bjeni-kin. ter izvolili Ukrajinca Tvmešen-ka za predsednika rade kubanskih Kozakov.. Zadnlim ostankom Dleni-kinovih čet grozi popolna katastrofa. Nieeov trenotni odpor pri Rostovu in ob Haniču le imel za posledico, da so rdeče čete pri Stavropolu prebile fronto in popolnoma razpršile Djenikinove čete. Računa se ? tem. da bo Djenikin moraf v kratkem zapustiti Jekaterinodar in Novorosijsk in da bo tako izgubil glavni dve etapni oporišči, NEMČIJA IN SOVJETSKA RUSIJA. LDU. Berlin, 3. (DunKU). Odsek narodne skupščine za zunanje stvar je po temeljitem proučevanju odno-šajev s sovjetsko Rusijo sklenil: 1. da odobri sklep državne vlade, po katerem se imalo pričeti Doeaiania z zastopnikom sovjetske Rusije glede izmenjave voinih ujetnikov: da čimbolj podpira namero gospodarskih in finančnih krogov, odposlati v Rusijo nosebno komisijo za proučevanje gospodarskega položaja, ter priporoči vladi, naj kolikor mogoče gre na roko tej komisiji. NEMIRI V STRAUBINGU. LDU. Monakovo, 3. (DunKU.) V Straubingu na Bavarskem je nahujskana množica naskočila ietnišnico deželnega sodišča ter osvobodila dva aretiranca, ki sta bila klala živino brez oblastvenega dovolienja. Množica ie iskala tudi uradnike urada za pobijanje oderuštva, ki so aretirali omeniene klavce, pa lih ni mogla najti. Meščanska straža In državna bramba sta nastopili proti množici. Prišlo le do boiev pri ka terih sta bili na strani demonstrantov ubiti dve osebi, več drugih pa ranjenih. Ena izmed ubitih oseb je bil tudi urednik sociialističnega lista »Neue Taeespost«. ODLOČEN NASTOP FRANCOSKIH ŽELEZNIČARJEV. LDU. Berlin. 3. (DunKU). Kakor poroča »Berliner Tageblatt« iz Pariza, je vodstvo pariške železničarske organizacije potom časopisja izjavilo, da bo železničarska zveza nemudoma zopet začela stavkati, ako vlada ne bi hotela izpustiti aretiranih železničarjev. EKSPLOZIJA. LDU. Berlin, 3. (DunKU.) V Brandeburgu ie v neki topilnici eksplodirala ostro nabita granata, ki je na nepojasnjen način zašla vanjo« Tri osebe so bile ubite, *koda pa znaša nad 1 milijon mark. Iz Slovenije. Zagorje. Značilno za zvezarske zaupnik* le. kako in kdaj samo se zavzamejo za delavca in mu pomagajo do kak« šnega bollšega mesta. V to naj služf primer, kako so se zvezarii zavzeli za nekega neorganiziranega delav« ca. ki si le poželel biti kal več. Ome« njeni delavec ie seveda dobro vedel, da bo treba zvezarske zaupnike najprej pogostiti in da bo stvar potem gotovo našla pri njih blagohotnega odmeva. Povabil jih le torej na do« bro kosilo. Ne bi tega omenjali, alf pokazati hočemo delavcem zopet enkrat, kako se povzpno strokovno nenaobraženi potom zvezarskih in« trig do prvih mest. med tem ko smo drugi zapostavljeni, čeprav po našitf zmožnostih tega ne bi smelo biti. To so pač že davno nam znane krivične zvezarske metode! Pragersko. Tukajšnji tovarnar Steinklaaber( pristen nemški kapitalist, je velik so« vražnik vsake organizacije, Tovar« na je pred kratkim deloma pogorela, a ne popravlja se nič. češ kal za to, Če nima dela. Dela pa bi bilo kljubi temu lahko dovolj in krvavo bi bilo treba izdelkov te tovarne, a ta brez« srčen kapitalist rajši vrže iiudi n* cesto, ko pa da bi iim malo boljša plačal. Eno delavko, ki je s svojim bornim zaslužkom preživljala 7 ljudi, ie brez usmiljenja vrgel iz tovarne. In gorje tistemu, ki bi bil organizi« ran! In naša »narodna« vlada vse to mirno gleda? In g. dr. Pučnik, se« kvester. se nič ne briga. Tako toretf vse ščiti In podpira nemškega kapitalista. ki rajše z lesom veriži la in spravlia denar — na varno, mesto da bi pomagali našemu izkoriščane-mu. teptanemu delavcu. Le tako na« prej, prišel bo čas obračuna! Šoštanj. V celjski »Novi Dobi« smo ža večkrat brali napade na tukalšnj* »različne« sloje, ki ne trobilo v me« ščanski rov. K tem napadom pripominjamo samo toliko, da naj bi bil dopisnik »Nove Dobe« raje poprej pomedel pred svoiim pragom! Na« vadno se sliši, da so klerikalci v Šoštanju opravllivci ali so tudi še drugi različni Ll.. ki spadalo v vrsto dopisnika »Nove Dobe«. Nekaj težkega nam leži na srcu glede dveh žena in prisiljeni bomo. stvar obširnejše opisati. če se merodalni faktorll ne bodo sami za to zmenili. Gre se tu za Iiudi. ki hočelo povrh vseea tega biti še v zerled in v pouk drugih! Spomnite ge na Tiskovni skladi Aprovizseiša. Prodala cenejše moke. Stranke, ki dobe cenejšo moko v Gosposki ulici, moralo prinesti, čc štele rodbina več kakor dve osebi, vrečo seboj. Cene telečjega In prašičjega me« sa. Odbor za določevanje cen za me* sto Ljubljano je v seli dne 1. marca 1920 sklenil povišati cene telečjemu In prašiičemu mesu za 2 K. tako da stane sedaj: telečje meso I. vrst* 20 K, 11. vrste 19 K; prašičje meso I. vrste 30 K. H. vrste 28 K. Cene sla* nine ostaneio neizpremenjene. Odbor za določevanje cen le ugotovil te cene po vsestranskem prevdarku na podlagi uradnih podatkov. Ker se le pa izkazalo, da s samo določitvijo maksimalnih cen za nadrobno prodajo ni mogoče preprečiti vednega draženia. ie odbor sklenil, da ne sme nihče kupovati živih telet po višji ceni kot po 15 K in zaklanih ne draž-le kot 17 K. Po izjavi zastopnikov mesarske zadruge same le namreč eden elavnih vzrokov trajnemu višanju cen ta. ker si mesarji pri splošnem pomanjkanju živine v medse* bojni Konkurenci draže teleta s tem, da iih preplačuieio, samo da si osi-guraio blago. S tem. >da se ie določila nakupna cena živih in zaklanih telet, ie preprečen vsak konkurenčni boj. Da bi vsled tega izostalo meso na trgu. se ni bati. ker živinorejec gotovo ne bo zadrževal telet, ko bo uvidel, da pri enotnih nakupnih cenah ni mogoče doseči višiega izkupička. Prestopki se bodo kaznovali z zaporom do enega meseca in z za-padom blaga, če se ponavljajo, pa tudi 7, Izeubo pravice do obrta. Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak, Vehovec, Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. Si8K77. rof.IL » APRBJ. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, določilo je glasom razpisa z dne 14. februarja 1920 št. 952 za čas od 1. julra 1919 dalje nov cenik za dimnik, rska dela v L ubljani, ki tvori petkratno povišanje do sedaj veljavne tarife. Novi tarif \e nabit na magistratni deski in dobiti ga je proti povračilu tro&kov v mestnem ekspeditu. 308 Meseni magistrat Ifubljanskl, dne 21. februarja 1820. K.-.mIt. L-filrt So dobro ohranjeno, se kn-BtfSSl? RblB pi. Naitov pove ilpra^ Napreja. Matevža, brata pi svojega cieia Jane/a ih sesrto Terezijo vei trije v Ameriki. Alojzij Centra, Poljanska cesta št 7L v Ljubljani) Jugoslavija. 287 £Z Jugcslavenska tvcmica testenina traži jednog poslovodju dotično stručnjaka u proizvodjni tjestenina sa dugogodišnjom praksom u proizvodjnji svih vrsti tjestenina (makarone, fidelina i. t. d.) Nastup odmah. Prijednost imadu oni, koji su radili sa Strojevima tt. Werner i Pfleiderer. Ponude sa prijepisima svjedožbi, eventualno i sa fotografijom imadu se priposlati pod „Tvornica testenin*4 upravi ovoga li3ta. 306 Im kupjoH, .”»!»$> dobro idočo mizarsko obrt tu v Ljubljani. Ponudbe upravi .Naprej«* pod Bkom|)an;on“. 805 Priporoča se trgovina z železnino In poljedelskimi stroji ZALTA & ŽILIC Ljubljana, Marije Terezije c. 10 (Gosposvetska cesta.) Z^=\U 3F Kupim II ali pripravno za Špecerijsko trgovino v 'okolici Ljubljane. Posredovalcem dam visoko provizijo; plačam v kronah ali dolarjih. Prijave opravi .Naprej" pod »Hiša*. 263 !. Mn zlatarske" A. Fuchs. Ljnbliana, [ipreioi papir Stev. 53. sledeče vrste: Jamski nadpaznik z večletno prakso v premogu in s strokovno šolsko izobrazbo se sprejme takoj v službo. Spričevala in natančne zahteve predložiti Št Janžkemu premo