BO 2004 ŠE USPEŠNEJŠE LÉTO?
I\f a knjižni polici gle-%J * dam šest vezanih letnikov Odseva, ko pa bodo čez nekaj dni vezani ludi lan-ski Odsevi, jim bom dodal še sedmi letnik. Pravzaprav imam Odsevov kar za enajst letnikov, le da so bili prvi trije let-niki, ki smo jih izdali nekateri mladi trzinski zanesenjaki v osemdeselih letih prejšnjega stoletja, bolj skromni, ob koncu leta 1996 pa smo izdali le eno številko. Kakor koli že, kar nekaj zgodb in dogodkov
smo zabeležili. Će listam po teh starih Odsevih, vidim, da je bilo življenje v našem kraju, odkar se ukvarjam z beležen-jem le -tega, dokaj živahno. Leta 77 smo pisali o tem, kako so gradili novo naselje, med drugim pa smo beležili tudi zaplete pri asfaltiranju Jemče-ve ceste v starem delu naselja. Ko zdaj prebiram tište zapise, se mi zdi, da se zgodovina res vsaj malo ponavlja. Marsikak-šno vzporednico lahko poteg-nem.
Potem smo pisali o boju za
ODSEV -glasilo Občine Train
Glavni in odgovorni urednik: MiroŠlebe Namestnica odgovornega urednika: Mateja Erćulj Tehnlčni urednik: EmitPevec Urednik fotografije: JožeSeljak Trženje: JoZica Valenćak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnlka): Marija Lukan Ostali SOdelavci uredništva: Simon Finkjugovic, Tone Ipavec.UrSa Man.leljc, Pelra MuSii, Ana Oblak. Vikiorija Pcčnikar - Oblak, Tanja PrelovSek, Mirjani Slili, Mojca Trček, Jana Urbas, Peter Zalokar, Aiulrej Župane
Tisk: Marko Ravnikar s.p., Domřale Naklada: 1420izvodov
Glasilo Odsev Udala enkrat mesečne in ga dobilo brezplaCno usa gospodlnlstva In podletla v Trzinu.
Naslednja številka Odseva izzide 20. februarja 2004. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 10. februarja na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236Train ali na elektronski naslov odsev 96@hotmail.com
Uradne ure v uredništvu:
Vsako sredo od 17. do 19. ure v
prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu (Mengeška c. 22/1)
»: (01)564 45 67 A: (01)564 45 68
Slika na naslovnici:
Utrinek s strelskega tekmovanja
ISSN 1408-4902
(foto: Jože Seljak)
Tehničnc zahteve za poslane članke in slikovni material
Spoštovani bralci! Vse, ki nam pošiljate besedila oz. slike prosimo, da upoštevate naslednja navodila-
Besedila naj bodo sliranjena v datoteki doc, rtf, txt (laliko tudi na disketi, rokopise sprejemamo izjemonia!). Čc besedilo pošiljate po elektronski pošti, ga obvezno priložite kot priponko in ne v telesu besedila.
Izogibajte se vsakršnemu oblikovanju besedila (različne pisave, tabulatorji in zamiki pri odstavkih, ...).
Pri fotografiranju z digitalnim fotoaparatom slikajte z visoko reso-lucijo (fotoaparati na mobilnikih zares ne zadostujejo!).
samostojno občino. Pred petimi leti smo z veseljem poudarjali, da gre za zgodovinske dogodke v življenju Trzina. V tistern času smo pisali tudi o tem, kako so gradili bloke v novem centru Trzina. Bilo je precej zapletov, a tudi ta gradnja krepko spreminja podobo in tudi življenje našega naselja. Kakšno olajšanje je tak-rat přinesla otvoritev štiripasov-nice najugovzhodu Trzina. Zdaj sc Ic redki spominjajo kolon in težav, ki smo jih imeli prebival-ci ob stari Ljubljanski cesti, ko smo se želeli prebijati preko ceste ali pa se vključevati v promet na njej. Kar nekaj Trzincev je měnilo, da obvoznice ne potrebujemo, zdaj pa bi nekateri od njih radi tudi obvoznico mimo starega delà naselja. O tem pišemo tudi v tej številki našega časopisa. Pomemben dogodek je bil odkup poslopja stare osnovne šole. Tudi tej potezi so nekateri nasprotovali, vsecno pa staro poslopje zdaj še kako koristi trzinskim društvom in tudi var-stvu malčkov.
Za lansko leto bi spet lahko napisali, daje bilo prelomno. Osnovna šola je dobila enega od treh prizidkov in pogoje za uved-bo devetletke, tik pred koncem leta pa smo slavnostno odprli sodobni Društveni center Ivana Hribarja, ki bo prav gotovo pri-nesel novo kakovost življenju v našem kraju. Ce se ozremo na-zaj, je bilo leto 2003 za našo občino kar uspešno. Pridobitve lanskega leta pa bomo pravza-prav večinoma začeli uživati še-le letos. V društvenem domu so zdaj odprli ambulanto, zaživela sta informacijski center in mla-dinski klub, v kratkem pa bomo
OGLED GRADU JABLJE
Ob slovenskem kultuniem prazniku 8. februarja 2004 bodo odprta vrata gradu Jablje in bo možen ogled gradu, Zborno mesto za vse, ki si bodo želeli grad ogledati pod strokov-nim vodstvom, bo ob 15. uri v atriju gradu.
Podrobnosti lahko izveste po telefonu: 01 564 45 28.
odprli tudi knjižnico. Zemelj-ski plin, ki je končno pritekel v naš kraj, bo velika večina novih odjemalcev dobila letos. Po zagotovilih investitorjev bo prehod na plin blagodejno vplival na hišne proračune po-rabnikov, prav gotovo pa bo prispeval tudi k čistejšemu ozračju v našem kraju. Konec leta so gradbinci, ki širijo in posodabljajo trzinsko osnovno šolo, sklenili gradbena delà, zdaj posamezni mojstri op-remljajo nove prostore šole in vrtca z napeljavami in notra-njo opremo, šolska pridobitev pa bo prišla do izraza šele z novim šolskim letom V prej-Šnjih letih smo precej pisali o težavah pri prizadevanjih, da bi v Trzinu dobili kabelsko televizijo, zdaj smo na to in na posodobitev telefonskega om-režja že skoraj pozabili, so pa predeli v Trzinu, ki še čakajo na kabelsko televizijo. Veselili smo se, da bomo že konec lanskega leta lahko vozili po obnovljeni Jemčevi cesti, vse pa kaže, da bo treba potrpeti do pomladi, tudi z urejanjem športnorekreacijskega parka na obronkih Mlak bodo začeli šele v toplejših mesecih. Ali lahko že zdaj napovemo, da bo leto 2004 še uspešnejše od leta, od katerega smo se z veseljem poslovili pred manj kot mescccm dni? l.ani smo napovedovali celo vrsto otvoritev, zdaj pa kaže, da bomo več trakov přeřezali letos. Upajmo, da bo res tako in da bomo za letošnje leto, ki je zdaj še mlado in obotavljajo-če, lahko zapisali, daje bilo res uspešnejše od prejšnjega. Prav bi bilo tako, saj mora iti razvoj vedno naprej, pa čeprav se nam včasih porajajo nostalgične želje po lepih starih časih.
Da bo leto 2004 boljše in uspešnejše od svojega predhod-nika, pa lahko v marsičem pri-pomoremo tudi sami. Še enkrat vsem bralccm želim, da bi se jim njihovi načrti in želje letos urcsničilc.
Urednik

Z
letošnjim letom se, kol sem v Župa-novem kotičku že omenjal, izteka peto léto prvega petletncga obdobja, za katerega smo leta 1999 připravili in konec leta tudi sprejeli Strategijo razvoja Občine Trzin. Že tedaj srno v grobem nakazali tudi to, kako naj bi se občina Trzin razvijala po letu 2004, še posebej v zvezi z nekaterimi načrti, katerih urcsničevanje naj bi trajalo vse do leta 2009 ali morda še dlje. To še posebej zadcva osnovno usmeritev Strategije, ki jo lahko povzamemo v nekaj toč-kah:
1.	Koncept trajnostnega razvoja, ki vklju-čuje poudarjeno skrb za okolje in ohran-janje narave in hkrati tudi odločitev za razvoj, vendar za tak koncept razvoja, ki omogoča ohranjanjc naravnega okolja in tudi izboljševanje razmer na tem pod-ročju.
2.	Izboljševanje kakovosti življenja v ob-čini Trzin, kar zahteva v prvi vrsti izbolj-šanje razmer na področju skupnega ali, kot smo včasih rekli, družbenega standarda, na pomanjkanje katerega so opozarja-le tudi zelo poudarjene želje in potrebe občank in občanov na zborih in v anketah, in sicer da pogrešajo ambulanto, knjižnico, lékárno, knjigarno, več možnosti za rekreacijo, dom za starejše občane ipd.
3.	Nadaljnji gospodarski razmah Trzina, ki gaje kot koncept trajnostnega razvoja ob težnji po izboljševanju kakovosti življenja mogoče urcsničevati oziroma dose-
Telefonske številke Občine Trzin so:
564 45 44, 564 45 43, 564 45 50 m 56445 49
Fax:
564 17 72
Elektronska pošta: info@obcina-trzln.si Domača stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/
gati samo pod pogojem, da se odločimo za zelo premišljeno usmeritev gospodarskega razvoja na našem območju; torej ne za pre-tirano pozidavo in tako tudi ne za pretirane posege v naravno okolje in predvsem ne za ekstenzivni razvoj na področju gospodarstva, npr. za velike továrně, zahtevno in oko-Iju nevarno industrijo, temveč za projekte, ki ne zahtevajo veliko prostora in ne obre-menjujejo okolja.
4. Premišljeno načrtovanje v bistvu omeje-ne nadaljnje stanovanjske pozidave na območju občine, ki ne bo omogočalo niti pre-tiranega nadaljnjega zgoščanja naselja in hkrati ne pretirano razkošne rabe prostora, ki je za zdaj še poraščen z gozdom ali na-menjen obdelovanju.
Vse navedeno je zahtevalo zavestno odloči-tev za usmerjanje in omejevanje nadaljnjega priseljevanja in hkrati za takšno občin-sko politiko, ki si bo za ključni cilj postavila celovit razvoj Trzina kot manjšega sre-dišča z všemi mestnimi funkcijami (visoka raven oskrbe in zadovoljevanja interesov in potřeb prebivalstva na vseh področjih od kulture, zdravstvene oskrbe, možnosti za rekreacijo, zagotovljenih storitev ipd.) in vendar hkrati tudi z ohranjanjem visoke stopnje socialnosti oziroma skupnosti, kar predpo-stavlja načrtno ohranjanje značilnosti nek-danjega vaškega življenja (vzájemnost, solidarnost, medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje, razvito društveno življenje ipd.). Upam si trditi, daje občina Trzin dos-lej dovolj uspešno uresničevala te cilje in si
prizadevala preprečiti, da bi se Trzin raz-vijal v smeri spalnega predmestja Ljubljane, čeprav so bile težnje po tem v posa-meznih primerih zelo glasne, in da obe-nem tudi ni pristajala na poskuse, da bi se vse podredilo zgolj podjetniškemu interesu ne glede na izgled naselja ali morebit-no pustošenje okolja.
Prepričan sem, da velja takšno usmeritev ohraniti tudi v prihodnjih letih, o čemer se bomo letos pogovarjali na vseh ravneh od občinskega sveta do zborov občanov. Tudi znotraj takšne smeri pa bo těžko dolo-čiti prednostne naloge na področju na-ložb, kajti potřeb je vedno več in še več želja; še posebej na ravni zahtev po dodatnih ugodnostih, ki naj bi jih občankam in občanom zagotavljala občina, tako da se stroški nekaterih dejavnosti, ki jih mora zagotavljati občina zelo skokovito po-večujejo. Po drugi strani pa nam država grozi s prerazporejanjem sredstev med občinami, kar se sicer lepo sliši, češ daje potrebno zagotoviti solidarnost med nianj in bolj bogatimi občinami, hkrati pa pred-lagane rešitve kar preveč spominjajo na nekdanje, dokaj neučinkovite mehanizme pomoči nerazvitim.
Obeta se nam potemtakem tudi po tej plati zanimivo leto, saj bi radi konec leta imeli na voljo dokument o razvojnih usmeritvah za Občino Trzin, ki bi segal vse do leta 2010.
Tone Peršak
OBVESTILO
o začetku delovanja Krajevne knjižnice Tineta Oria Trzin, urniku knjižnice in splošne ambulante Trzin ter praznovanju kulturnega praznika 6. februarja
Krajevna knjižnica Tineta Orla Trzin začne delovati 6. februarja 2004 ob 15,00!
URNIK
delovanja splošne ambulante in knjižnice:
Knjižnica
9,00-13,00
9,00-12,00
15,00-19,00
15,00-19,00 15,00-19,00 15,00-19,00
Splošna ambulanta
Ponedeljek	16,00-19,00 Torek 7,30-1030
Sreda	16,00-19,00 Četrtek 7,30-10,30 Petek 7,30-10,30 Vsaka zadnja sobota v mesecu
Občanke in občane Občine Trzin obveščam, da borno praznovanje kulturnega praznika letos združili z odprtjem Krajevne knjižnice Tineta Orla Trzin. Vabimo vas, da
v petek, 6. februarja, od 15,00 do 19,00 ure
obiščete prostore knjižnice, se vpišete v knjižnico in si ogledate oziroma prisluhnete posameznim točkam programa kulturnega maratona, ki bo v čast kulturnemu prazniku potěkal v prostorih knjižnice, v avli oziroma v Dvorani Marjance Ručigajeve v Centra Ivana Hribaija, Ljubljanska 12 f.
Vljudno vabljeni!	Župan Tone Peršak
14. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA CENE VRTCA ZA ZDAJ OSTAJAJO NESPREMENJENE
1
/ anuar je po navadi mesec, poln sne->w/ ga, smučarije, kepanja in rajanja po snegu. Toda tokrat nam zimsko vreme ni naklonilo bele pokrajine, temveč zgolj plundro in blato. Povsem drugače paje na sejah občinskega sveta, kjer svetniki strumno in kleno slalomirajo med različnimi točkami dnevnega reda, v ciljni ravnini pa sprejemajo sklepe. Pri prvih vratcih oziroma prvi točki dnevnega reda so se tako ukvarjali s povsem zimsko temo - ogrevanjem. Ali natančne-je s sprejetjem aneksa k pogodbi z Interi-no iz leta 1999. Zgodbaje znana že iz prejšnje seje, ko se predstavniki podjetja Interina in svetniki niso mogli dogovoriti, ali naj bi podjetje za ohranitev dodatnih rezervoarskih kapacitet ob uvedbi zemeljskega plina občini plačevalo letno rento ali pa naj bi bila odškodnina izplačana v enkratnem znesku. Na prejšnji seji je bila točka prekinjena, v zadnjem mesecu pa sta imeli občinska uprava in kolegij župana kar nekaj sestankov s predstavniki ln-tcrine, da bi se dogovorili za primeren način plačila odškodnine. Nazadnjc so se nekako le uspeli zmeniti, da bo občina prejemala letno rento, kar so s sprejetim sklepom potrdili tudi svetniki. Pojavil pa seje nov problem, in sicer višina zneska te letne rente. V razpravi so svetniki predlagali najnižjo možno ceno, na županu pa je, da se dogovori za primerno odškod-nino.
Tudi naslednja točka dnevnega reda je bila nadaljevanje razprave iz 12. redne seje, ko so svetniki obravnavali vlogo Natalije Chvatal o odkupu nekaterih parcel ob njeni hiši, za katere je pred leti pridobila ust-no soglasje krajevne skupnosti. Po razpravi na takratni seji je bilo ugotovljeno, da je parkirišče, ki je ob njeni hiši sedaj že zgrajeno, sega še na tri parcele, ki jih Chvatalova v vlogi ni omenila, saj je bila nanje opozorjena šele naknadno. Stališče svetnikov na predhodni seji je bilo, da se parcele Chvatalovi prodajo, vendar naj bi prej dopolnila svojo vlogo. Toda po raz-
pravi na tokratni seji so se stvari obrnile v popolnoma nasprotno smer od prodaje. Županje dejal, da gaje Četrtni odbor OIC opo-zoril, da bi v primeru prodaje parcel Chvatalovi v Trzinu veljala dvojna merila, tista za svetnike in tista za navadne občane, ter da so po njihovem mnenju parcele lahko dane edinole v najem. Podobnega mnenja sta bila tudi odbor za finance in kolegij župana.
V razpravi je na očitke, da ima kot svetnica določene privilegije, Chvatalova dejala, da je vlogo za odkup zemljišča ob njeni hiši na upravno enoto Domžale dala kot občanka že davnega leta 92, vendar se vrsto let s tem nihče ni ukvarjal, sedaj pa se je zaradi dodatnih potreb po parkirišču odločila, da za-devo izpelje do konca. Poleg tega je opozorila, da ne želi imeti nikakršnih privilegijev kot svetnica in da naj sejo obravnava kot navadno občanko, vendar pa naj svetniki pri tem upoštevajo, da so pogoji v OIC drugač-ni kot v ostalem delu Trzina. Chvatalova je še dejala, da z zgrajenim parkiriščem niso nikomur naredili nobene škode, še več, cesta naj bi bila sedaj veliko bolj pregledna. V bran Chvatalovi in temu, da bi se zemljišče prodalo, sta bili tudi mnenji, da gre pri zavi-ranju prodaje parcel najverjetneje za kakšne osebne zamere in daje v sklepu za prodajo napisanih neverjetno veliko pogojev. V prid najemu paje bilo mnenje, daje Chvatalova svetnike spravila v neugoden položaj, saj je parkirišče pravzaprav dogradila na črno in daje v drugih občinah v podobném primeru avtomatično možen le najem, ne pa odkup. Poleg tega pa so svetniki prejšnjega mandata že določili nekakšno pravilo, da naj ne bi nobene parcele prodali, predvsem zaradi problemov z izgradnjo infrastrukture in ker bi s tem postavili občane v neenak položaj. V času glasovanja seje Chvatalova umak-nila s seje, svetniki pa so na koncu izglasovali sklep, da se navedene parcele Chvatalovi dajo zgolj v najem.
Že na prejšnji seji so svetniki sprejeli sklep o programu športa, ki paje bil, po besedah župana, napisan za več občin hkrati, oblikovan paje bil tudi v silni časovni stiski, zato seje v njem pojavilo kar nekaj napak. Nekatere od teh so bile zgolj redakcijske, za druge paje bilo potrebno sprejeti amandma-jc. V razpravi so svetniki pohvalili program za šport in naklonjenost občine za športne aktivnosti, predlagali pa so tudi, da se cena najema telovadnice za trzinska društva zaračunava po nižji ceni (ker občina že plaču-je ogrevanje in elektriko, kar je zajeto v ceni za najem), za društva drugih občin pa naj se oblikuje primerna ekonomska cena.
Nato paje sledila še ena točka dnevnega reda, ki je prav tako odprla žgočo razpra-vo, to paje bil predlog povečanja cene programov vrtca Trzin. Ravnatelj Franc Brečko je z rahlo hripa-vim glasom razloži), daje razlog za dvig cene nov pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih in povećanje stroškov plač ter ostalih izplačil. Pri tem je poudaril, daje bila zadnja spre-memba cen v vrteu sprejeta v letu 2002. Ravnatelj je tudi nekoliko razložil novi pravilnik, katerega glavni namen je v tem, da bi cene programov v vrteu bile več ali manj enake oziroma da ne bi prihajalo do prevelikih razlik v ccnah med posamezni-mi občinami. Ta metodologijaje tako ugodnejša za starše, občinam pa nalaga dodatne finančně obveznosti. Ravnatelj je še dejal, da se nova cena računa na podla-gi sprejetih normativov (to je določeno število otrok v posameznem oddelku), če prihaja do razlik od normativa, jih mora finančno kriti občina. Nova metodologija bo tako torej zahteva-la bolj těsno sodelovanje med občinami in vrtci, pri čemer bodo občine morala spre-mljati vsakršne spremembe v vrtcih. Svetniki so v razpravi dejali, da vprašanje dviga cene najverjetneje ne bi bilo problematično, če ne bi s tem tvegali, da bi starši potem svoje otroke iz trzinskega vrtca izpisali in jih rajši vpisali v cenejše vrtce v okolici, to pa bi posledično pome-nilo še višje cene trzinskega vrtca (zaradi normativov). Pri tem je pomoćnica ravnatelja, ki svoje delo opravlja v vrteu, dejala, daje letošnjemu velikemu izpisu otrok iz trzinskega vrtca (v primerjavi z drugimi leti) botrovalo vse kaj drugega kot visoka cena (na primer bolezni, selitve...). Svetnike so še posebej zanimali materialni stroški, ki so prav tako bili nerazumno visoki; za čistila so v vrteu mesečno name-nili okrog 62 tisočakov, za telefon pa kar okrog 76.
Svetniki so bili soglasnega mnenja, da naj cena za vrtec ostane nespremenjena vsaj še mesec dni, v tem času naj bi strokovne službe zavoda OŠ našle notranje rezerve, ustanovljena paje bila tudi posebna de-lovna skupina, ki bo z vodstvom zavoda podrobno preučila vsa porabljena sredstva.
Svetniki so nato sprejeli še letni program delà, ki pa se seveda po potrebi spreminja. Ob zaključku seje je župan svet seznanil s tekočimi naložbami- narejen je bil tehnič-ni pregled drugega delà prizidka k osnovni šoli, za začetek del v športnem parku
OPRAVIĆILO:
V prejšnji številki Odseva se mije pri po-ročilu s seje pomotoma zapisalo, daje pri točki o Interim njene interese zastopal direktor Zeljko Vrbanović, pa temu ni bilo tako. Svetnike je nagovoril gospod Gerželj. tehnični direktor Interine. Vsem. ki so bili zarad, napake na kakršenkoli način priza-deti, se iskreno opravičujem.
___M.F..
so zagotovljeni vsi pogoji, potrebno pa bo počakati na prve otoplitve, v Mlakah se kanalizacija še vedno izvaja, saj so izvajalci ugotovili, da so bile pred leti položene drugačne cevi, kot bi morale biti, pri ostalih tekočih zadevah pa še vedno poteka papirnata vojna. Pobude svetnikov na tokratni seji pa so bile povezane prcdvsem z okoljem. Tako je bila dana pobuda za sklic odbora za okolje in prostor glede novo nastaja-jočih stavb pri Barci, odbor pa naj bi vedno obravnaval vse prostorske zade-ve. Svetnike je še zanimalo, kdaj bodo sanirane nove table za označevanje ulic, ki so nepregledne in ali bodo odstranjeni cvetlični lonci pri banki, ki stojijo na pločniku in ovirajo pešce.
Mateja Erčulj
ot ponavadi smo tudi tokrat v Trzi-nu praznovali dan samostojnosti z občin-sko proslavo, ki jo jc pripravilo Kulturno društvo Franca Kotarja Trzin. Verjetno smo bili Trzinci med prvimi v Sloveniji, ki smo bili deležni te slovesnosti. Proslava je bila namreč že 22.12, kljub temu da
Proslava ob dnevu samostojnosti
je praznik šele 26.12. Toda to večine zaradi božičnih praznikov, ki so se takrat že napo-vedovali, niti ni posebej motilo. Pomembno je le, da smo se z obiskom prireditve spom-niii 23. decembra pred trinajstimi leti, ko se je kar petindevetdeset odstotkov slovenskih volilnih upravičencev izreklo za samostojno in neodvisno državo, 26. 12. pa so bili rezultati plebiscita o samostojnosti in neod-visnosti Slovenije tudi uradno razglašeni. Tokratna proslava je bila za razliko od neka-terih v prejšnjih letih klasično zasnovana in ni přinesla nikakršnih novih prijemov. Naj-prej je trzinski mešani pevski zbor Žerjavč-ki pod vodstvom zborovodkinje profesorice Alenke Markus zapel državno himno ter ta-koj zatem še domovinski pesmi Slovenska dežela in Moj dom.
Slavnostní govornik je bil župan občine Trzin g. Anton Peršak, ki mu tokrat na odru ni bilo dolgčas. Ravno ko je dejal, daje 13 let kratka doba za državo, je zmanjkalo elektrike in znašli smo se brez reflektorske raz-svetljave in ozvočenja. Po čudnem naključju je prišlo do kratkega stika, ki gaje verjetno povzročil iztaknjeni kabel na balkonu nad dvorano. Zadolženi za tovrstne zadeve so situacijo sicer dokaj hitro rešili s prižigom luči v dvorani, župan pa nam je še večkrat ponovit stavek, daje 13 let kratka doba, saj sprva, ko so se prižga-le luči, ni bilojasno, ali ozvočenje že delu-je ali ne. Nazadnjeje prireditev le stekla ne-moteno naprej. Županje v svojem govoru na kratko orisal uspešno pot Slovenije v samostojnost ter pri tem poudaril pomen plebiscitarne odločit-ve. Orisal je nekatere težave in nihanja na samostojni poti in ob tem dejal: »Včasih se zdi, kot da nekoliko pozabljamo, da bi samostojnost morala pomeniti tudi zrelost in predvsem odgovornost zase in svoja de-janja in da za neodvis-nost in željo po resnič-ni neodvisnosti vedno velja, tako na osebni ravni kot na ravni nacionalne skupnosti, da je biti neodvisen in v celoti odgovoren zase včasih precej težje.
kot biti odvisen in dopuščati, da pravza-prav drugi uravnavajo tvoje življenje, pre-sojajo o tvojih potrebah in celo načrtujejo tvoj o prihodnost.«
Spregovoril je tudi o nekaterih nevarnos-tih za našo kulturo, če ji ne borno v skupni Evropi posvečali več pozornosti. Opo-zoril je na ncsmisel obdavčenja knjig in drugih umetniških del. Izrazil je upanje, da nam bo v odločilnih trenutkih kot vedno doslej le uspelo izbrati pravo pot. Poudaril je še, da tudi samostojna pot Trzina kot občine ni bila vedno lahka, da pa smo dosegli uspehe, na katere smo že lah-ko ponosni. Dejal je, daje treba tudi na občinski ravni znati uravnotežiti različne interese. Omenil je, daje bilo leto 2003 za občino uspešno na naložbenem področju in izrazil upanje, da bo novo leto še boljše. V drugem delu programa smo prisluhnili koncertu Mengeške godbe pod vodstvom dirigenta Primoža Kosca, ki je prišla res v veliki zasedbi. Spet seje pokazalo, da Trzin potřebuje večjo dvorano za takšne prireditve, saj so se glasbeniki z všemi svoji-mi instrumenti vřed komaj lahko stlačili na oder. Sedeli so těsno eden zraven dru-gega, vendar to ni vplivalo na kvaliteto njihove glasbe. Moram řeči, da so fantje in dekleta ansambla s svojo uigranostjo, usklajenostjo ter udarnostjo resnično po-pestrili vzdušje celotne prireditve. Zaigrali so pester izbor skladb in burno končali z Radetzky maršem.
Po končani prireditvi je sledil še neuradni del prireditve, namenjen druženju in klepetu, s pogostitvijo. Pri tem je potrebno omeniti, daje zaradi velike udeležbe na proslavi pripravljenih dobrot kar hitro, za nekatere celo prehitro, zmanjkalo.
Mirjam Štih
POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G. ANTONOM PERŠAKOM 5 LET SAMOSTOJNEGA DELOVANJA OBČINE TRZIN
jajo čutiti pripadnost temu kraju in življenju v njem. To sicer za stari del Trzina ni bilo nikoli problem, za ljudi iz novega dela naselja in tudi iz industrijske cone pa nam je le uspelo, da se jih je kar precej začelo čutiti soodgovorne za življenje in delo občine in naselja, da so se začeli čutiti kot del trzinske skupnosti. To nam v celoti še vedno ni povsem uspelo, še vedno so ljudje, ki prihajajo v naš kraj le spat, če tako rečemo. Slišim tudi, da si nekateri posamezniki svoja domovanja v Trzinu celo predstavljajo kot nekakšne vikende in bi radi živeii kot kje v hribih, vseeno pa mislim, da seje pretežni del prebivalcev Mlak in tudi cone le otresel razmišljanja, daje to le spalno naselje in zgolj predmestje Ljubljane. Uspelo nam je spodbuditi zelo bogato društveno življenje v občini in k temu pri-tegniti širok krog prebivalcev. Za občino že samo ime pove, daje lokalna skupnost. Sam pri tem dajem poudarek na skupnosti in menim, da nam je oblikovanje te skupnosti v neki meri kar uspelo, čeprav to Ie ni tako lahko. Nenazadnje, če upoštevamo nekatera sociološka dějstva, seje precej ljudi preselilo v naš kraj v zreli življenjski dobi. Pri takih pogosto ostane navezanost na prejšnji kraj še zelo močna in se zelo težko prilagodijo novemu okolju, nekateri tudi nikoli in šele njihovi otroci zaživijo z novim krajem.
Kako pa vi osebno đoživljate peto obietnico na čelu trzinske občine?
Moram reči, da tudi za županovanje pet let ni posebno dolga doba. To ne govorim za to, da bi ljudem dajal vedeti, da želim županovati še ne vem koliko let. Ampak tudi če gledamo kronike posameznih krajev, na primer tudi Trzina, saj je ta tudi že bil občina, takrat vedno gledamo, kaj so dosegli v času županovanja posameznega župana in takrat vidimo, da so tisti, ki imajo kaj pokazati, županovali deset in več let. Menim, daje že prav, da so volitve vsake štiri leta, vendar pa če želiš res kaj narediti in tudi dati pečat nekemu kraju, potem za to potřebuješ daljši čas. To še zlasti velja za zdajšnje obdobje, ko ideje o tem, kako želiš urediti neki kraj, za uresničitev potrebujejo daljše obdobje, tudi po deset let. Postopki za spremembe so zdaj namreč zelo dolgotrajni in zamud-ni. Na primer, če želiš preoblikovati neki del naselja, mu dati neko novo podobo, moraš najprej spremeniti načrt, kar ob vseh usklajevanjih traja vsaj tri leta. Potem moraš sprejeti prostorsko izvedbene
Ob tokratnem pogovoru z gospodom Antonom Peršakom, županom naše občine, smo se spomnili, da je 1. januarja pred petim! leti naša občina zaživela samostojno. Župana smo povprašall, kako gleda na prehojeno pot.
Trzinu žal ni bilo več možnosti, tako da smo se takoj po ustanovitvi občine morali zelo dejavno ukvarjati z idejo o tem, kako naj se Trzin razvija naprej. Kako naj bi ta razvoj usmerjali in kako naj bi ga omejili, da ne bi prišlo do neke pretirane industrializacije ali pritoka novih prebivalcev, vseeno pa tudi, kako naj si uredimo življenje, da bo kakovostno in da bo ustrezalo vsem potřebám sodobnega bivanja.
Leta 99, na pragu 21. stoletja, smo izobliko-vali strategijo razvoja in ta strategija prvega petletja se Ietos izteka, zato se bomo morali lotiti njenega nadaljevanja. Spet bo treba razmisliti o nadaljnji razvojni poti občine in Trzina. Moram reči, da smo prvo strategijo dobili, kar želijo nekateri zdaj kar spregle-dati, po dokaj poglobljenih in obsežnih raz-pravah, anketah in podobném. Rezultate ta-kratnih ugotovitev pa smo kasneje ves čas, tako pri načrtovanju kot pri naložbah, upoštevali. To se vidi tudi po tem, da občina doslej ni širila območja zazidljivosti, razen da je na obrobje Trzina preselila dve kmetiji in da smo predvideli prostor za pokopališče. Samo za ti dve lokaciji je občina odprla možnosti za nove posege v prostor, žal pa nekateri ljudje vztrajno govorijo, da želimo vse pozidati in širiti Trzin do skrajnih možnosti.
Najpomembnejše, kar smo v tem obdobju dosegli, paje, da smo uspeli vsaj do neke mere prebivalce Trzina povezati, da začen-
Petletno življenje takšne skupnosti, pa naj gre za državo ali občino, je po eni strani malo, po drugi pa veliko. Mi bomo temu jubileju nekaj več pozornosti namenili ob letošnjem občinskem prazniku. Takrat bomo nekako prikazali in predstavili prehojeno pot in skušali oceniti, ali se nam je osamosvajanje izplačalo ali ne. Naša občina je začela delovati po obdobju zelo pospešenega razvoja oziroma rasti tega naselja. Ko je nastajala, razen načrta za gradnjo centra Trzina, T-3, kot mu še pravimo, prav posebnih načrtov o tem, kako naj bi se kraj razvijal naprej, ni bilo. Obstajala so sicer neka mnenja, ne samo v Trzinu, ampak tudi drugje. V Ljubljani sem se tako srečal s stališči kroga ljudi, ki so v Trzinu videli predmestje, nekakšno spalno naselje Ljubljane. O našem kraju so govorili kot o naselju, s katerim bo Ljubljana lahko razpolagala. Po drugi strani so v domžalski občini razmišljali, da se bo Trzin širil še naprej v nekakšno industrijsko območje. Javno mnenje Trzincev pa ni bilo naklonjeno nobeni od obeh možnosti. Do neke mere je bilo čutiti celo skoraj pretiran odklon v drugo smer. Nekateri so še vedno gledali na Trzin predvsem kot na vaško naselje in so dokaj dejavno zagovarjali idejo, da se Trzin ne sme več širiti in daje v njem treba ohraniti nekakšno idilično podeželsko življenje. Tudi za takšno ureditev življenja v
akte, kar traja spet dve leti, nato moraš pripraviti projekte in pridobiti gradbeno dovoljenje, kar spet traja kakšni dve leti in šele nato, ko z razpisom izbereš izva-jalce, lahko začneš graditi. To pomeni, da za izvedbo neke ideje potřebuješ kar ka-kih deset let. Vseeno si upam trditi, da vsaj nekaj narejenega lahko pokažemo že danes.
Na printer, zameje zelo velik uspeh, da smo v Trzin uspeli pripeljati zemeljski plin in da ga del prebivalcev že lahko uporablja. Ko sem leta 99 govoril, da borno v Trzin pripeljali plin, so mi Ijudje, ki se imajo za strokovnjake na tem področju, trdili, daje čista iluzija, če mislim, da bo plin v Trzinu pred letom 2008. Vseeno pa mislim, da potřebuješ določen čas, če želiš neke svoje ideje uresničiti. Moram poudariti, da mi ne gre za uveljav-Ijanje zgolj svojih představ in idej in da skušam vse druge želje in ideje enostav-no »povoziti«. Kdor pozorno spremlja do-gajanje v občini, lahko vseeno vidi, da tistc stvari, ki jih delamo, delamo na pod-lagi želja, představ in idej ljudi in so nastale ob oblikovanju razvojne strategije. Ko se bomo letos lotili nadaljnjega načr-tovanja, bomo delali na isti način. Seveda pa vseh stvari, tudi zaradi dolgotrajnih postopkov in drugih objektivnih ovir, ne moremo izpeljati tako hitro, kot bi si želeli. Je pa res, da se predstava o tem, kaj naj bi občina bila in kako naj se razvija, ki smo jo dobili ob zbiranju směrnic za nadaljnji razvoj, v preccjšnji meri pokriva s tištim, kar o tem ludi sam mislim, da naj bi bilo tako.
Kar precej sem poslušal in bral o tem, kako naj bi potěkal razvoj lokalne samouprave, in moram reči, da tudi jaz mislim, da za Trzin ne bi bilo dobro, če bi se přepustil volji, na primer Ljubljane in da bi mu prestolnica narekovala tisto, kar bi njej odgovarjalo. Menim, da se mora Trzin razvijati v nekakšno manjše središče, ki bi moralo težiti za tem, da bi v kar naj-večji meri zadovoljevalo potrebe svojih prcbivalcev. Omogočati bi moralo izpol-njevanje čim več interesov, želja in priča-kovanj svojih krajanov, seveda tudi tistih, ki v tem kraju delajo in imajo tu svoja podjetja, po drugi strani pa naj bi še oh-ranjali tudi neko kakovost življenja, ki naj bi imela še nekatere značilnosti vaškega življenja. Težiti bi morali za tem, da se uveljavi nekakšna skupnost, da se Ijudje poznajo med seboj, da si drug drugemu pomagajo in da čutijo medsebojno povezanost in pripadnost kraju. Na občini se tudi zaradi tega trudimo, da bi v naselju omogočili zadovoljevanje določenih potřeb krajanov, na primer po športu in rekreaciji, po kulturnem dogajanju in podobno. Ob tem je seveda le treba priznati, da je Trzin zdaj po veljavnih načelih že neke vrste manjše mestno naselje. Prav zato se
moramo truditi, da bi našemu kraju vtisnili neko podobo, nekaj, po čemur bi obiskoval-ci pa tudi sami njegovi prebivalci kraj prepoznavali. K tem prizadcvanjem sodi tudi načrt urejanja okolice. Nekaterim se zdijo ti posegi v prostor, na primer postavljanje spo-menikov, sporno. Za nekatere pa je to lepo, sprejemljivo in kaže kulturo in razvitost kraja. Tu, na primer, če si priznamo ali ne, je naša industrijska cona in tudi sam kraj pri obiskovalcih prepoznaven po piramidi. Pri-zadevati bi si morali, da bi bil kraj prepoznaven še po drugih znakih kakovostnega in prijetnega življenja.
Za vođenje občine ste v tem času dobili precej pohval, hkrati pa tudi precej kritik, marsikdaj bi lahko rekli, da tudi neupravičenih. Kako gledate na to?
Moram reči, da me takšne kritike niti ne mo-tijo. Ljudje imajo pač svoje mnenje, moti pa
me to, če nekdo želi pisati kot novinar, ne kot neki krajan, ki je slabe volje. Če kdo želi pisati kot novinar, bi moral tište stvari, ki jih piše, tudi preverjati. Ce vzamemo za primer prispevke g. Seljaka. V njegovih prispevkih so pogosto trditve, ki so popol-noma »privlečene za lase«, ki nimajo no-bene zveze z resničnostjo, na primer daje nekdo nekaj plačal ali daje nckdo nekaj naročil. Če kdo želi pisati kot novinar, bi moral resničnost svojih trditev tudi preverjati.
Miro Štebe
Svojo krono nosim v srcu, ne na glavi; ni pokrita z diamanti in je nevidna: pravim ji zadovoljstvo. To je krona,
ki je bila kraljem redkokdaj dana.
William Shakespeare
UGLEDNO PRIZNANJE ZA FRANCA MUŠICA
Kot smo v prejšnji številki Odseva napovedali, je naš sokrajan, občinski svetnik in dol-goletni politični in društveni delavec v Trzinu, Franci Mušič, 11, dccembra na sloves-nosti v Festivalni dvorani v Ljubljani prejel ugledno priznanje Ministrstva za delo, družino in sociálně zadeve. Nagrajenec, ki že vrsto desetletij aktivno deluje v obrtniški organizaciji, je bil pred tridesetimi leti eden od pobudnikov za ustanovitev skladov /a izo-braževanje delavcev pri obrtnikih. Denár za tovrstno izobraževanje zbirajo z odvajanjem posebnih prispevkov iz bruto plač zaposlenih, ki jih plačujejo obrtniki, s pomočjo teh skladov pa seje v treh desetletjih dodatno izobraževalo več deset tisoč delavcev pri obrtnikih. Sistem je tako dobro vpeljan, daje bil pred časom ludi predstavnik EU, koje obiskal Slovenijo. da bi predaval o sociálnem dialogu, presenečen ob ugotovitvi, da imamo v Sloveniji to že lako dobro vpeljano. Izjavil je, daje Slovenija lahko v marsi-čem celo vzor za EU pri sociálnem dialogu na področju izobraževanja zaposlenih. Na slovesnosti ob 30-letnici skladov so ugledni gostje, med katerimi je bil tudi minister za delo, družino in sociálně zadeve Vlado Dimovski, izrekli celo vrsto pohval na račun smele in vizionarske odločitve i/.pred tridesetih let. saj je znanje eden najmočnejših de-javnikov, ki nam bodo pomagali enakopravno stopati ob bok razvitim v EU in svetu.
MŠ
trzinskem rojaku, ki seje najbolj izkazal kot dolgoletni župan popotresne Ljubljane, so slavnostno odprli v petek, 19. decembra 2003. Za ureditev priložnostne razstave Trzin skozi čas, v avli Centra, so bili zadolženi elani Turističnega društva in Jana Urbas, Špela Mušič in Andrej Ručigaj, ki so ob pomoči še nekaterih članov društva na več panojih predstavili zgodo-vino našega kraja od prazgodovine do so-dobnih dni. Posebej so predstavili trzin-sko družabno življenje in društveno de-javnost, razvoj samostojne občine in znamenite Trainee, ki smo se jih ob otvoritvi doma spomnili tudi tako, da smo jim posvetili posamezne dele centra. Celoten center nosi ime, kot smo že omenili, po Ivanu Hribarju, večnamenska dvoranica je posvećena spominu prizadevne pobudnice kultumega življenja v Trzinu v povojnem času, gledališki režiserki Marjanci Ruči-gaj, knjižnico, ki jo bodo odprli ob slo-
CENTER BO POŽIVIL ŽIVLJENJE
TRZINA
«^ slavnostno otvoritvijo Centra druž-benih dejavnosti v soseski, ki ji še vedno rečemo T- 3, je Trzin končno dobil svoj center. S tem so se izpolnile dolgoletne želje in ideje, da bi Trzin le dobil neko svoje središče. Res, da center še ni pov-sem zaživel, vendar bo, kot kažejo začet-ki, le poživil življenje Trzina in mu dal novo kakovost. Lahko upamo, da bo tam zaživelo še več trgovinic in lokalčkov in da bodo Ijudje tja bolj redno zahajali iz-polnjevat najrazličnejše potrebe in želje. Center družbenih dejavnosti, ki so ga pojmenovali po Ivanu Hribarju, znamenitem
venskem kulturnem prazniku, pa so na pobudo planincev poimenovali po prof. Tinetu Orlu, znamenitem planinskem delavcu in dolgoletncm uredniku Planinskega vestnika. Scenarij za otvoritveno slovesnost je pripra-vil trzinski župan g. Anton Peršak. Udele-ženci otvoritve so se zbrali najprej pred vhodom v center, skozi katerega pelje tudi vhod v večnamensko dvoranico. Za red med obiskovalci sta poskrbela člana trzin-ske gledališke skupine Cizamo na hoduljah, oblečena v policajko in bobnarja. Trzinski Županje uvodoma zbranim spregovoril o pomenu Centra, kako so ga gradili, in o vseli treh pomembnih rojakih, katerih ime-
na bodo povezana s Centrom ostala v spominu tudi zanamcem. Med drugim je de-jal, da naj bi bil Center novoletno dařilo občine Trzinccm. Sin Marjance Ručigaj, Ivko, je nato skupaj z županom prereza! slavnostní trak in tako odprl center. Goste so najprej usmerili v večnamensko dvoranico, kjer so mladi trzinski gledališ-čniki gostom zaigrali skeč o režisérském delu Marjance Ručigaj, s katerim so nas-topili tudi na tekmovanju turističnih pod-mladkov Turizmu pomaga lastna glava. Po predstavici so šli obiskovalci v mla-dinski klub, kjer je mentor mladih dr. Albert Mrgole představil náčrte in delo mla-dinske skupine, nato pa seje zahvalil županu za pozornost, ki jo Občina namenja mladim. Prav gotovo ni veliko občin, kjer so mladim za delo dali takšne pogoje kol naša občina. Po krajši glasbeni točki so gostje nadaljevali z ogledom knjižnice. Ta še ni bila povsem postavljena, ravnatelj knjižnice Domžale g. Marjan Gujtman pa je zbranim pojasnil, kako bo knjižnica de-lovala in kakšne náčrte imajo z njo. O na-črtih, ki jih imajo v Trzinu, je ob ogledu sosednjih prostorov, v katerih ima zdaj prostor zdravstvena ambulanta, obisko-valcem spregovoril direktor domžalskega zdravstvenega doma dr. Janez Svoljšak. Gostje so se nato spustili v avlo, kjer so jih pričakale bogato obložene mize z lepo razstavljenimi okusnimi prigrizki in pija-čami. Ko so si ogledovali panoje z razsta-vo o Trzinu, seje ob ograji višjega nad-stropja pojavil g. Tone Ipavec, ki je bral izbrane odlomke iz spominov Ivana Hri-
Notranfost knjlintee Je že na oko prijetna
barja. Odlomki so govorili predvsem o lem, kako seje Ivan Hribar spominjal svoje mladosti in življenja v Trzinu. Po vsakem prebranem odlomku seje g. Ipa-vec premaknil bližje publiki in se počasi spustil po stopnicah v avlo. Po končanem otvoritvenem programu se je začelo prijateljsko druženje in pogovori. Avla je bila skoraj premajhna. Res je prišlo precej obiskovalcev, med katerimi je bilo tudi več znanih osebnosti, bili pa so tudi župani sosednjih občin: Domžal, Mengša in Lukovice. Vsi so se strinjali, daje Trzin dobil lep center in da bo to dobrodošla pridobitev za naš kraj. V tem časuje tudi Peter Kralj kot prvi preizkusil uporabnost dvigala za invalide, ki je ure-
JLJ
jeno ob stopnišču iz pritličja v prvo nads-tropje. Center je zdaj že druga javna zgrad-ba v Trzinu, ki bo dostopna tudi invalidom na vozičkih.
Že takoj po novem letu jev domu začela de-lovati splošna zdravstvena ambulanta. Zdravnica delà ob delavnikih vsak dan po tri ure. Ob torkih, sredah in petkih delà do-poldne, ob ponedeljkih in sredah pa popold-ne. Pravijo, daje obisk kar dober in da seje že precej ljudi odločilo, da bo trzinska zdravnica postala njihova osebna zdravnica. Po novem letuje začel v preddverju centra delovati tudi informacijski center. Zdaj v njem dežurajo nekateri člani Turističnega društva in društva upokojencev Trzin, Žerjavčki. Pravijo, daje obiskovalcev kar dosti in da se najbolj zanimajo, kdaj bo odprta knjižnica, kje so posamezna podjetja v coni in kje v Trzinu stanujejo ljudje, ki jih išče-jo. Tišti, ki so do zdaj dežurali v informa-cijskem centru, menijo, da bi morali imeti še več podatkov, predvsem o podjetjih v coni, potřebovali pa bi tudi telefonsko zve-zo z Občino, da bi tam dobili kakšne podatke. Sploh menijo, da bodo za šalterjem v informacijskem centru predvsem ljudje, ki dobro poznajo Trzin. Menijo, da bi bilo dobro za to usposobiti skupino ljudi, mogoče tudi Studentov, ki bi lahko koristno dajali
podatke tištim, ki se bodo obračali nanje. Informatorji bodo morali imeti nekakšno banko podatkov o Trzinu, zelo prav pa bo prišlo tudi osebno poznavanje naše občine. Za zdaj v informacijskem centru dežurajo predvsem takrat, ko delà ambulanta, ob petkih pa naj bi bili informatorji tam po cei dan, prav tako pa naj bi bili na svojem delovnem mestu tudi ob zadnjih so-botah v mesecu.
Tudi dvoranica Marjance Ručigaj je že prestala nekaj preizkušenj. Pokazala seje za zelo primerno za različna predavanja, pa tudi planinci, ki sojo preizkusili še pred uradnim odprtjem s svojim slavnostním občnim zborom, so bili z njeno akustiko in velikostjo prav zadovoljni. Še vedno pa ostaja dějstvo, da Trzin potřebuje tudi večjo dvorano.
Miro Štebe
V četrtek, 26. februar/a bo v dvorani
Marjance Ručigaj ob 19. uri predstavila svojo pot okoti sveta z motorjem Ben ka Pu I ko.
Več o multimedijskipredstavitvi na strani 21.

f> 9
Albert Mrgole v prostorih
Mladlnskega kluba županu izroča knjigo »Kam z mularijo?«
Peter Kralj je ko^prvi preizktisil u^rabnost dviiala za invalide
e&hvï
TINE OREL JE BIL VELIK ČL@VEK
Pred odprtjem nove knjiínice v Trzinu je Občinski svet na pobudo Planinskega društva Onger Trzin sklenil, da bodo knjiinico, ki bo delovala v prostorih novega druibenega centra Trzin, poi-menovali po rojaku prof. Tinelu Orlu. Odločitev so pozdravili številni poznavalci njegovih de! in njega samega, med drugimi tudi znani pisatelj in akademik dr. Matjai Kmecl Ker menimo, da precej Trzincev ne ve, kdo pravzaprav je bil prof. Tine Orel, smo bili zelo veseli in hvaleini dr. Kmeclu, kiga je dobro poznal, da je napisal nekaj besed o njem. Ob tem je g. Kmecl zapisat, da bi si Tine Orel zasluiil še več besed.
Tine Orel (1913 -1985) je ob ljubijanskem županu Ivanu Hribarju bržkone najznameni-tejši Trzinec. Še posebej cenjen je slejko-prej ostal v planinski javnosti, saj je skoraj trideset let odlično urejal Planinski vestnik, dolga leta je bil predsednik Planinskega društva Celje in član najožjega vodstva PZS. Skoraj nenadomestljiv je bil kot idejni usmerjevalec slovenskega planinstva; z ob-vladovanjem številnih jezikov je namreč spremljal vso pomemb-nejšo planinsko literaturo v svetu in gojil številna znanstva, tako daje bilo po njegovi zaslugi naše planinsko občestvo »na teko-čem« z vsem, kar seje bistvenega dogajalo na tem področju. Kot izjemno kulturen in jezikovno občutljiv ter skrben možje ob tem bedel nad planinsko terminologijo in jezikom nasploh. ln končno pa ne nazadnje je v svojih najlepših letih preplezal kar nekaj alpi-nističnih smeri vse do 6. težavnostne stopnje. Manj znano pa vendar vsaj enako zaslužno je bilo njegovo profesorsko delo, najprej predvsem na celjski gimnaziji, kjer je 15 let več kot zgledno ravnateljeval, potem na ljubljanski pedagoški akademiji. S svojo duhovitostjo, prijaznostjo, razgledanostjo, spod-bujevalnostjo in še posebej sposobnostjo, da seje človeško znal v hipu približati mladim dijaškim dušam, je do danes ostal v prele-pem spominu številnim rodovom celjskih gimnazijcev. - Kar nekaj desetletij je bil duša celjskega kulturnega življenja, zvest in poznavalski sopotnik tamkajšnjega gledališča, njegov kritični komentator, urednik vsakoletnega Celjskega zbornika in nekaj časa Turističnega vestnika. - Še manj znano je, daje v Kidričevem slavističnem seminarju tik pred drugo svetovno vojno veljal za enega najbolj nadarjenih in daje leta 1940 z objavo razprave o Ritmu pri Prešernu nekako napovedal kariéro literarnega zgodo-vinarja, pa so ga potem vojni vrtinci odnesli popolnoma drugam. Lani bi dočakal 90 let, če bi ostal med živimi; in tako se ne zdi nič bolj logičnega kot odločitev, da njegovemu spominu in delu, pa tudi slovesu, ki gaje s svojim delom dodal Trzinu, posveti nova trzinska knjižnica. Pred leti so trzinski planinci Tinetu Orlu in njegovim planinskim dejanjem in zaslugam že namenili posebno spominsko sobo, zdaj je imenska posvetitev knjižnice najlepša memorialna oddolžitev njegovemu neprecenljivemu kulturnemu m vzgojnemu delu.
Matjaž Kmecl
OBVESTILO
°!xVCŠJam0 VSe' kl že|y° n0V1 ,rzinski knjižnici podariti od-e knjige, da bodo 10 lahko storili pri uslužbencih knjižnice v Centru Ivana Hnbarja takoj, ko bo knjižnica odprta vsem se že vnaprej zahvaljujemo.
POZOR, POZOR!
Prihajata Društvo za zascito mladosti Trzin (D'ZMT) in Mladinski klub Trzin!
KAJ?
Bil je že čas, da tako ali drugače mladim v Trzinu ponudimo možnost za kvalitetno preživljanje prostega in neprostega časa. Od leta 2000 smo delovali v okviru Društva prijateljev mladine Trzin in sanjali o prostoru, ki bo namenjen samo mladinskim de-javnostim. Z otvoritvijo novih prostorov v T3 pa je postalo nujno, da se samostojno organiziramo. Tako seje na koncu preteklega leta rodilo tudi D'ZMT. To je društvo, ki sije in si bo pod svojim okriljem na vse pretege prizadevalo peslovati vse in vsakogar, ki se bo pripravljen pridružiti našim idejam ali pa bo ustvaril nove, čisto svoje in mlade... Mladost smo pri tem definirali povsem neskladno z obstoječimi normativi. Za nas je mladost vsakršna sve-žina in odprtost uma. In jo lahko najdemo tako pri osnovnošolcih/ kah kot pri upokojencih/kah. Torej bomo delovali v smislu zaščite tistih energij, ki nam ohranjajo občutek in zavest, da smo mla-dostno zagnani in življenjsko aktivni.
Za leto 2004 smo tako pripravili program dejavnosti, kijih bomo izvajali v sklopu različnih sekcij kot so: glasbena, video oz. filmska, fotografska, računalniška, sekcija za debate in okrogle mize. sekcija za mednarodno sodelovanje z mladimi, svetovalnica za mlade in njihove starše... V mladinskem klubu bomo organizirali koncerte, plese in druge prireditve. Računamo tudi na izpeljavo počitniških delavnic, medsebojne učne in druge pomoči, ki jo mladi potrebujejo. Glede na interes in nove ideje bomo program seveda sproti dopolnjevali!
KDO?
Smo skupina mladih iz Trzina in od drugod, ki smo se odločili, da svoje navdušenje do stvari, s katerimi se ukvarjamo, posredujemo še komu in tako aktiviramo naše okolje. Eni igramo v ben-du, drugi obvladamo glasbene aparature in računalnike, eni smo slikarji, oblikovalci, fotografi in znamo še marsikaj. Imamo tudi izkušnje in nam ni vseeno za generacije mladih, ki prihajajo za nami. Skupno nam je, da se radi družimo, zabavamo in pri tem počnemo tudi kaj zanimivega in koristnega. Vsi, ki imate svoje ideje, ki ste dovolj odštekani in bi želite kakorkoli ustvarjati, iz-koristite možnost in se nam pridružite!
No, imamo tudi imena. Ustanovni člani D'ZMT so: Blaž Jugovic, Marko Kolene, Metka Bahlen, Tilen Skalamera, Katja Oblak, Tatjana Vrhovšek, Luka Cimolini, Kristjan Habat, Maja Pelan, Anže Pance, Andraž Hojnik, Albert Mrgole in Rok Porenta. Poleg tega računamo vsaj še na 40 mladih, s katerimi smo se sreče-vali v preteklih letih, prav tako pa računamo, da se nam bo pridružila še ostala mladina v Trzinu. Bi radi postali naš član, vas zanimajo ugodnosti? Ne bo nas težko poiskati.
KDAJ IN KAKO?
Najdete nas zanesljivo vsako sredo od 18. ure dalje v prostorih mladinskega kluba v kleti novega Centra Ivana Hribarja na Ljubljanski 12f, ko se srečujemo na rednih sestankih mentorske skupine. Pa seveda na vsakem dogodku, ki ga najavimo. Program bomo oblikovali postopoma in računamo, da bomo sčasoma prisotni vsak dan čim več časa.
Lahko se povežete tudi v svetovni splet na www.dzmt.tk (TK so menda neki otoki©), pokličete Alberta na mobi številko 041 265 332 ali napišete e-mail na naslov albert.mrgole@guest.arnes.si.

^Rozalija in Rajko Kmetič
KA RULET
ALI KAKO PRECKATI MENGEŠKO CESTO
V/g^mŘďg% je napisali nekaj novega o lv£IUIže večkrat obravnavani snovi. Pa vseeno, ležava je velika in pri-zadeva, stalno ali občasno, vsaj tretjino občanov Trzina. Zato je bil sklep UO Odseva, da težave okrog Mengeške ceste opišem čimbolj realno in objektivno, da bi vzpodbudili pristojne k intenzivnejšemu reševanju dolgoletncga hotenja in zahtev in obupa prebivalcev ob Mengeški. cesti. Ko sem se zadeve lotil, sem se postavil ob rob problematičnega delà ceste in opazo-val promet ob različnih delih dneva. Pa se mi je utmila prispodoba. Prevzel me je občutek, da stojim na zelo strmém in drsném bregu narasle deroče reke in iščem varen prehod na drugo stran. Če sem si še tako prizadeval, takega mesta nisem našel ob vsej dolžini. Tudi označen prehod za pešce mi ni bil v pomoč. Šele na koncu morda, při gasilskcm domu se mi je zdel kolikor toliko varen, zaradi bližine semafoija in zelo širokega in pre-glednega križišča. Prehod na drugih mes-tih, ki bi nam bil najbližji cilju poti, je bil zelo nevařen in tvegan, in to za normalno zdravega in mlađega člověka! Varnega prehoda za otroke in starejše osebe pa ne boste našli. Tudi hoja ali vožnja s kole-som ob ali na robu cestišča je prava lote-rija. Predstavljajte si kolesarja, ki ga pre-hiti tovomjak s prikolico z vso hitrostjo (ker omejitve ne upošteva skoraj nihče), kako ga zračni vrtinec za vozilom potegne proti sredini ceste. Za tovornjakom paje že drugo vozilo. Tudi to bi lahko imenovali »kratenje človekovih pravic«, v našem primeru kolesarjem. In še: zamislite si, da velik del tega delà Trzina in tudi drugi posedujejo obdeloval-ne parcele na drugi strani ceste, imajo svojce, sosede in znance, dostop do šole, avtobusne postaje, trgovine, obrt, lokal... Vsi ti dnevno tvegajo, večinoma s prekrš-ki, zelo težak prehod preko te skoraj ne-premostljive ovire.
Ob in na tej cesti seje v preteklosti zgodilo nekaj hudih nesreč, skoraj vse s smrtnim izidom. Tudi sam sem bil neposredno prisoten in prizadet vsaj pri dveh. In sedaj vzemi mo za dějstvo, da se je promet v zadnjih desetih letih in morda še manj zelo močno povečal, da so se bivalne razme-re prebivalcev ob tem delu ceste izjemno poslabšale, da seje v tem času priselilo tudi precej novih občanov, s cesto pa se praktično ni zgodilo nič. Ni ne pločnikov ne vamih prehodov in tudi signalizacija in razsvetijava sta skoraj še ista kot pred dvajsetimi leti. Sosednja občina Mengeš je v tem času poskrbela za svoje ljudi, čeprav udeleženci v prometu negodujejo na
stalno nepretrgani koloni skozi Mengeš, so postavili na dober kilometer dolgi cesti skozi Mengeš kar 5 (z besedo: pet) semaforjev. Torej ni izgovora, da v Trzinu ne bi mogli postaviti vsaj dveh.
Pa še to. Članek ni kritiziranje delà občinske uprave ali župana, vendar se kljub temu moramo vprašati, ali so storili dovolj, saj je problem ljudi, ki živijo ob Mengeški cesti, zlasti pa ob njenem zgornjem delu, resnično velik in dnevno povzroča stresne situacije. Z anketiranci, s katerimi sem govoril o težavah ob Mengeški, sem přišel do zaključka, da podpirajo prizadevanje občinske uprave in župana. Tudi ni šio mimo njih dějstvo, da je občina mlada in daje v tem času storila ogromno (omenjali so predvsem kabelsko, novo vodovodno omrežje, plin in dolgo pri-čakovano obnovo Jemčeve). Ob tem bi šc omenil, da nas, ki živimo ob Jemčevi cesti, hrup, ki ga delajo delovni stroji že od lanskega avgusta, ne moti preveč, saj se zave-
damo, da so delà nujna in vodijo v izbolj-šanje razmer v tem delu Trzina, in se veselimo novega asfalta in cestne razsvetl-jave, in kar radi potrpimo. Večina anketi-rancev je mnenja, da vsega tega ne bi bilo, če bi bili še vedno krajevna skupnost, saj smo bili v preteklosti deležni le malo pozornosti, gradilo pa seje le tam, kjer je imela občina kaj od tega. Tudi nam ni ušlo, daje občina uredila obstoječe pločnike tako, da je olajšaia vožnjo kolesarjem in invalidom z znižanjem delà robni-kov. Nekateri vedo tudi to, da seje občina lotila odkupovanja zemljišč od privatnih lastnikov, da bi tako pridobila gradbeno dovoljenje za pločnike, vendar je pri tem žalostno to, da nekateri pogojujejo prodajo zemljišč z nemogočimi zahtevami, in tako se izgradnja le-teh podaljšuje, kakor seje to dogajalo tudi na Jemčevi cesti. Te občane lahko samo vprašamo: kako se boste počutili, če se zaradi tega, ker ne bo
DOGODKI?
V	mesecu januatju pripravljamo dva:
•	V torek, 27. 01. 2004, ob 17. uri bo predstavitev Albertove knjige "Kam z mularijo?", ki je nastala na izkušnjah delà v Trzinu in pomeni revolucionarno knjigo za področje mladinske-ga delà v Sloveniji. Na predstavitev bomo povabili medije, predstavnike/cc nacionalnih mladinskih organizacij in mladinsko delavce/ke iz ljubljanske regije, zato računamo na veliko zanimanja in dobro debato glede načcl neformalnega delà z mladimi in razvojnih idej, o katerih govori Albertova knjiga.
•	V sredo, 28. 01. 2004, ob 18. uri pa vas vabimo na čajanko in pogovor na temo "Kako bomo izkoristili EU?". Metka in še kdo imajo vzpostavljene stike z veliko mladinskimi projekti po Evropi. Pogovor bo tekel o naših dosedanjih izkušnjah in na-črtih za nove povezave, izmenjave, skupne projekte, o mož-nostih sodelovanjapri pripravi in izvajanju projektov z mladinskimi organizacij ami iz tujine. Potovali bomo, veliko polovali in se družili z ljudmi po svetu...
V	februarju se nam obetata dva velika spektakla! Za 14.02.2004 najavljamo otvoritev kluba s predstavitvijo vseh dejavnosti in obveznim plesom, na pustni torek pa si nameravamo privoščiti ognjeno piromansko poslastico. Seveda bomo vse dogodke ažurno objavljali na naši spletni strani in na občinskih oglasnih tablah. Ob tem bomo izvedli izobraževanje za mentotje ili začeli z delom sckcij in drugih programov.
Vemo, da vas najbolj zanima klubsko dogajanje, žuri in druge zabavne prireditve. Tudi mi razmišjamo o tem, a bi vas radi prej osebno spoznali. Torej, v Trzinu se za mlade začenja nova doba (in upamo, da nas pri tem enako podpirajo tudi njihovi starši), zato pozivamo vse, ki nas boste opazili, da se predramite in se nam pridružite.
Saj ste ves čas govorili, daje posedanje po lokalih dolgočasno.
Metka
Slike zlatoporočencev
' n/ prejšnji številki Odseva zaradi prostorske in časovne
V stiske niso bile objavljene nekatere fotografije. Najbolj pa obžalujemo, da nismo objavili fotografij vseh parov ob članku Zlatoporočenci. To napako tokrat popravljamo, jubilantom in bralcem pa se za ta nesimpatični izpad opravičujemo. Opravičujemo se tudi vsem drugim zlatoporočencem, ki jih niti omenili nismo. Žal ni enotnega zbirališča podatkov, kjer bi lahko zvedeli, kateri pari v določenem obdobju praznujejo zlato, diamantno ali železno poroko. V Odsevu smo o tem pripravljeni poročati, če za jubileje zvemo. V članku o jubilantih smo tako nehote prezrli kar nekaj parov, med drugim tudi soseda glavnega in odgovornega urednika Odseva zakonca Rozalijo in Rajka Kmetiča (hišno ime pri Tajčerju). Zakonca, ki družno že petdeset let premagujeta vse vzpone in padce zakonskega življenja, imata dve hčerki, tri vnuke in enega pravnuka. Tokrat naj poleg opravičila prejmeta tudi iskrene čestitke ob tako vi-sokem jubileju, želimo jima tudi še veliko zadovoljstva, predvsem pa zdravja na nadaljnji skupni poti. Vemo, da so izpadli še nekateri drugi pari, za katere pa nima-mo podatkov, nerodno pa je tudi, da vsem ni vedno všeč, če brez njihovega pristanka objavljaš podatke o njihovih jubilejlh.
Uredništvo Odseva
Konino urajens Jemčeva cesta - ljudje so ta boljše razme re pripravljeni potrpatl tudi pogoet hrup. Je povsod y našem kraju tako?

pravočasno pločnika, zgodi nesreća? Tudi na državo je potrebno pritisniti, da izpolni zahteve občine in občanov, sicer naj dajo jasen odgovor in ime člověka, da bomo vedeli, kdo je neposredni krivec za morebitno nesrećo. Pri tem se mi zdi ne-smiselno groziti z záporami cest in drugi-mi državljanskimi načini protestov, ven-dar je težava tako velika in pomembna, da se v skrajnem primera tudi temu ne bi smeli odreći.
Za mnenje smo povprašali kar nekaj pre-bivalccv ob tej problematični cesti, zato poglejmo njihove ugotovitve:
Testen Andrej, Mengeška 75 Na tem prostoru ob Mengeški sem začel graditi hišo v 1.1986 in se vanjo vseiil 1990-tega leta. Danes bi krepko razmislil in bi se, kljub temu da je bila parcela od slaršev, verjetno odločil za drugo lokacijo. Bivalni pogoji so se v tem času tako pos-labšali, daje včasih bivanje prav neznos-no, in smo velikokrat v stresni situaciji. Ta cesta je tako obremenjena, da seje skoraj nemogoče brez milosti nekoga, ki je že v prometu, vključiti vanj. Vamo přečkali tudi ni možno, hoja ob cesti pa je silno nevarna, ker ni pločnikov. Ker mi je na tem delu za posledicami nesreće umri brat, si nc upam pustiti otrok na cesto, in jih vsak dan vozim v šolo in če je le možno, jih grem tudi iskat. Najbolj nujno je zgraditi pločnik vsaj po eni strani in varné semaforizirane preho-de. Semafor bi morali postavili ob cesti, ki pelje v Jable, iz več razlogov: najprej, kot sem obveščen, bodo prostori v gradu namenjeni tudi za pisame za dve minis-trstvi, s tem sc bo povečal promet v tej smeri, semafor bi koristili ludi vsi, ki za-vijajo v spodnji del I.oke in pa ludi dobr-šen del Jemčeve.
Drugi semafor pa bi bil po mojem mnenju najprimernejši pri Jan-baru. Semaforji bi ludi upočasnili promet, kar sicer vozni-kom ne bi bilo všeč, za varnost pa je to ključnega pomena. Ta cesta bi morala biti ulica, promel pa bi morali preusmeriti na že dolgo načriovano obvoznico mimo Mengša in Trzina na priključek štiripasov-nice. Voznike bi morali preusmeriti tudi na smeri Vodice in Dob (avtocesta). To pa bi uspeli le z upočasnitvijo prometa skozi Trzin. Rekel bi še, da se občina v zadnjem času zelo trudi izboljšati stanje in menim, da je še kar uspešna.
Cirii Kosmač, Mengeška 81
Daje promet za tako naseljeno območje, kot je ta del Trzina, zelo obremenjujoč
tako za okolje kot za prebivalce ob cesti, je lahko vsakomur jasno, ki samo enk-rat opazuje dogajan-je ob različnem času. Za začetek Trzina je značilno, da pridrvi-jo vozniki z več kot 80 km na uro in morda zmanjšajo hi-
trost postopoma proti koncu ceste. Ob koni-cah pa je promet neprelrgan do Mengša ali iz Mengša do štiripasovnice. Bivanje tuje postalo nemogoče zaradi nevarnosli kot ludi zaradi hrupa in zraka. Ze v času KS smo opozarjali na prometne probleme, vendar takrat ni bilo posluha, ker tedanja občina ni ne vem kako upoštevala razmere v Trzinu. Za kolikor toliko varen promet je nujno zgraditi pločnike, kjer je to možno na obeh straneh, glede semafoijev pa sem mnenja, da bi bilo boljše postaviti krožišča. Postaviti bi jih bilo najbolje pri vstopu proti Jablam in pri Jan-baru. Tudi vami prehodi za pešce so nujni, čeprav je povezava z Jemčevo, ki jo mnogi koristijo kot vzporednico, bolj slaba. Luči pa bi morali postaviti do začetka Trzina.
Kot upokojenec pa bi si želei, da nam občina zagotovi prostor za dnevno bivanje in morda celo nego na domu.
Ivan Cotman, Mengeška 83
Koje bil še akti ven, je bil prometni inš-traktor, zato je bilo njegovo mnenje bolj strokovno in zahteve odločnejše. Pločniki na Mengeški so nujni, vendar ne visoki, predlagam celo, da bi bili v nivoju s cesto. Istočasno z izgradnjo pločnikov bi morali mislili tudi na kolesarsko slezo. Promet je pa lako ne-mogoč, da si mnogi sploh ne upajo na cesto, kaj šele, da bi jo přečkali! Začne se že zelo zgodaj, koje ura 4-5, nastaja hrup, ki te prebudi. Na našem koncu so hilrosti zelo velike in to predvsem zjutraj, ob konicah pa je promet zelo gost in je nepretrgana kolona, takrat se tudi čuti moćan smrad izpušnih plinov.
Z novim zakonom o prometni varnosti bo omogočeno, da občina sama odloča o prometni ureditvi skozi naselje. Priporočam, da naša občina namesti ob cesti vsaj en fotora-dar za merjenje hitrosti, ki poslika kršitelja. S kaznimi bi v treh mesccih nadomestila vložek v to napravo. Znaki so neučinkoviti, posebno če niso svetlobno podprti. Bolj na-gibam k semaforizaciji, ker semafor redko kdo prevozi, krožišča pa so učinkovita le, če so dovolj zaprta. Kje naj se postavi, je vprašanje prometnih strokovnjakov, mislim
pa, da sta dva čisto dovolj in daje to, kar je v Mengšu, nenormalno in sila neumno. Obvoznica mimo Mengša in Trzina je nu-jnost, ki seji občini ne bosta mogli dolgo izogibati. Tudi razsvetljava bi morala biti do konca Trzina in na začetku vsaj ena izrazito vidna opozorilna tabla glede hitrosti.
Petra Hrovat, Mengeška 78
Na prvo město bi postavila izgradnjo obvoznice mimo naselja, saj bo le tako dolgoročno řešen problem Mengeške, cesta pa bi se spremeni-la v ulico z všemi ustreznimi omejitvami. Sama se srečujem večkrat na dan z nemogočimi razmerami; najprej zjutraj, ko peljem brata Matica v šolo in potem še večkrat preko dneva. Vključevanje v promet je zelo mukotrpno, saj včasih čakaš tudi po deset minul, da se te kdo usmili in te spusti na cesto. Na tem koncu so hitrosti zelo velike, inje vsaka nepazljivost lahko usodna. Matic je ob tem připomni): »Vozniki tu ful kurijo in drvijo, kot bi postavljali hilrostne rekorde«. Cesta tako deli Trzin na tem koncu na dva ločena delà, saj ni varnih prchodov preko ceste.
Pločniki so nujnost, tudi semaforji ali krožišča, vsaj pri Jan-baru, pri cesii za Jable in pri občini. Na nekaterih mestih bi morali cesto razširiti z obvoznim pasom, da bi bilo zavijanje v levo nemoteno in bi la- j hko tisti, ki zavijajo, vamo čakali na prosti levi pas. Slišala sem, da nekateri laslni- ! ki parcel ob Mengeški pogojujejo prodajo delà zemljišča z nemogočimi zahievami. Kako le morejo, zakaj ne pomislijo na otroke in na svojo starost? Skratka: promet na Mengeški je nemogoč in bo v krátkém prava katastrofa, če to ni že sedaj !
Janez Orel, podjetnik, lastnik La Femma
Gospod Orel je bil králek in jedrnat: pločniki so nujnost, kot tudi pašovi za zavijanje v levo. Na preveliko hitrost bi morali opozarjati z zelo vidnimi svetlobnimi znaki. Semaforji in krožišča naj se names-tijo tam, kjer je to smotrno, nujno paje potrebno zagotoviti nekaj vamih preho-dov za pešce. Dolgoročno gledano je edina rešitev obvoznica mimo Mengša in Trzina. Pogoji bivanja so se moćno pos-labšali za ves ta del Trzina, ne samo strogo ob Mengeški.
Peter Knez, Mengeška 68
G. Knez se zelo hudujc na promet, saj mu razmere grenijo življenje vsak dan pose-
bej. Ker je že sta-rejši, mu prehod preko ceste pome-ni veliko oviro, moti ga tudi velik hrup že od ranega jutra pa pozno v noč. Ker je promet v konicah močno upočasnjen, je smrad včasih nez-
nosen, predvsem poleti. Najhuje je zjutraj med 5. in 9. uro, potem pa popoldan, ko se migranti vračajo.
Pravi tudi, daje bila ta cesta zgrajena že davno, in sicer kot vaška cesta, ki naj bi povezovala Mengeš s Trzinom. Od takrat, koje bila še makadamska, se ni skoraj nič spremenila, morda je le nekoliko širša in asfaltirana, torej je taka, kot je bila pred 40-timi leti, po njej pa se zli va promet iz Tuhinjske doline, Kamnika, Komendc, Zaloga, Bmika in na letališče, tako daje kolona mnogokrat nepretrgana. Promet se je v tem času potisočeril in še narašča, prometni strokovnjaki pa nič! Sprašuje se, kam gre denár od ccstnin, saj je bilo pred 40-timi leti le nekaj vozil v Trzinu, dancs pa pri vsaki hiši stoji vsaj en avto, največ-krat pa kar dva ali več. Edina prava rešitev je obvoznica, s sema-foiji bi samo upočasnili promet ali ga celo ustavili, kar bi bilo za prebivalce ob Men-geški nesprejemljivo. Pločniki in vami prehodi preko ceste so zakon. Občina bi morala storiti vse, da se čimprej pristopi k izgradnji obvoznice.
In zaključek
Če povzamem le najpomembnejše:
1.	pločniki so obvezni
2.	izgradnja varnih prehodov za pešce
3.	protihitrostna opozorila
4.	pasovi za zavijanje v levo
5.	semaforji ali krožišča, kjer je to smotrno
6.	obvoznica, obvoznica, obvoznica....
To so mnenja anketirancev, ki pa pred-stavljajo večinsko mnenjc za ta del Trzina. Upamo lahko le, da bodo občinske strukture želje in opozorila vzele za resne m ukrepale tako pri sebi, kot pri državnih organih in intenzivno delovale vse do takrat, ko bodo težave teh občanov rešene In io m jadikovanje, kot v pesmi Don't cry Argentina.
Tone Ipavec
V mladosti se zgledujemo po odraslih da bi postali modri.
L fih pa se kujemo po otrocih, da bi bili srečni
PRIPRAVE OBČANOV NA ZEMELJSKI PLIN V TRZINU-I
Peter Rosegger
Lani je Petrol kljub zavlačevanju zaradi te-žav v mengeškem občinskem vodstvu v Trzin le pripeljal zemeljski plin. Glavni vod je speljan od plinske postaje pri Leku v Meng-šu skozi Loko do Trzina, kjer so zemeljski plin že priključili na plinovodno omrežje v naselju Mlake, glavni plinski vod pa je na-peljan tudi že v industrijsko cono. Posamez-ni naročniki bodo zemeljski plin predvidoma lahko koristili že spomladi. Po pooblastilu distributerja zemeljskega plina Petrola in v soglasju z občino so predstavniki iTZinže-niring-a s sodelavci že v letu 2002 vodili svetovalno energetsko pišamo, pregledovali obstoječe plinske instalacije v stanovanj-skih in poslovnih objektih, tržili ter načrto-vali priključke zemeljskega plina v stano-vanjskih in poslovnih objektih v Trzinu. Ker želijo, da bi bili občani pripravljeni na koriščenje plina pri iTZinženiring-u, zainteresiranim občanom pomagajo z nasveti glede plinilikacije objektov. Obiskali so več kot 800 strank na območju trzinske občine, v energetski pisarni pa jih je obiskalo nad 200 občanov. Pomemben korak za zmanjšanje onesnaže-vanja ozračja v Trzinu so že storili s prede-lavo kotláme na premog v plinsko kotlarno v osnovni šoli. Občina je prisluhnila njihovim predlogom za prenovo kotlarne, zato v osnovni šoli že obratuje kotlarna z najso-dobnejšimi plinskimi kotli, ki minimalno oncsnažujejo našo okolico ob optimalnih stroških obratovanja.
V iTZinžcniring-u ocenjujejo, da dobro po-znajo želje, problematiko in možnosti občanov ter nenazadnje tudi idejne rešitve skoraj za vsak objekt v Trzinu. Občanom želimo tudi v naprej svetovati, kako ukrepati, da bo prehod na zemeljski plin v naši občini enostaven, učinkovit, predvsem pa da bodo stroški naložbe in porabe energije za obratovanje ogrevalnih naprav čim manjši.
NAPOTKI OBČANOM
IZBOR PLINSKE OPREME, NAPRAV ter IZVAJALCEV
•	KAKOVOST
Bo zagotovljena z izborom na tržišču uveljavljenih proizvajalcev kakovostne opreme.
Odločilnega pomena pri izbiri plinske opreme je dobro organiziran servis s sedežem v bližnji okolici.
•	STROŠKI
Nabavni stroški se manjšajo z večjimi količinami nabavljene opreme in naprav. Stroški storitev bodo manjši v primeru optimalnega števila izvajalcev. Izvajalci bodo pri večjem poslu cenejši. Zaradi lažjega nadzora izvedbe bo kakovost storitev večja.
TIPIZACIJA OPREME in NAPRAV
Gre za razvrščanje naprav in opreme z upoštevanjem želja zainteresiranih občanov in pogojev v njihovih objektih. Na tržišču je več proizvajalcev različnih tipov plinskih grelnikov-peči, akumulacij-skih grelnikov sanitarne vode in drugih ogrevalnih naprav. Zaradi vse večjih tem-pcratur poleti bo potrebno pri iskanju ce-lovitih rešitev hišne energetike predvide-vati tudi vgradnjo klimatskih naprav v stanovanjske in poslovne objekte. Na izbiro opreme in naprav vplivajo tudi pogoji za vgradnjo (obstoječi radiatorji, dimovodni sistemi, prostori-kurilnice itd.. .v zasebnih objektih ), katerih ni smi-selno spreminjati in menjavati zaradi velikih stroškov.
KAKŠNI NAJ BODO C1LJI OBČANOV PRI PLINIFIKACIJI OBJEKTOV?
Dostopnost plinifikacije objektov večji populacij občanov zaradi manjših stroškov investiranja * Čistejše ozračje v Trzinu zaradi zmanjšanja uporabe trdih goriv
•	Manjši- optimalni stroški_porabljene energije za ogrevanje zaradi boljših izko-ristkov sodobnih plinskih naprav
KAKO BODO OBČANI SAMI LAHKO VPLIVALI NA STROŠKE INVESTIRANJA V PLINIFIKACIJO?
Na osnovi dobrega odziva občanov lahko upoštcvamo želje in njihove možnosti v največji meri, kar vodi k:
manjšim-optimalnim stroškom investiranja občanov v plinifikaciji njihovih objektov,
•	vgradnji kvalitetnejših naprav in opreme,
•	manjšim- optimalnim stroškom storitev in servisov opreme in naprav, kvalitetnejšim storitvam in servisiran-ju vgrajene opreme in naprav.
KAKO NAMERAVAMO OBVEŠČATI OBČANE ?
V ČLANK1H NASLF.DNJ1H ŠTF.V1LK ODSF.VOV
PREDV1DENA VSEBINA NASLEDNJ1H ČLANKOV: Načini plinifikacije objektov
•	Vrste plinskih naprav
•	Ankete (z njimi bomo ugotavljali želje in odločitve občanov)
•	Povprečne cene različnih proizvajalcev opreme in naprav ter stroški plinifikacije v njihovih objektih
•	V primeru interesa občanov bodo v Trzinu organizirani informativni dne-vi z razstavljeno kvalitetno opremo različnih proizvajalcev.
iT/.inženirins

DARJA MIHALIČ: V Trzinu mi je zelo všeč
Tistl, kl živimo v Trzinu že vrsto let, poznamo nas kraj kot svoj zep, In nekaterih prednosti in pomanjkljlvostl, kl Jlh prlnaša življenje v Trzinu, skorajda ne opazimo več. Kako pa Je, ko se v Trzin prlsellš Iz Ljubljane, natančneje Iz Črnuč? Kako te kot prlšleka sprejmejo sokrajanl In kako se vključlš v popolnoma novo družbo? Kako se spopadajo otroci z zgodnjlm vstajanjem in prerivanjem na Kam - busu? In zakaj sploh Izbratl Trzin za mesto svojega prebivališča? O tem In še čem smo povprašali Darjo Mihalič, sicer novinarko TV Slovenija, našo novo sokrajanko.
Kako vas je pot zanesla v Trzin?
Pred dvema letoma sva se z mlajšo hčerko podali na kolesarski potep. Iz Črnuč sva se skozi črnuško gmaj-no pripeljali do Trzina, potem sva se malo vozili po naselju in sva ugotav-ljali, kako je tu prijetno in lepo, kako čedne so hišice in kako bi bilo lepo, če bi tu živeli. Vendar so bila to takrat zgolj sanjarjenja, želje, nič resnega. Potem pa se življenje tako hitro zavrti in obrne, da smo pred enim letom resno začeli iskati hišo. Želeli smo tako, ki bi bila že narejena, ki bi bila dovolj velika za našo družino in ki bi bila prostorna ... Moja velika želja je bila tudi ta, da bi se do hiše lahko pripeljala z avtom, saj bi tako lahko vse vrečke iz Mercatorja lepo přinesla noter. Ja, pa še eno željo sem imela, in sicer da bi lahko iz dnevne sobe stopila na vrt. In hiša, v kateri sedaj živimo, ima vse, kar smo si želeli, tako smo jo kupili in zdaj že približno štiri mesece živimo v Trzinu.
Ste v tch štirih mesecih raziskali Trzin in njegove lepote?
Seveda, odkrivamo lepote gozda. Ugoto-vili smo, da obstaja celo bajer, ki bi ga bilo treba po mojem mnenju dolgoročno zaščititi. Tega, daje v Trzinu bajer, prej res nisem vedela. Zanimivo se mi zdi tudi to, daje gozd na trzinski strani nekoliko temnejši kot tišti na črnuški strani. Mogo-če pa Sračjo dolino samo nekoliko bolje poznam, pa se mi zaradi tega zdi svetlej-ša. Je pa zanimivo, da sem prej, ko smo živeli v Črnučah, imela do gozda 8 minut in sem bila vsako popoldne na sprehodu, zdaj pa, ko imam do gozda minutko, pa ne grem niti enkrat na teden. Verjetno zato, ker je še veliko za postoriti v hiši, poleti smo bili pa itak kar naprej na vrtu. Priljubljeni trzinski izletniški točki Dobe-no in Rašico seveda tudi že dobro poznam še od prej, ko smo s črnuške strani hodili gor.
Trzina samega pa še ne poznamo dovolj dobro. Smo še nekoliko neorientirani.
Nekega večera, ko sva se z Andrejem sprehajala po ulicah, sva se izgubila. Saj veš, kako je ... Hodiš, se pogovarjaš, pa ne opazuješ, kod hodiš, in potem se kar naenkrat vprašaš, kje si.
Kaj pa stiki s Trzinci?
Zaenkrat še nimamo kaj dosti stikov s Trzinci. Toda tišti, ki smo jih doslej imeli, so bili vsi zelo zelo prijetni. Ljudje tu so zelo prijazni. Naš sosed, ki je pred kratkim přišel iz potovanja po Rusiji, je, na primer, zjutraj pozvonil in nam prinesel steklenico vina, zato ker pre-navljamo streho. Resnično zelo prijazni ljudje živijo tu. Preseliti se namreč ni lahko. Ljudje imajo že neki svoj ritem, ki ga prišlek zmoti, in se potem malce distan-cirajo od njega.
V Črnučah smo imeli zelo dobre sosedske odnose, tako da mije bilo kar malce hudo, ko smo se odselili. S sosedi smo se lahko vedno o vsem pomenili, nikoli ni bilo za-mer in sporov. Te stvari so bolj pomembne kot stanovanje ali hiša, in upamo, da nam bo tudi v Trzinu tako lepo. Drugače pa so me tudi že spoznali s trzinsko folkloro, tako da že precej vem o trzinskih »skercah«, običajih, o trzinskem orehovcu in podobno.
Vas v Trzinu kaj moti?
Ja, nekaj me pa res. Zelo se bojim psov in ko sem hodila v črnuški gozd, s tem nisem imela proble-mov, saj so vsi lastniki imeli pse privezane. Tu pa je večina psov kar spušče-nih oziromajih lastniki spustijo z vrvice, še preden pridejo do gozda. Ne bi nič rekla, če bi to bili majhni psički, ampak to so ogromni psi, ki se potem tudi v gozdu prosto sprehajajo. Ko hodiš po trim stezi, pritečejo do tebe in skačejo po tebi ... Čeprav potem lastniki pra-vijo, da ti pes ne bo nič
naredil, si mislim, da za nekoga, ki se boji psov, je pes že dovolj naredil, koje stekel proti njemu. Tega v Črnučah nisem bila navajena, inje bil zame pravi šok. Spuš-čene pse sem viděla samo v Bolgariji in Romuniji.
Ker ste novinarka, me seveda zanima, kako ocenjujete trzinski Odsev ...
Mislim, daje zelo pomembno, da ima kraj, kot je Trzin, svoj časopis, kajti zdi se mi, daje časopis neka stvar, ki drži kraj skupaj ... Jaz kot prišlek preberem Odsev od začetka do konca, saj se na ta način lahko spoznam s krajem, z Ijudmi ter z dogajanjem. Zelo dober se mi zdi Napovednik na koncu. Za oceno o tem, kaj v Odsevu manjka ali pa kaj bi še lahko dodali, pa bi si morala vzeti malce več časa in se bolj poglobiti v članke.
Kako pa se v Trzinu znajdeta vaša otroka (Darja ima 2 hčeri, starejša, Saša, ima 18 let, mlajša, Sara, pa 14)?
Nekako se j ima zdi, da sta precej odrezani od Ljubljane ... V šolo hodita v mesto in prej sta vedno šli na trolo, zdaj pa se vozita s Kam-busom ali vlakom. Kam-bus se - to sem sama preverila - ne drži voznega reda. Škoda, da povezave z Lju-bljano niso boljše inje člověk prisiljen, da se v mesto vozi z avtom. Ob prometnih konicah je na Kam-busu neverjetna gneča. Poleg tega imata hčerki kar daleč do postaje in sta nesrečni, ker jima pot do šole vzame veliko časa, saj morata potem še vse skupaj kombinirati s trolo ... Pa tudi drugače imata obe vse prijateljice v Ljubljani, Sašo pridejo punce tudi že iskat z avtom ali pa pridejo s kolesi, rolerji, včasih ju pa tudi z avtom kam zapeljemo ...
Nam lahko poveste še par besed o vašem dclu? Sem novinarka na TV Slovenija. Več kot deset let sem dělala v zunanjepolitičnem uredništvu, takrat sem tudi veliko potovala po svetu, potem pa sem se morala zaradi zdravstvenih razlogov umiriti in sem začela pripravljati oddajo Volja najde pot. To je oddaja za ljudi s po-sebnimi potřebami, kjer sem spoznavala potrebe drugačnih Iju- ; di in hkrati ugotavlja- ; la, da bomo pravza-
prav kmalu vsi »drugačni«. Vsi tisti, ki ne bodo lepi, mladi, suhi, uspešni in podobno, bodo drugačni ... Mislim, da bi se morali kot družba zavedati tega dějstva in se mu prilagajati na vseh ravneh. Po dveh letih sem spremenila področje dela in začela pripravljati oddaje o grado-vih.
Kako to, da ste začeli delati oddaje ravno o gradovih? Vas zanima zgodovina? So vas potisnili v to? Ste sami vodja tega projekta?
Zdelo se mi je, da bi bila tema o gradovih in način predstavitve zanimiva za širši krog občinstva, funkcija javne televizije paje, da obravnava tudi takšne stvari. Drugače pa se mi zdi izredno zanimivo spoznavati gradove in njihovo zgodovino. Na primer na Brdu pri Kranju sem bila prej velikokrat po službeni dolžnosti, pa čudovite notranje opreme sploh nisem opazila, saj sem bila vedno bolj osredoto-čena na druge stvari, na primer na pogovore, ki so se tam odvijali. Ko zdaj iščem material za predstavitev gradov, spozna-vam ogromno novih ljudi, ki so strokovnjaki z različnih področij in izredno veliko vedo, pa nimajo dovolj možnosti, da bi o tem spregovorili po televiziji. Ko pripravljam prispevke o gradovih na neki način tudi potujem ... Potujem v zgodovino.
Kako se odločite, o katerem gradu boste naredili oddajo? Gradove v teh oddajah skušamo predstaviti na drugačen, nov način. Serija oddaj
se imenuje: Kako živijo slovenski gradovi in tako torej predstavljamo tište gradove, ki živijo. To pomeni, da imajo oziroma opravljajo neko funkcijo in da niso ruševine. Gradove se lahko oživi na različne načine, kajti ni dovolj to, daje neki grad obnovljen, potem pa ga pustiš in lahko spet propade, pomembno je, da grad živi naprej.
Na leto naredimo po tri oddaje, ki so na sporedu v decembru. Tako smo lani pripravili oddaje o gradovih Podsreda, Brdo pri Kranju in o gradu Mirna na Dolenjskem. Vsak grad smo drugače predstavili. Podsredaje romanski grad, strokovno obnovljenje središče Kozjanskega parka, grad v Mirni na Dolenjskem sam, s svojim denarjem, obnavlja profesor Marin, tretji grad, grad Brdo pri Kranju pa smo predstavili kot protokolarni objekt slovenske vlade, katerega zgodovina je tudi izjemno zanimiva. Letos smo posneli Predjamski grad zaradi številnih legend in viteškega turnirja, Strmol, ki pritegne zaradi izjemne notranje opreme in zanimive zgodovine njegovega zadnjega lastnika, ter škofjeloški grad, pri katerem smo se osre-dotočili na renesančne plese in glasbo. Gradove sicer izbiramo glede na regijo, v kateri se nahajajo (Mirna je na Dolenjskem, Podsreda na Stajerskem, Brdo na Gorenj-skem), glede na zgodovinsko obdobje nastanka in glede na funkcijo, ki jo grad danes opravlja.
Glede na to, da ste preštudirali veliko literature o gradovih, jih tudi veliko obiskali, me zanima, kateri grad bi nam priporočali za ogled?
Joj, to pa zelo težko rečem ... Kajti od vsakega posameznika je odvisno, kaj ga zanima in kaj mu je všeč.„Vsak grad ima namreč nekaj, kar ga dela posebnega. Brdo, Snež-nik in Strmol imajo izjemno notranjo opremo, nekateri gradovi imajo zanimive muzeje in podobno. Menije denimo zelo všeč grad Tuštanj pri Moravčah, ki se mi zaradi svoje majhnosti zdi zelo intimen.
Mateja Erčulj
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem članom Društva upokojencev Žerjavčki Trzin za pozornost potepša"6^eSt'tke ob moJem 80 r°jstnem dnevu. Prijetno ste me presenetili in mi
Milka Učakar
ždim!reeS'aV^enl<' /a V'Soki ?'v|jenjski jubilej čestitamo tudi člani uredništva Odseva in ji ° vellko zdravja in zadovoljstva, predvsem pa 5e veliko prijetnih let.
Uredništvo Odseva
Drugo božično obdarovanje ŠKD otrokom
BOŽIČEK IZPOLNJUJE SANJE
Čeprav Ietos za božič ni bilo veliko snega, paje na domove pridnih otrok Boži-ček vseeno lahko přišel. Kako je přišel k vam, naj ostane skrivnost, mi pa vam bomo zaupali, kako je s pomočjo članov Študentskega kluba Domžale in sponzor-jev přišel do sociálno ogroženih otrok iz Domžal, Moravč, Blagovice, Doba, Mengša in Trzina.
Izpred Študentskega kluba Domžale so se v kombi Študentskega servisa natovo-rili Rudolf ter Božiček s spremstvom, to je medvedkom in dvema lisičkama. Na sončen božični dan so se vsi polni energije s polnim kombijem daril - igrač, slaščic, drugih dobrot in košem polnim dobre volje, skratka božično razpoloženi, odpravili do desetih družin - skupno 20 otrok.
Otroci so bili ob prihodu Božička polni pričakovanj, z iskricami veselja v drob-cenih očkah. Veselja je bilo kot že dolgo ne in nasmeh ni manjkal na nobenem obrazu. Božiček in njegovo spremstvo so v vsaki družini skupaj s starši in otroki zapeli pesmico in se slikali za spomin. Božiček, Rudolf, medvedek in lisički so se pozno zvečer izčrpani po celodnevni akciji vrnili domov, a v njihovih srcih je bil tisti prijetni občutek zadovoljstva ob dobro opravljenem poslanstvu. Ideja, da bi se Božiček osebno oglasil tudi pri otrocih iz sociálno ogroženih družin, je nastala v Študentskem klubu Domžale. ŠKD je namreč mnenja, daje treba nekaj narediti tudi za najmlajše, ki bodo nekoč naši nasledniki. Največje zadovoljstvo in naj lepši trenutki pa so zagotovo tisti, da kljub temu, da v nekaterih družinah ni toliko materialnih dob-rin, so njihove notranje dobrine in vrednote toliko bolj iskrene in zato toliko več vredne.
Če bi se božičnemu obdarovanju prihodnje leto odzvalo še več sponzorjev, bi bilo obdarovanih otrok lahko še veliko več. Fantje in dekleta se zahvaljujejo Centru za sociálno delo, kije posredoval podatke in tako tem družinám omogočil čudovit božič.
In kdo je pomagal napolniti Božičku vrečo?
Studentski klub Domžale, Alter ego d.o.o., Grafika 2000 d.o.o., e-Študentski servis, Gostinsko podjetje Trojane, Mobitel d.d., Lek d.d., Mladinska knjiga d.d., Srček d o. o., Pletilstvo Pislak, IBBA d.o.o., Papirnica ideja, šola & prosti čas, Ložar Brane s.p., Slaščičarna I.enček, Lenček Mihael s.p. Posebna zahvala gre tudi Osmiru, Admirju in Maji, ki so v ta namen malo drugače preživeli božični dan.
Mateja Kegel
1© LET ZUPNIJE TRZIN
štev: 1929	v Ljubljani, dne 29. dec. 1972
Ustanovna listina župnije Trzin Jožef Pogačnik, po božji milosti in apostolskega sedeža oblasti nadškof ljubljanski
Takole seje glasilo leta 1972: Župnijski urad v Mengšu je z vlo-gami z dne 19. april 1972 št. 127 in z dne 20. april 1972 št. 129 ter z dne 15. oktober 1973 št. 305 zaprosil nadškofijski ordinariat v Ljubljani, da bi v Trzinu ustanovili samostojno župnijo. Njegovo vlogo je podprl tudi dekanijski urad dekanije Domžale-Moravče z vlogo dne 20. april 1972 št. 71. Ugodno mnenje za ustanovitev župnije je dal tudi voditelj pastoralno sociološkega sveta.
Na koncuje sledil odgovor: Ta odlok stopi v veljavo na praznik Marije, božje matere, dne 1. januarja 1974.
Tako smo prvega januarja letos praznovali 30. obletnico ustanovit-ve trzinske župnije.
Če pogledamo župnijo danes, lahko vidimo, da raste, tako kot raste vas Trzin, ki bo kmalu postal mesto.
Že več kot deset let župnijo vodi župnik Pavle Krt, ki opravlja većino del, če ne skoraj vsa. Dostikrat mu na pomoč priskoči gospod Bogdan Dolenc, ki mu pomaga pri maševanju ter vođenju sestan-kov Župnijskega pastoralnega sveta (ŽPS). Prav tako ima trzinski župnik pomoč pri vođenju ter izobraževanju mladih. Tretji in četrti razred poučuje Vito Brumen, sama pa letos poučujem oba prva razreda oscmletke in devetletke. Našemu prijaznemu župniku
ZAHVALA
Podarimo ocem nasmeh
S poštovani.
v i menu LIONS KLUB-a DOMŽALE ill ROTARY CLUB a DOMŽALE se zahvaljujemo všem donatoijem. nastopajořini in obiskovalcem dobiodelnega simfonifneta koncem, ki so verjeli v zgodbo z naslovom PODARIMO OCEM NASMEH. 15 oktober 2003. Domžale.
Z vaš» jioiiiofjo smo tupili medicinsko .ip,náturo 7..1 iiiil.iiikojiiiil.irijo liiví v vied 1 ios ti I I >0.000.00 -il Me'fiii nisko .ipaiaiiiio smo |>iiiiai ili kl IMČNEUl (IDnri kt 7A OTROŠkO KIRURGIJO IN INTENZIVNO TCRAPij© yucy xNÁ
Bostjau Pavlič. vodja piojekta
ORCANIZATORJA: Lions dub Domžale in Rotary club Domžale DONATOR) 1:
SREDNJA G LAS R F NA IN BALETNA SOLA y UBIJANA, diligent: piof Toinaž Habe, o peni i solisti: Irena Baar, Mateja Amez Volfanèek. Milja m Kalin, Jerneja PodbevSek, AMICUS d.0.0 Domžale. SUnps d.0.0. Trzin. RADIO HIT Domžale. BUOH d.0.0. Centei talnili oblog Trzin, PRO-CEM d.0.0. sve tova »je. marketing. VELE, tigovska družba d.d.. PROTECHNIK d.0.0. Domžale - liiša djgitalneja tiska. 700 OBISKOVALCEV. ki so z iiakiipom vstopnk prispevali (te na ina sredstva. LEO CLUB Domžale. Košarkaški klub Domžale. HERLE M&V d.0.0. TRZIN, VARNOST MENGEŠ d.d.. TOSAMA d.d. Domžale. OSMINKA&co..d.0.0. Radomlje. Vesna Bukovec -oblikovanje,EIS elektroinstalacije • Milan Skočaj s.p., SIPSA Miro Flerin s.p., Cvetličarna BONSAI - Idrija. Video sekcija MAVRICA, LESTRA d.0.0.. Inter maiketing d.0.0. Ljubljana. Casilsko dmStvo Domžale. Kulturno druStvo Miran Jare Škocjan. Požarni center Količevo, VEMIZ media, Milan ZaviSnik. EMERAN REYA-Kozana, Dauiii Peric - DADO. Matjažjiivans.p.
priskočimo na pomoč tudi kot animatorji pri birmanskih skupi-nah. Poleg tega velikokrat na pomoč priskočijo tudi verniki: pri krašenju cerkve, pri pripravi cerkvenih praznikov ... Že kar nekaj časa pa ima župnija tudi svoj list - List sv. Florjana. Tako so verniki obveščeni o prihajajočih praznikih in drugih zanimivostih v župniji. Kot sem že omenila, ima naša župnija tudi pastoralni svet, člani pa so starejši in mlajši verniki. Namen obstoja ŽPS pa je, da rešuje težave, ki nastajajo, in da se pogovori o pomoći v župniji. V župniji Trzin delujejo še druge skupine: otroški pevski zbor, mladinski pevski zbor, mešani pevski zbor in nekje bolj v zatišju molitvene skupine.
Če kot mlada teologinja pogledam na delovanje župnije, biji dala oceno tri. Pa ne zaradi slabega vođenja župnije, temveč zaradi faranov. Cerkev je občestvo, skupnost ljudi in ne religija individualnosti. Naloga kristjana je, da se povezuje in gradi skupnost, ne pa da se odmika in moli v šamoti. Pri polnočnici smo videli, da se obisk vernikov v cerkvi zmanjšuje. ŽALOST! Iz dneva v dan se število verujočih zmanjšuje. Po birmi vsi mladi ponikne-jo, staršev pa že prej ni na spregled. Le kaj se dogaja z Ijudmi? Vera naj bi kristjana napolnjevala z življenjem in Ijubeznijo, pa jo očitno nihče noće. V naši župniji je velik problem, ker ni do-volj mladih. Nikjer ni nikogar, ki bi bil žejen vere ali bi želei ponuditi pomoč. Z mladimi bi župnija Trzin zaživela!!! Tako pa počasi in čisto skrivaj izgublja življenje in moč. Veliko nas je, ki ji pomagamo živeti, vendar še premalo.
Ša nekal statistike iz župniiskih knjig preteklega leta:
•	27 krstov
•	6 porok
13 pogrebov
V	naslednjem tednu se začnejo priprave na birmo, ki bo 25. aprila. Birmanci bodo letos sedmi razredi in jih bo kar dvaintrideset. Razdeljeni bodo v tri birmanske skupine, kjer bodo izpopolnje-vali svoje znanje svetega pisma, molitev ter raznih vpraSanj, ki zadevajo današnji čas in mlade.
V	mesecu januarju pa seje začel tudi đopolnilni pouk za prvoob-hajance. Obhájilo bo v najlepšem pomladnem mesecu, 15. maja.
Urša Mandeljc
Testarva 69, 1234 tei^rr Tfel. : 723-02-70, feoc 723-02-75 G£M 070/684-178 e-trail: eldxçfekn.ret http: /AMtf-eldïç^.si
AVTOMATSKA VRATA
Z DALJINSKIM ODPIRANJEM SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA
Crawford
garažna in industrijska vrata, nakladalne plošćadi
oosiv
19
VESELO SLOVO »ŽERjAVČKOV« OD STAREGA LETA
OPRAVIČILO BRALCEN IN ŽERJAVČKOM
Spoštovanim bralcem in članom Društva upokojencev Žerjavčki Trzin se opra-vicujemo za ponavljajočo se napako pri napovedniku rednih tedenskih srečanj anov društva upokojencev. Ne bomo se zagovarjali na odsevarskega škrata, nkratno napačno navajanje mesta zbiranja je res neodpustljiva površnost, a se je v hitenju, ki se vedno znova dogaja v zadnjih dneh pred izzidom našega ča-opisa, zgodilo. Odslej bomo redno objavljali, da se »žerjavčki« srečujete v Proslmh stare osnovne šole na Mengeški cesti in ne v lokalu Doza. Aktivni J- ni društva to sicer vedo, vendar ostalim, ki bi se radi priključili vašemu de-ggg društvu, te informacije res ne smemo skrivati. "Pravi ujemo se tudi za izpad fotografij pri prispevku o martinovanju in zad-radi STT drUŽtVa uPok°jencev v preteklem letu. Slike so izpadle spet za-neobiavT S- , m in po nerodnosti. Verjetno je marsikomu padei v oči pripis k
časopisih 7d Ampak °čitn0 S£ t0 d0gaja tudi V boljših družinah - pardonna víHa " , Sllke' ki so izPadle. objavljamo, da napako popravimo in se vsai mez Popušimo približati boljšim časopisom.
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe
ližal seje konec leta 2003, zato smo se »Žerjavčki« ponovno zbrali v šoli, da se poslovimo od leta, v katerem smo preživeli toliko lepih in radostnih trenutkov in si zaželimo, da bi bilo novo leto še lepše in plodnejše pri našem delu. Minulo leto je bilo v našem društvu leto različnih dejavnosti, kot so izleti po Sloveniji, skupinski obiski kulturnih prireditev, četrt-kovih pohodov po okolici Trzina in tudi izven našega kraja, Pevski zbor Društva upokojencev »Žerjavčki« je sodeloval na različnih prireditvah v Trzinu in dokazal, da z vztrajnostjo tudi v jesenskih letih naših članov lahko posegamo v kulturno življenje našega kraja.
Da pa bi zabavo ob koncu leta popestrili, so naši člani na začetku odigrali kratek skeč, katerega je pripravil in zrežiral Tone Ipa-vec, odigrala pa sta ga naša člana Olga Stopař in Ivko Ručigaj, z domiselnimi zvočnimi vložki pa je nastop popestril naš neutrud-ni Franci Župan.
Nadaljevali smo ob dobri jedači, veselem rajanju. V vsesplošnem zadovoljstvu smo se v večernih urah začeli razhajati z mislimi, da nam je bilo lepo, in z željo, da naslednje leto ne bi bilo slabše.
Franc Pavlič
|§ŠI	POGLED 12
80 i et	ZA0DRJA
	
Pozdravljeni, ljubitelji kulture!
Ko sem se pred leti še seznanjal z lepotami nasprotnega spola, sem v navdušenju izjavil, da če res obstaja reinkarnacija, si želim v naslednjem življenju biti ženske hlačke. Vedno bi bil lepo na toplem in na mehkem, pozimi, ko pa bi pritisnil mraz, bi se lahko samo še bolj zavlekel med tople ritnice (če je komu ob tem stavku prišlo na misel, da propagiram lezenje nekomu nekam, kot način življenja, to najodiočneje zavračam!). Čeprav bi se člověk tudi že v tem življenju dostikrat najraje kam zavlekel, skril ali umaknii pred vsakdanjimi težavami, zakopal glavo v pesek ali pa vsaj nadaljeval prijetno novoletno lenarjenje in pienajedanje, ga obveznosti in lastna hotenja prej ali slej izbe-zajo na plano.
Po napornem decembru pa smo si KUDovci nekaj premora vse-kakor zaslužili. Za nami je bilo miklavževanje v Trzinu in v nekaterih trgovinah podjetja Vele. Otroška skupina pod vodstvom Urške Mandeljc je s predstavo Pepelka gostovala v Šentjakobu ob Savi, odrasla pa malo dlje, pri slovenskih društvih v Sarajevu in Tuzli. Tik pred božičem smo s sklepno produkcijo tudi zaključili cirkuško- gledališki seminar, ki se gaje udeleževalo precej naj-mlajših in tudi starejših Trzincev. Sodelovali smo pri otvoritvi Centra družbenih dejavnosti Ivana Hribarja, pripravili proslavo ob dnevu samostojnosti ter soorganizirali dva koncerta, pri izvedbi njihovih prireditev pa smo predvsem tehnično pomagali TD, DPM in Občini Trzin.
Vendar se po novem letu nismo utegnili prav dolgo zadovoljno trepljati po ramenih. Treba je bilo namreč izkoristiti obdobje manjše zasedenosti dvorane. Že spomladi prejšnjega leta smo slikopleskarsko obnovili dvorano, oder in kulisarnico. Ker pa nič ne kaže, da bi v bližnji prihodnosti prišlo do popolne obnove kulturnega doma, smo obnovili še tla v dvorani. V bližini prednjega vhoda, kjer so v betonskih tleh zijale široke razpoke, so izvajalci en del tal izkopali in ponovno zalili ter nato celotno dvorano na novo prebarvali.
Prvi so tako polepšano in po svežem pleskanju dišečo dvorano 17. januarja krstili igralci kulturnega društva Šentjakob, kot iz-menjava za gostovanje naše Pepelke v decembru. Pred približno sedemdesetimi gledalci so odigrali iskrivo komedijo zmešnjav »Niti tat ne more pošteno krasti«, katere avtor je talijanski komediograf Dario Fo. Premiero pod vodstvom režiserja Romana Novellija so imeli že v maju prejšnjega leta, to paje bila šesta ponovitev te predstave, prvič izven domačega kraja. Gosto-besedna predstava, kot se za italijanskega avtorja seveda spodobi, nasje v hitrem tempu stalno presenečala z vedno novimi in novimi preobrati in nasmejala z duhovitimi domislicami. Morda smo pogrešali samo malo bolj sodoben režijski pristop. Pri korektne-mu igralskemu ansamblu KD Šentjakob pa se nekoliko opazi, da je sestavljen iz »starih mačkov« in novih igralskih upov. Pri »starih mačkah« je še posebej izstopala mlada Petra Likovič, ampak ne samo zato, ker je naša sokrajanka. Na odru seje znala preleviti v pravo zapeljivko, ki je s svojim prepričljivim prehajanjem v različna čustvena stanja spravljala v obup svojega nesojenega ljubimca, nas pa zabavala s svojo nestanovitnostjo. Novo leto je seveda tudi čas za načrtovanje, sprejemanje dobrih sklepov in obljub, kaj vse da bomo spremenili in realizirali v naslednjem letu.
V tej sezoni se nam tako obetajo kar tri premiere. Otroška skupina pod vodstvom Urške Mandeljc, ki načrtuje bolj spektakelsko izvedbo klasične pravljice Trnuljčica, nas bi znala zopet presene-titi s krajem izvedbe.
Ulična sekcija bo z delom začela že kar naslednji teden. Tako kot vedno, bo šio za avtorski projekt, ki se bo po nekaj začetnih ide-jah, pod vodstvom Ravila Sultanova, dokončno izoblikoval šele na vajah.
Počasi se oblikuje tudi odrasla odrska skupina, kateri pa manjka predvsem gonilno kolo, režiser. Ta pa bi se znal materializirati v ■ osebi našega sokrajana, diplomiranega dramskega igralca Silvija Božiča.
Seveda je za vsako kvalitetno rast potrebno tudi izobraževanje. Za tehnično izobraževanje bodo najprej poskrbeii opremljevalci nove dvorane Marjance Ručigajeve. Poleg avdio/video opreme so poskrbeii še za tečaj, ki bo bodoče tehnike seznanil z načinom uporabe le-te. Ker pa smo tudi v KUD-u v lanskem letu nabavili še nekaj dodatne avdiotehnike, bomo organizirali tudi interni teh- : nični tečaj, da bo večje število članov znalo upravljati vsaj z os- ; novnimi funkcijami razpoložljive opreme. Na področju dramske umetnosti se po mojih izkušnjah ljubiteljski igralec največ nauči od svojega režiserja in skozi lastno igralsko prakso. Poleg tega se bodo nekateri naši člani prav gotovo zopet udeležili poletne gledališke šole pri Javnem skladu za kulturne dejavnosti, ravno tako pa bomo nadaljevali z gledališko- cirkuš- 1 kim seminarjem.
Nadaljuje se tudi sodelovanje s Studentskim klubom Domžale. Na veselje mladine in na malo manjše veselje KUDovskih sose- i dov si tudi letos lahko obetamo nekaj koncertov v okviru že kar tradicionalne Kište.
Nadaljevali bomo z gostovanjem drugih Ijubiteljskih teatrov v na- -ši dvorani, za jesen pa že načrtujemo tudi redni, mesečni otroški program.
Skratka, zopet se nam obeta pestro kulturno leto. Vabimo vas, da si svoj vsakdan čim večkrat popestrite z obiskom kakšne kulturne | prireditve! Ravno tako pa vse člane in simpatizerje društva vabi- I mo na redni obči zbor, ki bo v petek, 30.01.04, v dvorani KUD-a Franca Kotarja ob 19. uri.
Andrej Župane

KUD FRANCA KOTARJA TRZIN:
Kulturno- umetniško društvo Franca Kotarja Trzin vabi | vse občanke in občane Trzina na ogled gledališke predstave
Ta veseli dan ali Cefizelj se ženi,
v izvedbi Društva kulturnih dejavnosti Vagant Kranj Oder mladih, Primskovo, ki bo
v soboto, 28. februarja 2004, ob 20.00 v dvorani KUD-a
Prodaja vstopnic bo potěkala uro pred predstavo v predprostoru dvorane.
Vljudno vabljeni! g

I
iJiifkfit,
NITI TAT NE MORE POŠTENO KRASTI
V	soboto zvečer, 17. januarja, smo v trzinski dvorani KUD-a Franca Kotarja Trzin gostili gledališko skupino iz Šentjakoba ob Savi. Kot ste že v prejšnji številki Odseva brali, smo tokrat naredili izmenjavo: mi k njim v goste z otroško predstavo Pe-pelka, oni k nam s predstavo za odrasle, Daria Foja - Niti tat ne more pošteno krasti.
Nepričakovano je bila dvorana skoraj polna. Predstavo sije ogledalo čez šestdeset gledalcev. Kljub še kar visoki vstopnini (1000 sit) so ljudje kar prihajali ter polnili dvorano. Prišli pa so gledalci tudi od drugod, tudi po zaslugi radijske oddaje Šoder (radio Hit), ki je pripravil nagradno igro in podělil šest vstopnic.
V	predstavi je sodelovalo presenetljivo veliko ljudi. Glavni na-stopajoči so bili: Tone Vrečar, Petra Likovič (Trzinka), Matej
Dobravec ter Erika Gričar, Mojca Baus, Martin Kopač in Martin Dobravec. Predstavo so odigrali pod tak-tirko režiserja gospoda Romana No-vellija. Pri predstavi pa so sodelovali še: šepetalka Živa Možina, za ton in luč je skrbel Miha Miklavčič, pričes-ke paje urejala Špela Uranič. Ob koncu predstave pa seje kar trio scenskih delavcev, ki so pospravljali kulise in rekvizite: Tone Vrečar, Andrej Vrečar, Martin Dobravec, Martin Kopač, Mojca Baus, Špela Ma-lenšek, Miha Miklavčič, Boštjan Medvešek in Janez Medvešek. Sprva so se igralci zdeli malo zadržani, prav tako tudi gledalci, nato pa seje smeh začel razlegati vse bolj spontano in vzdušje na odru je postalo sproščeno. Bilo je lepo, veselo in zabavno. Tišti, ki so predstavo zamudili in večer preživeli doma ob dol-gočasnem televizijskem programu, so zamudili zabaven večer! Naj pa napovem že v naprej in razveselim tiste, ki radi priđete v domačo dvorano in si ogledate amaterska gledališča: že ob koncu naslednjega meseca (februarja) sledi nova predstava. Gostovali pa naj bi Kranjčani.
Lepo vabljeni!!!
Urša
PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN
PONOVNO R0JSTV0 0NGRČK0V, SPiiTNi STRANI KMAIU, FORUM 2i AKTIVE*
PD Onger Trzin vas vabi v četrtek, 26. februarja
Benka Pulko
ob 19. liri v dvorano Marjance Ručigaj na
multimedijsko predstavitev
Po Zemlji okoli Sonca
Svoje 2000 dni dolgo potovanje z motorjem na katerem je prepotovala 75 dežel in prevozila več kot 180.000 kilometrov nam bo predstavila Slovenka leta 2003
benka pulko
Vstopnice po enotni ceni 1.000 SIT (za člane PD
r"Ser Trzin, osnovnošolce, dijake in studente «00 SIT) bodo na voljo dve uri pred začetkom v predveiju dvorane.
VeČ o predavanju pa boste lahko zasledili na spletni strani PD Onger Trzin ter v naslednji številki Odseva
owçhîkî
PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN
MCItJSM	*
Kot smo že poročali, je sredi lanskega decembra po skoraj štirih letih molka ugledala luč sveta nova številka Ongrčkov. Glasilo so dobili vsi člani društva pred obč-nim zborom, nekaj številk, ki smo jih pustili po trzinskih trgovinah paje bilo kaj hitro razgrabljenih.
Kot smo že poročali, so v zaključni fazi tudi spletne strani društva. »Beta« verziio strani lahko ogledate na strani http://onger. org/menu.php - končna verzija bo prenesena na drug naslov! V »polnem zagonu« paje že »forum« planinskega društva. Na naslovu http://onger.org/forum/ ste dobrodošli vsi, ki vas zanima planinstvo (v vseh pojavnih oblikah)
Nov urnik delà vseh planinskih skupin si lahko ogledate na »Vroči strani«.
ČLANARINA PD ONGER TRZIN za leto 2004
(zaenkrat jo lahko poravnate v papirnici Čačka)
A člani (člani z največ pravicami in ugodnostmi) 13.000 SIT
(vraćunana ludi naroCntna na Planinski vestnik)
B člani	(člani nad 18 let starosti)	3.800 SIT
BI člani	(člani nad 70 let starosti)	2.200 SIT
S, Š člani	(srednješolci, Studenti do 26. leta)	2.300 SIT
P, O člani	(predSolski in osnovnoSolski otroci)	1.000 SIT
Urša Košir: »Cepljena sem z virusom gora«
Urša - nasmejana, zgovoma in simpatična študentka geografije že od malih nogsto-piclja po slovenskih (pa tudi tujih) vršacih in gorah. Od malih nog je tudi aktivna članica trzinskega planinskega društva, v preteklosti zgolj kot pohodnica, danes pa kot vodnica pripravnica, tajnica planinskega društva in članica odbora mladinskega odseka. V duhu -radovednost je lepa čednost« smo želeli izvedeti kaj več. In ...
Kdaj in kako si se odločila, da se pridružiš planincem? Če me spomin ne vara, seje vse začelo v drugem razredu osnovne šole. Takrat seje planinski krožek ravno oblikoval, inje bil med nami, otroki to velik »boom«. Res, planinstvo je bilo zelo popularno. Na krožek sva tako prišli s prijateljico Petro in sva potem na njem tudi ostali. Sicer se prvo leto še nisva odločili za taborjenje, ker sva bili še premladi, ampak potem sva pa kar redno obiskovali vse tabore. Pri menije najbrž v veliki meri na odločitev za planinstvo vplivalo tudi to, da sem večino vikendov in počitnic preživela v Mojstrani, na vikendu starih staršev. Takrat sem veliko časa preživela na kolesu, da sem se pripeljala do vznožja kakega hriba, potem sem šla pa gor, na vrh. Najraje in največkrat sem šla na Grančišče ter do slapa Peričnika.
ln tako sem bila cepljena z virusom gora. (smeh)
Potem pa si vztrajala še v srednji šoli, ko dosti mladih zapusti planinske vrste ...
Ja, na srednjo šolo sem hodila v Kamnik, kjer se nisem vključevala v veliko krožkov, predvsem zaradi tega, ker sem z vožnjo do Kamnika izgubila preveč časa. Tako sem potem ostala kar tu, v Trzinu, ker mije bilo bližjc in ker sem takrat tudi že bila vključena v odbor mladinskega odseka. Takrat sem tudi veliko prostega časa prebila med raz-ličnimi pravilniki in papirji, pa tudi v hribe smo šli večkrat
ln kakšna je tvoja naloga v odboru MO? Moja naloga je, da dajem nove ideje, da sodelujem v razpravah vodstva, da skupaj kujemo nove náčrte ... Ker pa sem tudi tajnica društva, moram pisati zapisnike sej, občnih zborov ipd. Preštudirati moram različne pravilnike, razpise ... Za moj okus je čisto preveč birokratskega dela, vendar tudi to je treba narediti.
Trenutno si vodnica pripravnica. Kaj vse pa je potrebno narediti, da lahko postaneš vodnik oziroma vodnica? V bistvu moraš biti v društvu ves čas dokaj akti ven, potrebno je imeti izkušnje z vođenjem, hoditi moraš na izlete ... Meni so na primer kar na nekaj izletih rekli: »No, Urša, sedaj pa ti hodi spredaj,« in sem se na ta način marsikaj naučila ter pridobila izkušnje. Naučila sem se na primer tega, daje treba hkrati gledati tako na pot kot na celotno skupino in da moraš biti na oboje zelo
pozoren. No, potem te društvo predlaga za vodniški tečaj. Sicer je prej potrebno narediti še sprejemne izpite, ki so kar tež-ki. Rešuješ namreč test, podoben planinski šoli, pa še vozle moraš znati, in po navadi ta sprejemni izpit naredi zgolj tretji-na vseh prijavljenih. Po izpitu greš na desetdnevni tečaj v Bavšico, ki je kondi-cijsko kar zahteven, se pa na njem tudi vidi, ali imaš ambicije za kakšno višjo kategorijo (na primer za zahtevne poti) ali ne. No, nazadnje moraš še izpeljati določeno število izletov, potem te pa registri-rajo. Vodnica pripravnica sem pa zato, ker še nimam izpeljanih vseh izletov. V bistvu moram voditi še enega, ki pa ga bom pripravila, ko bo konec koledarske zime, ker sem pripravnica za A kategorijo (kategorija za lahke in manj zahtevne poti op.p.).
Dobiš potem kakšno potrdilol Ja, to je tak listek kot za vozniški izpit, samo daje drugačne barve. Potem se pa hecamo, da smo planinski vozniki (smeh)
Se ti zdi, da je veliko neregistriranih vodnikov, ki vodijo izlete v gore? V našem društvu ni nikogar. Je pa po mojem mnenju tudi v Sloveniji tega vse manj, ker ima vodnik veliko odgovornost. Če se kdo poškoduje, je kriv vodnik, in poškodovanec ga lahko tudi toži.
Rada vodiš izlete?
O ja, to pa. Najbolj zanimivo se mi zdi, ko gremo na izlet z osnovnošolci, ki vedno kaj pogruntajo ali pa kaj ušpičijo in se potem skupaj nasměj imo. So ušpičili tudi že kaj bolj resnega, ampak na srečo ni bilo hujših problemov. Po navadi pridemo vodniki z izleta vedno bolj utrujeni kot otroci... Jaz, na primer, dan po izletu vedno spim 12 ur.
Tudi izleti z malo starejšimi se mi zdijo zanimivi, saj jim lahko povem kakšno za-nimivost in glede na to, da Studiram geografijo, lahko razložim tudi kaj o terenu. Veliko pa mi pomeni to, da ti udeleženci pokažejo, da se imajo na izletu lepo in da v dolino pridejo zadovoljni.
Mlajši otroci so po navadi zelo živahni Kako jih krotiš?
Kadar imamo izlet za mlajše otroke, gre zraven vedno več vodnikov. Peljemo jih na manj nevarne in manj zahtevne poti. Mlajšim kar naenkrat zmanjka volje in motivacije za pot, tako da imamo več postankov. V bistvu jih skušamo na vrh spraviti z igro. Različne igre poiščemo v knjigah, se posvetujemo z vzgojitelji ali
vzame precej časa za sedenje pri papirjih, potem ti pa zmanjka časa za hoj o v hřibe. No, še dobro, da pride tudi obdobje, ko začnemo bolj hoditi v gore inje precej bolj prijetno. Bilo pa bi krasno, če bi med nas přišel tudi kakšen nov član z novimi idejami in novo energijo.
Imaš še kakšno sporočilo za bralce Od-seva?
Če bi bil kdorkoli rad v naši družbi, če bi rad šel na izlet ali pa ga karkoli v zvezi s planinstvom zanima, naj nas pokliče ali ça se z nami poveže preko spletnih strani. Se to bi rekla, da naj Trzinci čim več ho-dijo v hribe in naj si izbirajo cilje, za ka-tere so telesno ustrezno pripravljeni, ne pa tistih, ki imajo ime (na primer Triglav), saj bodo le tako lahko uživali v naravi. Upam, da se bomo čim večkrat srečali na kakšnem vrhu.
Mateja Erčulj
drugimi vodniki, veliko iger pa se naučimo tudi na seminarju Družabnost v gorah.
Kaj te pri trzinskih planincih najbolj veseli?
Veseli me, daje v krožku kar nekaj otrok in da so pripravljeni hoditi na izlete. Všeč mije tudi to, daje skupina dijakov zelo aktivna, da hodijo na srečanja in izlete. V naše vrste pa bi si želela tudi kakšnega študenta, tako da bi nas bilo več različnih generacij. Všeč mije tudi to, dahodimo tako na hribe v naši bližnji okolici (Rašica, Šmarna gora) kot tudi na hribe, ki so mogoče manj poznani in ne tako obljudeni.
Kaj pa problemi?
Trenutno se mi zdi največji problem to, da smo tišti, ki smo aktivni v UO MO, aktivni tudi v Planinskem društvu, kar
tlelujoiih sekcij, kipa so sedaj kar nekako zamrle. Kako to?
To je res. Nekateri vodniki niso več aktivni. Pozivom, da bi prišli nazaj med nas, se niso odzvali. Sklicali smo najmanj tri ses-tanke, poslali vabila na dom, vendar se nihče ni oglasil, kar me je kar presenetilo. Zdaj nas je šest oziroma sedem aktivnih vodnikov.
Kakšna pa se ti zdi příhodnost trzinskega planinstva?
Glede na to, daje v Trzinu veliko krož-kov, se mi zdi, da se kar veliko otrok od-loča za planinstvo, še posebej, če upoštc-vamo to, da živimo v predmestju Ljubljane in ne pod vznožjem kakšnih Alp. Starejših ljudi, ki bi hodili z nami na izlete, pa ni veliko. No, morda pa še bodo, tako da za planinstvo ne vidim črne příhodnosti.
Veliko je pa seveda odvisno tudi od tega, kako bomo znali predstaviti planinstvo in če bomo znali privabiti ljudi.
Glede na to, da je ista skupina ljudi glavna tako pri mla-dinskem odseku kot pri ce-lotnem društvu, ste prav gotov te slišali očitke, da ste zaključena družba in da ni-kogar ne spustite zraven. Kako odgovarjate na te očitke? Ja, to o zaključeni družbi smo se tudi mi že spraševali. Po eni strani tega problema pri sebi sploh ne čutimo, ker smo že več kot deset let skupaj, imamo tudi svoje »fore«, in se najverjetneje tišti, ki pride na novo k nam, resnično po-čuti prestrašenega in zapos-tavljenega, pa mi tega sploh ne vidimo ... Smo že ugotavljali, kako bi to spremenili in smo prišli do zaključka, da bi ljudi bilo nekako potrebno prepričati, da bi hodili na izlete in v društveno hišico, da bi se družili in se na tak način spoznavali. Potem bi se lahko vsak, ki se želi na novo pridružiti, prepričal o tem, ali smo v redu družba ali ne, in bi potem ostal ali pa ne. Ta problem bi lahko rešili tudi preko spletnih strani, ki jih sedaj na novo postavljamo. Na njih bodo različni forumi, kjer bodo Ijudje lahko povedali, kaj menijo o našem društvu, kam bi šli na izlete in podobno.
Včasih je bilo v planinskem društvu več
STRELSKO DRUŠTVO TRZIN
8. Prehodna skirca Borisa Paternosta
V
Ce smo vas v prejšnji številki Odseva vabili na že tradicionalno strelsko tekmovanje za Prehodno skirco Borisa Paternosta, se lahko tokrat pohvalimo z odlično organizacijo tekmovanja. Osmo zaporedno tekmovanje, ki seje z leti razvilo v mednarodno tekmovanje na najviš-jem nivoju, je potěkalo 10. in 11. januarja 2004 v telovadnici Osnovne šole Trzin. Ob zaključku 50. obletnice društva seje tekmovanja v dveh dneh udeležilo kar 181 strelcev iz 38 društev, od tega 30 strelcev iz sosednje Hrvaške in střelec iz Madžarske.
Montažno strelišče društva je bilo prvič v Sloveniji v celoti opremljeno z elektron-skimi tarčami, ki smo si jih izposodili iz Strelske zveze Zagreba, prvič paje bilo moč strelsko tekmovanje spremljati v živo tudi preko interneta. Zelo nehvaležno je hvaliti samega sebe, vendar smo v nekaj dneh po zaključku tekmovanja přejeli toliko pohval, da smo lahko ponosno tudi na to. Střelci SD DUB Malinska, katere smo gostili pri Narobetu, so zapuščali Trzin z veliko čustvi. Presenečeni nad organizacijo tekmovanja so bili střelci SK Končar Zagreb, SK Sopot, SK Zrinjevac, SK Lokomotiva in SK Papirničar iz Rijeke ter pištolaš iz SK Osijek. Tekmovanje sije ogledal tudi Pero Stolnić, predstav-
nik Strelske zveze Zagreba, vse pohvale za internetni přenos pa smo přejeli iz Čakovca od Zvonimirja Turka, ki je na Hrvaškem po-magal pri promociji tekmovanja. Tekmovanje so si ogledali predstavniki Mednarod-nega tekmovanja iz Ruš, ki bodo najboijše střelce gostili teden kasneje. Prvič v zgodo-vini tekmovanja sta o rezultatih poročali medijski hiši Delo in Večer, za internetni přenos pa nas je pohvalil tudi Siol. Večina strelcev je prvič okusila streljanje na elektronske tarče, vendar so se zelo dobro znašli in dosegli zelo dobre rezultate. Prvi danje v disciplini s pištolo slavil Cvetko Ljubič z rezultatom 675,7 (576) pred Boštjanom Si-moničem 660,3 (563), na tretje mesto pa se je uvrstil Simon Bučan z rezultatom 656,6 (560). Ekipno je zmagala ekipa SD Kidriče-vo s 1692 krogi pred ekipo SD D.Poženel
1664 krogov in SD Coal z enakim rezultatom. V disciplini s puško je ponovno slavil Rajmond Debevec z rezultatom 696,8 krogov (592) pred Robijem Markojo 691,8 (591) ter Damjanom Kandare 690 (587). Ekipno je z novim rekordom tekmovanja slavila SD Olimpija z rezultatom 1761 korgov pred SD Štefan Kovač 1757 ter SD A.Hohkraut 1751 krogov.
Izmed trzinskih strelcev sta s tekmovan-jem kljub utrujenosti zelo dobro opravila Božo Habjan (582) in Jernej Adlešič (581) v disciplini s puško, v konkurenci 28 ekip paje prva trzinska ekipa dosegla 8. mesto. V disciplini s pištolo smo dosegli 5. mesto, med posamezniki pa so se kar trije razvrstili od 23. do 25. mesta (Dušan Habat, Andreja Blažič in Matjaž
JANUARSKA KISTA NUDE, LINK, EGIDA
Tudi prva letošnja Kišta se bo dogajala v Kulturnem domu Franca Kotarja v Trzinu, in sicer 31. januarja od 21. ure naprej in bo v znamenju pop rock dimenzij. Po decembrskih metalcih, bo-žičnem drevescu in »kuhancu« bomo tokrat zaplavali v malo manj distorzira-ne vode.
Tokratni gostje večera so NUDE, LINK in EGIDA. Nude so pop-rock skupina, ki se že nekaj let giblje v samem vrhu slovenske glasbene scene. Zasedba je že več let nespremenjena, avtorska glasba skupine pa sveža in raznolika. Druga gostja večera je skupina Link, ustanovljena septembra 2003. Ime skupine od-raža povezanost med člani skupine, inje poslušaicu takoj jasno, da na odru diha-jo kot eden. Igrajo avtorsko pop-rock glasbo, ki jo ustvaija izkušen glasbenik. Več o njih si lahko preberete na stianeh www.studentski-klub.com. Torej, v soboto zvečer, 31. januaija, vas čaka obilo zabave v KUD-u Franca Kotarja v Trzinu, v društvu študentskega kluba Domžale in gostov večera: NUDE, LINK in EGIDE.
Mateja Kegel
Bratovž). V tako močni konkurenci strelcev niti ne moremo pričakovati več, saj so se tekmovanja udeležili Rajmond Debe-vec, eden najuspešnejših slovenskih šport-nikov in olimpijski prvak, Natalija Pred-nik, udeleženka olimpijskih iger; Robi Merkoja, svetovni prvak in rekorder s sa-mostrelom, dolgoletni reprezentant Damjan Kandare, reprezentantke Zdenka Stol-nik, Maja Zibert in Renata Vršič Oražem ter vsi preostali slovenski udeleženci zadnjega evropskega prvenstva. Izmed hrvaš-kih strelcev sta nastopila dobitnica medalje z zadnjega evropskega prvenstva Sanja Sinanovič in Dejan Vignjevič, nekdanji svetovni mladinski prvak, odlično paje s tekmovanjem opravil eden najbolj perspektivnih hrvaških strelcev Adriano Pav-letič, kije v preteklem letu dopolnil 13 let in se z rezultatom 580 krogov uvrstil na 30. mesto v družbi najboljših. V disciplini
šim v disciplini s puško in kombinacijo. Zahvaljujemo se avtoprevozniku Branetu iz Mengša za ugodno ceno prevozov elektronskih tarč na relaciji Zagreb-Trzin-Ruše-Zagreb. Posebej pa se zahvaljujem vsem trzinskim střelcem, ki so pomagali pri izvedbi tekmovanja, saj smo tokrat resnično nastopali kot eden in zgledno skupaj izpeljali eno najboljših tekmovanj v Sloveniji.
Lep strelski pozdrav
Damijan Klopčič
s pištolo so se tekmovanja udeležili prav vsi reprezentanti Slovenije: Boštjan Simonič, Peter Tkalec, Cvetko Ljubič, v zadnjem času ponovno vse boljši Simon Bučan, izmed hrvaških strelcev v disciplini s pištolo pa je streljal Blaž Beljan iz Osijeka.
In za konec še nekaj pohval. Strelsko društvo Trzin se zahvaljuje vsem střelcem, spremlje-valcem in gledalcem, ki so obiskali Trzin ali celo sodelovali na tekmovanju. Zahvaljujemo se Osnovni šoli Trzin, s katero smo kljub obnovi oziroma poteku del na prizidku telovadnice uspeli doseči dogovor o sicer delni zaustavitvi del. Zahvaljujemo se Strelski zvezi Zagreba za sodelovanje pri organizaciji tekmovanja oziroma za zelo ugodno izposojo elektronskih tarč. Posledično temu se zahvaljujemo Romanu Špirelji za enkratno vođenje elektronskih tarč in za pomoč in trud pri izpeljavi inter-netnega prenosa. Zahvaljujemo se medij-skemu sponzorju SiOL za prvi strelski internet prenos v Sloveniji v upanju, da bomo sodelovali tudi v prihodnje. Posledično se zahvaljujemo komentatorju prenosa Alešu Varogi, strokovnima pomočnikoma Lojzetu Mikoliču in Peru Stojniću, podjetju Vemiz Media za režijo ter strokovnim sodelavcem iz SiOLa. Zahvaljujemo se vsem podjetjem, ki so reklamirali na prireditvi, vsem, ki so prispevali praktične nagrade, ter vsem, ki so kakorkoli prijateljsko podprli naše društvo. Ker je prostor omejen, bomo imena dona-torjev objavili v prihodnji številki Odseva. Zahvaljujemo se gostilni Narobe za gostitev naših prijateljev strelcev iz DUB Malinska na Krku, s katerimi sodelujemo že tretje leto. Zahvaljujem se našemu županu g. Antonu Peršaku, ki seje edini od svetnikov od-zval povabilu in podělil priznanja najbolj-
novice ii in ïfiin
Športno društvo sije zadalo nalogo, da poveća svoj program in razširi svojo dejavnost z igrami z žogo. Zato obveščamo vse, da pripravljamo za naše člane in vse ostale Trzince, voljne rekreacije, odbojko in jogo, če bo za posamezno dejavnost dovolj prijav. Poleg tega vas obveščamo, da že poteka aerobika TNZ in rekreacija za ženske. Aerobika TNZ poteka ob torkih in četrtkih ob 19.00 v telovadnici OŠ Trzin, vodi pa jo vaditeljica Medvešek Andreja, pri kateri dobite vse informacije, pri njej pa se tudi prijavite.(tel: 041 748 333 Andreja). Rekreacijo za ženske vodi Smrekar Lilijana, in sicer vsako sredo ob 20.00. KAJ JE TNZ ?
TNZ je kratica za trebuh, noge in zadnjico. Gre torej za vadbo, pn kateri je največ pozornosti namenjene prav omenjcnim delom te-lesa, "kritičnim točkam" većine žensk. Ura se začne s preprosto koreografijo acrobnih in krepilnih gibalnih struktur, s katero se og-rejemo. Po uvodnem delu pa sledi kompleks vaj za krepitev mišić trebuha, nog in zadnjice. Na tej uri lahko pričakujete veliko poče-pov, izpadnih korakov, trebušnjakov ipd.
Nogomet!
Nogometna sekcija se že pospešeno pripravlja na malonogometni turnir. Vse ljubitelja okroglega usnja, zlasti tiste z nogometnim znanjem, zato vabimo, da se v soboto, 14.02.2004, udeležijo tur-nirja, ki ga v režiji nogometne sekcije organizira Športno društvo. Turnir se bo odvija ves dan v šolski telovadnici OS Trzin. Tekmovanje bo potěkalo po sistemu 4+1, torej vratar plus štirje igralci v polju. Predvidoma se bo igralo v štirih skupinah, iz katerih se najboljši uvrsti v nadaljnje tekmovanje. Dečki, fantje in moški, zakaj ne bi na Valentinovo dekletom in ženam pokazali kakšnega evro-gola? Zagotovo vas bo doma pričakal strasten poljub. Pohitite s prijavami, saj je število ekip omejeno na 12. Prijavnina na ekipo, ki ponavadi šteje osem igralcev, znaša 8.000,00 SIT. Nagradni denarni sklad znaša 50.000,00 SIT in se bo razdelil med prva tri mesta, poskrbeli pa smo tudi za praktične nagrade. Prijavite se lahko po telefonu predsedniku nogometne sekcije Dušanu Strmčniku (tel: 041/882-948). Sponzorji turnirja v malem nogometu so:
scafe^
^epekBa*


Habat /,.,.■ Vendo
Ned 25.01.2004 Ned 25.01.2004 Ned 01.02.2004 Ned 01.02.2004 Ned 08.02.2004
9.15 ENDER 11.30 ŠD TRZIN 12.45 ŠD TRZIN 13.30 KAMNIK 14.15 BAEARLY LEGAL
ŠD TRZIN TROTLSI DOMINATORJI ŠD TRZIN ŠD TRZIN
Košarka!
Kmalu po tem, ko boste přejeli izvod Odseva, bomo začeli nasto-pati v košarkaški zimski ligi Ljubljana. Tekme bodo ob nedeljskih dopoldnevih v dvorani ŠRC Ježića. Za vse, ki bi si jih želeli ogledati in spodbuditi svoje prijatelje Trzince, pa prilagamo spored tekem. Prve tekme igramo v nedeljo, 25.01.2004. Kot vedno so tudi tokrat cilji visoki. Hoćemo medaljo, pa naj bo zlata ali bronas-ta. Zdaj pa nas že zanima, kje je trzinska pregovorna bojevitost in navijaška vnema. No, navijači, pridite na tekme in jo pokažite. Razpored zimske lige v košarki prve tekme rednega delà:
Predsednik ŠD Trzin Erčulj Matjaž
TRADICIJA USPEHOV SE NADALJUJE
Tradicija uspehov trzinskih motociklistov, ki je že dolga, se na-daljuje z uspehi dirkaške družine Habat- Kozole. Nadarjeni fantje, vsi po vrsti ljubitelji hitre vožnje po asfaltnih stezah, so tudi letos krojili vrh v razredih minimoto, skuter in supermoto. Letos je bilo osem dirk za državno prvenstvo s po dvema vožnjama v teh treh omen-jenih razredih, in sicer kar třikrát v Ljubečni, dvakrat v Mur-ski Soboti ter po enkrat v Luciji, IC Jarše in Puli. Najmlajšemu članu, 13-letne-
mu Silvestru Habatu, sicer lanskoletnemu državnemu prvaku v razredu minimoto junior, so na AMZS izpolnili prošnjo, daje lahko vozil že med seniorji, kljub temu daje starostna omejitev štirinajst let. S tem je Silvester vozil v veliko močnejši konkurenci inje hkrati veliko bolj napredoval, kot bi med juniorji, kjer so bili le trije tekmovalci. Med starejšimi tekmovalci seje odlično odřezal, saj seje vso sezono zagrizeno bořil s kasnejšim državnim prvakom Matjažem Lebanom iz Kopra. Silvester je dosegel celo sedem zmag, a je imel proti koncu sezone nekaj smole tudi s padci, zato je moral priznati premoć starejšemu in bolj iz-kušenemu Lebanu in osvojil naslov viceprvaka. V razredu skuter 50 je bil Luka Kozole vso sezono razred zase in je zmagal večino dirk, ki so štele za državno prvenstvo. Pred zadnjo dirko sije privozil že takšno točkovno prednost, daje že ; slavil naslov državnega prvaka, zato seje na zadnji dirki preiz- ! kusil v razredu skuter 70 v Murski Soboti, kjer je kljub dvema padcema na dirki dosegel šesto oziroma sedmo mesto. Uroš Habat, ki je to leto zaradi pomanjkanja motivacije na žalost -. sredi sezone zaključil kariéro, je letos odpeljal štiri dirke v razredu skuter 70 ter dvakrat zasedel tretje mesto, četrto in peto mesto in na koncu dosegel sedmo mesto.
Marjan Habat seje letos prvič preizkusil v prestižnem razredu supermoto, kjer sije nabira! predvsem izkušnje. Od sezone ni veliko pričakoval, vendar seje vseeno zelo dobro odřezal na posameznih dirkah in na koncu zasedel ' petnajsto mesto po odpe-ljanih le štirih dirkah. Marjan seje udeležil tudi dirke za Evropsko prven-stvo v supermotu v Zagre- | bu, kjer seje na veliko presenečenje na treningu uvrstil na enajsto mesto od osemindvajsetih tekmo-
valcev, vendar paje takoj ^
po štartu na žalost pádel j ter si zlomil roko in tako | končal letošnjo sezono.
Miran Kokalj \
JOŽE KAJFEŽ: Lahko smo ponosni na opremljenost In usposobljenost naših gasilcev
Ta pogovor bi moral biti objavljen že v dccembrski številki Odseva, saj smo v uredništvu menili, daje končno čas za nekoliko bolj osebno predstavitev predsednika trzinskih gasilcev Jožeta Kaj-feža. Spomnim se, kako smo pred novim letom na občini govorili o tem, kako bi pripravili silvestrovanje, pa smo kar vsi skoraj nagonsko pogledali k Jožetu. Ta se je nas-mehnil in rekel: »Pa ne mislite, da bi spet jaz začel?« »Ne, ne! Samo vi, gasilci, bi najbolje poskrbeli za ognjemet! In, Jože, a ne poznaš ti en ansambel, ki bi bil primeren? Tudi če kaj vi, gasilci, prepeljete, ne bo preveč obremenjujočc za vas!« Tako smo počasi nabirali zadolžitve, Jože paje sko-mignil z rameni in rekel: »Že vidim, da bo vse po starem!« In res je v Trzinu že skoraj »po starem«, da so praktično pri večini večjih prireditev prisotni gasilci in še zlasti njihov predsednik Jože. Tudi to, če poznaš veliko ljudi in imaš organizacijske sposobnosti, ni vedno dobro, še zlasti, če težko rečeš ne. Jože pa je že po naravi tak, da se vedno odzove, če sliši besedici na pomoč, kar je tudi gasilski pozdrav. Skratka Jože je gasilec nekako že po značaju in prav lahko bi mu rekli, daje trzinski gasilec Samo. Mogoče smo celo krivični in bi sc Samo lahko še kaj naučil pri Jožetu. Jože izhaja iz tako rekoč gasilske družine. Gasilca sta namreč tudi njegov oče Tone in brat Marko, slednji je celo poklieni gasilec. Lani, na dan samostojnosti, je Jože praznoval svoj 30. rojstni dan. V trzin se je s svojo družino še majhen preselil leta ■ 7 z Viča. V osnovno šolo je hodil najprej ŠC \ staro šolo v Trzinu, nato se je v višje razrede vozil v Mengeš, ko pa so v Trzinu /gradili novo šolo, je v njej zaključil os-nmnošolsko šolanje. Po osnovni šoli seje Mi.24 lesarske8a tehnika, tako da zdaj R JornÎ'VOdja dclavnice v PodietJu Lip
A- leta 1984 seje priključil gasilcem kot : -'mr-gasilec. V njegovi generaciji je bilo Uzetih mladih gasilcev, ki še zdaj ' nJ° udamo jedro trzinskih gasilcev. UasJci so jih naučili osnovnih spretnosti Aiteli SO hoditi na gasilska tekmovanje.
( « iS.50 bil' dobra ekiPa kot mladinci.
i.cu 1993 so Jožeta izbrali za predstavni-, mladlh gasilcev v úpravném odboru «iniSfca m od tedaj naprej je ves čas v vod-
stvu PGD Trzin. Kmalu je opravil izpit za gasilca, nato paje nadaljeval šolanje in postal nižji gasilski častnik, kasneje paje pridobil tudi čin častnika. Opravil je še več vzpored-nih izobraževanj, med drugim izpit za strojnika, tečaje za nosilca dihalne-ga aparata, za tehnično rc-ševanje, tečaj za mentorja mladih gasilcev in še druge vrste izpopolnjevanja. Ob tem je leta 1998 še prevzel naloge predsednika trzinskega gasilskega društva. Ob delu v službi mu tako gasilstvo skoraj zapolni življenje. O še kakšnih dejavnosti v prostem času ali hobijih skoraj ne more govoriti, zato se mije ob vprašanju po tem samo nasmeh-nil. »Žc zdaj mi časa primanjkuje. Če se hoćeš eni stvari temeljito posvetiti, potem za druge skoraj ni časa. Saj so nekateri, ki imajo po deset hobijev, samo nikjer ne morejo biti potem res kakovostni. Zdaj mi služba vzame po več kot osem ur časa, potem pa še delo v gasilskem društvu. V zadnjem času nam je država nalagala takšne naloge, daje bilo kar naporno. Praktično smo vse delovanje morali prenesti na računalnike, Zdaj pa skušamo izoblikovati delovni program društva do leta 2009 in s tem je res veliko delà. Prava papirna vojna. Že nekajkrat sem dejal, da smo se iz gasilcev operativccv, tistih, ki so bili možje akcije, prelevili v birokrate, «
Zdaj je tudi v gasilstvu vse polno predpisov o tem, kakšno opremo morajo imeti, kakšno izobrazbo, kako morajo voditi društvo in podobno. Vseeno pa je za Jožeta še vedno prva naloga in poslanstvo pomoć soljudem: pri požarih, poplavah, potresih in pri raznoraznih drugih nesrečah. »Zaradi pomoči soljudem v stiski smo bili ustanovljeni, seveda pa naša vpetost v življenje kraja za seboj potegne tudi pomoč pri različnih proslavah in drugih prireditvah v domaćem kraju. To je nekakšno nujno zlo, če bi tako rekli, za ga-silce, kajti naši člani so člani najrazličnejših društev in ustanov v občini, po drugi strani pa smo mi tudi tako opremljeni in organizirani, da pogosto najhitreje in najlaže posredujemo. Imamo znanje, izkušnje, primerno opremo in zato nas tudi ves čas kličejo na pomoč tudi pri takih stvareh.« V času Jožetovega vođenja gasilskega društva je precej napredovalo strokovno znanje članov društva. »To je zame že ves čas mo-
jega predsednikovanja res eno od vodil, ki se jih držim. Kličejo nas na pomoč ob najrazličnejših nesrečah in če želimo učinkovito posredovati, moramo biti za to uspo-sobljeni. Zdaj različne vrste reševanja zah-tevajo zelo različno znanje in prav je, da to obvladajo tudi drugi člani, ne le predsednik ali pa kdo od drugih vodilnih mož v društvu.« Zdaj je raven strokovne izobrazbe trzinskih gasilcev za različne načine reševanja na zavidljivo visoki ravni, in lahko mirno stopijo ob bok tudi vsem drugim gasilcem iz društev daleč naokoli. Med drugim imajo zdaj v svojih vrstah 8 članov, ki so si pridobili znanje nosilcev gasilnih aparatov, 8 jih je usposobljenih za tehnično reševanje, štirje so se izurili za reševanje v primeru nevarnih snovi, 8 jih je usposobljenih za uporabo radijskih zvez, ob tem pa imajo tudi člane, ki so opravili tečaje za mentorje za delo z mladi-mi, tečaje za sodnike, še posebej pa so ponosni, da so njihovi člani kot prvi v Sloveniji opravili tečaj za gašenje notranjih požarov. Ob vsem tem tehničnem znanju pa so pazili tudi na organizacijsko izobraže-vanje. Grilj Andrej je tako v zadnjem obdobju opravil izpite za višjega gasilskega častnika, štirje so postali častniki, napredovali pa so tudi nižji častniki in izprašani gasilci.
Za gasilce paje poleg znanja izjemno po-membna tudi oprema. Ko je Jože prevzel vođenje društva, je bila oprema v skladu s tedanjimi možnostmi sicer dobra, vendar paje žc zaostajala za sodobnimi zahteva-mi. Ob denarni pomoči občine jc gasilccm uspelo popolnoma opremiti z najsodobnej-šo opremo udarno enoto. »Dobili smo vse, od škornjev, podkap, ogrinjal, rokavic do čelad in vsega drugega, kar sodi k celoviti opremi sodobnih gasilcev. Zdaj pa pričakujemo, da bomo dobili še 7 zaščitnih oblačil in da bodo ustrezno opremljeni tudi drugi naši člani, ki sodelujejo v akcijah. Dobili smo tudi 5 dihalnih aparatov in sploh lahko rečemo, da smo po zaslugi občine res dobro opremljeni. Seveda smo še posebej ponosni na naš novi avtomobil. S tem smo se že izkazali in glede na to, kako nam je pomagal pri posameznih interven-cijah, lahko mirno rečem, daje že upravi-čil svoj nakup in ceno, ki smo jo zanj plaćali.«
Lani so imeli kar 40 reševalnih akcij, kar govori tudi o tem, kako so usposobljeni za najrazličnejša reševalna posredovanja. V zadnjem času so izpopolnili tudi sistem obveščanja. Zdaj pogosto kličejo može v
J
akcijo preko pozivnikov po poscbnem sistemu tihega alarmiranja, tako da ne vzne-mirjajo prebivalcev, kar je bilo včasih še zlasti neprijetno ponoči. Med vse pomem-bncjše pridobitve v času Jožetovega pred-sednikovanja društvu je treba omeniti tudi računalniško opremo. Kot smo že omenili, vse več delà in povezav tudi pri gasilcih poteka preko spletnih strani in računal-nikov.
Ko sem ga vprašal, kaj so v zadnjem času naredili za posodabljanje njihovega doma, je Jože dejal, daje bilo pomembna prido-bitcv centralno ogrevanje, izdal pa mi je, da si želijo tudi nov gasilski dom: »O novem domu res razmišljamo, vendar je to za zdaj še precej v oblakih. Dějstvo je, da bi novi dom z bolj racionalno postavitvijo prostoro v res potřebovali. V sedanjem nam zmanjkuje prostora, vse več imamo težav pri hranjenju opreme pa tudi druge tcžave so. Imamo že ugledanih nekaj primernih lokacij, vendar je za zdaj še prezgodaj, da bi govorili o tem bolj konkretno.« Nisva mogla tudi mimo nekalerih akcij, ki so pritegnile precej pozornosti javnosti. V zadnjem času so v občini izvedli več ga-silskih vaj, naj bolj odmevna pa je bila tis-ta, ki sojo predlani izvedli na območju novega centra Trzina oziroma v T-3. To je bila cna najvcčjih gasilskih vaj v zadnjem obdob ju v Sloveniji in po splošni oceni je bila zelo uspešna. Ko pridejo v stisk z ga-silci iz drugih društev, jim ti še vedno iz-rečejo kakšno pohvalo na račun tište vaje. Sicer pa so lani imeli kar nekaj manjših vaj. Še zlasti zanimiva je bila tista pred koncem leta, ko so »gasili« požar v Peri-teksu. Vaja je bila nenapovedana in po sistemu meďsebojnega obveščanja seje v rekordno kratkem času na prizorišče vaje pripeljalo več gasilcev, kot pa so pričako-vali. Vsi so namreč mislili, da gre za pravi požar in so šele v coni presenećeno ugo-lavljali, da gre za vajo. Zbralo se je več kot sto gasilcev, ki so bili v dvomih, ali naj alarmirajo tudi poklicno enoto. Vaja je pokazala, da se lahko rcs zelo hitro zberejo. Seveda pa je delo gasilcev lahko tudi bolj veselo, na primer pri raznih družabnih pri-reditvah, čeprav so tudi tam bolj zadolženi za organizaci jske dolžnosti kot pa za zabavo. Gasilci še zlasti dobro sodelujejo pri akcijah turističncga in kulturnega društva, pomagajo pa tudi drugim. »Saj drugače tudi ne more biti. Po ccli Sloveniji so gasilci zelo vrásčeni v življenje svojih krajev. I'o-nekod, to je veljalo tudi za nekdanji Trzin, je v gasilsko društvo vključen vsaj en moš-ki član družine. Gasilstvo je kar nekako vraščeno v slovensko kulturo.« Gasilci imajo svoj agregat, imajo žar, imajo avtomobilc za prevoze in ljudi, ki lahko kaj naredijo. Zato ni čudno, dajih pogosto prosijo za pomoč. »V lelu so kar tri obdob-ja, ko se vse zgrne nad naše glave. Se zlasti težavno je v času ob praznovanju občin-skega praznika. Takrat včasih res ne veš, kje se te drži glava in kako boš prenesel
vse skupaj.« Vendar gasilci, če morejo, radi priskočijo na pomoč. Za to so deležni poh-val, neredko pa tudi kritik. »V Trzinu je opravljanja kar veliko. Včasih se ti vse kar obrne, še zlasti, ker so najbolj glasni tišti, ki dajo najmanj od sebe. Nekateri so res nez-nansko pametni in polni kritike, da bi se pa sami česa lotili, to pa ne. Žal seje s tem tre-
ba sprijazniti, čeprav včasih res ni lahko.« Za konec sem Jožeta še povprašal, kaj si želi v novem lelu, pa mi je samo odvrnil: »Zdaj si me pa našel! Sploh še nisem imel časa o tem razmišljati, in niti ne vem, kaj bi dal na prvo mesto.«
Miro Štebe
. i Jlte	?
' 4 '	" 1 > 1
VESELO IN HRUPNO V NOVO LETO
Čeprav vremenska nápověd ni bila preveč ugodna, so se na Občini vseeno odločili, da tudi začetek leta 2004 obeležijo s silvestrovanjem na prostem in z ognjemetom. V priprave so se zelo zagnano vklj učili gasilci in predstav-niki Turističnega društva. Tudi tokrat je bilo skupno čakanje na prestop v novo leto na ploščadi za občin-sko stavbo, ognjemet pa so sprožili, kot je že običaj, s prostora pred osnovno šolo. Za zabavni program je pos-krbel ansambel Sicer, ki je že kar stari znanec Trzincev ob silvestrovanjih, v dvorani kulturnega doma pa je za žejne in premražene obis-kovalce urno skrbela Lili Jemec. Najbolj so šli v promet vroči čajčki in kuhano vino, čeprav je treba priznati, daje tistega večera kar vse gladko teklo po grlih. Kot je že običaj, je največ ljudi začelo prihajati na prireditveni prostor po 23. uri, kljub temu daje vesela glasba in tudi družba vabila na prizorišče že precej prej. Večina Trzincev seje pred obiskom prostora za občino očitno zabavala in gostila doma ali pri prija-teljih. Nebo nad Trzinom so parali bliski neštetih raket, čeprav je treba priznati, daje bilo letos nadležnega pokanja petard manj kot druga leta, so pa nekateri vsake toliko časa poskrbeli za prave, zelo močne detonacije. Člověk bi mislil, da kar rušilne eksplozije. Kako so to preživljali majhni otroci in hišni Ijubljenčki, tistih, ki so z veseljem prižigali vžigalne vrvice, ni skrbelo.
Za občinsko stavbo seje zbiralo vse več ljudi iz vseh koncev Trzina, nekaj paje bilo tudi gostov. Župan g. Peršak je v krajšem priložnostnem govoru vsem zaželel uspešno in zdravo novo leto, potem pa seje začelo odštevanje in nato objemanje, stiski rok, nešteto želja in pokanje zamaškov šampanjca. Rakete so osvetljevale nebo in če naj bi pokanje in rakete odganjale zle duhove, so si ti na začetku tega leta verjetno res zavlekli v najbolje oddaljene kotičke sveta. V Trzinu jim prav gotovo ne bi bilo všeč, bilo paje dosti veselja, nazdravljanja in silvestrskih poljubov. Nekateri so se neumorno vrteli ob zvokih ansambla, vsi pa smo nestrpno čakali začetek uradnega ognjemeta. Najavilo gaje več prav veličastnih zasebnih ognjemetov in kot kaže, so si tudi tokrat izdelovalci in trgovci pirotehnike meli roke. Treba paje priznati, daje bil letošnji občinski ognjemet, kljub
rahli oblačnosti, ki za take stvari ni primerna, zelo lep in bogat. Gasilci pa so po-vedali, da na koncu niso sprožili še ene baterije, saj je bilo prasketanja raket in pisanih lučk več kot dovolj. Ljudje so se po ognjemetu začeli počasi razhajati, najbolj vztrajni pa so ob glasbi in v prijetni družbi vztrajali do zgodnjih jutranjih ur novega leta.
M.Š.

Živahno življenje na ribniku
ol sem napovedala že v prejšnji številki, bodo tokrat pri-V»šle na vrsto bolj pernate živali. Kokoši ali ptice? Pravza-prav zelo blizu, le da te živali raje prebivajo na vodi. Verjetno ste že uganili, da bo beseda danes tekla o racah. Ime, na katerega se najhitreje pomisli, ko iščeš informacije o teh živalih v našem kraju, je gospod Blaž Premk. Domaje sicer na zgornjem Dobenu, njegova družina pa se ukvarja s kmečkim turizmom. Bržkone se je z njihovo domačo kulinarično ponudbo seznanil že prenekateri Trzinec, zato natančen opis, kje se domačija nahaja, najbrž ni po-treben. Prav tako verjetno marsikateri pohodnik ni prezrl številne živalske družine, ki si s Premkovimi deli dom in okolico. Če bi želeli na oko oceniti, koliko je vseh živali, bi imeli kar precej pro-blemov. Zato naj vam jih raje kar jaz predstavim. Največ pozornosti zagotovo pritegne šest prelepih pavov, ki ponosno razkazu-jejo svoje modro, zlato in zeleno perje. O teh prelepih živalih, ki ponoči rade spijo visoko na drevesih ali na strehi hiše, bi se vse-kakor splačalo napisati več, vendar naj to raje počaka na kakšno drugo številko Odseva. Tokrat so namreč na vrsti race. Vendar naj, preden se lotim njihovega opisa, naštejem še ostale živali. Poleg že omenjenih pavov je tu doma tudi trideset kokošk, tako imenovanih pegatk (manjše, bolj debele in predvsem glasne kokoši, ki se zaradi predirljivega glasu in temperamenta izvrstno znajdejo v vlogi čuvajev), štirje konji, dve kozi, v hiši pajim de-lajo družbo hišni zajec, vodne želve rdečevratke in zlate ribice. Ne smem pozabiti tudi na bernardinca in pa na neverjetno število mačk. Teh imajo namreč kar trideset. Ni kaj, res številčna družina. Čeprav to še zdaleč ni vse. Pravzaprav bi lahko rekla, da se naštevanje tu šele začne.
Preden pa začnem z glavnimi junaki tega članka, bi se preselila na drug prostor. Ne smemo pozabiti, da se tema te rubrike tiče živali v Trzinu, mi pa smo se sedaj nahajali v mengeški občini, ka-mornajljubši izletniški kraj Trzincev Dobeno pač spada. In zakaj sem začela pisati o živalih gospoda Blaža, če pa se zdaj že selim v Trzin? Odgovor na to ve marsikdo, ki seje kdaj koli sprehajal po poti, ki se vije ob vznožju Ongra in pelje od trzinske cerkve proti Jablam. Nekje na sredi poti je pod cesto mogoče opaziti pre-krasen ribnik, ki gaje zaradi svojih lepih in lenobnih račjih stano-valcev prav težko zgrešiti. Poleg tega pa je ribnik že sam po sebi lep, prvič zato, ker daleč naokoli ni nobenega drugega, vsaj ne tako gosto naseljenega, in nas, ko se nam odpre pogled nanj, ved-no preseneti, drugič pa zato, ker s svojim čarobnim videzom daje vtts, kot da bi šio za neki povsem drug kraj. In če je člověk, ki se sprehaja tod mimo malo zasanjan, mu bo srečanje z mirno zeleno vodo in krasnitni plavajočimi bitji na njej lahko pustilo prav prav-Ijićen vtis. Ribnik, o katerem govorim, je prav tako velika strast
in Ijubezen gospoda Blaža, ki je postal njegov Iastnik pred približno dvema letoma. Sicer je nastal kakih petintrideset let nazaj iz rečne struge. Race so bile tu že od vsega začetka, vendar samo ene vrste, in sicer domače race, navadne mlakarice. S prihodom gospoda Blaža pa so ribnik poselile tudi druge sorte. Danes je tam okoli trideset rac in dve labodji goski, šestnajst rac in gosi pa ima na še enem umetnem ribniku, na domu, ki je namenjen predvsem temu, da na njem pasejo poglede navdušeni obiskovalci. Kar na tem ribniku zbuja pozornost, so sorte, ki sicer prihajajo iz bolj eksotičnih krajev in pri nas nikakor niso pogoste. Tako je tu-kaj deset vrst rac. Moj pogled sta najprej pritegnili dve prelepi, malo večji črni raci, ki sta se na soncu zeleno lesketali. Bili sta od vseh najbolj krotki in se v nasprotju z ostalimi ništa bali moje bli-žine, ko sem se potikala okoli ribnika s fotoaparatom. Ta vrsta izhaja iz Japonské, pripadnice te sorte pa se imenujejo neme race, kar pa, mimogrede, ne pomeni, da ne dajejo glasu od sebe. Naslednja vrsta so tako imenovane mandarinke. Te race so res izred-ne lepotice. Perje je rjavo progasto in košatega videza.Vrsta pri-haja iz vzhodne Azije. Na tem ribniku jih domuje šest, dva para in dva samčka. To, po čemer jih hitro prepoznamo, pa je tudi ne-navadno oglašanje, povsem drugačno od običajnega »kuek«. Dve povsem beli raci, za kateri se mi je najprej zdelo, da sta goski, saj sta bili precej večji od ostalih, se imenujeta pekinški raci. Ta vrsta je najbolj poznana kulinaričnim navdušencem, saj te race veliko gojijo predvsem za prehrano. Hitro namreč pridobijo na teži, in navadno tehtajo okoli pet kil. Podobne, vendar z razliko od pe-kinške race precej manjše, so nemške pritlikave račke, tudi povsem bele barve. Ljudcm najbolj znane pa so navadne mlakarice, imenovane tudi velike divje race. Sorta, iz katere smo vzgojili
domačo raco. Imajo zeleno glavo in zgornji del vratu, kije z belo črto ločen od kostanjevo rjavega oprsja. V repu imajo belo pero. Samičké so manjše in manj pisane, pretežno svetio rjave, s temno rjavimi lisami. O videzu smaragdne race, vrste, ki jo na ribniku zastopa en par, govori že samo ime. Njeno perje je na prvi pogled črno. Ko pa ga obsijejo sončni žarki, kakor drag kamen spremeni svojo barvo in postane smaragdno zeleno obarvano. Ta vrstaje pri nas že kar precej razširjena. Karolinke se od ostalih ločijo po daljši čeladasto oblikovani čopki, ki se zaključi z dvema nazaj obrnjenima peresoma. Najbolj tihe, mirne in pridne so race, ki pripadajo vrsti, imenovani kolbanke. Taki sta tukaj dve. Najbolj očitna lastnost, po kateri seju spoznaje žametno rjavo obarvana glava. Naslednja vrsta, ki ima svojega predstavnika na omenje-nem ribniku Je rdečekrilna raca. Na prvi pogled se zdi, dajo ime ne opiše prav dobro. Njena najbolj očitna lastnost, ki jo loči od ostalih vrst, pa se pokaže šele, ko razpre krila. Takrat peruti kot v škrlat odete zažarijo v močni rdeči barvi. Najbolj redka sorta tu paje tako imenovani zvonec. Te race so črno- bele barve, živijo pa v severnih morjih in se zato prehranjujejo pretežno z ribami. Ravno zaradi tega načina prehranjevanja jih pri nas bolj malo go-jijo. Tukaj teh problemov ni, saj v ribniku živi tudi veliko postrvi, krapov in klenov. Predvsem krape se da hitro zapaziti, saj so veliki tudi preko pol metra. Krápi so za gojenje, v primerjavi z drugimi vrstami, dokaj nezahtevni, hitro se udomačijo in na splošno združujejo mnogo lastnosti, ki si jih želijo ribogojci. Zato veliko-krat veljajo za skoraj pravo domačo žival. Tudi na tem ribniku sence, ki se vijejo pod gladino, pričajo o tem, daje precej živahno tudi pod vodo. Poleg mladih ribakov, ki so velikokrat hrana omenjene rdečekrilne race, se račja družina hrani še s svežo sola-to, tremi vrstami žita, ki ga imajo v napajalnikih, ter suhim kruhom, na jedilniku pa se največkrat znajde tudi, za race na prvi pogled nenavadna hrana - mačji briketi. Ti so primerni predvsem zato, ker vsebujejo ribje meso in plavajo na vodni gladini. Sicer so račke zelo dobri plavalci tudi pod vodo. Na tak način včasih iščejo hrano ali pa se kar tako, za zabavo, rade potapljajo. Hrane jim tu res nikoli ne manjka, zato velikokrat pridejo na obisk tudi divje race, ki vedo, da se da tu vedno dobro najesti. To je tudi razlog, da se domače race nikoli ne pridružijo svojim divjim vrst-nicam in raje ostanejo doma, kjer se vedno najde kaj za pod kljun. Race se tudi sicer hitro klimatizirajo, zato ostajajo na enem kraju, čeprav so po naravi selivke.
Razlog, daje Blaž vzel v svojo skrb tako številčno družino, se skriva v neizmerni ljubezni, ki jo goji do teh živali. Pravzaprav še nisem srečala člověka, ki bi s takim veseljem skrbel za tako veliko živali in ob tem nikoli potožil, kako veliko časa mu vzamejo. K ribniku se zapelje prav vsak dan in delo z racami mu pomeni veliko veselje. One mu to zvesto vračajo in so sedaj postale že tako domače, da se oglasijo, že ko zaslišijo njegov avto. Sicer pa po njegovih besedah gojenje rac ne prinaša nikakršnega zaslužka, čeprav se vsako leto zvali veliko mladih rackov. Nekaj se jih pro-
da, druge pa si izmenjajo med sabo z ostalimi rejci (med njimi najbolj izstopa gospod Brane Ložar iz Domžal, ki ima v svoji lasti kar šeststo živali, od tega sto dvajset različnih vrst). Včasih jih kupi tudi v tujini, na sejmih, kjer cene za par nihajo od 10 000 do 70 000 tolarjev za bolj redke primerke. V prihodnosti ima lastnik z ribnikom še velike náčrte. Rad bi ga uredil, namesto mulja, zaradi katerega je voda motna, bi nasul večje kamne (t.i. mačje glave), ga poglobil, uredil okolico in zasadil močvirne rastline. Tudi račjo družino ima v prihodnosti namen povečati, saj bo potem, ko bo ribnik urejen, dokupil še deset novih vrst, med njimi tudi gage, to so race potapljavke, ter labode, povečalo pa se bo tudi število rib, saj bo ribnik obogaten s kar petimi različnimi vrstami krapov. Torej bo na tem koncu v prihodnosti še bolj pestro.
Besedilo in fotografije: Jana Urbas
Če mlinar ne govori o moki, govori o vrečah.
Ruski
Cistilno-vzdrževalni servis
- generalna CiScenja po adaptadjah -strojno globinsko (ličenje talnih oblog, oblazinjenega pohlitva, notranjosti vozil....
Senčita
•lamelne lamt, notranje in lunanje ialuzije. plise In rolo zavese.tende in niarkize....
Montiramo termoreílektivne in protivlomne folije -tungard -glasigard • SDI distribution
Slikopleskarscvo
-baryanje stanovaní, íasad, oken. vrtnih ograj,...
clean tt beat
	
	m RTV
	¥ SERVIS
GORíNC s.p., Liparjeva	16, 1234 Mengeš, GSM: 041 644 - 121
Popravila:	- TV sprejemnikov;
	- PC monitorjev
i	- audio naprav.
	
Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike	
Mirjam Štih
Maroko in Mavretanija
Maroko:
Kol blish zjasnega
Celo leto sem čisto potiho, v sebi, gojila željo o nekem malce več-jem potovanju, ki naj bi trajalo najmanj mesec dni in bi me pones-|o nekam daleč, tja preko evropskih meja. No, ne morem ravno tr-diti, da sem ta veliki projekt pretirano skrivala pred zunanjim svetom, kajti kar nekaj ljudi bi lahko potrdilo, da sem o svojih načrtih neprestano glasno trobila okrog in okrog. Vendar vam lahko odkri-to povem, daje šio pri vsem skupaj resnično bolj za želje kot pa za resen plan. Kajti v smeri uresničenja tega potovanja nisem storila nič, s prstom nisem mignila (no, z izjemo takrat, ko sem doma, objeta v dolgočasen vsakdanjik, z vso strastjo vrtěla globus in z zaprtimi očmi in s stegnjenim kazalcem skušala ugotoviti, kam mi je še usojeno iti na tem širnem svetu), samo sanjala sem in čakala. Čakala in čakala, misleč, bo že prišlo samo od sebe, ko bo čas. In je res prišlo.
Avgust je mineval. Z bratom sva ravno igrala badminton na dvo-rišču pred hišo, koje nenadoma zazvonil moj telefon. Bilje Rajfl, šefe, s katerim sem se lansko leto potepala po Turčiji in Iranu. »Zdravo, Mirjam, kolikor vem, si ti letos govorila o nekem potovanju. No, poslušaj, moj prijatelj Metod ima prav tako kot jaz po-tovalni kombi in vsake toliko časa zbere eno manjšo skupino ljudi in že drvijo nekam v neznano! V glavnem, tip gre v oktobru za en mesec v Maroko in še v Mavretanijo in ima eno mesto prosto.... Tukaj imaš njegov telefon...« In sem se navdušila. Taka koza pa spet nisem, da bi metala v koš na pladnju prinešene ponudbe. Še tišti trenutek sem poklicala Metoda in mu povedala, da sem zra-ven. On pa je rekel, da kličem ravno ob pravem času, kajti s po-tovalno grupo se dobi natanko čez eno uro v Ljubljani. Da uredijo vse okoli vizumov, je še rekel, in da naj zato ne pozabim s seboj prinesti potnega lista. In to je bilo to. Odločila sem se v pičlih petih minutah, pobasala potni list, na hitro omenila mami, da bom v bližnji příhodnosti odpotovala, ter odhitela na sestanek.
Odhod
Sporočili so mi, da bo odhod 18.10.03, ob nedoločeni uri, pred Intersparom na Viču. Ba! In že seje name zgrnila cela gora problemov, od tistih manjših pa do malo večjih. Kako se ne ve točno, kdaj? A je to sploh resno? Ura je vendar pomembna, če «lini možni voznik, v osebi moje mami, namerava natanko tišti dan že ob zgodnejši jutranji uri kidniti na neko kostanjevo veselico. In kako se sploh pride do Viča? In Kje je tam sploh Spar? Doma nam ni bilo nejasno... Nakarseje mami spomnila, da je edtna světla zvezda v tej situaciji sestrična ^'uša, ker ona pa že ve! • wblem transporta mene osebno in moje Prtljage smo torej řešili, kombija, s katerim -2.1 bi naša ekipa osmih ljudi odrinila Afri-"" naproti, pa tudi ni bilo težko najti na tis-ogromnem parkirišču, kjer smo se ■ L Kd°. lepo vas prosim, bi namreč j™ Ogleda! velik predelan vojaški «ornjak, za sprednjim steklom okrášen s F etičnim cvetjem, katerega v arabském ^ ^nijo, če ne že obožujejo?
Skozi Evropo Afriki naproti
Preden smo se prebili do afriškega kontinenta, je kar trajalo. Kombi ni létalo, in ne more preskočiti področij, ki takrat niso ravno v interesu. Ampak saj ravno to je tisto pravo! Popotništvo, klateštvo, iskanje avantur, spanje v šotorih v naravi, na divjih mestih, dolga vožnja in vmesna ustavljanja, raziskovanje... Nenehno biti na poti, nenehno nekje drugje, spoznavati razlike med državami, med kulturami, med Ijudmi... Ampak kljub vsej lepoti, ki seva iz naštetega, moram priznati, da sem takrat Evropo kar malo přezírala. Po pravici povedano, šla mije na živce! Želela sem si Afrike...
Pot nas je torej ponesla iz Slovenije, preko Italije, Francije in Španije do drugega kontinenta. Skozi Italijo in Francijo smo drveli brez nepotrebnih postankov. Ustavili smo se le za opravljanje t.i. nujnih bioloških potreb, za kakšno kavo in pa seveda za spanje. Zadnje je bilo še posebej razburljivo početje. Metod (naš šef, voznik in kuhar v eni osebi) je namreč celo pot slovel po tem, daje vedno našel izbrano mesto za prenočevanje. Prvo noč, v naši sosednji državi, je bil to neki vinograd. Tam smo si v velikem mrazu, pa tudi iz neba je nekaj malega kapljalo, postavili šotore. Jaz naj bi to noč spala skupaj s Tatjano v njenem šo-toru. Toda pri postavljanju le tega je prišlo do katastrofe. Ona ga namreč še nikoli ni postavljala, bil pa je neki poseben šotor, tako da smo se (še posebej moški) vsi mučili okoli njega. In če bi še tako podrobno opisovala oblike, ki so pri postavljanju nastajale, ne bi imeli prave predstave. Ampak kdor ne vrže puške v koru-zo, mu enkrat vendarle uspe. No, vsaj za silo. To pa za tisto noč še ni bilo vse. Na danje prišla tudi resnica o kvaliteti moje ta-borniške opreme, ki sem si jo pred odhodom na hitro izposodila od različnih vetrov. Prvič, namesto armafleksov sem imela veliko modro napihljivo blazino, ki je v svoji končni obliki podobna jogiju. Seveda nisem imela tlačilke, tako da sem jo morala napi-hniti sama. Pihala sem, pihala, pihala, vrtelo se mije v glavi,..., pihala, počivala, pa spet pihala.. .in na koncu napihala. Blazino sem nato stlačila v šotor, še sama smuknila vanj in zlezla, ojoj, v svojo Čisto tanko in prav nič toplo spalno vrečo. O tem, kako me je zeblo, pa raje ne bi pisala. Naj samo omenim, da sem zaspala šele proti jutru. Zbudila sem se na skoraj čisto prazni blazini (no.
Predelan vojaški kamion s katerim smo potovali. Vellkokrat smo se vozili kar na strehi In uživali v pokrajini.
Čez Gibraltar v Maroko
Trajekt (Cievta - Algesiras) nas je v slabi tričetrt ure pripeljal na af-riško stran! O hvala, hvala! Kajti kaj je lahko dolgočasnejšega od dolgotrajne vožnje na trajektu? No ja, saj bi se našlo...., ampak vseeno. Skratka zelo hitro smo přispěli na drugo stran in s tem do ma-roške meje. Cariniki so nas zelo prijazno sprejeli, kar ni čudno ob Dušini in Anini posebni taktiki omehčevanja uradnih oseb, ki seje izkazala za koristno tudi kasneje na poti. No, pa tudi brez tega bi z
pa saj meje brat opozoril, daje čisto možno, da blazina pušča), s premrlimi udi in si zabičala, daje bila to moja prva in zadnja noč na tem potovanju v šotoru! Od sedaj naprej bom raje koristila edino ležišče znotraj kombija - leseno desko, pritrjeno na steno. Za tolažbo smo na tistem posestvu nabrali (beri: narabutali) celo skledo kakijev in kivijev in krenili novim pripetljajem naproti. Čez Francijo smo jo mahnili hitro (naj omenim, da nam je tudi ta dežela nudila obilo vitaminov v obliki limon in pomaranč), Spa-nija pa seje vlekla kot čreva. Neprestano smo se morali ustavljati. V naši popotniški ekipi smo imeli namreč dve punci, Dušo in Ano, ki sta bili naravnost zaljubljeni v vse, kar je bilo povezanega z Apeninskim polotokom: v pokrajino, v města, v jezik in seveda v moške predstavnike tega področja, v »latino loverje« ali kako se jim že reče. Tako smo se ustavili v Barceloni, Vallenciji, v Malagi; še posebej je omembe vredna predvsem Vallencija. V tem mestu ima Duša svojega dragega, kajti že kar nekajkrat seje potikala po Španiji, pri tem pa člověk seveda naleti tudi na kakšno romanco. In seveda smo ji vsi privoščili, da gaje po dolgem času zopet obis-kala. No, iz zornega kota potovanja pa mi to ni niti najmanj godilo, želela sem si Afrike. Kot primer moje nestrpnosti lahko na tem mestu vrinem svoje razmišljanje zadnji dan v Evropi, ki sem si ga zabeležila v popotniški dnevnik: »Že peti dan na poti in še vedno v tej Evropi. Čisto sem že nestrpna in bi rada čimprej stopila na af-riška tla, v drugo kulturo. Po drugi strani pa si govorim, kako sem zadrta in mislim le na cilj. Kaj pa tisto mimo katerega pot beži? Kaj tisto ni vredno mojih pogledov? Sem res postala tako vzvišena nad nekaterimi stvarmi? Ne vem več, kaj je prav in kaj ni.«
lahkoto zvozili, ker avtomobila, kot je bil naš, člověk pač ne vidi vsak dan. Povrhu paje bil, vsaj tako me-nim, blazno priliznjenega značaja, saj je nadvse godil ne samo uradnim osebam, ampak tudi ostalim smrtnikom. Če se vrnem k carini, so nas cariniki povpra-šali tudi o tem, ali imamo kaj alkohola. Maroko je namreč muslimanska država in muslimani ne pijejo alkohola, ga ne prodajajo (razen v kakšni boljši res-tavraciji, kjer pa so cene tudi primerno navite), pa tudi čez mejo gaje prepovedano nositi. Pa smo bili zelo vljudni in smo delno priznali, da en whisky pa res imamo. Cariniku so se usta potegnila v nasmeh in je rekel: »A samo enega ali kaj?« Če pa bi možak iz-vedel za našo kar precejšnjo zalogo alkoholnih pijač, se verjetno ne bi prav nič hahljal, ampak bi nam dal eno močno brco v rit! Čeprav je potrebno priznati, da je bila takrat naša zaloga že dokaj okrnjena. Temu je seveda krivo mrzlo in deževno vreme, ki smo ga bili deležni na poti skozi Evropo. In kdo bi v takih raz-meram lahko zameril ubogim premraženim popot-nikom kakšen požirek vina ali kakšno šilce žganja, pa naj bo to orehov'c, limon'ce, borovničke, češnjice ali pa kar čist šnops. Prva postojanka v tej deželi je bila obcestna gostilnica, kjer smo si privoščili pravi maroški zeleni čaj z meto. Tam smo sedeli, počasi srkali napitek in opazovali muslimanski svet, v katerega smo vstopili in ki seje začel počasi razkrivati pred našimi očmi. Pokrajina seje spremenila in nas v gostoljubju obdala s prečudo-vitimi griči, ki od daleč izgledajo kot slikarjeva paleta, po ulicah je videti vozove, ki jih vlečejo drobni konjički ali oslički, živ-ljenjski ritem seje upočasnil, Ijudje nam mahajo. Moški so oblečeni v oblačila, podobna meniškim kutam, ženske so ogrnjene v pisana klasično muslimanska blaga. Le nekaj nas moti - svinjarija. Vsepovsod same smeti. Vendar me to ni kaj pretirano skrbe-lo, saj je zanemarjenost okolice na robnih področjih (okoli meja) kratko malo značilnost vseh »tretjerazrednih držav«. Je pa to zelo motilo in nadvse razočaralo sopotnika Petra. Možakar namreč prihaja, saj tako nam je pravil, iz idilične vasice Ambrus na Do-Ienjskem, kjer imajo okolico urejeno kot se šika in kjer, tega ni-kakor ne smem izpustiti, po gričkih nad vasjo v vinogradih uspe-va samorodnica, nadvse cenjena med vaščani. In če upoštevamo ravnokar našteta dějstva, ga člověk lahko začne že kar razumeti Skratka Peter, imenovan tudi Žive, je bil zgrožen do konca, in se je zaklel, da v Afriko nikoli več! No, naj namignem, daje tekom
potovanja kar krepko spremenil mnenje inje celo vzljubil t.i. črno celino.
Če sedaj na kratko preidcm k uradnim dejstvom, lahko povem, da se sevemi predei Afrike, v katerem smo se nahajali, uradno imenuje Kraljevina Maroko in šteje okoli 29 milijonov ljudi, izmed katerih je 55% Arabcev, 44% Berberov in 07% tujcev. Od tega je kar 98% Muslimanov. Uradni jezik je arabski, ki so mu přidáni različ-ni berberski dialekti, kot tudi francoščina. Drugače paje ta dežela geografsko izredno razgibana, saj vsebuje tako visoko Atlaško gorovje, kot tudi ravnice, nižine in seveda morje.
Fes in nekaj besed o maroških tržnicah
Po ogledu nekaj manjših mest in vasic smo krenili v Fes, in sicer v stari del mesta, imenovan medina, ln še preden smo sploh uspeli priti do starega jedra, že se nam je ob kombiju priključil zelo nad-ležen Arabec na motorju. Razlog paje bil ta, da sije člověk, po njegovi vztrajnosti in tečnobi sodeč, zares iz dna njegovega prera-čunljivega srca želel postati naš osebni vodič po mestu. Toda šef Metod, ki ga v muslimanskih delih sveta zaradi svojega porašče-nega videza imenujejo kar Ali Babaje bil prav tako trmast, in ni popusti! njegovim muham. Ne, bomo že sami zmoglije bilo njegovo geslo! Kasneje, ko smo že parkirali naše prevozno sredstvo in se malce razgledali naokoli, pa smo ugotovili, da morda res ne bi bilo neumno v službo vzeti kakega zagnanega vodnika. Kajti medino mesta Fes sestavljajo ozke in zelo dolge uličice, ki skupaj tvorijo neke vrste labirint. Vzdušje paje tako, kot da bi se znašel nekaj stoletij v času nazaj. Povsod je okrasje, recimo keramične ploščice, poslikane s čudovitimi arabskimi ornamenti, mojstrsko izrezljana lesena vrata stanovanjskih hiš, ljudje v pisanih oblačilih z zanimivimi obrazi - slednje velja še posebej za stare ljudi. Najbolj od vsega pa meje pritegnila živilska tržnica, pa to ne samo v tem mestu, ampak na splošno. Tržnica kot mistični prostor, kjer je še čutiti tisto pristno življenje, kjer vlada neki red trgovanja in hkrati splošni kaos, prostor srečanj, mešanja ljudi, paleta barv in vonjav. Prostor, kjer lahko člověk poklepeta, preden kupi sadje, zelenjavo, olive, pisane začimbe ali sladké, oj, presladke slaščice za omilitev grenkobe življenja. Prostor, kjer je čutiti pretakanje energije. Pravo nasprotje takšnim tržnicam paje bil sejem (dogajal seje zunaj mesta, na podeželju), kjer so domačini v glavnem pro-dajali in kupovali domače živali. Potěkal je na ogromnem prostoru, ki mu zaradi velike gneče ni bilo moč določiti obsega. Ljudje so bili dobesedno stisnjeni drug ob drugega in ob bok različnim živalim. Nekdo je prodajal konja in kupcem kazal njegove močne zobe, nekdo ovce, drugi koze, kokoši, zvezane za noge, spet nekdo
Prtrarbžlvalskega sejma.
kamele... Kupci so med množico ljudi za seboj vlekli uboge prestrašene živali Jih basali na kamione, na vozove... Vladal je cei direndaj, vpitje, topotanje, tacanje, drgnjenje ljudi drug ob drugega... Toda dolgčas nam ni bilo.
Marakeš in splošna nakupovalna mrzlica
Marakeš je za razliko od Fesa veliko bolj turistično mesto, prava turistična meka. Razlikujeta pa se tudi, kar se tiče arhitekturne zgradbe mesta, še posebej starega jedra. Za razliko od Fesa za Marakeš niso značilne ozke, v labirint spletene uličice, temveč trg velikih razsežnosti, katerega obdaja tržnica in neznanski kompleks trgovinic. Ponaša se z neverjetno pisanostjo in vrve-žem, kar velja še posebej za trg, na katerem se kar tre različnih zabavljačev, muzikantov, napovedovalk usode, možakov z zo-prnimi opicami ter sluzastimi kačami in še mnogo drugih, ki v vsej svoji podjetnosti tekajo za mimoidočimi turisti, jih cukajo za rokave in vsiljujejo svoje ponudbe. Turisti se morajo, po njihovi logiki, po vsej nujnosti slikati s kakšno izmed eksotičnih živali, si pustiti na roko s kano naslikati vzorce, da o nujnosti vedeževanja sploh ne govorim. Ja, še posebej stara vedeževalka, podobna čarovnici Je člověka s svojim prodornim kričanjem res znala prepričati, da brez tega pač ne gre. ln mi je prerokovala.... Vsebina naj ostane skrivnost.
Moram reči, daje tako mene kot tudi moje sopotnike celotno dogajanje tako močno pritegnilo, da smo se tudi mi odločili izvesti ulično zabavljaško točko. Zakaj ne bi tudi mi kaj malega zaslužili in se ob tem še neznansko zabavali? Pa še reakcija gledalcev nasje zanimala. En, dva, tri in že smo zavzeii središčno točko dogajanja. Peter seje postavil na glavo in stegnil noge nekam tja proti oblakom, tri punce pa smo okoli njega v krogu začele po-plesavati in pri tem močno migati z boki, kar naj bi predstavljalo orientalski ples. Eden izmed fantov paje v rokah držal klobuk, namenjen kakšnemu skromnému prispevku. No, s prispevki ni bilo nič, smo bili pa zato deležni največjega števila gledalcev, ki so se kar tri i okoli nas in so pokali od smeha. Na nas paje vse skupaj delovalo katarzično.
Se bolj zabavno od pouličnih vragolij je bilo nakupovanje, ki predstavlja že kar obred. Saj poleg tega, da trgovec kupcu nekaj proda, vsebuje tudi klepet, pogajanje za ceno oz. barantanje, pitje čaja... Gre za cei proces, ki zahteva kar nekaj časa pa tudi živcev. Vse skupaj pa poteka nekako tako: Turist oz. turistka, v mojem primeru torej turistka, z nekaj denarja v žepu pohaja med trgovinicami, ki stojijo tesno druga ob drugi. V mislih ima sicer nakup določene stvari, kijih potřebuje ali jih namerava podariti
_sorodnikom in prijateljem, toda prav go-
IjL^HMESh tovo ne toliko, kolikor jih na koncu res MĚÉ^^^ĚKi nakupi. Trgovci so res umetniki svojega JM pokliča, kupca mimogrede prepričajo o nujnosti stvari, kije v resnici niti slučaj-Tpj^ no ne potřebuje. Taktika paje sledeča.
Najprej te z besedami, da je gledanje za-stonj povabi v svojo poslovno enoto. Češ, ti samo glej, nič ti ni treba kupiti. Nato ti ponudi sedež, po možnosti čaj in te začne spraševati, od kod si, kako in s kom si přišel sem, kako ti je tukaj všeč, kakšni se ti zdijo ljudje...To, da nimaš časa na pretek Jih prav nič ne zanima, važno je, da ga imajo oni zadosti. Potem jih začne zanimati, če ti je slučajno, ampak res slučajno, všeč kakšen predmet, ki ga posedujejo. In potem se prične. Trgovec ti začne ponujati zelo prijazno ceno, samo zate. In ker se ti zdi kljub všemu še vedno predrago, ceno znižaš. Trgovcu se zdi prenizka, zato ponudi novo ceno, niž-
jo od njegove predhodne. In zopel si na vrsti ti, ki še vedno trdiš, daje cena previsoka, kajti ne prihajaš iz Amerike, ampak iz neke revnejše države, in si po vrhu vsega še študent! Pa se trgovec malo zmehča, a samo zaradi tega, ker si zelo lepa ter prijazna punca in je Slovenija res bolj revna dežela, toda še vedno ne pristane na tvojo ceno. Potem te vpraša za tvojo zadnjo ponudbo...in proces se nadaljuje. Pri tem pa nikoli ne veš, kdaj si dobro kupčeval in kdaj te je prodajalec mojstrsko prinesel naokoli.
Pokrajina in klatenje naokoli
Poleg Fesa in Marakesha smo si ogledali tudi druga maroška města, nekatera na poti v Mavretanijo, druga nazaj grede. Vendar sedaj ne mislim na dolgo in široko razpredati o tem. Lahko samo povem, daje večina teh mest zelo lepo urejenih, tako glede čistoće, kot tudi glede arhitekturne skladnosti. Še posebej novejša mesta so znana po svoji skladnosti ulic in zgradb. Gradijo jih namreč po usta-ljenem vzorců, ki naj bi bil najprimernejši in najenostavnejši za življenje, in sicer tako, da sredi mesta, ki ga tvori z zidom ograjen prostor, postavijo mošejo, okoli katere se razprostira glavni trg, ulice pa so lepo pravokotno razporejene glede na središče. Nikakor pa se novodobna mesta ne morejo meriti z medinami starih mest. Te imajo namreč dušo, neko posebno privlačnost. Zanimivo in še kako lepo pa zna biti tudi maroško podeželje. To je še posebej moćno občutiti takrat, ko se več ur skupaj voziš po prašnih cestah in ti glavna zabava postane gledanje skozi avtomobilsko okno. Takrat se ti zdi, kot da bi imel pred seboj odprto ogromno, pisano slikanico, porisano z naravnost fantastičnimi ilustracijami. Kajti pokrajina te dežele je res slikovita. In tako raznolika. Najprej gri-čevnata, nato ravninska s kakšnim gričem za popestritev, zelena, kasneje vedno bolj suha, le tu pa tam kak borovec, sprva rjavkasta, čez nekaj časa rdeča in polna bodičastih kaktusov. A vse to počasi izginja. Prihajamo na področje peska. Zahodna Sahara in prehajan-je iz polpuščave v puščavo. Pesek, pesek, sipine, najprej redke, neizrazite, nato vedno bolj pogoste in navdušujoče. Bolj prodira-mo proti jugu, manj je področje obljudeno. Le tu pa tam smo na-leteli na vrsto zanemarjenih stavb ob cesti, kjer je bilo mogoče videti kakšno trgovinico ali lokalček, drugače pa smo, še posebej, ker smo se veliko vozili ob morju, tu pa tam naleteli na prebiva-lišča ribičev, pri katerih smo kupovali ribe, naš vsakdanjik na jedilniku.
Ribiči
Če dobro premislim, smo se razen s trgovci še največ srečavali z ribiči. Kajti kot sem že omenila, smo predvsem zaradi zavzetosti našega Ali Babe neprestano posegali po morski hrani. Pa naj je šio za ribe vseh vrst, za školjke, lignje ali pa kar za hobotnice. Tako da sem bila celo jaz, ki sem pred potovanjem izmed morskih sade-žev jedla le ribe, postala že skoraj ljubitelj tudi ostalih morskih dobrot. No, nekaterim paje na koncu potovanja ob omembi rib postalo že kar slabo. Skratka, skoraj nikoli nismo namenoma načr-tovali obiska pri ribičih, ampak nas je pot k njim zanesla čisto spontano. Peljali smo se ob obali in če je kdo zagledal ribiče ali pa samo njihove naselbine, je to glasno sporočil šefu Metodu, ki je takoj zavil s ceste. Ponavadi je šio za bolj odročna področja, od-daljena od mest in vasi, kjer so imeli moški, ki so se ukvarjali z ribolovom, postavljen vsak svoj bivak. Vedno jih je nekaj živelo skupaj, na istem teritoriju. Vse, kar so premogli, je bilo nekaj po-manjkljive opreme za lovljenje rib in vsak svoj skromni šotorček, narejen iz vseh mogočih materialov. Člověk si komaj lahko predstavlja življenje v takšni skrpani luknji, še posebej ob mrzlem, vetrovnem ali deževnem vremenu. Toda oni so zadovoljni, vsaj tako so nam govorili. Večina jih tam živi več let, nekateri celo življenje. Vse, kar počnejo, je to, da lovijo ribe. Drugega jim ni treba. Le vsake toliko časa pride nekdo iz mesta, od njih kupi ribe ali jim v zameno za le-te pripelje osnovna živila za preživetje, kot je npr. kruh.
Doživetje posebne vrste paje bilo, ko smo nekega dne iz ceste zagledali ogromno ribiško naselje, sestavljeno iz velikega števila kolib. Kamorkoli si pogleda!, povsod same bajte, zbite predvsem iz ploče-vine, ki pa so bile kombinirane še z marsikaterim drugim materialom, kar so pač našli. Toda nikjer žive duše, le maj hni mučki so se nam z žalostním i glasovi ovijali okoli nog. Kar naenkrat pa sta se izza vogala pokazala dva moška, sigurno ribiča, ki sta nas popeljala do obale, kjer je stala koliba, ki seje močno razlikovala od ostalih. V njej je bilo življenje, po- ' zitivna energija. Pa tudi vizualno je bila nekaj posebnega, in to j ne samo v primerjavi z zanemarjenimi ribiškimi kolibami, am- ■ pak od kolib oz. hiš nasploh. Stala je na vzpetini tik ob morju in sezidanaje bila iz kamenja. Ne skupaj zbita, ampak sezidana! Pa to še ni bilo vse. V kamenje imela vgrajene zelene steklenice z *" razbitim dnom. Bila je edinstvena umetnina. Tako da sem takoj -pomislila, daje člověk, ki živi v njej, nekaj posebnega, da mora biti umetnik, boem. Kmalu smo ga spoznali. Bilje majhne rasti, t suh, s srednje dolgimi sivimi lasmi in dobrodušnega, igrivega nasmeha. Takoj nas je povabil k sebi na čaj. Njegovo stanovanj- 1 ce ni bilo veliko. Vse, kar je premoglo, je bil skromen predpros- S tor ter dva majhna prostora. Sezuli smo si obuvala, kot je pri Muslimanih navada, ter vstopili v prostor, ki je poleg spalnega ; služil tudi za dnevni prostor. Na tleh je bila razgrnjena preproga, . ob zidu skromno ležišče, v kotu na tleh kuhalnik ter lonec s hrano in nad vrati polička, kjer je imel zloženih nekaj pločevink j| s hrano. Toda tudi tukaj je bilo takoj opaziti pečate njegovih kreativnih rok. Stene so bile poslikane z oljnimi barvami, poleg pa so visele fotografije in slike, izrezane iz časopisov. Nekoč je -bil slikar. Posedli smo in skuhal nam je čaj. Nato nam je ponudil ; ribji brodet, ki mu je ostal od prejšnjega večera (bilje namreč ramadan, zato on ni jedel) ter slaščice. Bil je zelo prijazen in ne- -přestáno seje smehljal. Povedal je, da v tej vasi živi 28 moških, ï ki lovijo ribe, in nobena ženska. Tišti, ki so poročeni, namreč odhajajo domov. On pa daje tukaj ribič že dvajset let, prej paje živel v Esoviri. Tam so se v 60. letih shajali hipiji. Star je šestin-petdeset let. Lepega obraza in velikih oči. Svoja leta je bil goto-vo lepotec. Na prvi pogled se mu je vidělo, daje bil hipi in da po srcu to še vedno ostaja. Na roki je imel tetovirano srce. Pravi boem, ki meje čisto prevzel. Ko smo odhajali, mu je Metod hotel nekaj malega plačati za njegovo gostoljubje, toda možak se je dobro zavedal svojega osebnega dostojanstva, ki mu je veliko pomenilo, in ni hotel vzeti ponujenega. Rekel je, da denar vzame samo pod enim pogojem, da nam v zameno nalovi rib. Přivolili 1 smo in že je smuknil v potapljaško obleko, vzel napihnjeno gumo od tovornjaka z zakrpanim dnom, si nataknil plavuti in odšel na lov. Lovil je kake pol ure, jaz pa sem se med tem krat- , kočasila z nabiranjem školjk. Nalovil je veliko rib in med njimi | tudi škampe. Obraz mu je sijal od zadovoljstva. Toda takoj za-tem je prišla nesreča. Přišel je neki moški, po vsej verjetnosti nekakšen inšpektor, ki je našega ribiča na vso moč nahrulil, češ |
L
da kaj se gre, ko pa vendar ni sezona za lovljenje rakov! Zmetati jih je moral nazaj. Mi, no vsaj jaz, pa smo se počutili naravnost grozno, da smo krivi za neljubi dogodek. Ko smo odhajali proti našemu prevoznemu sredstvu, smo malce premlevali in sklenili, da si možakar prav gotovo zasluži liter vina. Kajti že prej je spraševal, če ga kaj imamo, pa smo zaradi naše okrnjene zaloge molčali. Med ženskami sem bila jaz edina za to akcijo, no, pa tudi na sploh sem najbolj med nami vsemi navijala, da se hipiju dodeli vince. In tako sta mu nazadnje sopotnika Žive in Primož odnesla zasluženo. Menda je bil tako vesel, da so mu iz tistih veliki oči skorajda pritekle solze.
Ramadan
Naj omenim še dějstvo, da smo se po Maroku in tudi kasneje po Mavretaniji potikali ravno v času ramadana, zaradi česar smo bili kar nekajkrat prikrajšani za gostoljubnost domačinov, saj nas tako niso vabili k sebi na pokušino njihovih kulinaričnih specialitet. Pa tudi mi se nismo smeli ravno nastavljati s hrano, pijačo ter cigareti kar tako ljudem pod nos, ampak smo bili velikokrat prisiljeni po-iskati kakšne skrivne kotičke, kjer smo potem obědovali. Če smo se nahajali v muslimanskih deželah, moramo torej spoštovati njihove običaje. Ramadan je namreč čas duhovnosti, posta, očišče-
vanja, solidarnosti in oproščanja in traja enkrat na leto po en mesec. Za Muslimane je to najveličastnejši izmed vseh mesecev, saj se takrat spominjajo povratka Muslimanov v Meko, kar seje zgodilo osmo leto po Hidžri. V tem času ljudje še posebej veliko molijo ter berejo koran, najbolj opazen paje post, ki traja od sončnega vzhoda do sončnega zahoda. Prepovedano je jesti, piti, kaditi in spolno občevati. Povedati je treba, da post ni obvezen za otroke, duševno bolne, nosečnice, popotnike in ženske, ki imajo menstruacijo. Za zadnje tri velja, da lahko post odložijo na kasneje.
Mi smo ramadan najbolj občutili proti večeru, koje sonce začelo zahajati in so si ljudje kot mravlje hitro lotevali priprave večerje. Takrat jih ni zanimalo prav nič drugega kot samo hrana. Za primer lahko povem, da smo se nekega večera ravno ob času, koje sonce zašlo, pripeljali na bencinsko črpalko in hoteli natankati olje. Toda tamkajšnji delavci niso imeli niti trenutka časa za nas, so ravno jedli. Tudi na drugi črpalki ni bilo drugače, trgovina pa je bila prav tako zaprta, saj so si trgovci pridno polnili svoje želodčke. No, večjih težav pa tudi nismo imeli.
O Maroku bi vam zagotovo lahko povedala še marsikaj, toda naše potovanje seje nadaljevalo in nas gnalo naprej proti jugu, v Mavretanijo. O tem, kaj smo doživeli tam, pa boste izvedeli nasiednjič.
SEUAK NA TAPETI
' -i...	-.»t . ■■■-._■,- . ... ... ■—j-.ML,.......— • .smti.*:-.' __. -
O pisanju našega urednika fotografije Jožeta Seljaka sem vedno slišal zelo deljena mnenja. Večkrat mije kdo rekel, zakaj pustim, da piše za župana tako žaljive in nepreverjene neumnosti, drugi pa so prikimavali in trepljali Jožeta po ramenih, češ daje še edini, ki si upa kaj reči in opozoriti na nepravilnosti v naši občini. Po iziđu zadnje lanske številke pa seje utrgal kar pravi plaz kritik. Se zlasti s strani predstavnikov občinskega vodstva sem bil deležen diskretnih pa tudi kar odprtih in oštrih opozoril, da sem odgovorni urednik Odseva in da odgovarjam tudi za Seljakovo žaljivo pisanje in daje skrajni čas, da se Jože ukvarja Ie še s fotografijo, pisanje pa naj prepusti drugim. Ob tem moram posebej zapisati, da se nad Jožetovimi »bodicami« ni osebno pritoževal župan. Po več takšnih opozorilih sem še enkrat prebral, kaj je pisal Jože v zadnji številki, nato pa sem se posvetoval s posamez-mmi člani uredništva. Moram reči, da smo o Jožetovem pisanju na uredniških sestankih že velikokrat razpravljali in tudi sam sem muže večkrat dejal, da župan ne more biti za vse kriv, da naj po-
tudl na druge krivce za nepravilnosti in sploh, da naj bolj Prevela posamezne izjave. Moram reči, daje Jože trmast možak ""Je vedno odgovarjal, daje zanj pravilno izobešanje zastav Mienjsko resna stvar in daje župan kot najvišji voljeni organ v > občini posredno, pogosto pa tudi neposredno, odgovoren za "«Pravilnosti v občini.
^aneki način sem mu moral prikimati, čeprav sam povsem mir-- spim, četudi vem, daje občinska ali pa tudi državna zastava
po nerodnosti narobe obešena. Življenja, vsaj na tem področ-tem! w Jem Iak° resno in zunanJim prikazom domoljubja, pa •ttrado mU drugemu' ne verjamem na prvo besedo. Kar se tiče na v-iT na.P0 rangu najv'šjega funkcionarja, pa smo temu priče nik se Cm ,0raku Kadarkoli na primer zjutraj pogledam Dncv-ďuhovit I najPreJ ustav'j° na karikaturi Franca Jurija, ki se na nred h duhovit naiin> upravičeno ali neupravičeno, šali >ri\ za « drŽ3Ve' Ja pa Saj ub°8' Drnovšek res ne more biti vse neumnosti v naši ljubi očetnjavi! Tudi v Mladini in
drugih časopisih so najvišji funkcionarji stalno na tapeti. Saj poznate tisto: »Strele udarjajo le v najvišje vrhove!« To je pravzaprav združeno z oblastjo, njena senčna plat, in dobri politiki se morajo enostavno sprijazniti s tem, da so javne osebe in zato pod drobnogledom javnosti. Pričakovati morajo, če so krivi ali ne, da se bo nezadovoljstvo tistih, ki svoj bes nad svojimi neuspehi v vsakdanjem življenju pač nekje »izlijejo«, naj bo to v gostilniških ali drugih »strokovnih« debatah, zlival po njih. Vem, da so v Trzinu ljudje, ki podobno kot Jože za prav vse tegobe trzinskega življenja krivijo župana in se niti ne potrudijo, da bi kaj bolje raziskali, zakaj stvari stojijo tako, kot stojijo, in ne tako, kot si želijo oni. Še najbolj kritični so tisti, ki dajo zelo malo od sebe. Tisti, ki praktično nikoli ne poskusijo stvari vzeti v svoje roke. »Ja, zakaj bi pa mi to počeli? Mi imamo svoje delo! Za to so z našim denarjem plačani drugi!« To drži, ampak ko se pri uresničevanju nalog začneš spopadati s paragrafi, takšno in drugačno birokracijo, stališči tega, stališči drugega, z zamudami iz-vajalcev in ne vem s kakšnimi ovirami še, potem se stvari začno kazati drugače. Tisti, ki so kaj takega že skusili, šele lahko razu-memo, kako hitro pride do zamud, zapletov in težav. Saj bi vsak želel, da bi tisto, za kar se dogovorimo, hitro in učinkovito izpe-Ijali, da ne bi bilo napak in da bi vedno izbrali najboljšo možnost. Ampak ljudje, saj nismo bogovi! Le ti ne delajo napak in verjetno stoodstotno uspešno, učinkovito in sploh hitreje, kot si lahko zamislimo.
Precej imam štika z župani sosednjih občin. Lahko rečem, da so večinoma kar v redu ljudje. Ima pa vsak svoj stil delovanja in razmišljanja. Prepričan sem, da smo Trzinci z našim lahko kar zadovoljni. Tisti, ki ga kritizirajo za šankom, ob kavici ali kar na cesti, verjetno ne vedo, kolikokrat g. Peršak dela popoldne, zvečer, in da kljub temu, da ni profesionalni župan, naredi za občino dostikrat precej več kot nekateri drugi župani. Ponekod imajo župani okrog sebe precej več profesionalnih sodelavcev, ki vodijo cele oddelke zaposlenih. Ti župane samo seznanijo s tem, kar so naredili, župan pa le bdi nad njihovim delom, podpisuje različne do-
kumente, v javnosti predstavlja občino, a zelo veliko delà, ki ga pa naš župan opravi sam, naredijo njegovi podrejeni. Saj je res, večje občine imajo več problemov, več ljudi, vendar je tam vse precej bolj neoscbno, uradno, inje nekatere poteze lažje vleči. V Trzinu paje to drugače, saj se skoraj vsi med seboj poznamo. Prav zaradi tega so očitki, da naš župan premalo naredi za občino, brez osnove. Ima pa svoj stil delà in ta prav vsem verjetno ni všeč, prav tako paje tudi vrstni red razreševanja posameznih problemov po okusih različnih ljudi prav gotovo različen. V ožjem krogu pri jateljev in znancev se že da hitro dogovoriti, kaj je naj-pomembnejše, če pa se ta krog razpravljavcev razširi, pa se hitro zgodi, da vsi na to ne gledajo enako.
Ampak da se vrnemo k Jožetovemu pisanju. Množični mediji, kantor sodi tudi Odsev, bi morali biti že po definiciji opozicija oblasti. Javnost morajo seznanjati s tem, kaj počne oblast, jo opo-zarjati na napake in pravzaprav igrati čuvaja javnih interesov. To je bilo v povojni Jugoslaviji sicer nekoliko popačeno in tudi zdaj, ko beremo časopise, poslušamo radio ali gledamo televizijo, lahko vidimo, daje ta odnos zamegljen. Žal je imenovanje urednikov in financiranje posameznih medijev še vedno preveč v rokah politike. Tudi za Odsev sem že velikokrat slišal, da smo županovo trobilo. Lahko se razdrem, pa mi nekateri ne bodo verjeli, da ni tako.
Zameje Odsev predvsem ogledalo trzinske družbe, ogledalo, v katerem naj bi odsevalo življenje našega kraja, razmišljanja naših ljudi. Slika v ogledalu pa ni vedno vsem všeč. Ljudje smo pač ta-ki, da imamo o sebi rajši nekoliko boljšo podobo, kot je v resnici. Najraje vidimo, da nas drugi hvalijo, trepljajo po ramenih in se nam dobrikajo. Sicer nas je večina uradno proti prilizovanju, ampak vsak rad sliši pohvalo. Seveda v življenju ni vse idealno in vredno pohvale. Če je kaj narobe, je treba na to tudi opozoriti. Naloga časopisov je, da iščejo napake, razkrinkavajo nepravilnosti in odslikavajo tudi manj prijetnc podobe sodobnega življenja. Jože ima odprte oči, veliko se giblje med ljudmi in tudi sokrajani ga večkrat opozarjajo na nepravilnosti in pomanjkljivosti. Še predenje v redakcijo Odseva přišel on, smo se, kot je običaj v novinarskih kolektivih, pogovarjali o napakah in drugih neprijet-nih zadevah v občini, na katere bi morali opozoriti. Kot urednik sem večkrat predlagal tistemu, ki je bil zadolžen za fotografijo, daje poslikal moteče stvari in smo to potem tudi objavili. To se dogaja tudi v večini podobnih časopisov, kot je naš. Zdaj, ko imamo Jožeta, pa ta največkrat sam išče takšne spodrsljaje, bodice in nepravilnosti. K svojim fotografijam sam tudi piše komentarje, ki so nemalokrat cinični, dlakoccpski in do neke mere ironični. Ima pač svoj stil. Včasih je bilo njegovo pisanje zelo blizu žaljivosti. Večkrat sem tehtal, ali je že preko meje šc sprejemljivega. Mc-nim, da čez mejo ni šel nikoli, včasih pa sem tudi sam kaj omilil ali izpustil, vem pa, daje bilo njegovo kritiziranje nemalokrat pravzaprav tisto, kar si mislijo tudi številni ljudje v Trzinu. Nekako je odseval občutenja navadnih, žal o nekaterih stvareh ne povsem celovito obveščenih prebivalcev Trzina. Pokazal je nemalo napak in resničnih nepravilnosti, zraven paje zbadal. Njegov način zbadanja seje v zadnjem času popravil,je bolj hu-moren, včasih se pošali tudi na svoj račun. Vem pa, da potrpljenje (istih, ki so tarča njegovega posmeha, ni neskončno. Vrč, ki dolgo hodi po vodo, se razbije. Prepričan pa scm, da sije večina bralcev Odseva o Jožetovem pisanju že ustvarila svoje mnenje. Vem, da se zdaj iz njegove skrbi za zastave marsikdo že norčuje in se jim zdi zabavno, daje med nami člověk, ki ob praznikih in raznih pri-reditvah redno preverja zastave, ali so prav obrnjene, in da za napake potem krivi župana, za katerega je prav vsem Ijudem jasno, da mu ni treba razobešati zastav in da napake niso njegova krivda.
O tem sem se pogovarjal z županom. Spet seje izkazalo, daje prekanjen politik in se zaveda, da bo, dokler bo župan, tarča takih in drugačnih kritik. Dejal mije, da ga pravzaprav nič ne moti, če Ijudje kažejo na različite pomanjkljivosti in napake. Meni pa, da
takšno pisanje ne sme biti žaljivo, če pa piše član našega uredništva, pa bi moralo biti kritiziranje tudi bolj preverjeno. Pravi, da bi Jože, preden kaj pokritizira, na Občini lahko preveril, kako je s kakšno stvarjo, to pa bi moral narediti tudi jaz, preden kaj objavimo. Predvsem pa meni, da Jožetovega Hyde parka ne bi smeli objavljati čisto v ospredju našega časopisa, med resnimi temami, saj bi bralci vse lahko vzeli za čisto zlato. S temi županovimi sta-lišči se strinjam. Poslej bomo Jožetovc bodice in kritike objavljali bolj ob koncu Odseva. Hyde park ne bo več samo Jožetov. Dobro bi bilo, če bi vanj pisali svoje kritične poglede tudi drugi občani, seveda pa bi morali biti vsi članki, ki bodo tam objavljeni, pod-pisani.
Ime Hyde park smo si izposodili pri Londončanih, saj v Hyde parku lahko govori vsakdo o čemerkoli, če so ga drugi pripravljeni poslušati. Lahko kritizirajo celo kraljico. To je nekakšen ventil nezadovoljstva, inje lahko tudi korišten. V vodstvu Občine lahko vidijo, da volivci nadzirajo njihovo delo in napake, ki se dogajajo v občini, hkrati paje za vodilne lahko tudi dobra povratna informacija o razmišljanjih in doživljanju trzinske realnosti med običajnimi ljudini.
Z županom in drugimi občinskimi veljaki pa se ne strinjam, da Jožetovega pisanja ne bi smeli honorirati. Čeprav ne gre za naro-čene članke, imajo ti članki svojo funkcijo - ne le blatenje, će temu rečemo tako. Jože se vseeno trudi, da bi po svoje prispeval k lepše urejenemu okolju in življenju v Trzinu. Za svoje pisanje, pa čeprav je za koga mogoče neprimerno, seje moral potruditi, moral je slikati in ker je hkrati član uredništva, trdim, da bi mu morali tudi to pisanje plačevati. Če zapiše v nebo vpijoče netočnosti, paje na Občini vseeno nekaj pišočih ljudi, ki bi mu lahko odgovorili in tako tudi drugim Trzincem pojasnili, kako stvari stojijo.
Urednik Odseva
Miro Štebe
Brucevanje v Domžalah
ŠPORTNO, ZANIMIVO, ZABAVNO!
Tokratno Brucevanje v Domžalah je přivábilo množico študen-lov in tudi dijakov željnih zabave, ki so le-to tudi dočakali. Štu-denlska kluba Domžale in Kainnik, organizatorja enajstega Brucevanja, sta ponovno pripravila pester program, ki je pnne-sel za vsakogar nekaj. Tako veliko število obiskovalcev je pre-senetilo tudi organizatorje, saj zaradi tega niso mogli izvesti ene izmed načrtovanih igric, so bile pa druge zato toliko bolj zabavne.
Ogrevanje z DJ Magicom je popestrila tudi polna dvorana ba-lonov, ki so jih mladi uporabljali za uvod, nekateri kot žogo, : drugi kot sredstvo za pokanje... Koje balonov zmanjkalo, pa so klubovci že pripravljali nadaljevanje. Simpatična voditelja Riki jn Ruško, ki ju sicer lahko poslušate vsak ponedeljek v oddaji Šodr na Radiu Hit. ki sta ta večer po-vezovala program, sta imela za študenle pripravljene zabavne igrice, najprej pa sta napovedala govor predsednice domžalske-ga študentskega kluba Tine Moćnik, ki je vsem zbranim zaželela veliko zabave in užitka. Še nekaj glasbe z DJ Magicom in sledili so trenutki, ki so nekatere šokirali, većino pa razveselili Prišli so namreč Klubovci, pripravljeni na zabavo z brezplač-nimi slammerji, za njimi pa - trobentači! Po nastopu lokalne skupine Skat - predskupine velikega finala večera, paje sledil krst brucev. Strogi rabelj, je imel tudi to leto těžko delo, saj je bilo brucev kar nekaj, a njegovo delo je bilo na koncu vendarle uspešno - bruci so z velikim veseljem za njim ponavljali Studentski zakonik... Če se ga bodo držali, je pa lo že druga pesem
In za konec še veliki finale - nastop rock skupine Big Foot Mama. In zabava je trajala dolgo v noć ... Následuji dan pa na predavanja?
HYBE PAUK	hyde park m
Glavni in odgovorni urednik Odseva, prosil bi te, čc Jožetov Hyde park preimenuješ v Trzinski Hyde park, da bi Trzinci imeli tudi več volje napisati kakšno pikro ali dobro o županu, Trzinu, župniku ali pa tudi o svetnikih ... Tako pa se mi zdi: vsi mi ustno delijo velika priznanja, na občinski upravi pa raz-pravljajo o mojih honorarjih. Kako jih ukiniti, namreč. Pa še nečesa se bojim! Da bodo ti naši dacarji ugotovili, da imam sredi Londona veliko parcelo Hyde park in mi bodo poslali mastno položnico za dávek. Saj veste, dacarji so nenasilni in že otrokom pošiljajo premoženjska stanja v vrtec, od poslancev naše vrle države pa ne morejo dobiti - če se malo pošalim - niti številke čevljev, ki jih nosijo. Naši poslanci ne spoštujejo zakonov o premoženjskcm stanju. Naj živi Trzinski Hyde park!
Jože Seljak
• IV. Kazenske določbe, 19. člen, 1. alineja 3/2000: Z denarno kaznijo najmanj 100.000,00 SIT se kaznujc za prekršek pravna oseba ali posameznik v zvezi, ki uporablja grb ali zastavo v nasprotju s tem odlokom). i Preddverje družbencga doma paje s tamkajšnjima zastavama : kazalo drugačno podobo. Ker so to resne stvari, bom z nekaj humorja napisal o vrstnem
redu. Ko si na Občini prvega delijo plačo, dobijo: 500.000, 400.000, 300.000 tolarjev. Ali ne bi jokali, če bi te številke postavili narobe, saj bi dobili: 000.005, 000.004 in 000.003 tolarje. Kdo pravi, da ni pomemben vrstni red, pa naj gre za zastave ali pa za tolarje!
PS.: Dobil sem ponudbo za šefa protokola v EU, a ne bom sprejel, saj imam še tu v Trzinu preveč děla z zastavami.
Jože Seljak
KANAL	hyde park ^
Bilo je v času novoletne evforije. Ko sem šel nekega dne proti večeru med trzinsko banko in Merkatorjem domov, sem skoraj padel. Naslednji dan sem si to mesto ogledal pri belem dncvu. Kanal in velika luknja! Idealno mesto za dosego enomesečne odsotnosti z delà. Ko sem si tisto praznino ogledoval, mije eden od mimoidočih Trzincev povedal, da ta past tam obstaja že nekaj mesecev. Spet sem po stari navadi iskal krivca za to, pa sem pomisli!: »No, Mengeška 9 ni, ker je predaleč od kanala. Že vem! Mostiščarji! Ti naj bi bili nekoč naseljeni v Mlakah. Voda je odtekla, svet pa se pogreza in nam vsem povzroća probleme.«
Jože Seljak
SIGNALIZACIJA 1 hyde park
Dve številki nazaj sem pisal in s fotografijami tudi dokumentira! v Mlakah delno neuporabno novo označitev ulic z usmer-jevalnimi tablami. Če sem takrat napisal, da so zelo neuporab-ne, sedaj lahko napišem, da so celo žaljive. Žaljive za pisatelje, učitelje in tudi borce. Tabla z oznako Ulica Kamniškega ba-taljona, napisana kot kaže pričujoča fotografija, meša tudi naše otroke, ki se dopoldan v šoli učijo tako, ko pa gredo iz šole domov, pa vidijo, da se piše drugače. Po mojem bi borci Kamniškega batal jona izprašili hlače tudi tistemu, ki je postavil to tablo, saj so se oni borili za Slovenijo in tudi slovenščino. Kdo je kriv?
Seveda, Adam Bohorič, ki je napisal prvo slovensko slovnico
mmim,	hydepark||
ZASTAVA
Kar je res, je res! In to sc zdaj, koje demokracija, lahko tudi napiše. Ob tem tudi ni strahu, da bi te zaprli. Občinski ljudje, od najvišjega do najnižjega, so nam pripravili res enkratno otvoritev Družbenega doma Ivana Hribarja. Narezek v smeri urinega kazalca, kozarci za belo vino, kozarci za rdeče vino prave oblike. Temperatura belega vina okrog 12 stopinj C, za rdečega sobna temperatura. Res vse po zakonu kulinarike in če napišem: na zelo visokem državnem nivoju. Če je zastava občine Trzin izobešena skupaj z zastavo R Slovenije, veljajo za način izobešanja določbe zakona, ki ureja podobo in uporabo grba in zastave RS. Če je zastava R Slovenije izobešena poleg kakšne druge zastave, mora biti, gledano od spredaj, vselej na levi strani ... (Občinski odlok št.: ... Zakon o zastavi
in mi neumni davkoplačevalci, ki plačujemo taka slaba delà aii izdelke.
Jože Seljak
P.S. urednika: V izogib slabi volji davkoplačevalcev naj pove-mo, da naša občina postavitve in izdelave teh usmerjevalnih tabel ne plačuje. Za reklamne table z oznakami trzinskih pod-jetij skrbi podjetjc, ki je za to od Občine pridobilo koncesijo in za to plačuje, usmcrjevalne table z imeni ulic pa je to podjetje postavilo, sicer v dogovoru z Občino, zastonj.
im INWMIGiV hyíe park {!}
Združeni narodi so leto 2003 razglasili za leto invalidov in Trzin je to res lepo obeležil. Dva meseca pred koncem leta so pred občino narisali parkirno mesto za invalide, sklicali so ob-močno okroglo mizo o invalidih, nekatere oštre robove pločni-kov so spremenili v klančine ... Da bi tudi na oko naredili še lepši vtis, so pred prazniki prav na sredino parkirnega prostora, določenega za invalide, postavili še novoletno jelko. Res lepo! Invalidi so verjetno ganjeni. Jelka stoji lepo pokončno še danes (15. januarja leta 2004) sredi njihovega parkirišča. Res lepa skrb in odnos do teh državljanov Slovenije! Nerodno je le, da od 15. decembra tam ne morejo parkirati.
Jože Seljak
OBVESTILO
Zdravnica dr. Rižnar Bregar, s koncesijo v Mengšu, obveščam paciente, da ambulanta ordinira po naslednjem urniku:
Pon.	od 13.00	- 19.00
Tor.	od 9.00 -	14.00
Sred.	od 13.00	- 19.00
Čet.	od 9.00 -	14.00
Pet.	od 9.00-	13.00
Sporočamo, da opravljamo tudi preglede kandidatov za voznike A in B kategorije
dr. Marta Rižnar-Bregar Specialistka splošne medicine
TEČAJ VARNEGA DELA Z MOTORNO ŽAGO V OBČINI TRZIN
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je 8. in 9. decembra 2003 v so-delovanju s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo iz Postojne ter ob-činama Mengeš in Trzin za lastnike gozdov organiziral dvodnevni tečaj varnega delà z motorno žago. Udeležilo se gaje šestnajst gozdnih posestnikov, od tega polovica z območja občine Trzin. Večji del kritja stroškov tečaja je zagotovil ZGS iz proračuna RS. Občina Trzin je pokazala dober posluh za svoje občane, ki so last-niki gozdov, tako daje sofinancirala tečaj v visini 35% vseh stroškov svojih občanov, kar je pomenilo pokritje njihovih stroškov koti zacije in malice v celoti.
Prvi dan tečaja je bil bolj teoretične narave. Po uvodnem pozdravu so se udeležcnci v prostorih lovskega doma Mcngcš seznanili z motorno žago, njenimi scstavnimi deli ter njenim pravilnim delovan-jem in vzdrževanjem. Govorili so tudi o predpisanih standardih, naj novejših motornih žagah 1er uporabi naravi prijaznih razgradljivih ekoloških olj v gozdu ipd. Inštruktorji so jih opozorili na možne za gate v zvezi s pravilnim dclovanjem motorne žage, tcčajniki pa so na podlagi lastnih izkušenj inštruktorju zastavljali konkretna vpra-šanja. V naslednjem sklopu so se seznanili z osnovami varnega podiranja drevja. Po malici je sledilo čišćenje motornih žag, brušen je verige in nastavitcv teka mototja. Vsak udeleženec je pod budnim očesom inštruktorja pridobljeno znanje preizkusil na lastni motorni žagi. Nato je predavatelj predstavi! sredstva in opremo za varno delo z motorno žago, sledila je zaključna razprava. Naslednjega dne smo se vsi skupaj dobili v kompleksu državnega gozda med Jablami in ccsto na Dobeno. Po skupnem uvodnem delu so se tečajniki opremili z orodjem in opremo, se razdelili v tri po številu enake skupine in skupaj z inštruktorji odšli na vnaprej skrb-no pripravljena sečišča. Vsak od udeležcncev je lahko z lastno motorno žago požagal označeno drevo, ga oklestil ter za sabo naredil tak gozdni red, kakor ga zahtevajo predpisi. Ves čas delà je ob njem stal izurjen inštruktor, ga opozarjal na morebitne napake in mu po potrebi svetoval, kako pravilno in predvsem varno opraviti delo. Ostali udeleženci tečaja so medtem gledali in ocenjevali delo tistega, ki je bil v skupini trenutno na vrsti.
Ko smo po končanem dvodnevnem tečaju in malici Pr' Jakov Met skušali strniti vtise, smo si bili edini, daje tečaj za lastnike gozdov, ki sami delajo v gozdu, zelo korišten, čc ne že kar nujen, Udeleženci so dobili tudi potrdilo o opravljenem tečaju, ki bo v příhodnosti, ko bomo del Evropske zveze, postal nujen dokument tistih, ki bodo hoteli opravljati delo v gozdu. Na koncu, ko smo si voščili na svi-denje, so udeleženci tečaja izrazili zanimanje za traktorski tečaj, ki ga bomo predvidoma organizirali v letu 2004.
Gozdarji ZGS KE Domžale
KNJIŽNICA DOMŽALE
OBVEŠČA VSE LJUBITELJE KNJIG, ki ne morejo priti sami v knjižnico,
da nas lahko pokličejo in jih bomo oskrbeli z gradivom, ki ga želijo prebrati.
Bolne in ostarele bomo z veseljem obiskali ter jim přinesli želeno gradivo.
Podrobnejše informacije dobite na telefonu 7241 204 (Sonja Perne).
gensko spremenjeni organizmi (gso)
Razlika med klasičnim žlahtnjenjem in genskim inženirstvom
Gojenje rastlin in živali z izboljšanimi lastnostmi je bila želja kmetovalcev od nekdaj, pa naj je šio za povećanje rodnosti, odpornosl proti boleznim ali za kaj iretjega Kmetje so s tem namenom skrbno izbirali semena ter se ukvarjali s knžanjem sorodnih vrst.
Bistven ptemik pri spreminjanju vrst seje zgodil z razvojem genske znanosti Oenska tehnologija namreč omogoča přenos genov med organizmi popolnoma različnih vrst. Tako lahko na primer gene živali ali bakterij vnašamo v rastline in obratno Pri tradicionalnem žlahtnenju to ni možno - ne moiemo na primer križati krapa s krompirjem ali bakterije s koruzo. Člověkovo poseganje v gen-ski zapis živih organizmov pa je precej nenatančno Gene lahko v organizem vnesemo na dva različna načina, a pri nobenem ne moremo predvideti, na ka-lero mesto v genomu se bo vrinil novi gen. Vnos je popolnoma naključen in zaradi tega ni mogoče predvideti vseh posledic take spremembe dednega zapisa. saj je delovanje gena odvisno tudi od tega, kje v genomu se nahaja
r,fn - enola v de dm m zapisu, ki je nosilec posamezne laslnosti organizma Çrfnom - celotna veriga dednega zapisa, sestavliena iz velikeea Slevila genov
Gensko spremenjeni organizmi na trgu
Podjetja, ki se ukvarjajo z genskim inženirstvom so najprej začela z genskim spreminjanjem najpogostejših komercialnih poljščin: koruze, soje, oljne repice, bombaža, krompirja, paradižnika, itd. V večini primerov so v rastline vnašali gene za dvoje laslnosti: odpornost na herbicide in odpornost na žuželke. Pri odpomosti naprvi herbicide nova rastlina postane ncobčutljiva na izbrani herbicid. pri odpomosti drugi na žuželke pa zaradi na novo vnešenega gena rastlina sama začne proizvajati toksin, ki je strupen za žuželke.
V ZDA je uporaba gensko spremenjenih organizmov, predvsem soje in koruze, že precej razširjena, v Evropi pa je do takšne hrane prisoten precejšen odpor, predvsem s strani potrošnikov.
Glede na to. da v Slovenia še
sistematičnega spremliania prisotnosU
GSO je povsem mogoče. da smo nenamreno uvozili gensko spremenieno se-mensko in konzunmo koruzo iz ZDA in Argentine.. V teh dveh državah GSO ^offio v velikem obsegu. nirnaío pa vzpostavllenega sistema ločevania GSO od konvencionalnih pndelkov. Leta 2002 je Slovenua iz ZDA uvozila 345 Ion ko-
nce (od lega 2341
; Argentine pa smo istega leta uvozili

06 Ion konzumně koruze Odpornost proti škodljivcem in boleznim
N'a prvi pogled je odpornost na škodljivcc, herbicide in bolezni zelo privlačna obljuba, vendar ne upošteva morebitnih škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi ter tako ne daje celovitc in korektne informacije o rezultatih uporabe OSO Poleg tega je odpornost GSO na škodljivce lahko le kratkoročna, saj žu-/olke ob stalni prisotnosti toksinov v rastlini lahko hitreje razvijejo odpornost kot pri škropljenju Hkrati s škodljivimi žuželkami tovrstni GSO lahko vplivajo tudi na koristne žuželke, posredno pa 5e na druge živali - na primer na ptice. \elika neznanka so tudi morebitni vplivi na organizme, ki živijo v prsti in so pomembni za rast in razvoj rastlin.
LKcnadi se že po jeu,h lelih voienta oline repice, odporné na herbicide raz--.'.'M Proizvajg/rev. soočaio s voiavom lako imenovane večkratne odpornosti !OJilbiçide Gre rq pojav pri kalerem so se zaradi prenosa cvetneea prahu v . I) mifflat naknpirili razhćni geni, ki zapisu/eto odpornosl na različne so zdai takšne rastline odporné na več herbicidov hkrati
GSO na uP°rabo kemikalij in na hektarski donos •JSovomiki GSO zatrjujejo. da bo gojenje novih vrst omogočilo manjšo upo->- o kemikalij m povečalo donose, vendar analiza podatkov ministrstva za raeujstvo v ZDA (objavljeni maja 2001 ) kaže, da so v ZDA za gojenje gensko remenjene soje, odporné na herbicid Roundup Ready porabili od 3,6% do » več herbicidov kot pri konvencionalni pridelavi.
'uJiobljube o večjem donosu so vprašljivc, saj gensko spremenjeni pridelki '-\ h°Ta "e p,CSegaj0 listih- k'j'h prinažajo konvencionalne sorte. Donosi na ! kjer Pndel"jcjo GSO so redko višji od tistih, ki jih beležimo pri ' «cncionalmh pridelkih
!£<ao na biotsko raznovrstnost
-tih iv>mgCni 'Z GS0 se v naravnem okolju prenašajo na sorodne vrste, U Juhi 0""8 pa ni moi kontrolirati ali omejiti. Ko so GSO enkrat v oko-■'■< Zi ?2mno?-UJCJ0' mutirajo, itd Pri GSO se potcncialna tveganja za ■ - -U rastline do rastline razlikujejo. Odvisna so od tega, za kakšno spre-
membno genoma grc. kakšne divje sorodnike ali plevele ima GS rastlina na posameznem območju in kako bo njena uporaba vplivala na ptice, koristne žuželke in mikroorganizme.
Tveganja za nastanek alergij
Alergijske reakcije lahko pričakujemo v primerih, ko GSO zaradi novega gena tvori nov protein, ki je odpornější na temperaturo in prebavne sokove v človekovem telesu.
Pred odobritvijo GSO strokovnjaki sicer ocenijo, ali bo novi protein pri Iju-deh povzročil alergije, vendar so testi pomanjkljivi, ker temeljijo na primer-javi novega proteina z do sedaj znanimi povzročitclji alergij, ne morejo pa ugotoviti, ali v rastlini nastaja nova snov za katero še ne vemo, da povzroča alergije. Dodatna težava pri odkrivanju alergij je. da se reakcije včasih poka-žejo Sele po daljšem času. Podatkov, ki bi potrdili ali ovrgli potcncialna tveganja razvoja alergij nimamo, ker sistematičnih raziskav na tem področju ni
Razvoj odpomosti na antibiotike
Večina GSO, ki so prisotni na svetovnem tržišču, vsebuje označevalne gene, odporné na antibiotike. V kolikor se GSO uporablja za prehrano ljudi ali živali, obstaja možnost, da se gen odpomosti na antibiotik v prebavnem traktu prenese na bakterije. Tovrstna možnost je sicer majhna, obsežno gojenje GSO pa utegne občutno pospešiti že sedaj problematično vprašanje odpornosti bakterij. Zato so v EU od leta 2004 zakonsko prepovedali uporabo genov za odpornost na antibiotike v organizmih, ki bodo namenjeni prehrani ljudi
Položaj kmetov, ki pridelujejo GSO
Proizvajalci nove organizme patentirajo, tako daje vsaka rastlina, ki vsebuje nove gene pod patentno zaščito, kmetje pa morajo pri nákupu semena plaćati še liccnćnino. Na ta način se povečuje odvisnost kmetovalcev od izbranega proizvajalca gensko spremenjenih semen, ki v nekaterih primerih hkrati proizvaja tudi ustrezne herbicide in insekticide
Problem GSO je ludi kontaminacija pridelkov na sosednjih poljih, saj v naravi prenosa cvetnega prahu ni možno nadzorovati Problem kontaminacije je še bolj izrazit zato, ker potrošniki GSO zavračajo, zato imajo gensko spreme-njene poljščine nižjo ceno. Poleg tega je treba označiti vse izdelke, v katerih je nad 1 % gensko spremenjenih sestavin Ekonomsko škodo lahko torej utrpijo tudi tišti kmetje, ki gensko spremenjenih organizmov ne želijo gojiti
Slovenska zakonodaja na področju GSO
Slovenski zakon o ravnanju z GSO povzema pravni red EU. Předpisuje, daje za gojitev GSO potrebno opraviti oceno tveganja in izdelati načrl za primer nepričakovanega širjenja v okolje ter pridobiti dovoljenje pristojnih organi-zacij. V postopek izdaje dovoljenjaje vključena tudi javnost
Z letom 2004 bo v Sloveniji treba označevati ludi tište izdelke, v katerih je več kot I % sestavin, ki so gensko spremenjene. Še bolj sitog režim označe-vanja in sledljivosti, pa se obeta po vstopu Slovenije v EU, ko bo treba označevati tudi tište izdelke, ki so le izdelani iz gensko spremenjenih organizmov. kljub temu, da gensko spremenjene sestavine v končnem izdelku ni več. Označevati bo treba tudi krmo, ki vsebuje gensko spremenjene organizme oziroma je bila iz njih izdelana.
Več informacij o GSO je na voljo na spletnih straneh Umanotcre, slovenske fundacije za irajnostni razvoj www.umanotera.org
V SPOMIN
28. januarja 2004 mineva leto dni, odkar nas je zapustil
Franc GRADIŠAR
občinski svetnik Občine Trzin v letih od 1999 do 2002
Dobrega prijatelja in predanega sodelavca se velikokrat spominjamo.
Občinski svet, župan in občinska uprava Občine Trzin
ODSEVNIK
Avtor: Simon Fink ]ugovic

VROČA STRAN
^řJ^j S(ê LB©	^ UtRZTOS] V
Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, k, pripravljajo kako zanimivo prireditev, da nas o tem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek, zato se s svojim, podatk. obraćajte nanjo (tel.st. 564 IS 73). PokliCile Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci!____
27.01. 17.00 D'ZMT
28.01. 18.00 D'ZMT 30.01. 19.00 KUD 30.01. Smučarsko društvo 31.01. MO PD Onger Trzin
31.01.	21.00 Študentská kluba
Domžale in Kamnik
06.02.	Občina Trzin in KUD 07.02. Smučarsko društvo in
Društvo prijateljev mladine
08.02. 15.00
14.02. Športno društvo 14.02. D'ZMT 17.02. 16.00 Žerjavčki
21.02. 21.02. 21.02.
24.02.
MO PD Onger Trzin Turistično društvo Društvo prijateljev mladine
Mladinski klub v sodelovanju s TD in drugimi društvi
NAPOVEDUJEMO:
28.02. 20.00
Predstavitev knjige Alberta Mrgoleta »Kam z mularijo«, ki je nastala med drugim tudi na izkušnjah delà s trzinsko mladino
Čajanka in pogovor na temo »Kako bomo izkoristili EU?« Občni zbor
Medobčinsko tekmovanje v VSL Sankanje z »starega« Ljubelja
K1ŠTA v Kulturnem domu Franca Kotarja v Trzinu. Gostje večera: NUDE, LINK in EG1DA.
Proslava ob kulturnem prazniku (ob 15.00 odprtje Krajevne knjižnice Tineta Orla!) Enodnevni izlet
Ogled gradu Jablje Turnir v malem nogometu
Otvoritev mladinskega kluba s predstavitvijo vseh dejavnosti Občni zbor Društva upokojencev Žerjavčki Trzin v Osnovni šoli Trzin Obisk pustovanja (Hrušica pri Ilirski Bistrici) - »škoromati« Pustni karneval v Trzinu Pustovanje v dvorani KUD
25.04.
15.05.
Župnija Trzin Župnija Trzin
Pustno kresovanje s kulturnim programom
Ta veseli dan ali Cefizclj se ženi (gostuje Društvo kulturnih dejavnosti Vagant Kranj Oder
mladih, Primskovo
Sv. birma
Prvo sv. obhájilo
Obvestila:
>	Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek (Nlov urnik srečanj planinskih skupin - vse dodatne informacije bodo objavlje- j ne na sptetni strani PD Onger Trzin):	__ .
•	Planinski krožek za učence I. triade (Planinska skupina BIBE) vsako sredo od 16.00 do 17.00 v OS Trzin (ucilmca ■ hkovm pouk). Info: Irena (031) 562 092.	,0 nn , r c -/
•	Srečanja učencev 2. triade (PS More krave) v društveni hišici vsak prvi in tretji pelek v mesecu od 16 00 do 18.00. Injo: Lmil
•	Srečanja učencev 3. triade (PS Vezalkice) vsak petek od 19.00 do 21.00 v društveni hišici. Info: Tomaž (031) 880 894.
■ Srečanja za dijake in študente vsak drugi četrtek v mesecu od 19.00 do 21.00 ure v društveni hišici. Info: Boštjan (040) 513 JJtt
>	DU Žerjavčki vabi vse. ki bi se jim radi pridružili v nj i hoveni društvu, vsak ponedeljek ob 16 uri v prostore stare osnovne šole.
>	Športno društvo Trzin	.	, . /-.ć Rekreacija nogomet - vsako soboto ob 16.30 v telovadnici OS, košarka - vsako nedeljo ob 15.30 v telovadnici OS Aerobika TNZ- vsak torek in četretek ob 19.00 uri v telovadnici OŠ Trzin (info. In prijave Andreja na tel 041 748 333) Rekreacija za ženske - vsako sredo ob 20.00 v telovadnici OS Trzin
Pooblaščeni prodajalec in serviser
~JJUNKERS
Skupina Bosch
načrtovanje montaža servis
vzdrževanje plinskih sistemov napeijava centrainega ogrevanja
Ol,i'varfamo ivploîv v vašem Jvmu!
» 080 10 06
brezplačna linija
G
Skupina Loren Line
PLINSKI CENTER, Verovškova 70, Ljubljana tel.: 01/565 86 30
HUBAT PETER s.p. HP COMMERCE d.0.0.
««MllM«
»žnost plačila na obroke
Dobeno 75,1234 Mengeš
Telefon : 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si
Pmm t o vm ih mb

AMuůmW
im M» me omm^rn

O'X^ETÙEVAL9{ICA TtRZltifj To dobni fi
■Biamiai 12, tel.: 162-11-03
Odprto: ponedetjetç - cetrtelç b.OO - 22.00 petei-'soèota: 6.00-24.00
■Xuduno: tople matice
jedi po naročitu
Vsat petcf{ živa giasba in odojelç
Nabíjen
flffTÔEIÏBRSTVO VIDMfiR
i^r^Jj&é Nudimo vse avtolicars jgr-" " " x. in avtokleporske sforh
"^^hÍqíovq 76, 1236 Trzin, Tel.: 01/564-20-27
CBAHWE
Čistilni servis
Depala vas d.o.o.
Depala vas 5, Domžale
Tel.: 01/ 72 41 657,041/ 695 339,01/ 72 42 489
Čistimo: • vse vrste oblačil, tudi perílo • vse vrste preprog • vs zaves (tudi lamelne zavese) • tapisone in tople pode ter marme, Pridemo na dom, po dogovoru lahko tudi ob vikendih In prazniku Cistilni servis imamo v Depali vasi tik ob cesti z velikim parkins Odprto imamo vsak dan od 7h do 19h. ob sobotali od 8h do 131
Cistilni :
Slaščičarna Oger
Nudimo vf^wliko iibiro poratnih in otrôf&W tort-po lojih kotologih. domoio polito, rooio iidelone domote piškote in ostole slasćite. Stalno no lologi: torto no DIABET1KE! VAŠA POSEBNA ŽEIJA: Vi přinesete sliko, mi po njej noredimo torto! Tel.: 564 20 50, odprto vsok don od 7. do 21. ure.