Leto VII, štev. 254
Ljubljana, četrtek 4. novembra 1926
Poštnina pavšalirana.
Cena 2 Din
asa Uhaja ob 4. «jnti»aj. ae
Stane mesečno Dm »5 —; u in& cemstvo Dm *o*— neobvezna
Oglasi po taritu.
Uredništvo i
LJubljana, Knaficva ulica ttev. gyl Telefon štev. 71, ponoči tudi 4tev it.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
CJpravnBtvo: Ljubljana, PreSernova
ulica št 54 — Telefon št. $5.
Inseralnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št 4. — Telefon st 491
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št, 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem Ceh. zavodu: Ljub« jana št. 11.84» - Praha iislo 78.180. Wien.Nr «05,2.11
Ljubljana, 3. novembra.
G. Uzunovič je več ur konferiral z g. Pašičem. Razgovarjala sta se kot radikala. G Uzunovič je skušal g. Pašiča pridobiti za svojo tezo, da z Radičem sicer res ni mogoče delati, da pa je to nujno zlo, dokler se radikalom ne osi-iiura volilni mandat.
Po vsem tem. kar se čuje, se zdi. da med obema politikoma ni prišlo do soglasja. Pašič Uzunovičev. teze ni odobril in je dal čutiti, da ho^e iti drugo pot. V tem dejstvu je iskati izvora vesti, ki že nekaj dni sem napovedujejo, da stojimo pred izbruhom nove krize.
Politični nasprotniki in prijatelji doslej zaman iščejo stvarno razliuo med strujo, ki jo vod,ta gg. Uzunovič iti Maksimovič ter med staro strujo g. Pašiča. Vsa mentainost. politične metode, centralistični pogled na državo, vse je enako kakor jajce jajcu. Nič novega, kar bi moglo zanimati in biti privlačno, nista prinesla g. Uzunovič in Maksimovič v politiko in upravo države. Do danes vsaj se prikazuje kriza v NRS kot čisto osebna.
To nič kaj razvese'jivo dejstvo, ki more ugajati nasprotniku le s čisto partijskega stališča, je vzrok, da se že nekaj tednov nahajamo na mrtvi to ki našega političnega razvoja. Noben o<3 partnerjev noče kreniti naprej in pokazati stranki pot v katerokoli jasno smer. Obe struji govorita o «sporazumu», verro pa le to, da mislita o njem povsem enako, da je namreč samo pogodba dveh strank za vlado, v ostalem pa prazna beseda.
Medtem pa vidno propada vsa naša državna uprava. Gospodje, ki sede na krmilu v Beogradu, zasti sam g. Uzunovič. ne vidijo mnogo izven svojega dnevnega kroga. Politični razgovori in odbijanje medsebojnih intrig jim izpolnjujejo dragoceni čas. Z zvonika njihove partijske politike se jim zdi vse drugo manj važno in obupni klici na pomoč se jim zde pretirani in samo namenjvni. da jim omajajo vlado. Mi smo toliko prepričani o osebni lojalnosti g. Uzunoviča da verjamemo, da bi on takoj odstopi!, ako bi sam vedel in čutil, koliko se je državni ugled zniža! pod njegovo vlado. A baš to je tako žalostno, da g. Uzunovič ne ve in ne čuti.
Naloga vlade ni. da se drži. temveč da dela. G Uzunovič pa, zdi se, na to pozablja. Vlada, ki ne more delati, mora Iti.
Za opozicijo in njeno kritiko že dolgo ni bilo tako lahkega položaja. Drugače stoji stvar z državo, ki ob tem hira. Ne-minovno pa propada tudi radikalna stranka. Še pred dvema letoma se je resno govorilo, da bi mogla NRS kdaj postati večinska stranka Jugoslavije. Govorilo se. je o fuzijah, ki bi mi gle to prinesti. Danes pa je vse to daleč odrinjeno in vsakdo že resno računa z velikim upadom moči radikalne stranke. Večinska teza je pokopana. S tem pa je pokopano mnogo več.
Dve struji radikalne stranke se držita medsebojno v šahu. medtem Pa vse drugo propada in se uničuje. Nobena od teh dveh struj ne kaže kakršnekoli ini-cljative za bodočnost Tisti, ki so pričakovali, da se iz tega boja izcimi kaj; napredek, so vsaj dosiej v zmoti. Interes na notranjem boju v NRS se vsled tega vidno izgublja ter bolj in bolj umika mišljenju, ki ga je posednja leta zastopala samo manjšina, danes pa ra-pidno pridobiva na pristaših: da namreč napredek naše države zavisi od propada radikalne stranke. Ta strahovita sodba gre danes od tisočev do tiso^ev in vsi dogodki, najbolj pa nenačelnost notranje borbe v tej stranki, dajejo dan na dan nove hrane temu naziranju.
V konfliktu med Pašičem in Uzunovi-čem ima g. Pašič gotovo vsaj v enem prav: da stvar ne gre več tako naprej. Toda tudi Pašič ne najde še moči, da se krene z mrtve točke. Katera izmed obeh struj radikalne stranke bi se prva p.i-klonila dejstvu, da s starim na inom treba prelomiti, tista bi potegnila simpatije za seboj. Nobena ni dos ej našla poguma in zdrave krvi, da gre na nova pota.
Država pa ne more čakati. Avtoriteta krone se je v zadnjih dveh letih znatno okrepila. Ako pride v demokratskem sistemu država v mrtvilo, mora krona poskusiti z novimi močmi. Z drugimi besedami izvesti mora volitve z diugim faktorjem, ki napove boj stari navidezni. a inertni večini in da krvnemu obtoku državnega telesa nov h sokov. Večina, ki ne zna vladati, ne more biti in ni več prava večina. Treba dati na-rodu priliko, da se odloči drugam.
Italiiansko-rumunska demonstracija
Beograd. 3. novembra, n. Danes je preko Vinkovcev potoval v Bukarešto zastopnik italijanskega dvora Duca di Spoleto. da v imenu italijanskega kralja povabi rumunske-ga kralja Ferdinanda na poset v Rtmu. Temu posetu se pripisuje velik pomen. Kakor 6e doznava iz diplomatskih krogov v Beogradu, je v zvezi s tesnim zbliževanjem med Itaiijo in Rumunijo To zbliževanie ima z ozirom na zadržanje Italije demonstrativen značaj napram naši državi, ker se naša država v zadnjem času ni sodalizirala z italijansko po-lifiko na Balkanu.
Radikali napovedujejo izbruh krize
Nesoglasja med Pašičem in Uzunovičem. — V pričakovanju sere radikalskega kluba. — Radičevski list o Uzunovičevem položaju. — Izjave min. predsednika.
! borba, ki bo po ra-znSi znakih so3eč j dobila javno formo še v teku tega tedna. Radikaiski poslanci izražajo veliko nezadovoljstvo, ker se ne sklice klubo-va seja. a priznavajo, da se to ne zgodi vsled tega. ker bo na prvi seji prišlo do preloma z Uzunovičem. Stalno se vzdržuje vest. da bo Pašič klubu podal referat, v katerem bo utemeljil tezo. da sedanje vlade ni mogoče več podpirati. Radikalni poslanci so v razgovoru z novinarji naglašali. da je točna informacija. da bo Pašič zahtev..! od Uzunoviča ostavko, isti krogi zatrjujejo tudi. da bo radikalni klub imel sejo še tekom tega tedna in da bo na tej seji. ki jo bo vodil g. Pašič. prišlo do definitivnegn razra-čunavanja.
Zagreb, 3. novembra, r. « Večerj poroča rz Beograda, da je tijesov sotrud-nik od člana vlade, ki pripada Pašičevi j skupini, zvedet naslednje: -^Danes se je obrni! eden izmed članov vlade na min. predsednika Uzunpvča ter ga vprašal. a'i so resnične verzije o Pašičevi zahtevi. naj vlada demisijoTiira. Uzunovič se je najprej Izogbai. da bi precizno odgovoril končno pa je pr znal. da so te vesti osnovane in da mu .ie Pašič precizno izjavil, da radikalna stranka ne more več podpirati njegove vlade. »Potem to pomeni.» je pripomnil dotični minister,« da boste podali ostavko^. — «Na to vam ne morem ničesar odgovoriti,® je odgovoril Uzunovič. «'Videli bomo Čakam na kraljev povratek.-,
Beograd, 3. novembra, p. G. Uzunovič je danes na vprašanje novinarjev ali je pričakovati kakih sprememb v vladi, odgovoril: «Ne. Srdaj bomo najprej .reducirali.» Na vprašanje, ko iko je resnice na vesteh o predstoječi krizi vlade, jc izjavil: «Par!ameni ima besedo. Samo parlamentarna s/tuacija bi mogla izzvati ostavko vlade.s
Izgleda,. da vlada mnogo polaga na povratek krone. Kralj se najbrž vrne še pred nedeljo ter bi ime! iti v nedeljo v Zagreb na od': Strossmayerieves:a spomenika, od tam pa v okolico Varaž-dina na lov pri grofu Bombeilesu.
Beograd, 3. novembra, p. Zvečer je b-n delj časa v razgovoru z mims rorvi dvora Jankovičem prosvetni minister Miša Trifunovič. Vašemu dopisnik'! je izjavil, da se še ne ve kdaj se bo vrnil kralj v Beograd. Jutri odide h kralj'! na poroč-a'e naš poslanik v Rimu Ba-lugdžič.
Beograd, 23. novembra, p. Po odmoru nekoliko dni. pravzaprav po nedelavnosti nekoliko dni se je skupščina danes ponovno sestala ter je nadaljevala delo s pretresom zakonskega predloga o naknadnih, kreditih za ministrstvo sao-bračaja. Ti krediti znašajo 100 milijonov ter bi se porabili po na. rtu ministra za razne izdatke za nadurno delo za tiskanje vozovnic in za nujno porebni železniški materija!. Seja Narodne skupščine je bila obiskana zelo slabo. Večin^ poslancev se nahaja izven Beograda, ker se vedno smatra da bo nar!arrent prihodnje dni zopet odgoden G Uzunovič sicer trdi. da bo Narodna skupščina delala, a nikdo ne ve kaj. Pri poslancih vladne večine se onaža velika apatija in ne prihaja k seiam.
Karakteristično ie tud\ da že dolgo časa ni bilo seje ministrskega sveta, ki se je sklicala šele danes zve"er Trajala je od 18 do 2\ Mir stri so izjavi') novinarjem. da so razpravliali o zakonu o centra'ni upravi, o katerem je poroč?! min;ster cr-:kič Razvila se ie dickns:ja o razporeditvi poslov in o koumetencah G. Uzunovič ie izjavi! novinariem da bodo v novem zakonu o centralni upravi fundamenta'ne iz^emer^he V ostalem pa min;stri niso Intel' dat; obvestila sdede podrobnosti niti "e o številu predvidenih resoriov naHašunč da se bo debata nada'jevala '"tri drpoVlne ob 10. Novinarji so no zadržani. ministrov modi sk'enati da se ie na tei s»ii mno-sro mani razora'balo o zaporni o centralni upravi nego o nevšečni oolrrni s', tuacii Opazilo se ie t"di clt« rad'č°v^k! ministri po seji s svoj;rri rad;tals'imi koleei niso imeli ose^neera k^n akta temveč so odhajali skupaj šepefaioč med seboj.
Iz vladnih krogov se doznava da je situac'ja izredno de'ikatna mnogo deli-katnejša kakor minul? mesec. ^'lado ne le ni popravila svojega položaja marveč Ka ie celo pos'abiala Mnogi radikali napoveduj io da bo še tekom tega tedna nova kriza ker pariament. tak kakršen je nima možnosti za delo Za jutri je stavben na dnevni red zakonski načrt, s katerim se uk;nja za tia^aljna tri leta stalnost železniš^eea osohia Razen tega neerativneera zakona n; mngla vlada izdelati nobenega drugega zakonskega načrta. Težišče oolitične situacije se sedaj nahaja v radikalnem klubu od-nosno v rokah g Pašiča Zato se z največjim zanimanjem onazuje zakulisna
Sami nesporazumi v vladi soorazuma
Brezuspešna Dogajanja glede spornih točk za':ona o izenačenju davkov. — Nezlomljiva nasorotstva glede agrarnega zakona za
Dalmacijo.
Beograd, 33. noverrbra p. Danes popoldne se je konstituiral skupščinski odbor za pretres zakonskega načrta dr Pivka o do-brovoljcih Za predsednika je bil izvoljen posl. dr Bogoljub Kujundžič.
Danes popoldne ie bila zelo pomembna seja vladne večine davčnega odbora, na kateri so pretresali zakonski načr.t o izenačenju neposrednih davkov. Na tej seji se ni dosegel noben sporazum, dasi se je pretresalo najvažnejše vprašanje tega zakona, t ?. višina davčne stopnje Kakor doznava vaš dopisnik od udeleženca na tej konferenci. je bila seja izredno živahna in burna. Pokazala so se zelo različna mišljenja mec radikali in radičevci. V splošnem se je ostro kritiziral ves sistem obdavčevanja ter nI mogle priti do sporazuma o nobenem rz-med členov tega zakonskega načrta. Sklenilo se je, da se prihodnja seia vrši jutri
Bombni atentat na fašistov-sko vojašnico v Št. Petru na Krasu
Trst, 3. novembra, o. Danes ponoči ob 2.40 je bila vržena v kasarno fašl-stovske milice v Št. Petru na Krasu bomba, ki je eksplodirala s strahovitim pokom. En miličnik je bil ubit. eden težko, štirje pa lahko ranjeni. Na lice mesta je odšel postojnski preiekt Orlandi z nekim orožniškim poročnikom. Iz Trsta je odšel na kraj atentata poveljnik 6. cone fašistovske milice general Mo-nesi s poveljnikom kraljevih karabi-nerjev v Trstu. Uvedena je bila stroga preiskava, ter ojačena varnostna in nadzorovalna služba v dotičnih krajih in ob meji. Danes popoldne sta odpotovala v Št. Peter državni pravdnik in preiskovalni sodnik iz Trsta. Nadejajo se. da bodo krivce kma'u izs'ed'li ter jih izročili roki pravice. Uredništvo in tiskarna «Edinost:» in sploh vsi jugoslo-venski zavodi v Trstu so močno zastra-ženi.
Rim, 3. novembra, (pr.) V Št. Pe'ru na Krasu so neznanci vr°!i v vojašnico fašistovskega kra^keea kr>!°g'ja ponoči bombo ki je tri osebe ubia. več na hudo ranila, med njimi dva zeJa nevarno. Napadalci so pobegnili.
popoldne ob 16. Na to sejo so povabljeni tudi generalni direktor neposrednih davkov Letica z vsemi svojimi referenti. Ako bi se dosesel sporazum, bi prišel zakon zopet pred ministrski svet, od tam pa pred oba vladna kluba Šele potem bi se zadeva vrnila plenumu skupščinskega odbora, ki bo stvar potem pretresa!. Nikdo ne verjame v uspeh
Danes popoldne je bila zelo važna konferenca med zastopnikom vladne večine, ministrom Sifrerrknm, ter predsednikom odbora za zakonski načrt o likvidaci-i agrarnih odnošajev v Dalmaciji posl. Kotrnienovi-čem. ki je osebno najostrejši nasprotnik tega zakonskega načrta. Debata je bila zek> živahna in se ni dosegel noben sporazum, niti ne o vprašanju, kdaj naj odbor nadaljuje svoje delo.
Akciia za francosko-nemško voiašVo zvezo
Berlin. 3. novembra d Povodom zaključi K-e železnega kartela predlaga nemški in-dustrijec Arnold Rechberg v pariškem »Avenirjn« nemško-francosko vojaško zvezo, češ da sta oba naroda vsled interesne skupnosti svoie mogočne industrije navezana drug na drueega. Rechberg pred'aga, naj se ustan -vi skupen generalni štab ln ■naj se določi razmerje med francosko in nemško vojsko na 5:3. Tudi predsednik mladonemškega reda. Maraun, piše v svojem list-j v enakem smislu. Pri tem navaja maršala Focha. ki je rekel, da more biti med Francijo in Nemčijo !e tmičevalea boj ali pa absilutna zveza.
bolgarski nremo? za Italiio
Rim. 3 novembra o. ^Agentura Radio Nazionale^ poroča 'v Sofiie, da organizira bolgarski premogovnik v Pomiku izvažanje premoga v Italiio Do sedai sta prispeli v Italiio ž? dve bolgarski pošiljatvi premoga prekr lugoslavije in Trsta Ker se ie ta način prevoza orecej dobro obnese!. bo v kratkem odpotovala v Portrk ko-miMia ita!;i"ncVib izvedencev, da sklene večio v»,-vo-<-.jbn za dobavo bolgars&ega premoga Italiji
Pravi atentator na Mussolinija ušel?
Bolognska policija potrjuje, da je bil Zamboni fašistovski nara-
ščajnik! — Zamboni nedolžna žrtev. — Skrivnostna brzojavka.
Mussolinijev povratek v Rim. — Nadalini izgredi.
kolodvora ogromna množica ljudi, vojaštva in fašistovskih organizacij, ki ga je bumo pozdravljala. Na kolodvoru
Bologr.a, 3. novembra sK. V mestu je zavladalo normalno življenje, dočim skušajo policija in politične oblasti odkriti zakulisno igro pri atentatu. V poznih večernih urah je komunike bolo-gnske prefekture zavil dejanje mladega zločinca še bolj v nejasnost. Komunike ugotavlja, da pripadal Zamboni i fašistovski mladinski organizaciji. Nekateri njegovi fašistovski prijatelji, ki so ga dobro poznali, izjavljajo, da ie bi! fanatičen pristaš fašizma in Mussolinija.
r-Corriere dela Sera« priobčuiV vest, ki je vzbudila veliko pozornost. Mi-l'cnik, ki se ie po atentatu vrgel na Zambnnija, izjavlja, da je v!deJ stati poleg Zambonija nekega 30Ietnega elegantno oblečenega gospoda, ki jf. spustil revolver iz roke in ie moral biti po izjavah drugih fašistov soudeležen pri atentatu. Neznanega človeka so pričeli fašisti pretepati: ta oa ie priče! kričati in kazat? na Zambon'ja: »Udriie ga: on je bil!« V splošni zmešnjavi se Je neznanemu človeku posrečilo pobegniti. Sklepajo, da Je bil dotični sokriv atentata. Posebno presenetila je brzojavka. ki jo je zadržal brzojavni urad in je satno lakonično naznanjala« »Rešen sem!«
Bologna, 3. novembra (pr.) Prefek-tura potrjuje, da je bil linčani atentator na MussoPnija Zamboni član dijaške fašistovske m'adinskP organizacije.
\v!an, 3. novembra k. Mnssolini se povrne nocoj iz Forliia v Rim. Črno-srajčmki so dobil' nalog, naj bodo ob 19. zbrani na trg-j Colonni. kjer bo ime! Mnssolini velik nagovor. Že več ur pred prihodom vlaka ie nabrala na
so ga pozdravili člani vlade in voditelji stranke, nakar ie odšel v svoje stanovanje.
Rim, 3. novembra, o. Nocoj ob 20.30 se je povrnil ministrski predsednik iz Foriija v Rim. Prestolnica mu jc pripravila triumfalen sprejem, ki je celo prekašal onega po drugem atentatu v aprilu, ko se je Mussolini vračal iz Tri-politanije. Vojaštvo in milicn sta ob cestah tvorila trojen špalir. Tretja vrsta špuiirja je bila iz varnostnih razlogov obrnjena proti občinstvu. Ko je predsednik vlade dospel z vlakom na kolodvor Termini, so ga pozdravili ministri, državni podtajniki. senatorji in poslanci ter načelniki raznih uradov in oblastev. Mussolini sc je potem odpeljal na stanovanje.
Milan, 3. novembra o. V Vadu pri Livornn je prišlo do spopada med socijalisti in fašisti, tekom katerega je bil en fašist ubit, štirje pa težko raifeni. Ko so dobili fašisti ojačenja, so napadli hišo nekega socialističnega pristašu ter jo zažgali. Več socijaKstov je bilo aretiranih. V Livornu je policija izvedla hišno preiskavo v stanovanju ma-ksimalističnega poslanca Russarda Ca-poehija ter mu zaplenila mnogo matc-rijala. ki sa kompromitira. Preiskala je tudi nekatera bližnja stanovanja. Ne daleč od Livorna, v Castiglioncellu so fašisti danes ponoči udrli v vito vojvode Di Cesaro ter jo popolnoma opu-stošili. V Benetkah so fašisti razbili tiskarno demokratskega *Gazzettinas, (Glej tudi poročilo na 2. strani.)
Vznemlr ewe v Parizu radi fašistovskih izgredov
Francoska vlada namerava odločno nastopiti v Rimu. centriranje fašistovske miiice ob irancoski meji.
Kon-
Pariz, 3. novembra, dl. Dogodke v Vecti-mi&liji smatrajo tukajšnji uradni krogi za ze !o rasne. Na zunanjem ministrstvu so sr.oči izjavili novinarjem, da ie zahteval Briand cd francoskega konzula v Ventimigliji obširno poročilo. Hkrati' je odredil strogo preiskavo dogodkov. Cim dospe konzulovo spo ročrlo, dobi, kakor se izrecno izjavlja, francoski poslanik v Rimu točna navodila, naj protestira pri italijanski viadi zaradi teh dogodkov. Oficijozno se dostavlja, da francoska vlada ne more več trpeti kršitve suverenosti francoskega konzulata v Ventimi-giiji p oštevilnih incidentih zadnjih mesecev in časopisno gonjo fašistovskih listov proti Franciji.
Političnih krogov in javnosti se je, kar je zelo razumljivo, zaradi najnovejših dogodkov polastilo veliko vznemirjenje, zlasti ker se italijanski izgredi proti Franciji zadn;e mesece često ponavljajo. S poslednjim dogodkom ie dobila francoska iavnost gotovost, da je Italija v resnici koncentrirala ob francoski meji del fašistovske milice. Celo listi, ki so baš zadnje tedne s povdarkom nastopali za čim večji tra-ncosko-italijanski sporazum, danes izredno liuto napadajo Italijo.
Tako piše »Intransigeacts. da ne more biti dvoma, da so pretnje, ki ji ie izrekel Musso iini pri proslavi obletnice pohoda na Rim, nedvomno naperjene le proti Franciji. Res. ie. da je med Francijo m Italijo cela vrsta spornih vprašanj. aH Mussolini se moti, ako misli, da bo ustraši! Francijo, ako ji grozi
z bajoneti. Oa in fašistovska Italija imata občutiti včasih potrebo, da pokažeta prekir pevaječo mlado moč na zunaj, toda Francija, more trpeti to kazar.je moči !e toliko časa, dokler niso v nevarnosti njena čast in interesi.
■ »Tetnpsa se bavi z italijansko politiko zadnjih mesecev in jc precej vznemirjena za radi govorov, v katerih izjavlja Mussolini pri vsaki priliki potrebo po italijanskem im-. perijalizmu, ki se naslanja na tradicije Rima Tudi Mussolraijevi govori zadnjih časov lahko v gotovem smislu vznemirjajo javno mnenje-inozemstva. Vznemirjenost povečuje jo še ton fašistovskega časopisja ki polemike, zlasti proti sosedam Italije. Še v tieder-i je imel Mussolini v Bo!ogni pred atentatom govor, ki mora znova razburiti inozemstvo. Fašistom je namreč zaklical: i-Dvignite puške, da vidi ves svet, ta gozd bajonetov, in čuti utrip naših src, odločenih k zmagi!« To je retorika, ki mora učinkovati na množico. Toda dviganje pušk ni doslej še :::li-čc razlaga! kot gesto prijateljstva in miru.
Pariz, 3 novembra, k. Kakor poroča ^Ha-vas« iz Rima, je irancoski veleposlanik Besnard protestiral radi incidenta v Tripoli-su in Beitgasiiu. V Bengasiju je množica zahtevala. naj irancoski konzulat izobesi poleg francoske tudi italijansko trobojnico, v Tri-polisu pa so maniiestanti s silo udrli v prostore konzulata. Državni podtajnik Grandi se je francoskemu poslaniku opravičil in obljubil, da bo odredil najstrožjo kazen za krivce.
Velik napredek ameriških demokratov
Pri volitvah v kongres so republikanci doživeli znaten poraz. — Po še ne popolnoma znanem izidu demokrati in republikanci skoro enako močni. — Coolidgeva zopetna izvolitev za predsednika nesigurna.
Istočasno se fe vršilo ljudsko glasovanje v državi New York o prohibicijskem zakonu. Zmagali so nasprotniki zakona v razmera 3 : 1.
\'ew York, 3. novembra, (pr.) Ameriške volitve so prinesle veliko zmago demokratom, ki so v senatu zmanjSali republikansko večino na en glas. Tudi v poslanski zbornici so izgubili republikanci n;id 20 mandatov, vendar utegnejo tn obdržati večino. Značilna je zopetna izvolitev demokratskega senatorja VValsha proti republiltar.ru Buttlerju v državi Massacliussets, kljub podpori po predsedniku Coolidgeu. Spričo novega razmerja glasov v senatu Coolidge ne bo več izvoljen za .predsednika Zedinjenih držav, čeprav poteče njegova funkcijska doba šele v poldrugem letu. Odločilno ie bilo pri volitvah demokratsko geslo: cOmDjenje prohibicijskega zakona.^ V Ne v; Yorku so zmagali zmerni s tričetrtinsko večino.
Po drugih vesteh imajo sedaj demokratski senatorji 46 mandatov proti 43 republikancem in 6 progresisiom. Vsled tega je postala republikanska večina nezanesljiva. Izid volitev ne smatra javnost kot političen čin. ampak kot plebiscit proti preostri proliibiciji.
New York, S. novembra, s. Volitve v ameriški kongres so v polni meri izpolnile pričakovanje demokratov, nasi le niso '.n3ni vsi izidi. Računati je, da bo imel senat demokratsko večino Možno je, da se bo to zgodilo tudi v poslanski zbornici. Značilno je. da je bil v državi Nsw York izvoljen v se uat Nemec Wagner. ki je že pred vojno igral politično oloco proti republikanskemu kandidatu.
Zarota proti španski diktaturi
Nad 400 zarotnikov aretiranih
Parplgnan, 3. novembra d. K 38 Špancem in Italijanom, ki jih je včeraj aretirala policija, je prišlo danes novih 400 zarotnikov ki so hoteli priti preko meie ca Špansko, da bi ondi vprizorili vstajo proti direktorijn Pri mnogih prijetih je našla policija municijo in živila Z3 več dni. Vsi are-tiranci so se izdajali za turiste. Oblastva nočejo o vzroku aretacije ničesar povedat:. Med aretirana je od njih sta ime h sane bombe
Vodja upornikov je baje neki Jose Co-rillo, ki ie nameraval korakati s celim bataljonom upornikov v Španijo. Uporniki so si pripravili v kr3jih južne Francije skladišča za orožje in municijo. ki so jo hoteli polagoma spraviti v Katalonijo.
tudi več Angležev Dva v ročnih torbicah naba-
Preiskava v Bologni
Zanimiva prepoved poročanja. — Prvi rezultati preiskave, —
Ugotovitve na Zambonijevem domu. — Iskanje pomagačev. —■
Atentat je bil baje organiziran med italijanskimi emigranti.
Rim, 3. novembra, d. Fašistovski tiskovni urad, ki vrši obenem cenzurno oblast, je prepovedal vsem listom na-
dalino razpravljanje o možnosti pobega pravega atentatorja v Bologni. Policijski oblasti v Bologni je naročeno, da se mora vsa preiskava vršiti na podlagi «že točno ugotovljenih dejstev® in da se -morajo na vsak način izslediti morebitni <pomagači». Neki pokrajinski list, ki je izrazil splošno razširjeno domnevo, da nosi Mussolini poseben oklep in da je zato ostal pri življenju, je dobil strogo svarilo.
Milan, 3. novembra. 1. Oblastva v Bologni mrzlično nadaljujejo preiskavo, da bi dognala, kaj je dovedlo mladega atentatorja na Museolinija do tega, da je izvrši! svoj čin. Po uradni objavi, izdani v pondeljek ponoči, je bil napadalec Anteo Zamboni do pred enim letom navdušen fašist iu eatuzijast. Potem pa je zapustil organizacijo. Nekateri naraščaj,"liki, ki so ga poznali še od poprej, so izjavili, da je bil Zamboni mnogokrat raztresen in zamišljen. Sploh da je bil fanfast in da se je dostikrat zdelo, da nima glave na pravem kraju.
V podlogi suknjiča Zambonija so našli kasneje stekleničko z ostro tekočino, baje vitrijolom. Domnevajo, da se je hotel atentator z njo braniti pred orožniki po izvršenem činu, brizgajoč ga v oči napadalcem.
Največje preglavice dela oblastvom okol-nost, kje je dobil Zamboni repetirno pištolo tipa vBerretta>. Atentatorjev oče je izjavil na kvesturi, ko »o mu pokazali orožje, da mora biti njegovo, ker da ima doma sam tako pištolo. Takoj pa je dodal, da pištola, s katero je streljal sin na Mussolinija, ne more biti njegova, ker io je še par trenotkov, preden ie šel poslednjikrat z doma. vide! v predalu omare. Ko so hoteli orožniki odpeljati Mo-niola Zambonija ua dom, da bi pokazal svoj •amokres, je prišel na kvestnro častnik, ki je povedal, da je mlajši napadalčev brat, tiskar Vico, spoznal v predmetni pištoli svoje lastno orožje, ko so ga o tem zaslišali. Pri preiskavi na Zambonijevem domu se je takoj ugotovilo, da očetove pištrle ni več na starem mestu. Kmalu potem pa se je pojasnil vzrok. Ko je moral oče Mamolo na policijo, sta žeua ali teta vrgli nevarno stvar v posušeni vodnjak na dvorišče, češ da bi jih sicer orožje lahko spravilo v zapor, čeprav niso doma vedeli, za kaj gre. Orožniki so res našli v vodnjaku pištolo, ki jo je oče Mamolo takoj spoznal za svojo.
Z očetovo pištolo torej Auteo ni mogel streljati. Pač ni bilo več na mestu orožje na-ittdalčevega brata Viča. S tem bi bilo kolikor toliko dokazano, da je atentator skrivaj vzel pištolo bratu, zlasti ker je le-ta na policiji zopet potrdil, da je odvzeto orožje njegovo.
Včeraj se je v mrtvašnici izvršila obdukcija Zambonijevega trupla. Zdravniki so ugotovili. da je bil atentator na mnogih krajih zaboden z noži. Izvedenci so zahtevali par dni. da morejo vsestransko preiskati truplo in podati preiskovalnemu sodniku zanesljivo mnenje o okolnostih, združenih s smrtjo napadalca.
Eden fašistovskih voditeljev, poslanec Achille Starace je podal dopisniku <Re?ta del Carlino . nekaj izjav, v katerih ie deial, da se pri Zamboniju nikakor ne more govoriti, da je izvršil atentat na Mussolinija iz lastnega nagiba. Ako bi to storil 161eten mladenič, bi morale biti okolnosti popolnoma drugačne. Mlad fantast, ki bi kaj takega hotel storiti, se ne bi razen pištole oborožil tudi z jedko tekočino za obrambo proti orožnikom. Za napad si ne bi bil izbral baš vogala dveh ulic, kjer mora avtomobil bolj počasi voziti, kar je seveda bolj ugodno za strel. Najbrže tudi ne bi čakal baš na odhod ministrskega predsednika, ker bi gotovo imel že poprej vsaj enako priliko. Znano je. da pri takih prireditvah, kot je bila nedeljska, sčasoma poneha v.-ied utrujenosti pazljivost stražnikov, vojakov itd. in da je takrat veliko laže priti skozi kordon kot ob 7.ačetku. Atentator je tudi iaiel prvo kroglo repetirne pištole v cevi in ne v votlem ročaju, kjer navadno tiče naboji. Iz tega se vidi, da je Zam-honi šel premišljeno na delo in se skrbno pripravil, da bo lahko oddal strel v odlomku sekunde.
Iz \sega tega sc vid:, j? dodal Starace, da je morai imeti napadalec na Mussolinija po-magače. ki so sami izvršili vse priprave za atentat ia porabili mladega fantasta le za slepo orodje. Zato je treba z vsemi silami delati na to, da se izslede pravi krivci atentata na Mussolinija.
Linčanje — najbolj zdrava osveta!
Milan, 3. novembra, d. Arnaldo Mussolini, brat ministrskega predsednika, piše v ._Po-i olu d' Italia : Krik fašistov po osveti je hladno premišljevanje. Brezsrčen udarec je najboljše sredstvo, da se prepreči, da bi mogli hudodelci nadaljevati svoje delo. Mladost Zambonija dokazuje, da je imel sokrivce, ki jih mora doleteti enaka usoda. Ker sta dva temna elementa z zločinskimi načrti prekoračila mejo, vseeno katero, ju je treba lin-čati brez usmiljenja. Kazen ljudske pravičnosti je najbolj zdrava o,-veta in najboljši sistem, da se uniči zahrbtnost političnih zločincev. Počakati moramo ua izid preiskav, potem pa suniti s hladno sigurnostjo. F.evo-Iucijonarni režim ima revclucijonarne zakone. ki ga ščitijo.
Tudi vodja milanskih fašistov Giara-paoli poživlja fašiste, naj se ne vdajajo individualni osr,eti. Ko bo preiskava končana, se vsakemu fašistu nakaže njegova naloga.
Z veliko napetostjo in nestrpnostjo pri fašistih pričakuje javnost sklepov velikega fa-šistovskega sveta, čigar seja je določena za petek. Nervoznost je razumljiva, ker je sam generalni tajnik fašistovske stranke Turati povedal, da je treba doseči takojšnjo izvedbo -mrtne kazni nad dosedanjimi atentatorji na Mussolinija.
Fašistovski očitki Franciji
Fiin. 3. novembra. 1. cLavoro d' Italia> roroča iz Nizze, da se je malo prej, preden je dospelo poročilo o ponesrečenem atentatu ua Mussolinija v Bologni, tamkaj razširila Govorica, da so oblastva prišla na sled organiziranemu načrtu atentata na ministrskega
predsednika. 2e ves prejfaji teden so m širile v Parizu govorice v protifašistovskih kro
gih. da se pripravlja atentat, ki naj bi se izvršil v Italiji med proslavo obletnice fašist ovskega pohoda :ia Rim. Koncem preteklega tedna je prišel v Nizzo in Monte Carlo italijanski detektiv, in sicer v spremstvu nekaterih funkcijonarjev bližnjih fašistovskih organizacij. Ugotovil je dva sumljiva človeka, Scevola in Cattaneja in jih dal prijeti, ker so jih imeli na sumu. da se skužala vtihotapiti v Italijo in izvesti atentat. Zato je bila pazljivost italijanskih oblasti le večja.
List pravi nadalje, da je francoski notranji minister na italijansko intervencijo sicer prepovedal tujcem nositi znake in ustavil italijanski tednik <Riscosea> v Parizu, dovolil pa je, da izhajajo še nadalje italijanski članki v francoskih listih, kjer se ponižuje fašistovska Italija. Na ta način omogoča Francija kovanje zarot na svojih tleb proti Italiji.
Rim, 3. novembra. 1. Med drugimi čestit-. kami, ki jih je prejel Mussolini iz inozemstva povodom ponesrečenega atentata, je tudi sledeča brzojavka: cOgorčen zaradi vesti o sramotnem atentatu, ki mu je Vaša eksce-lenca k sreči ušla, blagovolite sprejeti moje iskrene in spoštljive čestitke. Stanvslavv de Krakov;, sotrudnik <Vremena>, Beograd.s
Cerkev in fašizem
Rim. 3. novembra. 1. Skoro v vseh cerkvah Italije so se vršile zahvalne službe božje, ker je Mussolini ušel morilčevi krogli. V Rimu je ime! službo božjo msgr. Tsu, eden Sesto-rice Kitajcev, ki jih je v četrtek papež posvetil za škofe. Rimski guverner Cremonesi je dal zaradi rešitve Mussolinija prižgati v Koloseju okrog ogromnega železnega križa, ki so ga pred par dnevi prenesli na mesto, kjer je pred mnogo stoletji izdihnilo muče-niške smrti na tisoče kristjanov, svečice. Po-ieg križa je dal guverner vklesati napis: <Križ, ki ga naš duce časti in obožuje, križ, ki ga ščiti.>
Opozicijonalni poslanec ustrelil fašistovskega napadalca
Cagliari, 3. novembra. 1. Ko je dospela semkaj vest o atentatu na Mussolinija, je prebivalstvo prirejalo po ulicah navdušene manifestacije, ki so se pred stanovanji nasprotnikov fašizma izpremenile v demonstracije. Pri tem je skušala skupina fašistov vdreti v stanovanje protifašistovskega poslanca Lussuja, čeprav so pred vhodom stra-žili karabinjerji. Fašist Corra se je pognal na balkon in skušal po tej poti priti v stanovanje, Lussu pa je ustrelil proti napadalcu iu ga zadel. Pri prenosu v bolnišnioo je Corra umrl Nadaljne poizkuse, vdreti v stanovanje tega poslanca je preprečilo orožni-šlvo, ki je pri tem aretiralo poslanca Lussu-ja, ker da je ustrelil fašista. Fašisti so tudi drugod skušali vdreti v stanovanja, pa jih je policija zavrnila.
Včeraj je bil svečan pogreb ustreljenega fašista Corraja, ki se ga je udeležilo nad 40 tisoč ljudi. Ljudstvo je obsipalo krsto z balkonov in ulic, po katerih se je premikal žalni sprevod, s cvetjem. Generalni tajnik fašistovske stranke je izrazil rodbini ustreljenega sožalje vse stranke.
Vsi nemški listi ustavljenil
Bolcan. 3. novembra, d. Trentinski prefekt je ustavil vse še doslej izhajajoče nemške tednike na južnem Tirolskem, namreč <Volks bote,, <Dolomit>, cBozeuer Volksblatt* in <Burggraflerx
Sprememba pri tržaškem fašistovskem dnevniku
Trst, 3. novembra, o. Po nalogu fašistovskega tajnika Turatija je prevzel ravnateljstvo tukajšnjega fašistovskega glasila >11 Po-polo di Triestes izredni komisar za tržaško fašistevsko pokrajinsko zvezo poslanec Bar-duzzi. Dosedanji ravnatelj lista Piero Sapo-riti in glavni urednik Nino D'Aroma sta izstopila iz uredništva.
Položaj na Poljskem
Nove monarhistlčne intrige.
Varšava, 3. novembra d. Uradni list objavlja dekret predsednika republike, s katerim se na temelju čl. 25. ustave sklicuje sejm k novemu zasedanju. Dekret ne navaja datuma začetka parlamentarnega zasedanja, ki se določi s posebno naredbo. Predsednik bi moral po ustavi izdati dekret o sklicanju sejma še v oktobru. To se je tudi zgodilo, čeprav le 40 minut pred polnočjo zadnjega oktobra. Policija ie že storila vse potrebno, da se ohrani mir i-n red pri otvoritvi zasedanja sejma Vlada namerava otvo-riti zasedanje izredno svečano. Predsednik republike bo zasedanje otvoril osebno.
Monarhistične kmetske organizacije so sklenile pozvati vlado, naj priredi ljudsko glasovanje o bodoči obliki države. V sprejeti resoluciji izjavljajo, da sejm ne izraža naziranje naroda, in da more Ie plebiscit pri nesti jasnost. Mčrodajni krogi so sprejeli načrt monarhistov z velikim zanimanjem. Nacijonalisti so pripravljeni podpirati zahteve po liudsekm glasovanju. Baje jc bilo te dni v Varšavi zapet posvetovanje poljske aristokracijo. Plemstvo jc, kakor zatrjujejo, namignilo, da bo podpiralo zahtevo po plebiscitu.
Italijansko-cemška prijateljska pogodba?
Rim, 3. novembra, o. Glasilo italijanskih strokovnih organizacij tli Livoro d' Italia« poroča, da je italijansko*nemška prijatelj« ska pogodba, o kateri se je v zadnjih dneh toliko govorilo v Berlinu, po verodostojnih virih že dovršeno dejstvo. Ta pogodba bo brezdvornno ojačila sedanji mednarodni po. ložaj fašistovske Italije.
Spor med Francijo in Vatikanom poravnan
Pariz, 3. novembra, (pr.) Ker se je spor med Francijo in Vatikanom ugodno rešil, je dospel danes semkaj novi papeški nuncij Maglioni, ki ga je pozdravil na kolodvoru zastopnik vlade.
Naknadni železniški krediti pred Narodno
skupščino
Na račun nujnih prometnih zvez. — Tudi proga Rogatec-Krapi-na izigrana. — Imunitetna zadeva posL Božoviča. — Danes uki-njenje stalnosti železničarjev na dnevnem redu.
Beograd, o. novembra r. Današnji seji Narodne skupščine je prvič v novem zasedanju predsedoval Marko Irifkovič, kj se je v početku zahvalil za ponovno izvolitev, ostentativno in v očitni zvezi z nedavnimi dogodki, povdarjajoč, da bo skušal tudi nadalje varovati njen ugled.
Prečitale so se razne objave, pritožbe Sn prošnje. Pritožba posL Gligorije Božoviča rdia kršitve njegove poslanske imunitete je bila odkazana imunitetnemu odboru. Predsednik Trifkovič je nato na vprašanje posL dr. Zanida, zakaj notranji minister ne odgovarja na vprašanja, niti na interpelacije, izjavil, da ie že interveniral. Zatem je predsednik Trifkovič prešel na vprašanje Gligorija Božoviča, zakaj zunanji minister ni odgovori! na njegovo interpelacijo ob priliki imnovanja Cena bega za albanskega poslanika na našem dvoru. Namesto, da b! odgovoril, ga je zunanji minister tožil pred sodiščem v Beogradu zaradi navedb v interpelaciji, s čemer je bila kršena njegova poslanska imuniteta. To imuniteto je kršilo tudi sodišče prve stopnje, ker je direktno od njega zahtevalo odgovor in ne potom Narodne skupščine.
Predsednik Trifkovid je izjavil, da je poslal sodišču dopis, v katerem ga je opozoril na poslansko imuniteto ter mu pojasni!, da more sodišče dubitj pojasnilo od poslanca samo potom Narodne skupščine.
Posl Božovid se je zadovoljil z odgovorom predsednika Trifkoviča, obenem pa ponovno protestiral proti nekorektnosti zunanjega ministra z oiirom na naš nacionalni ugled, ker je sp-ejel Cena bega za poslanika na našem dvoru.
Šele nato se je prešlo na dnevni red. Poslanec Vilder: »Vlada dela. Zgodovinski trenutek!* (Buren smeh v vsej zbornic!.;
V razpravo je prišel zakonski načrt o izrednih kreditih za proračunsko leto 1926/27. Gre za sto milijonov dinarjev, ki jih zahteva prometni minister baje iz prihrankov. Med te prihranke se šteje tudi vsota, k! Je določena za zgraditev prog Krapina-Ro-gatec ter Bakar-pristanišče. V stvari to niso nikaki prihranki, marveč se te proge menda sploh ne bodo gradile, ker ie dolo-
čeni denar že porablj en v druge svrhe. Da pa se ljudstvu zamaiejo oči, so se vršna nekaka merjenja, a od tega dalje delo m napredovalo, četudi je bivši prometni minister Krsta Miletič zatrjeval, da bosta omenjeni progi zgrajeni tekom 1 leta. Isto-tako se ni zgradila proga Trebinje-Bilec-Nikšič. To je v glavnem radi potrdil minister, ki je, utemeljujoč svoj predlog, pojasnjeval, da se proračun ne povečava, temveč se samo prenesejo posamezne postavke. Tako sc prenesejo postavke za vzdrževanje pristanišč v znesku 2 milijonov dinarjev, od postavke za zgradbo novih prog 40 milijonov dinarjev, od postavke za rezervne fonde 34 milijonov, od postavke za vzdrževanje novih ladij 5 milijonov, vsega skupaj 100 milijonov, ki jih namerava porabiti za razna druga dela.
Posl. Dimitrije Vuiid je imenu zemljorad-niške stranke posl. Pero Markovid pa v ime nu demokratske zaiednice odklonil ta kredit Oba sta očitala vladi veliko partizansrvo in slabo poslovanje v prometni službi.
Posl. Jurai Demetrovič je napade! pri tej priliki vlado radi njene nedelavnosti ter citiral beograjsko »Vreme«, ki je navedlo bilanco dela Uzunovideve vlade. Ta bilanca iz kazuje skoraj 14 brezpomembnih zakonov, ki so bili sprejeti in končno 50 zakonov -na podlagi prošenj za priznanje službenih let. Opozicija je sprejela s krohotom to ugotovitev dela vlade, ki računa med svoje resne uspehe tudi priznanja službenih let. (Posl. Vilder: »Živela seljaška vlada!«) Nadalje je posl. Demetrovič ostro kritiziral našo prometno politiko ter ugotovil, da smo mi edina država, ki izkazuje v svojem prometu deficit. Napadel ie vlado, ker povečuje železniške tarife, ter naglaša, da se s predloženim zakonskim načrtom vnaša v našo pro metio upravo le še večji kaos.
Govoril je še posl. Zanič, nakar ie bila seja ob 1. popoldne zaključena. Prihodnja bo jutri dopohjne ter se nadaljuje razprava o izrednih kreditih. Razen tega je postavljen na dnevni red zakonski načrt o izpremembi čl. 305. zakona o državnem prometnem osob iu.
Najnovejša klerikalna | Politične beležke
G. Uzunovld Ima druge skrbi
Beograd, 3. novembra p. Danes dopoldne se je vrnil v Beograd, dr. Korošec z novo kompromisno legitimacijo. UvidevšI neugodni utis nedavnega članka v »Slovencu. pod naslovom »Nikdar« je dr. Korošec v posebni izjavi, ki io objavlja njegovo ljubljansko glasilo, povdaril potrebo odgo-ditve gotovih programatičnih točk, s čemer je seveda mišljena suspenzija avtono-mističnega programa SLS. Ta najnovejša izjava bi naj klerikalcem pač otvorila pot k novim pogajanjem. Klerikalci so jo že na vse zgodaj širili med političnimi krogi, na katere pa ni napravila zaželienega utiša, ker so medtem drugi politični dogodki potisnili vprašanje vstopa SLS v vlado v ozadje. G. Uzunovid ima sedaj druge skrbi in tako je razumljivo, da je danes na vprašanje novinarjev, ali je kaj novexa glede SLS, nestrpno odgovoril: Nič. G. Korošec vedno menja. Enkrat pravi tako, drugič zopet tako. V Beogradu govori eno, v Sloveniji piše drugo. Opozorjen z najnovejšo Koroščevo izjavo, je zamahnil z roko.
Iz računov drž. razredne
loterije
Beograd, 3. novembra, n. Na današnji seji finančnega odbora, na kateri se je razpravljalo o dohodkih razredne loterije, je ravnatelj Antula poročal, da je imela razredna loterija predvojne Srbije 30 tisoč srečk, od katerih ie prodala povprečno 27 tisoč. Med vojno je srbska razredna loterija popolnoma propadla. Sedanja razredna loterija se je začela L 1921. Prvo leto je bilo 100.0C0 srečk, ki so se pozneje povišale na 150.000, od 1. jan. 1927 pa bo število srečk znašalo 250.000. Od tega števila je že sedaj prodanih 327.000 srečk. Dohodki razredne lo teriie so znašali v letu 1921 Din 4,500.000 1. 1922. okoli 7,000.000, 1. 1923 okoli 9.000.000 L 1924. okoli 11 milijonov, 1. 1925 okoli 13 milijonov, za leto 1926 se računa z dohodkom 25 milijonov, dočim se za leto 1927 računa z dohodki do 40 milijonov dinarjev. Stroški so znašali na leto do 3 in pol milijona dinarjev. V razpravi so se oglasili posl. Tripkovid, Joca Jovanovid, dr. Sederov, dr. Velikovič. Šalih Bajid, dr. Radonjid, Preka, Demetrovič in Andrija Protid. Zahtevalo se je znižanje tantiiem upra\n-ih odbornikov, ki prejemajo na leto po 40.000 Din. Živahno se je razpravljalo o razdelitvi kreditov. Iz podatkov je razvidno, da so dobivali kredite ne samo gospodarske in obrtne ustanove temveč tudi posamezniki- To se je ostro grajalo in zahtevalo se je, da ta metoda takoj preneha. *
Intervencija invalidov
Beograd, 3. novembra- P- Včeraj dopojdne je finančni minisier spr»iel v svojem kabinetu predsednika invalidskega udruženja La-zareviča ter načelnika invalidskega oddelka ministrstva za socijalno politiko Dragoljufca Novakoviča. Ob tej priliki se je razpravljajo o odloku generalne direkcije davkov št. 116.195, s katerim je ustavljeno izplačevanje invalidnine vsem, ki prejemajo več kot 92.59 Din mesečne pokojnine. Finančni ministir je izjavil, da je direkcija davkov izdala svojo naredbo na podlagi svojega tolmačenja zakona, Lazarevič in Novakovič pa sla trdila, da je ta naredba sploh nezakonita, ker je naziranje direkcije davkov nepravilno. Minister je obliubil, da bo zadevo znova pre-iskal.
Seja ljubljanskega načelstva SDS
Sklicujem sejo načelstva SDS iz Ljubljane za petek, dne 5. novembre, ob 3. popoldne v prostorih tajništvu, Ljubljana, Kazino II. nadstropje. Prosim za polnoštevilno udeležbo, ker je potrebno, da so vsi člani načelstva o važnih političnih in gospodarskih dogodkih točno informirani. Predsednik Oblastnega načelstva SDS
v Ljubljani: Dr. Gregor Žerjav, narodni poslanec.
Seja oblastnega odbora SDS za mariborsko oblast
V soboto 30. oktobra popoldne se je vršila v Celjskem domu v Celju seja oblastnega odbora SDS za mariborsko oblast. Seje so se udeležili delegati vseh srezkih organizacij. V smislu strankinega statuta se je oblastno načelstvo na novo konstituiralo ter je bil soglasno izvoljen zopet za oblastnega predsednika g. dr. Franjo Lipold, za podpredsednike gg. dr. Lovro Petovar, dr. MiJan Gori-šek in dr. Ernst Kalan, za tajnika doktor Ljudevit Pivko in za blagajnika Ivan Kejžar. V eksekutivo so bili izvoljeni poleg predsedstva gg. Janko Leštričar, Ivan Keižar, Anton Koder in dr. Karel Koderman. Nato sta podala politično poročilo dr. Ljudevit Pivko in dr. Albert Kramer, delegati srezkih organizacij pa so referirali o organizatornih vprašanjih svojih okrajev. Vsa poročila so bila po živahni debati soglasno in z odobravanjem vzeta na znanje. Narodnemu poslancu dr. Pivku, poslanskemu klubu SDS ter šefoma stranke Svetozarju Pnbičeviču in dr. G. Žerjavu je bila izrečena zaupnica. — Sprejeli so se končno razni sklepi organizatornega, gospodarskega, socijalnega in nacijonalnega značaja
Nepoboljšljivi lažniki
Klerikalci bi silno radi onemogočili sklicanje Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, kj je avtonomna korporacija. V svoji želji po vstopu v vlado se čutijo že toliko centralisti, da jim ni prav nič mar, ako trpe interesi slovenske obrti, trgovine in industrije, če se zbornica ne konstituira, kar skušajo s svojim; bedastimi in neutemeljenimi denuncijacijami doseči pri radičevskem ministru dr. Krajadu. Zaradi tega njihovega prizadevanja bodo slovenski gospe-daj-ski krogi že še ob priliki ctoračunali z njimi, kakor so že. Na naše tozadevne ugotovitve pa je odgovoril »Slovencc = s kopo psovk, med katerimi tudi trdi, da je iz vrst SDS 1. 1922 izšla denunciiaciia Jadranske banke v Trstu pri fašistovskih ot>-lastih. Na »Slovencu« je šc veijno podpisan kot lastnik duhovnik dr. Kulovec, ki ni tožil zaradi očitka laži in objavljanja falzin-ciranih pisem, pa ie umliivo, da branj klerikalno glasilo s takimi lažni' svojo gonjo proti konstituiranju avtonomne korporacije slovenskih gospodarskih krogov. Mi samo pozivamo »Slovenca«, naj pove točno, kdo je de.mnciral fašistom »Jadransko banko«, kdo Jo je spravil v roke italijanskega kapitala in po čegar zaslugi so postali njeni upravni svetniki Italijani. Z imeni in dokazi na dan, da se ne bo reklo, da Je »Slovenec« vreden svojega očeta dr. Kulovca!
Radičevska Obznana
Novhe beležijo, da je vodstvo HSS na svoji seji v torek sklenilo, da se iz stranke izključi dr. Josip Košutid, bivši šef kabineta Stj. Ra-dida, ko je le-ta bil minister prosvetc To je bilo sklenjeno zato. kar se dr. Josip Košutid ni sploh hotel pokoriti naredbi vodstva HSS o bojkotu dr. Nikole Nikica, marveč je z njim nadalje ostal v prijateljskih zvezafo ter ga je nedavno celo povabil za pričo pri svatbi. V HSS pa še nadalje ostaneta kot zaupnika Radideve familije ing. Avgust Košutid in advokat dr. Stj. Košutid, ker zvesto izpolnjujeta predpise bojkota^
Uničevanje Delniške pivovarne v Laškem
Laško, 2. novembra.
Ko je to staro slovensko podjetje prešlo pred nekaj leti v roke ljubljanske pivovarne Union, je bilo jasno, da je bil glavni namen novega lastnika, znebiti se hude konkurentinje. nevarne radi izborile kakovosti piva in mnogih, nacijo-nalno zavednih odjemalcev. Očividno je bilo, da je zopet odbila ura narodnemu podjetju, ki je bilo tako velike važnosti v bojih slovenske manjšine proti nekdanji laški nemškutariji. Vodje Delniške družbe so zakrivili veliko napako, da so do zadnjega zakrivali delničarjem i? širši javnosti faktično stanje podjetja, ker bi bilo takrat še možno najti domači Kapital, ki bi rešil pivovarno v korist narodu in — pivskim konsumentom. Novi lastniki so sicer izvolili v upravni svet in nadzorstvo po enega uglednega domačina, od katerih pa je zadnji že zletel, prvi pa baje nima prav nobenega vpliva. Prva je čutila spremembo občina Laško, kateri je odpadel glavni del občinskih doklad. Za njo so prišli na vrsto delničarji, katerim so novi lastniki zamenjali delnice z Unionskimi v razmerju 2 : 1. Nato so trpeli konsumenti. Cena pivu je poskočila za približno 5 odst., kvaliteta pa se je poslabšala vsaj za 100 odst. Udarili so potem po našem jeziku. Prejšnje vodstvo je uvedlo v vsem poslovanju našo materinščino, ki ji je v tehničnih izrazili pomagala češči-na in bilo je veselje poslušati naše delav. stvo, ki se je posluževalo v vsem le lepega našega jezika. Danes ne slišiš več «piv02, temveč »pir», ki ga ne varijo več varitelji, ampak ga kuhajo «prau-majstri* itd. Cehe so pognali v širni svet.
Da se pa pivovarno uniči docela, ji je bilo, v kolikor k temu ni pripomogla slaba kakovost piva, puščati še drugače: omejili so ji delokrog, obenem pa določili, da se bo obrat ustavil, če ne bo letno razpečala gotove količine. Delokrog je bil tako ozko omejen, da se je vnaprej vedelo, da se ne bo moglo doseči določene količine. Pripomogli ste še nesrečni dve leti in visoka cena, ki ima poleg drugega tudi namen, izkazati rentabilno nezmožnost laške pivovarne. Vrhu vsega je bilo le še treba nesposobnega vodstva, da je bilo razlogov dovolj za katastrofo, ki je morala nastopiti in ki se kaže v tem, da se obrat reducira in da se odpušča uslužbence kar v velikem. To se je pričelo te dni, tik pred zimo in na tako nesrečen način, da se zgraža vsa javnost. V prvj vrsti se je odpustilo poklicne delavcc, ki so vse svoje življenje pustili in žrtvovali naši pivovarni, ki imajo številne rodbine in jim je zato nemogoče poiskati si kruha drugod, obdržalo se je deloma ljudi, ki imajo doma posestva ali so kmečki sinovi in take. ki so šele pred kratkim dobili tu službo iz tega aH onega razloga. Vodstvo se izgovarja, da se ne izplača več vzdržati obrat preko zime, tekom poletja pa se bo sprejelo le sezijske delavce. To je seveda počasno pripravljanje javnosti k spoznanju, da je pivovarna v Laškem nepotrebna in da zadostuje tu le zaloga Unionskega piva, kar se bo zgodilo v enem ali dveh letih, ko se bo javnost umiriki in šla brez ugovorov preko dejstva, da je tuj kapital zopet uničil lepo domače podjetje v korist tujcev in prihajačev.
Odpuščeni delavci so se obrnili v obupu in krizi na našega domačega uprav, uega svetnika, ki pa jim je odgovori], da ni v stanu pomagati, ker njegova beseda ne zaleže nič, niti toliko, da bi se ga vprašalo, katere delavce bi se smelo odpustiti, da bi njih eksistenca ne bila uničena. Dolžnost naša ie, da protestiramo protj takemu postopanju ne samo, ker so po ogromni večini prizadeti naši domačini, marveč tudi. ker se hoče oropati občino laško nekdaj cvetočega podjetja in udariti po našem narodnem gospodarstvu. Dokazovalo se bo morda s številkami, da ni mogoče vzdržati pivovarne v Laškem. Mi pa odgovarjamo: gospodje, vaš glavni dobiček obstoji v tem. da ste se znebili hude konkurentinje. Ta dobiček lahko vzdržuje laško pivovarno in lahko nudi delavstvu *ivljenje, ki se ie v njej razvilo in živelo. Mi odločno zahtevamo, da se obrat pivovarne vzdrži in da se odpust delavstva prekliče. Zahte vamo to za vse delavce brez razlike strankarskega mišljenja. V kolikor pa je za enkrat omejitev obrata neobhodno potrebna, naj se redukcija uslužbenstva izvrši pravično. Pri tem pa naj sodeluje vlada po svojih v to poklicanih organih kot čuvarica državnih interesov.
Udušen upor proti Callesovi vladi
Meiico City, 3. novembra d. Bivši general Galiegos je pod vplivom duhovščine vprizoril v državi Guanajuato upor proti Callesovi vladi Prišlo je do boja, v katerem so vladne čete popolnoma potolkle vstaše in jih ob velikih izrabah zavrnil«. Galiegos je pobegnil z duhovščino.
Trepetajte in vriskajte — ljubite in trpite — borite se in zmagujte z junaki našega novega romana
Papežinja F
Začetek v nedeljo, 7. novembra.
Strankin zbor Samostojne demokratske stranke v Celja
V soboto 30. oktobra zvečer ob osmih se je vršil v Celjskem domu strankin zbor Samostojne demokratske stranke, ki je bil vzlic skrajno slabemu vremenu jako dobro obiskan. Mala dvorana Celjskega doma je bila nabito polna, preko 300 poslušalcev je pazljivo sledilo izvajanjem govornikov. Narodni poslanec dr. Ljudevit Pivko je v zanimivih besedah orisal današnji politični položaj in pokazal vso gnilobo vladnih strank v pravi luči. Nezmožnost vladujočili je vstvarila med ljudstvom nezaupanje v današnji parlament, ki je samo še karikatura. Skrb vlade je obrnjena edino le na reševanje sporov med vladnima strankama, ki so tako pogosti, da so radikali veseli, kadar Radič molči. Ožigosal jc postopanje slovenskih radikalov in izjavil, da med njimi ne vidi niti enega, ki je pristaš te stranke iz idealizma. So to ljudje brez vsakih principov, ljudje, ki iščejo le moč in koristi, pa ma-kar, da jim pomaga v tem Juda ali Pavel. Izenačenje davkov, ki je eno najbolj perečih gospodarskih vprašanj, se vleče že celo leto, a ne pride nikamor, ker niti radikali niti radičevci resno nočejo. Tozadevni vladni osnutek je pogrešen. ker ne predvideva olajšanje bremen, temveč hoče le bremena v starih srbskih pokrajinah povečati. SDS stoji na stališču, da je treba izenačenje davkov provesti v tem pravcu, da se ta bremena izenačijo In zmanjšajo. In če ie vlada nezmožna vstvariti nov zakon, potem naj razširi provizorno stari srbski zakon na celo državo. Invalidski zakon je skrajno krivičen, ker je vstvaril dvoje vrste invalidov. Kaj takega ie mogoče le pri nas, ker vladajo ljudje, ki ne ptaznajo razmer in ne sega njih obzorje dalje kot do Zemuna. Uradniški zakon se od dneva do dneva poslabšuje. Skromne in težke pridobitve se krhajo na vseh koncih in krajih. Ukinitev stalnosti uradništva in železničarjev ima <amo namen držati na vajetih uradnike v slučaju ev. volitev. Največja sramota /a nas pa je in ostane nesocidalno stališče napram kronskim penzijonistom. Zadrževanje penzjj tli upravnega značaja, ampak je to sistem. Narodna banka podpira pri nas po večini tnj element s cenenim kreditom, medtem ko naši obrtniki in trgovci zaman prosijo zanj.
Dr. Kramer je v širokih potezah na- j risal problem naše notranje krize ter naznačil smernice za njeno ozdravljenje. V to je predvsem poklicano ljudstvo, katero naj pri volitvah dokaže, da ie boljše nego so oni, ki so pripravljeni za skledo leče prodati vse svoje programe. pa naj se ti imenujejo avtonomija ali kakorkoli. Edina stranka, ki je ostala vedno dosledna svojemu programu, je
DANSE MAOABRE
PARADA SMRT!
Največja tragedija človeštva v filmu! Boj za svetsko nadvlado!!! Človeška zablodnja, »boj vseh proti vsem« v okviru napete igre. — Grozote svetovne vojne, napad aeropia-rtov in tankov, boj metalcev ognja, strojnih pušk, min ta strupenih plinov. — Prvi originalni posnetki francoske fronte! Operaterji so delali v smrtni nevarnosti! Obupni klic Ijubezini žejnega človeka iz največje borbe
vseh časov!!! Danes ob 4. tričetrt na 6., pol 8. ta 9 K kino »Dvor«.
Samostojna demokratska stranka.
Oba govornika sta žela burno odobravanje. Sprejete so bile iste resolucije, kakor na seji oblastnega odbora. Ob enajstih je zaključil predsednik doktor Kalan krasno uspeli zbor, ki jc /x>pe! dokazal, da je Celje v demokratskem taboru.	—r.
Zveza za
v mariborski oblasti
Danes dopoldne se je vršila v palači velikega ž-upaastva ustanovna glavna skupščina lujsko-prometne zveze za mariborsko oblast Na sestanek, ki tra je sklical veliki župan za mariborsko oblast g. dr. Pirknm-jer, iuicijator vse akcije, so prispeli številni interesenti iz vse oblasti, med drugim vodje zdravilišč, zastopnika, Zveze gostil-ničarskii; zadrug, gg. Komac in Valjak, predsednik podružnice SPD v Mariboru, okrajni sodnik dr Senior, predsednik Savinjske podružnice SPD g. Kocbek, za Av-to-khrb mariborske sekcije g. Pugelj in za Olepševalno društvo v Mariboru komisar g. Matkovec.
Uvodoma je veliki župan podal kratek pregled pripravljalnega dela, nakar so se takoj izvršile volitve prvega odbora zveze. Navzoči so soglasno naprosili velikega župana, da prevzame predsedništvo vsaj za dobo, da se docela izvede organizacija. Veliki župan je izvolitev spreje! iai povdaril, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se novo ustanovljeno društvo razvije m doseže svoj namen. V širši odbor so bul izvoljeni: restavraterja Valjak iz Maribora In Bernardi iz Celja, dalje gg. Pugelj, dr. Senior, ravnatelj Šubic, dr. Šter in v nadzorstvo komisar Rodošek, nadučitelj Les-jak, dr. Lipold. za namestnike pa ravnatelj Jankovič, nadučitelj Kocbek in dr. Hoefrn. Odbor je bil soglasno izvoljen za dobo treh let.
Veliki župan dr. Pirkmajer jc podal smernice za bodoče delovanje: Zveza sš mora pridobiti kolikor mogoče veliko članic, da bo delo čim lažje. V glavnem bo treba stremeti za pospeševanjem tujskega prometa ta olepševanjem naših krajev, ustanoviti je treba tujsko prometne pisarne zlasti v Mariboru, ki bodo dajale potrebne Informacije tujcem o naših krajih in ljndeh. Te pisarne bodo morale nuditi vse potrebno, zlasti' železniške in parobrodne karte itd. V ta namen stopi Zveza v stike s Put-nfkom, da ustanovi v Mariboru in drugod prodajalno kart Centrala bo dajala krajevnim tujskim m olepševalnim društvom smernice za delo, društva pa bodo zavezana opozarjat! centralo n3 vse nedostatke v posameznih krajih, ki* jih bo imela Zveza odstraniti oziroma popraviti. Zveza bo izdelala vzorna pravila ter jih razdelila med člane društva, da se po njih ravnajo.
Proračun ima približno sledeče obrise: Glavni vir vseh dohodkov bi bil v Mariboru Putnik. Na glavnem kolodvoru je okoli pol milijona osebnega prometa na leto tako, da bi Putnik zaslužil letno okrog 500.000 Din. Putnikova podružnica v Rogaški Slatini nese n. pr. 30.000 Dta letno. Veliki župan Je že opozoril mestne In okoliške občine na ustanovitev Zveze ter Jih povabil, da Jo gmotno podpro. Upati je, da bodo občine prispevale skupno okoli 50.000 Din letno. Nadalje bi bilo umestno, da občine, ki pobirajo davek na vino, odstopijo gotov odstotek Zvezi, ravno tako tudi od davka na prenočišča. Tudi Iz sklada za go-stitaičarsko šolo bi odpadel na Zvezo eu delež. Zveza bo skušala doseči pri konzulatih, zlasti avstrijskem, da dobijo potnik} s posebno poverilnico Zveze vtza za potovanja na obmejni postaji, s čemer bi bila potnikom prihranjena pot v Ljubljano. K do-
Kulturni pregled
Gledališki repertoar!!
Ljubljanska drama
Začetek ob 20 uri zvečer Četrtek, 4. uovembr* Zaprto. Petek, dne 5. oktobra: Drugi breg. B.
Ljubljanska opera.
Začetek ob po! 20 uri zvečer. Četrtek, 4. novembra: Boris Godunov. Go» stuje i vni baritonih a. Zalevski. Izv. Petek, dne 5 nove- Hrt: Otello A.
Mariborsko gledališče.
Četrtek, 4.: »Morala«. A. Zadnjič v sezoni.
Petek, 5.: Zaprto.
Sobota, 6.: »Danes bomo tiči*. B.
Celjsko gledališče.
Četrtek, 4.: «Dr. Knock ali Triumf medici« ne». Gostovanje ljubljanske drame.
Dramsko gledališče ▼ Ljubljani je v četrtek 4. t. m. zaprto. V petek se ponovi učinkovita in izvrstno uspela Hilbertova drama <Drugi breg*. V soboto bo v drami dijaška
predstava v tej sezoni. Uprizori se Moli&rova klasična komedija ^Skopuhi. Predstava je namenjena predvsem dijaštvu, udeleži pa se je lahko tudi drugo občinstvo. Cene so zalo mffimft Začetek ob 4- Dopoldne.
I, gledališke pisarne. P. o. občinstvo se opozarja, da je za opero cBoria Godunov», Id se poje danes, v četrtek zvečer, Se nekaj vstopnic na razpolago. Za to predelavo ne veljajo nobeni popusti.
Ljubljanska opera. V petek ee poje ca abonma A Verdijeva opera <Othello> z gosp. Knlttlam v naslovni partiji. Sodelujejo ga. Žaludova, Potučkova ter gg. Holodkov, Kovač, Mitrovič, Moborič, Rumpel. V soboto nastopi cosp. Zalevski drugič. Pel bo partijo <Rigoletta», kjer bo imel priliko pokazati svojo umetnost v draimatski ulogi drugačnega stila. V nedeljo bo premijera prve operetne novitete v tej sezoni. Izvajala se bo O. Straussova <Terezina», ki je s svojim intere-santnim sujetom (epizoda iz Napoleonovega življenja) ter melodijozno godbo komponista <Val5kovega čara> imela povsod največje uspehe.
Zalevski t tBorisu Godnnom,. Z gostovanjem Sigmunda Zalervakega v »Borisu Go-dunovu> stope naša opera za dober korak naprej v kulti viran ju slovanske operne literature. Lik nesrečnega ruskega earja ie dobil šele s kreacijo Šaliapina prav poseben pomen v svetovni operni literaturi ter stopil v krop velikih umetniških koncepcij, kot so n. pr. Hamlet, Shylok, Faust, Mefisto itd. Ša-ljapicova osebnost je toliko zrasla t likom
hodkom se računajo še darila, volilo, podpore ta dohodki iz podjetij, ki jih bo Zveza sama ustanovila. Zveza bo stopila v stike s kino-podjetji, ki bi odplačevala iz bruno dohodkov letno odstotke. Po zakonu imajo namreč prednost za ktao-koncesije oni prosilci, kf predvidevajo kak dobrodelen namen V to svrhe je g. veliki župan že govoril z g. Valjakom v Mariboru, ki prosi za kino-koncesiju :r, bodo imela ta postajanja najbrž uspeh. Članarina je določena sledeče: Za ustanovne člane 10.000 Din; redni člani morajo piačati članarino vnaprej, znesek pa bo določil individualno z ozirom n3 gmo.iio stanje člana. Z i zdravilišče RfMtaŠka Slatina je n. pr. določena članarina 2.500 Din. za Dobrno 1.500 Din m Slafina-Radeaci 2.000 Din, ker bodo ta podjetja imela največ haska od Zveze. Članarina ra fizične osebe se je določila na najmanj 100 Din. Podporna članarina znala najmanj 50 Din letno, vpisnina pa 10 njn. Tako preračunani dohodki bi prinesli Zvezi letno četrt milijona Din. Zveza bo kupila tudi nekaj akcij P umika, ter stopila v .-rike 7. železniSk« upravo, da dobi v svoje roke kolodvorsko menjalnico. Ljubljansko
Aii sto že doživeli, da bi publika po piemijen tako oduševljcni zapusti:a kino DVOR"? No zamudite in oglejte sii
DANSE MACABRE
Svetovna vojna 1914-1918.--1' groze - nežnost; iz tragike — komika.
V glavni vlogi Joh.i Gilbert, ljubljenec žena in d ažestna, ljubka Renče Adoree
Kino ..Ltubljanski dvor" najudobnejši kino v Ljubljani. Telefon 730. Danes ob: 4., V28. m 97«. uri.
Predprodaja vstopnic od o. ure dnlje!!!
Zvezo pa bo povabila, da imenuje v odbor enega člana kot posvetovalnega organa.
j, tem j c za V Pičena prva etapa neumornega truda n. : neprestano inicijauvae-ga -velikega Pipana g. dr. Firkmajerja za razvoj gospodarskih prilik v mariborski oblasti, kateri bo ustanovila Zveza gotovo lepe nove dohodke.
Milijonska goljufija
V osieški rvornici za usnje je bil že nad sedem let kot skladiščnik nastavljen Josip Sclimidt, kateremu je \ odstvo neomajno zaupalo. Pred kratkim pa je bil radi več nekorektnosti odpuščen in se ie znašel na cesti brez dela. Po lastnem priznanju je sistematično izvrševal v tvornici goljufijo na ta
Cesta iz Lesc na Bled
kjer je Sava vzela nsost, da je mogoče na Bled
samo po
Sava 00 povodBji v Kranju
Tekstilne tvornice «Jugočeške» pod vodo.
Borisa, da si n. pr. v Rusiji izvedbe te opere niso mogli misliti brez sodelovanja tega velikana. Učenec in naslednik velikega ruskega basista, a v mnogih detajlih tudi samonikel kreator cBorisa. je Sigmund Zalevski. Kdor Je imel le enkrat srečo doživeti njegovo inkarnaoijo <Borisa>, ga nikoli več ne po-sabl: Toliko dramatične moči, plastike, dinamike, toliko sugestivnoeti je redkokdaj sdruiene v eni osebi. Uprava gledališča se nadeja, da bo Izvedba <Borisa Godunova» z gosp. Zalevsklm v glavni ulogi ne 6amo svečan večer v naži operi, ki 8 tem dobiva zadoščenje za svoje skromne poskuse, da bi dostojno Interpretirala slavno delo Mioorgske-ga (brez katerega si slovanske opere ne moremo misliti), marveč da bo to eden najvažnejših letoSnJih dogodkov v glasbenem 35v-tjonju Ljubljane. V ostalih partijah nastopijo dame: Lovšetova, Poličeva, Potučkova, Ribičeva in Thierry - Kavčnikova ter gg.: Ba-novec, Betetto, Janko, Knlttl, Mitrovič, Mo-horič, Perko, SubelJ, Zupan. Dirigira g. Polič, reiira gosp. Knlttl.
Stoletnico Beethovnove smrti proslavi ves kulturni svet marca prihodnje spomladi. Povsod se bo davil Beethovnov spomin in njegovemu geniju se pokloni slovenski pianist Anton Trosi že na svojem klavirskem koncertu, ki ga priredi v pondeljek, dne 8. t m. v ljubljanski Filhnrmoničnl dvorani. Pri tej priliki bo izvajal eno najlepčih Beethovnovih sonat iz najzrelejše dobe slavnega skladatelja, to je sonata op. 109, prva izmed zadnjih treh sonat avtorjevih. Ta sonata ae
način, da je ;apačno \književal v knjigo pi c:em sirovih kož. Slepari! ie tako štiri ta eta, in sicer skupno s trgovcem kož. Mavrom Deutschem, ki mu je izplačeval zato mesečno nagrado 500 do 1000 Din.
Ko je bil Sclimidt odpuščen, je pričel izsiljevati od Deutscha denar. Ker ga pa ni dobil, mu je poslal pismo, v katerem mu je zagrorzii, da g. izTOči sodišču, ako nru ne pošlje 100.000 D:u. Deutsch je napravH radi tega proti njemu ovadbo na sodišče. Preiskava ie dognala, da je bila tvornlca v zadnjih letih ogoljufana za milijon ta pol dinarjev.
loto Milenko Doberlet železnici čez Jesenice.
Foto A. Vengar
Raztrgan Pižov most čez Savo med Radovljico in Lancovem
bistveno razlikuje od onih. ki jih je Beethoven napisal v svojih mlajših letih. V njej se je oprostil prestrogih vezi, ki jih Je zahtevala oblik« 9onate, katero je pravzaprav šele on ustvaril. Ta zadnja njegova dela nam v vsej duši kažejo izredno moč Beethovnovega duha in absolutno obvladanje umetnosti. Sonata ima tri stavke: prvi je nekaka improvizacija misli. Drugi stavek tvori Jeklen Scherzo, v tretjem pa so slikovite varijacije na bajno lepo melodijo v e-duru. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, cene običajne koncertne.	1301 Popoldanske predstave v Mariboru. Mariborsko gledališče priredi to sezono serijo popoldanskih predstav, da omogoči tudi zunanjemu občinstvu obisk gledališča. Na vrsto pridejo razven ljudskih predstav tudi vee druge uspele igre, kot prva pa priljubljena veseloigra <Peg, srček moj>. Predstava se vr3i že v nedeljo, 7. novembra ob 8. popoldne.
ZborL Mesečna revija za novo zborovsko glasbo t glasbeno književno prilogo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko dnitvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. V deseti pravkar izšli številki letošnjega letnika sta objavljena dva zbora tržaškega skladatelja Vasilija Mirka in sicer Sesteroglasni mešani zbor R o k o k o ter moški zbor T o 1 o -v a Ji, oba na be=«dilo pesnice Utve fPrui-kove). — lt. številka izide začetkom novembra, 12. začetkom decembra z obširno in vsebinsko zanimivo književno prilogo. Zbori zaslužijo na3e toplo priporočilo
ELITNI PLESI
v sezljl, ter plesne šole, akademije, pridejo do veljave le, Če vpo'tevajo guspodje predpisano črno obleko. Sm.kinge, fiake, modne obleke dobite najceneje p* i tvrdki DRAGO SCHWAB, Ljubljana
Občni zbor podružnice Jugoslovanskega šumarskega udruženja
Celje, 2. novembra
V klubovl sobi Celjskega doma se je vršil te oni izreden občni zbor podružnice Šumarskega udruženja, ki je pokazal, kako malo se je do sedaj storilo za to panogo našega gospodarstva. Z besedami »Veliko je poklicanih, a malo izvoljemllic je otvoril dosedanji predsednik podružnice g. Lenarčič zborovanje, ki je bilo zelo slabo obiskaiio, vsled česar se je občni zbor zakasnil za eno uro.
Iz poročila g. predsednika posnemamo sledeče: Od zadnjega občnega zbora sta umrla dva člana, In sicer gg. Jakhil In Zupan, ki sta z vnemo sodelovala na polju šumarstva. Med tem časom se je vršila v Zagrebu glavna skupščina udruženja, na kateri je bil izvoljen predsednikom dosedanji predsednik podružnice. Vsit predlogi udruženja, tako za izboljšanje položaja šn-inarjev, kakor tudi šumarstva sploh, zlasti pa za ustanovitev prepotreboe šumar-ske šole, so bili zaman. Za važne stvari pri nas pač ni ta m denarja. Pojav v hrvaških šumah, kjer se sušilo neizmerne količine hrastov, hrestov ln Jesenov, Je treba vzeti zelo resno, ker Je v nevarnosti velik del našega narodnega Imetja. Preti pa tudi nevarnost, da se ta bolezen zanese k nam v Slovenijo. Temu sta dva vzroka. Prvi je metuljček, goban, ki uničuje prvo listje in katerega gosenice prekoračijo če-sto železniški tir ter povzročalo, da se tudt vsled polzkosti ustavi vlak. DrugI škodljivec je neka glivica — medlika —, ki unl-čnje druge poganjke. Po par letih se mora vsako tako napadeno drevo posušiti. Dasl-ravno znaša dosedanja škoda že nad dva milijona kiiiičnih metrov hrastja, se vendar še nj ničesar ukrenilo proti tema škodljivcema.
Tajniško poročilo omenja gozdarsko šoto, ki je projektirana v Mariboru. Razne budžetne neprilike so zavlačevale in onemogočale ustanovitev te šole, ki je za naše nadaljnje gospodarstvo nujno in neobhodno potrebna. Dasi je ministrstvo za šume in rude dovolilo 37.000 Din podpore za to šolo in zagotovilo enoletno vzdrževanje, je te zneske črtal finančni odsek. Veliki župan mariborske oblasti je v tem pogledu storil vse, kar Je le mogoče. Treba Jc tudi v prihodnje energično zahtevati to šolo, ki naj nam vzgoji gozdarski narašča;, ki bo znal res strokovno gospodariti v naših šumah. Za to gozdarsko šolo naj se zahteva kot predizobrazba najmanj popolna meščanska šola. Osnovna šela oziroma le par gimnazij nikakor ne zadostuje, ako hočemo imeti v naših gozdovih res gozd::c, ne pa samo lovske čuvaje. Drevesnica v Slivnia! se je obnesla dobro in obeta ostati aktivno podjetje.
Pri volitvah so bi H izvoljeni: dr. Otrs Detela, veleposestnik in vladni svetnik za predsednika; Inž. Anton Šivic, oblastni referent v Ljubljani, za podpredsednika. Ke-se je izkazala potreba, da je tajnik na sedežu podružnice, se je pooblastil g. predsednik, da Imenuje izmed šumarskih uradnikov v Ljubljani enega za tajnika.
Pri slučajnostih se je razpravljalo o okrožnici velikega župana v Mariboru, po kateri se mora nastaviti na zemljiščih z 800—1500 ha zemlje !e izprašane širmarje. Izdani so bil! predpisi za srednje tehnične gozdarske šole, a takih šol do sedaj v državi sploh ta
Končno se je Izrazila želja, da hi naše dnevno časopisje nosvečaio tej važni gospodarski panog! več pažnje in obravnavalo zlasti vprašanje gozdarskih šol.
»vedska svetsKamarKa Kaljača i
Domače vesti
*	Iz diplomatske službe. Dosedanji kon-tul poljske republike v Beogradu, Stanislav Grabinski, je premeščen za konzula v Zagreb. Namesto Grabir.skega pride v Beograd dosedanji konzul v Rio de Janeiru J. Varhalovski, ki bo tekom meseca novembra nastopil svoje novo službeno mesto.
*	Z beograjske univerze. Sanitetni podpolkovnik v ostavki dr. Tihomir Simič je s kraljevim ukazom imenovan za izrednega profesorja na medicinski fakulteti beograjske univerze.
*	Generalska vest. Dosedanji komandant III. armiie, divizijski general Janko Vukotič je imenovan za armijskega generala.
*	Imenovanje v šolski službi. Za oblastnega prosvetnega inšpektorja zetske oblasti na Cetinhi ie imenovan dr. Mihajo Vuk-čevič, dosedanji direktor cetinjske gimnazije.
*	Zveza mest kraljevine SHS. Sredi meseca novembra sc vrši v Zagrebu predkon-ferenca za ustanovitev Zveze mest kraljevine SHS. Priprave za konferenco so že do-vršeue. Na konferenco bodo povabljeni zastopniki: Zagreba, Ljubljane, Beograda, Su-botice, Sarajeva, Skoplja, Novega Sada, Osjeka, Maribora in Splita. Na programu so med drugimi naslednje štiri točke: 1.) Potreba ustanovitve Zveze mest kraljevine SHS. 2.) Odobrcnje začasnega pravilnika Zveze. 3.) Odmera začasnih prispevkov za potrebe zvezne organizacije. 4.) Razprava o novem zakonskem načrtu o mestih. Prcdkon ferenca bo določila, kdaj se sestane prvi kongres Zveze mest Jugoslavije. Po začasnem pravilniku more biti sedež Zveze samo v Zagrebu, Beogradu ali v Ljubljani in sicer vsako leto v drugem mestu. Svrha zveze je že označena s samo namero, da se mesta medsebojno podpirajo s svojimi izkustvi in modernimi uredbami in da si vzajemno pomagajo tudi v sporih z državnimi oblastvi. Zveza bo izdajala svoje posebno glasilo, katero bo urejal tajnik Zveze mest.
*	Nove poštne pristojbine. Poštna uprava dela te dni prav lepe profite. Večina občinstva ne ve, da veljajo za november zvišane poštne pristojbine in da je za nje uporabljati samo pretiskane znamke. Stare znamke ne veljajo nič! Posledica tega je, da plača za navadno pismo 2.50 Din kazni pri tem ti pa uničijo še znamko, ki jo je pošiljatelj v dobri veri pritisnil na pismo. Po našem mnenju to ni pravilno. Znamk, ki jih poštna uprava ne pripozna za veljavne za november, poštni uradi nimajo pravice žigosati in to je tisto, za kar se pritožujemo. Pri tej priliki opozarjamo na priprostost pretiska-nja znamk. Namesto, da bi se bilo to delo izvršilo tako, da ni zloraba naravnost vabljiva, se je izvršilo tako površno, da smo prepričani, da bomo v kratkem čuli o nedovoljenih manipulacijah.	—e.
*	Osebne vesti. Zvaničnika Ivan Krančič pri srezkem poglavarju v Dolnji Lendavi in Fran Rižnar pri srezkem poglavarju v Ptuju sta bila imenovana za arhivskega uradnika III. kategorije. Alojz Rakovec pri varnostni straži v Mariboru je imenovan za arhivskega uradnika III. kategorije in je dodeljen ve likemu županu mariborske oblasti v službovanje. Povišana sta bila okrajni tajnik Fran Jaki pri srezkem poglavarju v Mariboru in okoliški nadzornik Ivan Kralj pri policijskem komisarijatu v Mariboru v II. skupino III. kategorije. Upokojena sta bila v moški kaznilnici v Mariboru višji paznik Ivan Fabič in paznik Anton Pinka.
*	Neposredna telefonska zveza s Suša-kom. Glede na našo navedeno notico z dne 31. oktobra smo prejeli sledeče pojasnilo: Ncvi teleionski vod Ljubljana-Sušak, ki ga gradi terenska sekcija v Ljubljani od Ljub-jame do direkcijske meje pri Brodu na Kolpi bo podnapet od Ljubljane do Grosuplja na glavni teleionski progi v smeri Beograd, od Grosuplja do Broda na Kolpi pa na obstoječi brzojavni progi, ki se mora seveda rekonstruirati. Teren ie v predelu Grosuplje km 21.4 pri Orteneku skalnat in se mora izvrševati i skop jam samo z razstreljevanjem. Od kilometra 21.4 do postaje Žlebio je teren ugoden. Od tu do Broda na Kolpi je teren različen, večinoma pa neugoden. Žica novega dvovoda bo 3 mm debela in bronasta in je zato posebno po vključitvi nove centrale računati z brezhibnim telefonskim prometom. V svrho preiskave bo vod vpeljan v telefonsko centralo v Kočevje in bodo preiskovalne naprave montirane na Grosupljem in v Brodu na Kolpi.
*	Konferenca radi zaščite avtorskih pravic. V petek, ob 9. zvečer se bo vršila v damskem salonu kavarne Emona v Ljubljani konferenca, na kateri se bo pretresal projekt zakona o zaščiti avtorskih pravic. Re-fcriral bo g. Anton Lajovic, ki bo obenem poročal o internacionalnem kongresu v Var šavi in Pragi. Vabljeni so vsi književniki, upodabljajoči umetniki in glasbeniki. — Pripravljalni odbor za zaščito avtorskih pravic,
*	Lomardiranje obveznic VA % ratne štete pri poštni hranilnici. Nadzorstveni svet poštne hranilnice v Beogradu je sklenil, da smejo poštna hranilnilnica in nje podružnice od I. nov. dalje dajati lombairdna posojila na 2'A% obveznice ratne štete brez vsake omejitve na višino posojila in zastavitelje-vo osebnost (doslej so se smele navedene ob veznice lombardirati samo drž. uslužbencem in vpokojencem, duhovnikom, vojnim invalidom itd. in še to le v omejeni količini t. j. do največ 500 komadov). Za taka lom-bardna posojila (po Din 200 na vsako obveznico) zaračunava poštna hranilnica raz-ven kolkovine po tar. post. 19 zakona o taksah še obresti po 8%, ki se plačujejo trimesečno v naprej in provizijo po % %.
Lombardna posojila se dovoljujejo za dobo 3 mesecev ter se morajo vsake tri mesece prolongirati, vendar je treba pri vsaki pro-lcngaciji odplačati 10% prejetega posojila. Točnejša posojila o teh Iombardih daje podružnica poštne hranilnice v Ljubljani.
+ Smrt slovenskega orožnika v Beogradu. Dne 27. oktobra je umrl v beograjski vojni bolnici orožniški kaplar, g. Ivan Šegula iz Pobrežja pri Ptuju. Bil je v Beogradu v šoferskem kurzu. Pokojnik je služboval kot orožnik na postaji Podlehnik in raznih drugih postajah v Sloveniji. Pri svojih tovariših ie bil izredno priljubljen, kar ie pričal tudi časten sprevod. V sprevodu je svirala vojaška godba, četa beograjskih orožnikov pa je izkazala pokojniku zadnjo čast. Žalnega sprevoda se je udeležil poleg drugih gospodov oficirjev tudi komandant beograjskega orožniškega bataljona podpolkovnik Ristic.
*	Veterinarski bakteriološki zavod v Ljub ljani. Ministrstvo za kmetijstvo in vode je ustanovilo v Ljubljani »Državni veterinarski bakteriološki zavod«. Namen tega zavoda je predvsem, da služi svrham državne veterinarske policije v ljubljanski in mariborski oblasti, katerim bo v pomoč pri zatiranju živalskih kužnih bolezni. V iste svrhe je zavod na razpolago tudi privatnim osebam. Želeti je, da se poslužujejo tega zavoda v označen namen kar najširši krogi. Začasno je ta zavod nastanjen pri Državnem higijen-skem zavodu v Ljubljani, Zaloška cesta 2.
*	Razpisana je služba poštuega starešine v Stični (II/,). Rok za natečaj ie 14 dni. Prošnje je poslati na direkcijo pošte in telegrafa v Ljubljani.
*	Prometno ministrstvo je sklenilo, da se ukinejo ugodnosti na železnici vsem onim upokojencem, ki se bavijo s kako trgovino ter imajo svoje protokolirane tvrdke.
Pozor! i
Predno si nabavite moško in žensko sukno in da se bodete prepričali o ugodnih cenab, Vas vljudno vabim k ogledu zimskega blaga v trgovini JOSIP SLIBAfi, Stari trg štev. 21 (poleg Zalaznika).
m
*	Zavarovalnim članom Okrožnega urada za zavarovanje delavccv! Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani ima v svoji novi zgradbi na Miklošičevi cesti 20 med drugim urejene tudi čistilne kopeli, ki so zavarovanim članom dostopne po znatno znižani ceni, s katero je komaj krita poraba vode, mila in perila Pršna kopel z milom in perilom stane za člane in njih svojce Din 3, kadna kopel Din 12 in parna Din 10. Uprava urada je pri določitvi cen imela namen, gojiti čistost in navajati delavce in nameščence k negi telesa in zdravja. Dosedanji obisk čistilnih kopeli s strani delavstva je neznaten, kar kaže pravo sliko nepojmovanja pomena čistosti in higijene. Nesnaga je izvor mnogih bolezni in kdor se hoče obvarovati hujših posledic, bo negoval svoje telo in ga utrjeval s pogostim kopanjem. Ni dovolj, da se že nastale bolezni lečiio, ampak treba je telo krepiti, da postane odporno napram boleznim. V veliki meri je pojmovanje pomena kopanja s strani delavstva odvisno od zanimanja za čistost pri delodajalcih, ki imajo tudi v prvi vrsti korist, če je pri njih zaposleno delavstvo trdnega zdravja. Zato prosi urad predvsem delodajalce, da poučijo delavstvo o pomenu negovanja telesa ter ga navajajo k rednemu kopanju. Želeti bi bilo. da si večji obrati nabavijo pri OUZD primerno količino vstopnic, zlasti za prsne kopeli in iste oddajajo delavstvu po nabavni ceni ali pa, da še sami prispevajo del vstopnine ter nudijo delavstvu s tem priliko, da sc redno poslužuj kopanja	1416
*	Kopališče za invalide v Kraljeviči. Inva lidi dobe prihodnje leto svoje lastno kopališče v Primorju. Z nabranimi prispevki in s pomočjo države se zgradi v Kraljeviči kopališče modernega tipa za vojne invalide, kjer bodo imeli vse ugodnosti po najnižjih cenah.
*	Tragična smrt enajstletnega dečka. V
Kaštel Sučarcu je šel prošli torek enajstletni Andjelko Borcza v trgovino, da kupi olja.
V	žepu ie imel s seboj stckleničico. Na potu ;e padel tako nesrečno, da se je stekleničica razbila ter so mu ostri komadi stekla raz-rezali trebuh. Deček je še istega dne umri vsled izkrvavenja.
+ Samomor neznane ženske v Zagrebu. Na Savski cesti v Zagrebu se ie v torek po-popoldne neznana ženska vrgla pred tramvaj, ki je vozil proti Savi. Voznik ie sicer skušal takoj ustaviti voz, a bilo je prepozno kolesa so nesrečno ženo grozno razmesarila ter ji zdrobila tudi lobanjo. Identiteta samomorilke se ni mogla ugotoviti. Stara je kakih dvajset let. Pri njej so našli samo robec in dva dinarja gotovine.
*	Zagonetna smrt orožniškega narednika.
V	vojaški bolnici v Kragujevcu ie te dni na zagoneten način umrl orožniški narednik Vukoman Colbašič. Njegova smrt je ostala nerazjasnjena tudi zdravnikom bolnice. Zaradi neke poneverbe je bil Čolbašič obsojen na tri mesece zapoTa. Ko je bila razsodba razglašena, se je narednik vrnil v svojo sobo, se slekel in vlegel v postelj ter trdno zaspal. Ko se tudi naslednjega dne še ni
Bomba o garniziji »««*
Tretio eshadrono prikoraka k nam v
Kino IDEAL
ZIMSKE SUKNJE
in druga oblačila nudi v največji izbiri in najcenejc
I. Maček; Ljubljana
Aleksandrova cesta t2>
prebudil in ga vojaki na noben način niso mogli zbuditi, so ga prenesli v vojaško bolnico, kjer je spal še dva dni in končno v letargiji umrl. Vzrok smrti se tudi pri obduk ciji trupla ni mogel ugotoviti. O tej misteri-jozni smrti sc v Kragujevcu mnogo govori. Drobovina se je izročila drž. kemičnemu laboratoriju, ki morebiti vendar dožene vzrok smrti.
ITO zobna pasta najboljša
*	Tragičen konec svatbene sla vnos t i. V
selu Zuničje pri Kniaževcu se je odigrala te dni krvava tragedija Vukašin Jovič se je poročil s hčerko Filipa Radosavljcviča, Je-lico. Da bi dal izraza svoji radosti, je Vukašin zapalil dinamitno patrono. ki pa ie eksplodirala v njegovi roki. Učinek je bil grozen. Patrona mu je odtrgala obe roki. Skoraj vsi gostje so bili več ali mani ranjeni.
*	Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7.
papež ampak papežinja!
Kako?
Kje?
Kdaj?
Čitajte novi roman „Jsiira"!
4 Volno in bombaž za strojno pletenje in
vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah in v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana Stari trg 12, in Židovska ulica 4.
* Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, slrajša-nju in bledoličnosti, bezgavkah in izpuščaju povzroči Franc Jožefova grenčica dobro prebavo. Strokovnjaki so ugotovili, da tudi najslabejšim otrokom Franc Jožefova grenčica pomaga. Dobi se v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijah in špecerijskih trgovi-
nah.
Iz LJubljane
63
u— Zadnje letošnje porotno zasedanje v Ljubljani se prične dne 22. t. m. Porotniki in njihovi namestniki so že izžrebani, u— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani,
Stari trg 11, ie izposodila oktobra meseca 3776 strankam 14.694 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 3. popoldne do pol 8. zvečer in izposoja slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, nemške, francoske, italijanske, angleške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago so tiskani imeniki knjig, ki naj jih vsak kupi, da si izbeTe knjige doma.
u— Protestno zborovanje trgovskih, industrijskih, bančnih in drugih nameščencev radi Trgovske bolniške blagajne je dar.es ob 7.30 zvečer v Mestnem domu! Polnošte-vilna udeležba je dolžnost vseh zavarovancev! — Sklicatelji.
u— Umrli v Ljubljani Zadnji teden so bili javljeni sledeči smrtni slučaji: Terezija Jelen, žena kočijaža, 25 let; Jože Bai-želj, sin steklarja, 1 mesec; Josip Lukčevič, postajenačelnik, 32 let; Marija Cerne, po-strežnica, 64 let; Edvard Osterman, kurjač, 16 let; Frančiška Čeme, babica, 44 let; Zdravko Dolinar, sin godbenika, 4 leta; Marija Drolc, posestnika žena, 42 let; Franc Kopriva, sin bančnega uradnika, 1 leto; Jože Pršina, sin posestnika, 5 mesecev; Anten Hribar, sin posestnika, 12 let; Lucija Pra-protnik, zasebnica, 76 let; Franc Mauc, višji železniški delovodja v pokoju, 84 let; Henrik Kodrin, orožniški stražrr.ojster v pok. 40 let; Antonija Klopčič, posestnikova žena, 2S let; Rudolf Balderman, železniški zvanič-nik, 52 let; Franc Lavrič, kočijaž, 31 let; Jakob Volkar, hlapec, 26 let; Franc Langus, sin posestnika, 16 let; Jakob Šegula, poštni uradnik, 51 let; Ivan Hrastja sin kretnika, 15 let; Josip Fink, čevljarski pomočnik, 3S let, Helena Koman. zasebnica, SO let, Frar.c Setničar sin delavke, 2 leti; Jožef Slapničar železniški vpokojenec, 94 let; Franc Caleari lesni trgovec, 45 let in Štefan Skrbinšek, železniški nadsprevodnik v pok.. 65 let.
u— Plesne vaje tehnikov - akademikov. Otvoritevna plesna vaja se bo vršila nocoj v dvorani Kazine. Pričetek točno ob 20. uri Odbor.	1425
u— Gospodje in gospodične, ki imajo veselje do dramatične umetnosti, so vablje-
Samo še danes S
Danes zopet krasen nordijski film
GREH RI H A
v £lavni vlogi KARINA BELL, znana glavna igralka iz filma »Ljubljenka maha. radžev. Dejanje se vrši sredi preteklega stoletja, v večnem mestu Rimu. polnem grozot, neodkritih tajnosti in intrig. — Povdarjamo krasno panoramo Italije.
Vsled dveurnega sporeda predstave ob pol 4.. pol 6., pol 8. in četrt na 10. k i n G i d e A l	kinoideal
Pri čaši čaja, vina
zahtevai
Keks ,,Planina"!
Tovarna kenso ,.PLANIKA" Jesenicc-Gor.
VKTOR bogataj liom «
ni da se zglase pri »Kolizejskem odru«. Ga-jeva Uiica št. 2 (prostori dii. društva »Domovina«). Vpisovanje novih članov vsak dan razen nedelj od 20.—21. ure. — Odbor kol odra.
u— »Kolizejski oder« sklicuje za danes ob 20. v društvenem lokalu Gajeva ulica 2, sestanek celokupnega članstva. Radi važnosti reda ie udeležba strogo obvezna. — Odbor
u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 prestopek razgrajanja v javnem "lokalu, 1 izgred, I poškodba tuje lastnine 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 3 prestopki nedostojnega vedenja, 1 slučaj nenadne smr ti, 1 prestopek beračenja, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 8 "prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bi le izvršene 3 in sicer: 1 radi pijanosti, 1 radi nemoralnega življenja in 1 radi nevarne grožnje.
u— Nenadna smrt. V torek okrog 11.15 dopoldne je dobi 46 letni bivši lesni trgovec France Caleari iz Škofje Loke sedaj stanujoč v Janševi ulici št. 12, pred hišo nenadoma močan napad kašlja. Hip nato je pričel bruhati kri in padel v nezavest. Onesvešče' nega so prenesli sosedje v njegovo stanovanje, kjer je trenotek nato izdihnil.
u— Kako se pride do pelerine. Čevljar Benjamin Salmič je dne 29. oktobra prislonil za trenotek svoje kolo na neko hišo na Jurčičevem trgu. Pustivši svojo pelerino na kolesu je stopi! po opravku. Ko pa se je čez nekaj minut povrnil, pelerine ni več našel na kolesu. Pravzaprav je bil tat še skromen in je naravnost čudno, da ni odpeljal še kolesa.
Iz Maribora
Predstave oD: t., pol &., po! 8. m 9. uri.
ELITNI KINO MATICA Telefon 124
a— »Vesna« zopet zaprta. Včeraj so zopet prepeljali neko gojenko »Vesne« iz zavoda v bolnico. Kakor pred nedavnim časom dve gojenki, tako je tudi ta deklica zbolela na škrlatinki. Vse obolele pa so rodom Hrvatico iz Medjimur.ia.
a— Slaba trgovina za elektrotehnične izdelke. Čeprav ima Maribor radi bližnje fal-ske elektrarne izborno prepleteno električno omrežje, ki se od dne do dne razširja tudi v okoliških občinah, vendar trgovina z clektro tehničnimi predmeti v Mariboru prav slabo uspeva. Nedavno je javila likvidacijo mariborska podružnica Elina, pravkar pa je bila na sodni dražbi prodana vsa zaloga elektrotehnične trgovine, družbe z omejeno zavezo »Žarnica«, v katere prostorih je prišla že tretja takšna trgovina na kant.
a— Novinarski koncert. Pri slavnostnem novinarskem koncertu, ki ga priredi Mariborski novinarski klub v proslavo državnega praznika dne 1. decembra v narodnem gledališču, so obljubila doslej sodelovanje pevska društva: Glasbena Matica, Drava, Jadran in Maribor.
a_ Češki tečaj JČ Lige. Mariborska JČ Liga priredi tudi letos tečaj za pouk češči-ne ki ga bo vodila državna učiteljica češke dopolnilne šole v Mariboru, ga. Švecova. Tečaj bo brezplačen, pobirala se bo le neznatna pristojbina za režijske stroške, kakor lansko leto. Priglase spreiem3 predsednik Češkega kluba, g. Franjo BuTeš, ur ar v Ve-triaiski ulici. Začetek šole in ostale podrobnosti bo Liga še pravočasno javila. Prijave se sprejemajo do pondelika 8. novembra.
a— Vaje vseh gasilskih društev Maribora in okolice. V nedeljo so imela vsa mariborska gasilska društva gasilske vaje na kompleksu delavnic drž. železnic ua koroškem kolodvoru. Vaj se je udeležila mariborska, pobrežka, studenška, radvanjska, razvanjska, zrkovška in delavnižka požarna bramba. Pogled na vso gasilske priprave je bil krasen. Najbolj se je seveda izkazala zopet mariborska mestna požarna brairiba. ki je s svojo turbino nadkriljevala vse druge. Tudi topo! pa se je izkazalo, da goie vsa" gasilska društva resno svoje delo. Vsi požarniki so pokazali izvežbauost in rutin iranost v svojem poslu.
a— Razdejanje v mestnem parku. Zadnji vihar je strašno demolira! mariborski park. Poleg topolov, vrb in drugih lepih dreves po parku je uničil tudi skora polovico smrekovega gozda, ki je največji ponos mariborskega parka. Visoka smrekova drevesa so izruvana iz tal, veliko jih je polomljenih na polovico in leže vse križem čez ceste. Skoda je tem večja, ker je park sedaj par let že zaporedoma trpel od snegi in viharjev, tako da bo po malem čisto orazen. Bilo bi zato umestno, da se sedaj podrta drevesa uporabijo izključno v namen mestnih nasadov po parku, na Kalvariji, pri Treh ribnikih, za ute, ograje in podobno. Park pa je treba na poškodovanih mestih takoj vnovič zasaditi, kar se je dosedaj žal zelo zanemarjalo.
a— Prosta stanovanja. Mariborsko stanovanjsko razsodišče razpisuje sledeča prosti stanovanja: 1.) Limbuš št 8, pritličje, 1 &o-ba, kuhinja in pritikline od stranke Ignacija Hleb. 2.) Studenci, Aleksandrova cesta št. 23.
1	soba, kuhinja in pritikline od stranke Ivana Fesi. 3.) Studenci, Na obrežju št 76.
2	sobi, kuhinja in pritikline od stranke I"r. Jug. 4.) Kreevina št. G9, Lovski dom, 1 soba brez peči in kuhinja brez štedilnika od stranke Terezije Stroe. 5.) Zg. Poljskava št. 32, 3 sobe, kuhinja iu pritikline od stranke dr. Ljudevita Sinkoviča. 6) Miklošičeva ulica št. 2/III., 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke dr. Krištof Cacafura.
a— Iz kaznilnice. Te dni so izpustili v mariborski kaznilnici 7 kaznjencev Turkov, 2 iz Bosne, 5 iz južne Srbije. Obsojeni su bili pri sodiščih v Bosni in Srbiji in veljajo zato pri njih predpisi o pogojnem odpustu J
za zadnjo tretjino, oziroma polovico kazni. Tako so posamezni zločinci pridobili po več let svobode. Naši kaznjenci, obsojeni v Sloveniji in Dalmaciji, nimajo te ugodnosti, pa; pa smejo pod gotovimi pogoji krajšati kazen v samotnem zaporu, kjer jim štejejo dva dneva za tri dni.
a— Amerikaner. Na policiji se nahaja neki Lovko Alojzij, ki trdi, da je doma iz Cerknice, pristojen pa v Južno Ameriko. Pravi, da je prišel iz Amerike, oa potu pa je v Hamburgu zgubil vse dokumente ter zahteva, da se ga dodeli pristojni občini. Policiji pa se te navedbe zde sumljive, ker je pač malo verjetno, da je mož na potu domov zgubil vse dokumente.
a— Sladkosnedeži. Gospodar neke slaščičarne na Aleksandrovi cesti je zasačil svojega pomočnika o polnoči, ko je gostil 6voja dva tovariša in dve mladi prijateljici s slaščicami. Poklical je stražnika, ki je vse slat!-kosnedežo odvedel na stražnico. Slaščičar trdi tudi, da mu je zadnje čase zmanjkalo za 5000 Din slaščic ter dolži svojega pomočnika, da mu jih je pokradel. Glavni krivec pa odločno zanika vsako krivdo. Kadaljna preiskava bo ugotovila, na kateri strani je resnica.
a— Dva čudaka. Te dni sta prispela v Maribor dva potnika, ki sta radi originalne zunanjosti vzbujala splošno pozornost. Eden je imel lase spletene v dolgo kito, drugi pa ra spuščene. Imenujeta se Hans Gathmann in Mandel Erich. Prvi je absolviral realno gimnazijo, ter je po poklicu fotograf, drugi pa fotograf in pleskar. Iz Nemčije sta krenila preko Avstrije v Jugoslavijo, katero sta vso prepotovala. Mande! nosi žensko krilo, in nudi že zaradi tega jako originalno sliko. Po njunih izjavah potujeta po svetu le zato, da spoznata geografične razmere posameznih držav in tudi povsod fotografirata vsako zanimivost. Zgleda pa, da potujeta le za zabavo, ter da sta mladeniča delomržna. Prenočevala sta v policijskih zaporih in bila nato poslana v Avstrija
a— Poskusen samomor. Karolina P. je predvčerajšnjim šla na podstavek nekdanjega dravskega mostu ter so hotela vreči v Dravo. To pa sta opazila dva vojaka ter jo šiloma odvrnila od njenega namena. Vzrok poizkušenega samomora je baje ljubosumno^.
Iz Celja
c— Narodna čitalnica v Celju ponovi v r* deljo dne 7. t. m. ob štirih popoldne Finžgar jevo ljudsko zgodbo v treh dejanjih »Verigo«. Cisti dobiček ie namenjen kakor zadnjič za ^popolnitev ljudske knjižnice.
e— Knjižnica Narodne čitalnice bo v petek zaprta.
e— Glasbena Matica v Celiu ima sv o!
redni letni občni zbor dne 12. novembra ob 8. zvečer v poslopju Glasbene Matice na Slomškovem trgu. K občnemu zboru so vabljeni vsi člani in prijatelji društva.
e— Mestno gledališče v Celiu. Danes zvečer gostuje v Celju ljubljanska drama s komedijo i Dr. Knock ali Triurni medicine«. Občinstvo &e opozarja na to prvovrstno komedijo, ki obeta posetnikom zelo velik užitek.
e_ Celjko pevsko društvo. Prva vaji Celjskega pevskega društva, ki ie bila določena za danes zvečer, se radi gostovanja ljubljanske drame preloži na petek dne S. t. m. ob 8. zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Ker je vprašanje pevovodje po-voljao rešeno, je upati da bo tudi poset vaj zadovoljiv. Petje bo poučeval g. Čiri! Pregelj.
e— Opozorilo vsem delodajalcem. V zadnjem času se pojavljajo razne sumljive osebe pri delodajalcih pod pretvezo, da so nameščenci okrožnega urada za zavarovanje
delavcev ter inkasirajo zavarovalne prispev ke. Vsi nameščenci tega urada, katerim je poverjen inkaso prispevkov, imajo uradno pooblastilo, veljavno za območje pristojne ekspoziture in uradno legitimacijo s fotografijo. V slučajih, da delodajalci take uradnike osebno ne poznajo, naj zahtevajo legitimiranje in one, ki se ne morejo zadostno legitimirati, izročijo pristojnim oblastim.
e— Dobro so iib spravili. V prisilno delav nico v Stari Gradiški so bili oddani 30 letni Rudolf Virant faise Sovanti, 41 letni Karol Zalaznik (tudi Sallasnik) iz Babna, pristo-
v Polhovgradec, 43 letni Matija Mudrič iz Jablance pri Senju, v žensko prisilno delavnico v Begunjah pa 36 letna Marija Turin iz Celja.
e— Nesramneži. V petek 29. okiobra :e
bila Savinjska dolina zopet obikana po poplavi. Splavarji, katere je povodenj presenetila, so pristali ob nenavadnem mestu v Celiu. Med tem, ko so radi utrujenosti morali iti počivat, so bili okradeni. Dva nepridiprava. Turnšek in Jegrišnik, st3 bila naznanjena celjski policiji, da sta med tem časom odnesla s splavov deske, vrv, cepin in nekaj obleke.
c— Telesna poškodba. 29. oktobra je opravljal mizarski pomočnik pri g. Švigi na dvorišču starega okrožnega sodišča neko deio. 12 letni Edmund Marinšek ga ie dražil po otročje s »šviga švaga«. VzJic večkratnemu opominu deček Ie ni odnehal, nakar mu ie mizarski pomočnik Pire v jezi zagnal kladivo v giavo ter mu preklal zgornjo ustnico, poškodoval čeljustno kost in izbi! tr' zobe. Dečko je bil oddan v javno bolni co. Pire pa pride pred sodišče radi težke telesne poškodbe.
e_ Aretacija. Franc Sobota, brezposelni mesarski pomočnik nestalnega bivališča je ukradel mesarju Holmecu, eno kožo, isto pro dal in izkupiček zapit z dvema svojima tovarišema Ker se pozivu sodišča ni odzval, je bii aretiran in oddan v zapore okrožnega sodišča.
sameva žita ne morate kuhati kam.
Dober in krepak okus dobite šele.ako upolrebihe
PraviFrait€feoi> kavni pridatek
Pijača s Pravim Franc Kom Vas z amore sralno zadovoljevati, zrnatt Kavi na vsak način spada Pravi Franck^
Iz Trbovelj
t— Novi občinski odborniki. Tri volit« vsh 28. marca so bili izvoljeni v občinski zastop sledeči gg.: od SDS: Jože Goropev« šek in Miloš Roš; od Kmetskoidelavske;go« spedarske liste: Gustav Vodušek, Miha Koren, Alojzij Gerčar, Ferdo Roš; od SLS: Avgust Jordan, Rudolf Ahac, Janko Arn« šek; od komunistov: Franc Slapšak, Franc .Terebičnik, Matevž Flere; od bernotovcev: Franc Pencel, Jože Povornik; od Združene dti&vske liste (socijalisti in komunisti): Franc Gunšek, Karol Malovrh, Jakob KIcj novšek, Ignac Sitter, Josip Grum, Vinko Grabnar, Franc Pliberšek, Ivan Jazbec, Mar tin Povše, Ivan Krušič, Ivan Bistan, Alojz Vrbnik, Rudolf Persoglio, Alojz Tanšek, Miloš Terzinski, Franc Tržan, Alojz He« ferlc, Ivan Breznik, Karol Podlcsnik, Franc Brnjaz, Edvard Jurjavec, Alojz Strumclj, Gašper Kastič. Na prvi seji 8. aprila je bilo poleg župana izvoljenih 12 občinskih sve« tovalcev: od SDS: Josip Goropevšck, od Kmetsko«delavske gospodarske liste: Gu« stav Vodušek, od SLS: Rudolf Ahac. Vsi drugi občinski svctovalci: Vinko Grabnar kot podžupan, Jakob Klenovšek, Ivan Krušič. Karol Malovrh, Edvard Jurjavec, Ivan Jazbec, Ivan Pliberšek, Alojzij Vrbr.ik, Rudolf Persoglio pripadajo Združeni delavski listi.
t— Izdajanje živinskih listov. Kmetijska podružnica v Trbovljah je imenovala kot stalne izdajatelje živinskih potnih listov: za Trbovlje iri Loke Josipa Stroja, za Ga« hersko Dominika Kolcnca, -za Knezdol Aloj zija Cestniku in Gašparja Mervelja, za Sv. Katarino Franca Kovačiča, za Sv. Marka Fr. Žagarja, za Prapetno Miha Urbajsa, za Klek Martina Žagarja, za Retje Matija Luk« marja in za Planinsko vas Rudolfa Ahacu.
t— Potovanje delavcev v Francijo. Obči3 na jc prejela sledeče obvestilo: Doscdaj so odšli transporti delavccv v Francijo štiri« krat na mesec. Da se zmanjšajo stroški transportov, je sklenilo Generalno društvo za emigracijo v Zagrebu, ki najtma delava cc, da se odpravljanje transportov zniža na dvakrat na mesec. Ta sklep stopi v veljavo 1. novembra in bodo transporti do konca marca 1. 1927. odhajali iz Zagreba v slede« čih rokih: 8. in 23. novembra, 7. in 28. de« cembra, 11. in 25. januarja, 8. in 22. ict bruarja. 8. in 22. marca.
t— Koncert glasbenega društva v Hrast« niku se bo vršil v nedeljo 7. t. 111.
t— Predaja občinskih poslov. Vesti o po« trditvi g. Sitterja za župana trboveljske ob« čine se potrjujejo. Zaprisega in obenem pre daja občinskih poslov so bo vršila koncem
Iz Prekimirja
Scbcški interesenti so naprosili železni« ško direkcijo, naj zgradi večje skladišče ua kolodvoru v Murski Soboti, ker sedanje ni« kakor ne zadostuje za promet. Za večje uradno poslopje, ki je tudi nujno potrebno, se niti niso upali prositi. Dobili so odgo« vor, da ni kredita. Zato žele čimprej skup« ščinskili volitev; mogoče bo takrat dobiti kredit...
Soboška pošta se preseli v nove prostore, li jih je zgradil nalašč v ta namen g. Čeh, ki je pritegnil nase že tudi carinarno. Dose« danji najemodajalec prostorov za pošto, ki jo je preje celo sodno metal iz njih, jo je hotel sedaj za vsako ceno zopet pridržati v svoji hiši. Povdarjal je pri tem krepko svo io pripadnost k radikalom in pisal narav« nost na ministrstvo v Beograd. Tam pa so iztaknili, da ima še ta gospod svojo odvet« r.iško štampiljko v madžarskem jeziku in to njegovo prošnjo zavrnili.	,
Sokol v Murski Soboti je otvoril svojo j letošnjo predavateljsko sezono s predava« I njem ga. prof. Teplija o ^Kmečkih uporih v XVI. stoletju«. Predavatelj je žel za svo« je temeljito in krasno prednašano preda« vanje burno pohvalo od strani izredno mno , goštevilnih poslušalcev. G. profesor nada« ) ljuje to predavanje v petek, 5. novembra cb _8. zvečer v Čitalnici.
A'a soboški gimnaziji so uvedli v četrtem razredu pouk o higijeni. Poučeval bo okraj« ni zdravnik g. dr. Glančnik.
V Beltincih je priredilo Sokolsko društvo v nedeljo, 24. t. m. vcselico s trgatvijo. Pri« reditev je izborno uspela; obiskalo jo je v velikem številu kmečko prebivalstvo, kar znači mnogo, saj smatrajo klerikalci ta kraj za svojo izključno domeno. Čast priredi« teljem, posebno agilnemu br. Glavniku.
Vprašanje uradnih prostorov v Murski Soboti je sploh unikum. Uradov je polno, prostore imajo vsi v zasebnih hišah, za kar plačujejo visoko najemnino. S parletno na« jemnino bi lahko država zgradila stavbo, ki bi nudila vsem uradom streho, obenem pa omilila neznosno stanovanjsko krizo. A radi "^velikopotezne štednjei. se živi od ili« co do ust in razmetava po nepotrebnem
državni denar. Zandarmenja bo z novim letom brez strehe, ker ji je novi lastnik od nje najete hiše že odpovedal stanovanje. Ker ni izgledov za nove lokale, se utegne zgoditi, da se bi) preselila v eno okoliških vasi. Ista usoda čaka srezko poglavarstvo, ker je tudi od njih najeto poslopje proda« no kupcu, ki se bo moral že radi določil stanovanjskega zakona preseliti v njo.
opisi
VRHNIKA. V nedeljo, 7. t. m. ob 3. popoldne bo v »Jantarju« predavanje Zveze kulturnih društev. Predaval bo g. prof. Dolžan o temi: »Živalska duša«. Upamo, da zanimivo predavanje poseti občinstvo v velikem številu, kajti nadaljnja predavanja so odvisna od zanimanja. SDS.
KRANJ. (Francosko predavanje.) Lektor ljubljanske univerze prof. Martel bo ime! v petek, dne 5. uovembra predavanje v francoskem jeziku: Le Pariš contempo-rain. Predavanje bo ob pol 6. zvečer. Začetek točno. Vabljeni so vsi meščani, kateri razumejo francoski ali pa se sploh zanimajo za francoski jszik.
VELIKA LOKA. Veliko županstvo prosimo, naj se vendar enkrat ukine strogi pasjj kontumac v sodnih okrajih Novo mesto in Trebnje, ker o kaki steklini že par mesecev ni bilo čuti. Kontumac, tudi navaden, je torej popolnoma neupravičen.
ŠMARTNO PRI LITIJI, Dne 7. novembra praznujemo SOletnico otvoritve in blagoslovljena sedanjega šolskega poslopja. V ta namen se zbere šolska mladina z uči-teljstvom in prijatelji šole po deseti sv. maši v »Društvenem domu*. Spored je sledeči: Nagovor, pevske točke, deklamacije, igra »Zgaga in zgagice«. Po sporedu bo šolska mladina pogoščena v slavnostno okrašenem šolskem poslopju, kjer bo tudi ves dan razstava ženskih ročnih del in risarskih izdelkov. — Vstop prost. Prostovoljni prispevki so namenjeni poplavljen-cem.
POLJANE. Krajevna organizacija SDS Je razdelila med najbolj prizadete svoje člane po zadnji povodnji podporo v znesku 100 Din, za kar se ji obdarovanci kar naj-topleje zahvaljujejo. Ker je vsoto poslala centrala iz Ljubljane, ji tem potom k. o. izreka svojo zahvalo. Za k. o. SDS: Janko Kokalj, t. č. tajnik.
ŽABNICA Gasilno društvo v Žabmd priredi v soboto, dne 6. novembra ob 8. zvečer v Gasilnem domu predstavo »Mlinar in njegova hči« ter jo ponovi v nedeljo, 7. novembra ob 3. popoldne istotam. čisti dobiček je namenjen za poplavljence v Poljanski dolini.
GUŠTANJ. Krajevni odbor društva »Rdeči križ« v Guštanju priredi dne 7. novembra ob 16. glasbeno in pevsko zabavo v so-kolski telovadnici v Guštanju s sodelovanjem pevskega in godbenega društva ter šolske mladine. Dohodki prireditve se ste-
Popolni vspeh
se od naših dam priznava le
CREME M0US0N
najboljše,naftrpcihejše,
zerto najcenejše
Meteorulošk' -dvu
Vremensko poročilo
umolkni 3 novemnra 19/6	Višina barometra 308.Č1
Kra,	Cas	idr urn.	Temoei.	iti JIO-	Smei vetra in	Uoiai-	Vrsta padavine	
					brzina v m	]0S		
opazovanja				v °/o		0—10	u jpazovanu.	i nir 11 ure
Ljubljana . i	i.	/60 6	107	86	mirno	10	dež	0.8
	s.	7 09	110	b8	\VS\V 0.5	10	dež	
(dvorec) j	14	759 2	11-3	90	mirno	10	dež	
l	21.	761 1	12 4	80	S\V 1	9		
Maribor . . .	8.	762 0	8-1	95	N\V 5	10	megla	
Zagreb . . .	8.	761 1	!00	96	NE 1.5	10	megla	
Beograd ...	8.	/S3 2	u-o	64	SW 1.5	0		
Sarajevo ...	8.	76^0	17-0	49	SE 27	1		
Skoplje . . .	S.	76-i 2	/-0	71	mirno	0		
Dubrovnik . .	7.	62 4	20-0	75	SE 3	5		
Split ....	7	I tO 3	190	86	ESE 13	8		
Praha ....	7.	7589	7-0	-	mirno	10	megla	
Solnce vzhaja ob 6-40 zahaja ob 16-47 una vzhaja ob 04 05 zahaia ob 1615. Povprečni barometer je danes v Ljubljani nižji za 4 0 mm kot včeraj. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Oblačno in dež. Najprej toplo, pozneje hladnejše.
Tržaška Tremenska napoved za četrtek: Lahki vzhodni vetrovi. Nebo oblačne; dež. temperatura od 16 do 18 stopinj. Morje mirno.
kajo v »Fond za nabavo rešilnega avtomobila za Mežiško dolino«. Ta prireditev bo sigurno prva v Mežiški dolini, kjer bo občinstvu na razpolago tudi okrepčevalnica j točilnico sanio brezalkoholnih piiač.
Slovite
Trlfollum HKersKe esence
v 24 različnih vrstah dobe se po Din 6"— komad	litfs-i
DrogeHji Sanifas
Celje, Ljubljana, Prešernova ulica 5
Sokol
cLjubljanski Sokol* (Narodni dom) sporoča svojemu članstvu in naraščaju, da predava danes ob 8.30 zvečer v društveni sobi načelnik JSS br. dr. Viktor Murnik <0 sokol-ski ideji*. S tem večerom se otvarja ciklus predavanj o imenovani temi. Predavanja se bodo vršila vsak četrtek. Nanje se v prvi vrsti opozarja brate telovadce in sestre lelo-vadkinje. Na sporedu so še tudi druga zanimiva in aktualna predavanja, ki bodo odsev vseh tistih vprašanj, ki zadevajo sodobno duržbo. narode in človeštvo in ki tlijo v znanosti. umetnosti, gospodarstvu in politiki. Članstvo naj se vseh predavanj mnogoštevilno udeležuje. Zdravo! — Prosvetni odsek.
1423
Šport
Propagandni tek v Tržiču
V nedeljo se je vršila v Tržiču prva pro« pagandna lahkoatletska prireditev, vzorno organizirana po SK Tržič. Tekmovalo se je v teku na 3 km. Startalo je 8 tekmoval« cev članov ASK Primorja in SK Ilirije iz Ljubljane ter kluba prireditelja. Rezultati k: so bili doseženi, so z ozirom na vremen« ske in terenske prilike zelo dobri.
Kot zmagovalec je izšel iz tekmovanja Gaberšek (Ilirija) v 9:52 min., sledil mu jc talentirani tekač Zuccato 10:15 min, Pinta« rič 10:17 min, Žorga (oba ASK Primorje) iu Kmetic (Tržič).
Vodstvo je prevzel Kmetič od starta pri gostilni Sluga ter ga obdržal do obrata, kjer se je potisnil v ospredje Gaberšek in ga obdržal do konca.
Tekme za Gosposveiski pokal
V korist Jugoslovenske Matice se vrši v nedeljo 7. t. m. na športnem prostoru SK Ilirije nogometni turnir za prehodni Gospo« svetski pokal, katerega je razpisal v ta na« men SK Ilirija povodom svoje petnajstlet« niče. Za ta pokal se bo tekmovalo odslej vsako leto, dokler si ga ne pribori kateri klub definitivno s trikratno zaporedno zma« go nad nasprotnikom.
Za letošnje tekmovanje so se prijavili štirje klubi, in sicer Ilirija, Hermes, Jadran in Slavija. Celotni turnir se odigra v nede« Ijo popoldne. V smislu propozicij odigrata po dva in dva kluba najprej semifinale, oba zmagovalca pa nastopita takoj nato k odločilnemu srečanju. Vsaka igra traja pri tem le 45 minut, torej samo polovico nor» malnega igralnega časa. Protivniki za se« mifinale se bodo izžrebali tekom prihodnjih dveh dni.
ASK Primorje (nogom. sekcija). Danes, v četrtek, ob 19. uri sestanek, katerega naj so udeleže gg. zadnjega sobotnega sestan« ka. Nadalje se vabijo na sestanek sledeči igralci: Čamernik, Slamič H., Uršič in Priv« šek, in sicer v novem klubskem lokalu. Ob 21. seja nogom. sekcije. — Tajnik.
ASK Primorje. Danes, v četrtek, ob 20. seja uprave športnih prostorov, ob 20.30 seja centralnega odbora v novem klubskem lokalu. — Tajnik.
Klub kolesarjev in motociklistov Iliru ja sklicuje za dane* (četrtek 4. novembra) širšo odborovo sejo in sestanek dirkačev v klubovem lokalu odn. Prešernovi sobi re« stav-racije orNovi svet«, in sicer ob 8. zve« čer. — Udeležba obvezna.
Gospodarstvo
nrnaa S?n<rat»r. I iim- 2 euo besedo, nudi vse, kar je potrebno. &Cit/.m3»M.<t progd ivogaiec- 1 Prepričani smo, da bo ta čisto naša mstitu-
Krapina
Borba za to prepotrebno kratko progo se vrši že več desetletij. Sedaj pa se zahteva po gradbi te proge vendarle približuje svojemu uresničenju. Kakor je povzeti iz zapisnika o nedavnem komisijskem pregledu trase, bo dolžina proge med Rogatc»m in Krapino znašala 19.4 km in je po načrtu zamišljena grad-ba dveh postaj. Ena postaja bi bila Dobovso na ozemlju mariborske oblasti, druga pa uajbrže Gjurmanec na ozemlju zagrebške oblasti.
S položajem proge so prizadete občiue v glavnem zadovoljne. Ugovori, kolikor jih je, se bedo dali lahko premostiti. Med drugimi zahtevajo zastopniki občine Gjurmanec, -la se trasa, kjer gre preko njihovih najboljših polj, preloži malo stran, kar bi pa bilo združeno z velikimi stroški. Slične zahteve imajo zastopniki Krapiiie. Nadalje so interesenti iz Gjurmanca predlagali gradbo postaje v samem Gjurmancu, češ da je ta precejšnja gravitacijska točka. V neposredni okolici Gjurmanca se nahajajo ležišča premoga, ki bi se mogla plodouosno izkoristiti samo tedaj, če bi bila v neposredni bližini železniška postaja. Dalje 6e nahajata v tamošnjem okolišu dve žagi. a tretja se gradi.
Z gradbo te kratke proge, ki bi ue stala mnogo, bi se zelo olajšale prometne prilike med Slovenijo in Hrvatsko. Prevoz mnogih predmetov, ki sedaj zahteva dolgo in drago vožnjo, bi se skrajšal in pocenil. Tudi bi se industrija v območju te proge krepkeje razvila. Pocenil bi se med drugim prevoz rogaške kisle vode, izdelkov tvornice stekla v Straži, lesa ter bi se pospešilo izkoriščanje ležišč premoga v teh krajih.
Iz teh razlogov ie komisija, ki je pregledala traso, najtople.je priporočila čim prejšnji pričetek gradbe te proge z dodatkom, da se ta proga zgradi kot proga prvega razreda.
Tržna poročila
Zagrebški tedenski sejem (3. t. m.). Dogon goveje živine obilen. Trgovina živahna. Največ se je kupovalo za domačo potrebo in le malo za izvoz. Cene v glavnem nespremenjene. Le teleta so se pocenila za 50 par in sremske svinje podražile za 50 par pri kg. Konje je bilo nekaj kupljenih za Italijo. Cene za kg žive teže: voli domači I. 8—9. II. 6—7, bosnnski I. 6.50—8, II. C—6.50, biki 6, krave I. 6—7, II. 4—5, junci I. S—9, II. 6—6.50, junice I. 7—8, II. 5—6, teleta 11—13 (zaklana 14—15.50), svinje pitane domače 12 do 12.50 (sremske zaklane 16—17) Din. Konji, tovorni in vozni: 5000—12.000 Din za jer. Kmetijski proizvodi: krompir 1.25—1.50 Din kg, seno I. 100—125, II. 75—80, olava 123 do 150, detelja navadna 110—140, lucerua 110—130. slama 50—100 za 100 kg.
Dunajska borza za kmetijske produkte (2. t. ni.). Mlačna tendenca prekomorskih borz kakor tudi močna nazadovanja na bu-dimpeštanskem terminskem tržišču so povzročila popolno reserviranost kupcev na dunajskem tržišču, toda tudi ponudbe so bo zmanjšale. Čvrst je bil le oves, ki se je podražil. Uradno notirajo vključno blagovno-prometni davek brez carine za 100 ksr v šilingih: pšenica: domača 40.50—41.50, madžarska Tisa. 79/80 kg, 46—47; rž: 30.25 do 33.75; turščica: sušena 27—28; oves: domači 26—26.50.
Dunajski živinski sejem (2. t. m.). Dogon 3108 glav; od tega 1099 iz Jugoslavije. Ob mirnem prometu so se pocenile vse vrste živine za 5 do 10 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: voli 1.05—1.95, biki 1.05—1.45, krave 1.05—1.45, slaba živina 0.60—1.05 šilinga.
= Trgovccin in onim, ki potujejo v Francijo. V Parizu se je osnovala cAgence Corn merciale Franco - You?o=bve>. pisarna, k bo skrbela za trgovinske stike med Francijo iu našo državo, v prvi vrsti Slovenijo, in ki bo dajala vse potrebne ip?o-maciie. Da navedemo nekaj točk iz njenega poslovanja: Posreduje vsakovetni uvoz in izvoz; daje vsa potrebna pojasnila potnikom v Pariz; preskrbi nakup blaga: daje na razpolago industrij-cem iu trgovcem za časa njihovega bivanja v Parizu tolmača (privatnega tajnika) ter
chichtov
način pranja
Namakaj z »Žensko hvalo«, peri * ..Jelenjim milom"! To ne pokvari perila ter ga popolnoma očisti.
cija, katero vodi gosp. Franc Mikolič, sin posestnika in trgovca Franca Mikoliča iz So-dražice na Dolenjskem, imela zaželjeni uspeh in d3 bo tako v veliko korist svoji ožji domovini. Tozadevni interesenti naj se obrnejo direktno na naslov: Franc Mikolič, Agence commerciale Franco - Vou^oslave, 130. Rue Ordoner, Pariš XVIII.
= Razne dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 9. novembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 5000 kg ležiščne volne, glede dobave vodokaznih cevi; 13. novembra pri isti direkciji glede dobave raznih tiskovin Ur glede dobave ščetinastih čopičev; 13. novembra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave steklarskega mat?-rijala; 15. novembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave žaril in stenja ter glede dobave asbestnih plošč, vr-vic in fibra; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu slede dobave skretnic, skretni-škili postavljačev, spoiuih vijakov in 9000 tračnih žebljev; pri direkciji državnih žo-lezuic v Sarajevu fleile dobave raznega kemičnega materijala (kristalni boraks, koh>-fonija. asfaltski katran, klorovcdična kislina, železni minium, laneno olje, klej, barva cSuboks:>, amonijakova soda, dekstrin. kristalna soda itd.) ter gledo dobave raznega inštalacijskega materijala za razsvetljavo; 4. novembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave lijakov za stiani-šča, glede dobave 100 ton plinskega premoga, glede dobave 100 komadov Mainzer-kože, črne barve za prehodne mehove; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede oddaje električne instalacije in dobave potrebnega materijala za elektrifikacijo skladišča v dubrovniški luki; 5. novembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 925 kg bakrenih cevi. glede dobave raznih lokomotivnih delov in delov za plinsko razsvetljavo osebnih voz ter gleie dobave raznih odlitkov iz brona in medenine; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobav« raznih žebljev. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt iu industrijo na vpogled.
= Položaj na tržaškem tržiš«-« kave. V začetku tedna pred prazniki je bilo razpoloženje na tržišču kave čvrsto, proti sredi tedaa pa je malo oslabelo, nakar je ostala tendenca nespremenjena. Kakor je podoba, je položaj za enkrat dvomljiv. Zadnie dni so bile cene (loko za efektivno blago): Santos I. 1120—1145. fcuperior 1070—1095. good 1010 do 1035, slabši 955—965, Rio fin 975—995, dober 955—970, zadovoljiv 900—920, slab 860—880 lir.
Borze
U. novembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključili.) Vrednote: investicijsko 0—74, Vojna škoda 335—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 194—198, Ljubljanska kreditna 140—0 Merkantilna 94—97, Praštedioua 866—868, Kreditni zavod 165—175, Strojno 70—0, Vevče 102—0, Stavbna 55—65, šešir 104—0. _ Eksekutivni nakup in prodaja: Ljubljanska kreditna banka je bila zaključena po 140. — Blago: Zaključek: deske (smreka, jelka) 24 mm, od 16 naprej, media ca 25,1., II., III., molite, ostrorobo. očeljeno, suho, fco vagon nakladalna postaja, 1 vagon 450 —450 (450). Povpraševalo se je po smrekovih in jelovih deskah, bukovih iestonih. bukovih drveh in lanenem semenu brez ponudb. Ponudbe so bile običajne. Eksekutivni nakup: turščica, stara, baška, suha, zdrava, rešetann, rumena, piratela Bistrica - Bohinjsko jezero, 1 vagon 245—245 (245).
ZAGREB. Zasebne vreduole kakor običajno z majhnim prometom nespremenjene. Vojna škoda je popustila na 334—336. — Italija v Curihu dalje popustila. Malo slabši je tudi Pariz. Zalo sla popustili obe devizi tudi v Zagrebu. Druge devize v Zairrebu nespremenjene. Notirale so devize: Amsterdam 2273—0. Dunaj izplačilo 798.5—801.5. Berlin izplačilo 1347.5—1350.5, Italija izplačilo 241.623—243.623. London izplačilo 274.54 do 275.34. Nevv York ček 56581—56.781, Pariz izplačilo 182—184. Praca izplačilo 167.6 do 168.4, Švica izplačilo 1092.75—1095.75; v i -lute: avstrijski šilingi 789.5—802.5, K5 166.6—167.4. lire 239—241: efekti: bančni Eskomplna 100—100.5. Poljo 15—15.5. Kreditna Zagreb 100—101. Jusro 95—96, Obrtna 50—51, Praitediona 865—867.5. Ljubljanska kred i I na 150—0; industrijski: Dubrovačka zaključek 425, Slavonija 36—40, Trbovlje 0—310. Vevče 102—0, Sečerana Osijek 425 do 435. Našižka 1280—1350; državni: investicijsko 76.75—77.5. acrrarne 43—44, Vojna škoda, promptna 335—33(5. za november 337 do 338. w december 341—342. kasa 335—336.
BEOORAD. Devize: Amsterdam 2270 do 2272, Dunaj 798—799, Berlin 1347—0, Bukarešta 31—32. Italija 243—244. Londou 274.85—274.95, New York 56.62_5C.63. Pariz 182.5—185, Praga 167.9—168, fevica 1094 do 1094.5.
CUR1H. Beograd 9.145, Berlin 1233.35, Nevv York 518.50, London 25.135, Pariz 16.625 Milan 22, Praga 15.4«. Budimpešta 0.007260, Bukarešta 2.94, Sofija 3.7425. Dunaj 73.175.
TRST. Borza radi prazuika sv. Justa ni poslovala.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.48—1252. Berlin 168.21—168.71. Budimpešta 99.13 do 99.43. Bukarešta 3.9225 —3.9425. London S4.2925-34.3925, Milan 30 38-30.48. Nevv York 707.35-709.85. Pariz 22.78—22.88, Praga 20.9525—21.0325. Sofija 5.0950—5.1350, Varšava 78.15—78.75, Curih 136.45—136.95; valute: dinarji 12.4775—12.5375, dolarji 70o.9tl—709.90.
Deviza Beograd na ostalih borzah; v Pra-ri 59.665, v Berlinu 7.408.
L
Ruski grobo?i pod Vršičem
ee w>irsk> v ta boO faraca, k farek streha
t baireEorjavea! rvjtu, da se to )e zdelo, kakor da zro pred sabo domačo cerkvico t rodni svoji vasi. — V kapelic ca steni so pricdfei KrlžaJtega, ki ga je z okorao roko terezai iz trdega lesa eden izmed sotrpinov. Ni to taneonSco delo, toda ii njega diše vsa gorja, vsa neizrečca ia čezmerna bolest trpeče ruske d-uše. T« okrog kapelice so nato polasti k večnemu počitku svoje tovariše, ki so dotrpeli. Kdo ve njts Stevflo, kdo njih fcne?
Morda je bilo mani, morda več, kakor onih, Sc so jih zagrebi; plazovi pod Rrisoj-zikom in ped Rmpo. Nrboe ne nore tega vedeti, eno pa je gotovo, da je Vršič največje rusko pokopališče v Sloveniji, ako ne v ceri Jugoslaviji! fc ti roški rnnčea&n v besede prave® poroeou bi zaslužili vsaj skromen spomenik! Postavimo ga jim!
Prispevke v m bo rac sprejema.; tadi naš IISL
I
Ruska kepelica pod Vršičem
Ob cesti, ki vodi 22 Kranjske gortie po Piš-alci preko VrSča v Trento, sc slovenski E-«• i« mnogo pisaii Zgrajena je bila .med vojno. Zrradiia jo je avstro - ogrska voja-Se upravr. Bila je to ena najlepših naših gorski cest, prikladna, ker .e služila vojnim namenom, za vožnjo vseh vrst avtomo-bflov. Ob prevratu ie bfia še prav dobra ia državna uprava bš jo lahko z razmerama msjbcanš stroSki vzdržala v dobrem stanja. Toda osem Zet je bila cesta prepuščena zgolj sama sebi. zato se ni čuditi, ai.i je v tem časa štora, popolnoma razpadla, v ko-Ižkor je niiu razdejali budatsnriki. k r len-Sk aM odnesli rudi večino mostov in tnosti-čev. Tako je v neka; letih po neverjetni in brezprimerni malomarnost' m brezbrižnost: naše državne uprave prop. - r delo tisoč in tisoč onih delavcev, ki so v potu svojega obraza in v neizrečenem trp.lenju zgradiE to cesto. Ti delavci so bili skoraj izključno ruski vojni vjetmfld. Bfo jih .e več tisoč, ki .Ji :e avstrijska vojna uprava prignala pod Vršič, da ii zjgrade cesto, ki jo je nato krstila na ime »Erzherzog Eugenstrassec. Avstrijci so to cesto zgradil- pač v prvi vrsti k te. da jim slnži pri pripravah za ofeezhro prt Kcfraridu. Ker se jim je z zgradbo nru-dHo. se je c«So nadaljevalo tudi v zimskih mereči. Da je bfio delo srfco težavno, je tesan. Terecate razmere v višini 1400 do 16Cj metrov so bile same na sebi skrajno neugodne, pozimi pa so ogrožali delo in delavce še snežni plazovi, ki so pod Prisojni-kem in Ifapo posebno nevarni. Nezgode m nesreče so bie zz. dnevnem redu. Nekega
dne je plaz s Prisojnika. aziroma z vrb« Vršiča zasul vso delavsko partijo ca mesta, kjer jame teren padati proti Trenil Ts je biio zasutih več sto. ljudje pravijo eeio nad tisoč nesrečnih ruskih vjetnikav. Kraj, kjer se je zgodila ta strašna nesreča, je sedaj na italijanski strani rn je oddalje kakih 30 do 40 metrov od naše meje. Delavci - v; e tu iti so prenočevali v velikih lesenih barakah ob gorskem obranku pod sedanjim Erjavčevim domom. V pozni zmi, ko je v gorah zavladaj; jug rn >el topiti sneg. se je ponoči pod Rupo odtrgal ogromen snežm plaz k pokopa; pod sabo barake z vsemi njih prebivalci. Ako smemo verjeti pripovedovacjn ljudem — avstrijska vojna oprava je o stvar, seveda previdno molčala — je plaz rasni več kakor tisoč ruskih nesrečnikov. Nič man; kakor plazovi p2 so jih spravKe pod grudo razne boiezni in glad. Rasi kot sinovi ravnine in stepe seveda niso mogli prenašati ostrega gorskega podnebja. Smrtnih žrtev je bik) tu na heka rombe. Ni se potem čuditi, da so ruski vjermki. ki so 3fe pridelje-va.lt deiavskim bataljonom na Vršiču, smatrali Vršič kot goro smrti, od koder zame ni več povratka. V svojem trpljenju in v svoji neizrekljivi bedi so se zatekali samo še k svojemu Boga Ta jim je bil še edina uteha Pod kočo v Gozdu sredi 'esa na mali planoti ob žuboreče® gorskem potoku so zgradili, dasi so od vsakdanjega trdega dela že omagovaii, skromen božji hram. Zgradili so ga iz !esa, pokrili pa so ga z bakrenorjavi-m borovim in smrekovim lubjem. In ko se je zapadajoče večerno soin-
M. ZEVACO:
^Papeževi otroci* «Nostradamtts» « Krvavi kardinal«
inja Faurta'
! naš novi roman ! Začetek v nedeljo, 7. t m.
Mariborske zahteve
Maribor, dne 3. oktobra
Na lepo ospe£em demokratskem zbora v Mariboru so v nedeljo dopoldne sprejeli zborovale soglasne sledeče resolucije:
lj Trdao vstrajajoč na ravni iitriji pjlkike državnega is narodnega edinstva fc ustavo-veraosd zahtevamo takojšnjo izvedbo vodi-tev v samoupravne zastope v smisle zakona o samoupravah od 26. aprila 1922 ter od-ločno odklanjamo vsak poskus okrairve mariborske oblasti ic kršeč ja ustave radi politi iir ti kapč.; sedanjih režimovcev z SLS.
2.)	Zahtevamo, da viada nemudoma dovrši načrt zakona o hzenačer.ju davkov. Ako je pa nesposobna tak zakon donesu. saj vsaj proštri srbski zakoc o davkih na celo država
3.)	Zahtevamo takojšnjo nstaaovitev go. spodarskeg« sveta v smisio ustavnih doiočS
Pridružujemo se zabte%i gospodarskih kro gov Scvettije po takojšnjem skiicaajo sovo irvcrfjece zbtmice ss TO{.
O Zahtevamo depolitizacijo vseh urade t k šol ter odiočno svarimo pred novimi preganjanji državnih as.ežbencev iz partizanskih poirtičmh vidikcv. Pravtako protestiramo proti nadaijci nesmotreni redukcig državni as^ižbeocev ali delavcev, ker ;'e šla viada že itak predaleč ter pomanjkanje osobja ie resno ogroža normalno čelo. Pač Pa 52: se akmeju stotine raznih nepotrebnih uradov, kakor je na pr. koetroia za spla varje v Sisku n<L ker so to le az5: za par-
DELA!
Za nono neorikiadni čevlji omejujejo Vaio sposobnost preprečujejo uspeh pri delu m škodijo Vašemu zdravju,
Naš model 3967
iz i8 boksa na rom Šivani, črni ali rumeni
Dinarjev
zadošča vsem zahtevam, uresničuje naše napore, da Vam moremo postreči. Kdor more za sedaj nabaviti samo en par čevljev. naj izbere samo ta model.
Popolnoma novo!! Prvič v Ljubljani!
Grandijozn* in obenem svareče Rimi iz česov, ko je gospodaril skoro nad oeliin svetom, njegovo ogromno bogastvo in razkošje. — v g;£vn: vlog tirajv umetnik, komedijant in rim-sk: cesar
Veličastne in ^.uitie -j kt ».-i o:; dirke na četverovprežnih vo- - - v ana« fiteatru, ;evi trgajo kristjane. Rim gori itd. — Ne ramenjajte teg-s rilms z že predvajanim filmom «Quo vad:S»?
Pride nepreklicno jutri v petek.;
ELITNI KINO MATICA
najuglednejši k no v Ljubljani. Tel 124
rižanske agitatorje, iz katere se izmečejo milijoni.
5.)	Kocstatiramo žalostno dejsrve, da se naše železnice v--dro mrtnjejo c da vsled pomanjkanja osobja tn potrebmih kreditov za materija! propadajo od dne do dne bolj. Pozivamo vodstvo stranke ic poslanski k hib SDS, da zastavita vse sSe. da se bodo krivci pozvali na odgovor.
6.)	Zahtevamo, ca se tudi v Mariboru kot sedeža podružnice Narodne banke ns'in?vi podružnica Obrtne banke.
7.)	Odtočno podpiramo zahtevo naši pridobitnih krogci- po delim Okrožnega urada za zavarovanje delavcev in ustanovitvi last nega Okrožnega urada v Maribora za mariborsko obta.
SJ Zahtevamo, da se nemudoma pristopi rešitvi vprašanja centralnega kolodvora rn graditve carinske kolodvorske pošte v Mariboru.
9.) Protestiramo proti postopanja finančnega micistra- ki je v novem budžetu črtai postavko ca ustanovitev šumarske šrie v Mariboru, koja postanka je že bila vcešena v prejšnjem bodžett.
10J Z oziram na dejstvo, da ima Maribor od 15.000 brezposelnih delavcev v Sloveniji sam ogromno število 30CC. zahtevamo, da se pri razdelitvi ionda mictsrra za socijakto politike, določenega za podpiranje brezposelnih delavcev in namenjenega za zg-sdne
stanovanjskih hiš v svrho zaposlieve delav stva, mesto Maribor v čim najvišji mer. upošteva.
llj Odločno protestiramo, da se ;-e Maribor kijufc prvotni obijnbi zapostavfl pri dodelitvi avtomatskih telefonskih central Obnavljamo zahtevo, da Maribor tako centralo dobi, podpiramo pa tudi z vso odločnostjo zahtevo naših gospodarskih krogov v Mar -bora po vpostavitvi druge telefonske zvez-; Maribora z Zagrebom in Beogradom.
12J Odločno obsojamo namero sedanj vlade da poslabša posožaj uradništva s podaljšanjem za peoziio potrebne in pa slnžbe-se dobe ter da hoče podaljšati tt^t nesta'.-nost železničarjev.
13.)	Zahtevamo, da viada precScži točne številke, v koiSco je odtegnjene drariejske dokiade uradništva porabila za podpore po-plavtjencejn.
14.)	Z veseljem jemljemo na znanje, da ;e poslanski k!ab SDS edini v parlamentu, ti skuša s pozitivnimi is stvarnimi predlog omogočati d«c skupščine, izrekamo zaupanje poslancema gg. dr. Pivku in dr. 2er;avn. vodstvu stranke ter njenemu šefu Svetozar-ju Pribščeviču.
Resolucijo sc zboro%"aici soglasne is r navdušenjem sprejeli. K besedi se .e oglas.. še predsednik organizacije SDS na Pobrežj-. g Kotel, nakar ;-e bBo zborovanje zaklin-čecc.
Naši onstran granic
Preganjanje se nadaljuje .
Celovec, začetkom novembra
Svečane obljube dane koroškim Slovencem v Št Vidu 1920 od koroškega deželnega zbora, na čelu predsednika vlače samega, se vedno bofcj ic bolj izpolnjujejo.
Sedaj, ko je minulo plebiscitno slavje fc je prebojen »a ni marš«., je po kratki pa vz". dvignil mogočni Heimafbund svoj šovinistični nasilni bič ter to pot zamahnil v srce slovenskega Reža. V Št. Jakobu stoji lepa — Narodna šola, sad narodnega župnika Mateja Ražsuna Za otvoritev te šole s slovenskim učnim jezikom je interveniralo slovensko koroško ljudstvo na vseh krajih, interpelirali so poslane: v deželnem zboru in pri centralni vladi Sam kaacelar dr. Seipe! je na pritisk zunanjega ministra jugoslovenske vlade obljubil, ca se bo željam koroških Slovencev ugodilo, a do danes vse zam?n. Pač so vzeli v službo po petih letih le ecega učitelja in ga nasta-vffi v čisto nemški kraj, kjer mu je onemogočene- vsako poKtičnc delovanje. In to se pravi, da uživajc koroški Slovenci vse pravice c popofao zaščito. Ne samo, da nočejo otvorid šole, uniSn hočejo še zajnjo sled slovenstva. Dopisaik >Freie Snaunen« zahteva od oblasti razpust sirotišnice v Narodni šoi; v Št Jakobu v Roža, katero oskrbujejo šolske sestre, češ da niso vse domačinke. Nemci sicer dobro vedo, da je imenovani zavod le dobrodekna ustanova in v pomoč osirotelim otrokom in da nima s politiko nobecega opravka Vede. tudi, da se oe vrši tamkaj nobena propaganda. Ker pa se noče podvreči metodam Heimats-dienstierjev, so ta zavod zapisali poginu. Da pa si, kakor PUat, umijeje roke, skušajo doseči svoj cilj pjtom občine v Št. Jakobu s pomočjo socijalno-demokratskih odbornikov in Bauernbflndlerjev.
Nemški, odnosao poeemčevam.; zavod sred; slovenskega Roža ne more in ne sme bife, najmanj pa. da bi se v ta namen uporabila Narodca šola, last vseh koroških Slovencev To je teba brezpogojno pre-preStL Dolžnost Jnroslavije je, da odbije ta smeH naskrk koroških Nemce-.- z ener-gVSsc represafija
p— Spomenik političnim izcnanrMD
odkrili na pokopslišfu Sv Ane v Trstu. V letoSnjem januarju so pripeljali v domovino zemske ostanke onih Trfcfenov. ki eo umrli tekom svetovne vojne v izgnanstvu. Nad njihovim eTobom dvics sednj spomenik s primernim besedilom.
p— Mladimka organizacija. V Julijski Krajini mora jo po vseh vaseh osnovat: mla» dmske organizacije cbalila* Otroke vabijo in silijo italijanski učitelji, (ki so fašistov, ski birifi). z vsemi sredstvi v te orgamza. cije Uniforme jim mora pe pripraviti iu. paestva tepeodavkoplačevalec pa plačaj! V Cepovanu na primer ni imela občina de. narja. da bi dovolila kurjavo č:rk£rski šoli. pač pa imajo fin morajo imeti) pripravi je. cih 2500 lir za male uniforme h< to je po. vsod Ljudje mof-aio kvečjemu rmaiati z glaro in molčati Paf p« je dal Mussolrni ob priliki četrte obletnic« pohoda v Rim sledečo eparok) d' ordine*: Vpisati in pri. praviti vse orfanizaciie balila in avanaar« distov. Vsa. pravim, vsa nova generacija mora biti faš:st^v^ka.» Besede so jasne, ni jan potreba komentarja.
p— O pojoči požrl avljencem se idriiski dopisnik v beneškem eGiomale* širokoost. DO izraža. Skoda je bila namreč milijonska.
j neprecenljiva. Ne bomo odgovarjali. Vza< | memo samo odgovor, ki ga je prejel
nec Besednjak od državnega pcidujnia. n-i vprašanje, kaj se ie storik) za poplavljen' i ee. Ta odstavek se glasi: cKotna; so pri. spele prve vesti, je ie bilo dar h ca rzu poltBD videmskeasu prefektn 45.000 lir. d» i ji porazdeli tam. kjer je ljudstvo najbol
I prizadeto.« Škoda je mili tonska • • Brc z j komentarja, drag: <-Gioma'el»
p— Tudi na Vrsr.err. in Libužnjem se p: lasča ljudi misel na odhod z rodne grjdr Marsikateri bi rad prodal svoje po&est'-in odšel drugam, iskat si boljšo srečo Pol:« tične m gospodarske razmere sc- strašne Odkar je prenehala vojna odškodnina, k seli v gorske vas: vedno večja revičira Ljudje =o bil navajen: na postranski zi> služek, da so -Izhajali, seda; pa tega n: ve; Gospoda-ske pomoč: potrebuje cela gorska dežela. Namesto da »e na merodajnih ••.šokih krogih izdajajo vedno nov: ukrep za preganjanje obmejnega prebivalstva, b bilo utnestnejše. ca se bavijo z gospodar* skttn; razmeram: v JuHjsfci Krajini in po« magajo našemu ljudstvu, k: tako rado del« in ima široko razvl: smisel za kmetijstvo
p— <rčrne srajce* na Reki. Zelo so se č_-dili na Reki na dan 2?. pr. m. ob prosi« •• fašistovskega pohoda • Rttn. da je prišio toliko slovenski čraosrajžpikov v mesto Bil: so iz Bistnct. Kticžika. Jelšam, Prema Podgrada :td Iz Eirakt Bistrice sc prišl: slovenski fašist: v črnih srajcah z »obe, ca so zbudili toLko več pozornost: Rečan so lih gledali m st smejali «CragnoI:nom». Z mešan:mi občutki so se vračal: notrenj--sk- «cčrn: fantje» domov
p— Sekira poji pc gozdovih smrtno pesem kmet:.;skemu gospodarstvu. Tam ot Pivki se vrsti voz za vozom po ce=rti. poln je lesa. Na vas: se vsipljt revščina, kmetj-t lezejo v dolgove, ker vedno manjši dohodki ne krijejo .zdatkov :n plačevati tren« strašne davščine Gl«\u« rešitev b. b-« v ž"vmorej.. sadjarstvu a « varovanju goi-dov Onkraj ^embij prestraš" potnika kra= ska goli ča v a Zaslužek gozdarja n d-v«- i ie le neznaten napram ogromni škod:, ko se iztrebljajo gozdov: Al: e sploh mislit: na predrugačenje •armer. da bi mog-i n«-š; ljudje primeru živet a« svoj: zem! :?
p— Slovenski vojaki, k; se vračajo mov \z -užnih krajev Italije, pripovedu/c-i i-zne zanimivost: Juinjaki nič nt vedo o 5 ove-n.ih Ne n. rejo »t aačuditi, kako pr^ dejo v italijansko armado Ijudie. k- niso Itahjanu Slovenske pesr/. so m zelo vz^-jale Slovenski vojaki so s!;štii pc raznih večjih italijanskih mestih v kinu »Naprej zastava Slave», »Lepa naša domovina*. «Lu« ng sije« itd Občinstvo jih • povsod z 'f dostio poslušalo Pa naj b' zadone!« danes
V Juliiski Krajin- »Naprej zastava Slave ro bi bil krik in vik preganjanje, huda obsodba :n granica bi sc- ramaiala
p— Na kompiem«-nta-ai io!i > Irfriii > poureval slovenščino proi Komac. Imenovan je bil prof. Bevk r- » b-'!n imenovani« hitro preklicano.
k— Pohod koroških	na C*lo»e<-.
Kmečko življenje v kcroTid pokrajini je trdo, kakor i? niko'i Ppo-iEjs -iomačih pridelkov zastaja, davčna bremena »o oernos-aa. Kmetje so se domenili za pobod na Cel.v vee in prišlo ph je z -iznir s^raci ležele »koLi 10.000. Povorke se je udeležila Udi zveza trgovcev in obrtnikov. Govorniki >o STtneli proti viadL proti davkom, proti ši-"iom. proti korupcifi. proti komunistom. s-> r.ijališfom. proti v»ei upravi, ki ie gnila io razpada. Deželni crlfiv-r Sumi -<=■ ni pojavil od nikoder Ravno ob fesu naikrerVejSeca govora je bučno rvirpla voisškB roiba mimo trga. Po pobtviu rr kmetje rasli. Uspeha ne bo. UH^ežilo se je tro^kega pohoda riidi nekaj Soveaeev.
Mntix>qtasi
Mali oglasi, Id služIjo v posredovalne ta cocialn« namena občinstva, vsaka beseda 50 par. NsIbidJII znesek Dla 5'—.
Zenltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1-—, NaJnnnJSI znesek Din
Kolo jugosl. sester v Ljubljani
bo imelo redno odborovo sejo v četrtek, dne 4. novembra ob 16.	32323
Podoficirsko pod. porno društvo
liubljanske garnizije priredi v soboto, dne 6. t. in. ob £0. uri v hotelu <Lloyd»
zabavni večer
j plesom in šaljivo po_?to. v-o o prost. — Za obiien obisk se priporoča odbor.
32852
Slike za legitimacije
ir.ileluje najhitreje fotograf Hugon Hibier v Ljubljani,
Valvazorjev trg. 32384
Modistka 1. Mahnič - Gorjanc
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1
sprejema vsa popravila bar-ijnastih in filc klobukov, \ar toiino in oeno izvrši. V zalogi baržunasti klobuki od 120 Din in filo od tU Din naprej.	£38
Avtomobile
vsakovrstne in motorn3 io-lesa popravlja najbolje, najhitreje in najceneje Flor-jančio. Karlovska eesta 22.
Vulkanizira
v.s rrvte gumi la par TLikaaizacija P. 8 k »Ji
puu
____________________1 ar
v Ljubljani Rimski e. 11.
£70
Za popravljanje galoš
sem ntvoril novo urejeno delavnico. — Se priporoča Avgust škof. Borštnikov trg 1, poleg Eimske ceste.
32793
Strojno pletenje
•■Majam na dom. Sprejmem
pletilko
F"S'i'!be na ogl. oddelek »Jutra« pod »Pletenje?.
32842
Dobre pletilke
z lastnimi stroji dobe vee leto telovnike v delo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32776
Natakarico
samostojno moč z dobrimi spriterali sprejmem s kavcijo v stalno službo. Dopise pod »Stalna S> na ogl. oddelek »Jutra«. 32831
Dva čevljarska po. močnika
ki sta zmožna dobro izdelovati na rom šivaao in zbito delo, lahko takoj nastopita službo proti dobremu plačilu ter hrani in stanovanju v hiši. Andrej GradiSar, Križe, Gorenjsko 32181
Sobarico in gospo* dično k otrokom
sprejmem. Predloze naj mi službena spričevala. Gospa dr. Cvotkovič v Somboni. Mrazoviča ulica 9. S2725
Sodavičarja
Čistega in dobrega delavca sprejme Faar na Jesenicah.
32721
Učenca
(praktikanta) za skladišče in pisarno sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra« pod »Marljiv 954».
32S49
dobe
Potnik
»a šivalne stroje dobi dober predmet za krojače v zastopstvo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32734
Stenotipistinjo
perfektno v nemški in hrvatski ali slovenski stenografiji in korespondenci, iščem takoj za stalno mesto v Zagrebu. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevki so nasloviti na: Ravnatelj Lgon Srebre, Zagreb, pošt. pretinac 249	32357
Strojnika
samo prvovrstno moč sprejme .Tekstilana« tovarna supna, d. d. v Kočevju.
32579
Čevljar, pomočnik
dobi stalno mesto z vso oskrbo pri Al Negro. Ljubno, pošta Podnart S2580-a
Sobarico
pridno iu priprosto. vajeno prania ter likanja perila, sprejmem takoj. Ponudbe • prepisi spričeval in plafiil-Dimi zahtevki na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovina 89».	32589
Brivskega
pomočnika
mladega, ki zna striči tudi ♦bubi». sprejme takoj Avgust Del Bello, brivec v Domžalah. Stanovanje in hrana v hiši, plača po dogovoru.	32780
Izurjeno šiviljo
išče modna trgovina. Naslov pove oglasni oddelek ••Tuinp.	32839
Starejši šofer
dobi takoj službo. Požar, K»t>e-Murnova cesta št. 8.
32819
Deklico
bre? staršev in doma, vzamem v dobro službo — pozneje tudi za 6vojo. Bjti mora zdrava, močna, pojite-na in pridna. Ponudbe pod • Preskrbljena 10» na ogl. oddelek »Jutra«. 32775
Izdelovatelj beton skih izdelkov
po možnosti popolnoma iz-, vežban v tej stroki, dobi trajno delo — bodisi na akord ali dnino — pri stavbnem podjetju Leopold Oblak. Ilirska Bistrica — Italia. V slučaju potrebe hrana In stanovanje v hiši. Plači dobra.	£2723
Krojači* šivilje ter dame,
ki si obleke same izgotavlfate:
že oaše matere
so vedele, da so se vse potrebščine za šivilje, krojače, skratka vse potrebščine za damska in moška oblačila kupovale vedno najceneje in v največji izberi
pri tvrdki
T. EGERt Sv. Petra cesta 2.
Porte, čipke, svila za šivanje in luknjičanje, sukanec, vseh vrst gumbi, trakovi, umetne rože in okraski za večerne toalete vse, kar potrebujete boste naiceneie kupili pri tej tvrdki.
Gospodična
izučena v šivanju, želi mesta pri kaki Šivilji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra® 32818
Mladenič
ki je ravnokar odslužil vojaščino, želi službo pomagata k šoferju. Naslov v Oglasnem oddelku »Jutra*.
32796
Kontoristinja
zmožna vseh pisarn, poslov ter korespondence, išče mesta, tudi izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Marljiva 33».
32833
Biagajničarka
pridna in poštena želi vstopiti v kakršno službo — kamorkoli. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko »Zanesljiva 68».
32838
Katera firma
bi sprejela izobraženega in agiluega mladeniča za potnika (začetnika)? Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Potnik 20». 32820
Sodavičar
bi rad dal v izobrazbo za omenjeno stroko svojega sina, in sicer v Ljubljano. Paar na Jesenicah. 82720
Stenografinjo
ki je tudi vešča strojepisja sprejme pisarna dr. Smoleta v Dalmatinovi ulici štev. 5. Začetnice eo izključene.
32785
Dva učenca
sprejme v učenje Gustav Puc, kleparstvo in instalacije, Tržaška cesta štev. 9.
S28S1
2 zastopnika
za mariborsko in ljubljansko oblast takoj sprejmem proti proviziji za obisk kro-jačev, šivilj, modistinj, čevljarjev itd. — Potrebna je kavcija, ker je v zvezi z inkaso. Stalen zaslužek za-eiguran. Natančne ponudbe naj pošljejo le solidni in agilni gospodje s finim nastopom pod šifro »Modni žurnali» na oglasni oddelek »Jutra» v Ljubljani. 32860
Učenca
zdravega in močnega sprejmem v trgovino s mešanim blagom. Zeli se tudi znanje nemškega jezika. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Priden in Zanesljiv*.
32719
iViKM
iščeio
Korespondent
In knjigovodja, perfekten, z znanjem jezikov, vešč vseh pisarniških poslov — prvovrstno akademsko izobražen, z večletno prakso, išče mesta v trgovini ali industriji kot šef korespondence, knjigovodja, pomočnik šefa itd. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesten in marljiv« 3248S
Trg. poslovodkinja
zanesljiva, z večletnim spričevalom. zmožna voditi trgovino mešanega blaga ter z osebno pravico za točenje pijač, vešča pisarniških del iu knjigovodstva, želi premeniti mesto e 1. decembrom ali 1. januarjem. Prevzame tudi mesto bla-gajničarke, ali z manjšo kavcijo trgovino na račun Pristopi tudi kot družabni-ca t manjšim kapitalom in sodelovanjem b kaki trgovini. Ponudbe pod značko »Posiovodkinja 94» na ogl. oddelek «Jutra». 32569
Kuharica
srednjih let, dobra ia pridna, iiča službo pri orožnikih ali fin. kontroli. Nastopi takoj ali po dogovoru Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32813
Mlad trgovse
ki je primoran radi družinskih razmer opustiti trgovino, išče službe v večji trgovini kot skladiščnik, potnik ali slično. Gre tudi izven Slovenije. Ponudbe na oglasni odelek »Jutra* pod značko »Agilen*.
Mladenič
vojaščine prost-, želi mesto
pisarja. Vešč slovenske in srbohrv. korespondence in strojepisja Gre tudi za skladiščarja alj slugo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 32843
K otrokom
pri boljši družini bi šla v službo. Naslov pove oglasni oddelek <Jutia». 32858
Kuharica
samostojna — 6rednjib let, išče' mesta pri boljši družini Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32877
Šofer-mehanik
zanesljiv in trezen, i i 8 e s 1 u i b o. Cenj. ponudb« na podružnico »Jutra« v. Mariboru pod značko »šofer«.
Vr^cttam
Razni predmeti
Star singerjev šivalni stroj, damsko kolo, cinkasto kopalno banjo za sedežno ko-pelj (Sitzivanne). star otr voziček in stensko uro prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra> 32735
Sadno drevje
vseb vrst, l slovenske drevesnice proda Dolinšek it PaveL Savinjska dolina.
32330
Austro-Fiat
7sede:ni, 24 BP, v dobrem stanju, takoj za voziti, nova pnevmatika, pripraven za tak>ametar ali lahki tovorni avto, po zelo nizki ceni naprodaj — Ogleda se pri Barešiču na Dunajski cesti 12.	32345
Razne predmete
Omare, lesene in železne postelje, vojafke nočne omarice, velik železni štedilnik, kotel za proizvajanje pare, cementne in lesene kadi, platovoz. koleselj. 2 nova komata, škripec za dviganje teže do 1500 kg, tele-fonska aparata, 2 električna števca, kontrolno uro. železne peči.« 01son» lijči, stružno mizo. Schapiro-graph. Opalograph in drugo prodani Zahtevajte ponudbe pod naslovom: Poštni predal št. 6. Ptuj. 32691
Drva
traitevi odpadka
od parketov dostavlja po nizki ceni o » d o m parna žaga V Scagnettl Ljubljana, u gorenjskim kolodvo rom. — Pri odvzema večje množine znaten popust 193
Harmoniko
trivrstno, dvoglasno, 11 ba-sovih tipk, popolnoma novo
in 3 starinske okvirje za slike feden intarsijsko delo) ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«,	326S0
Šivalni stroj
dobro ohranjen ceno prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 32801
Smoking
samo dvakrat nošen, najnovejše fazone, s 6vileno pod-logo proda tvrdka Simon Klimanek. Selenburgova ul.
32790
Pisalne stroje!
svetovne znamke, nove in rabljene prodam Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sem kupec«. 82777
Voz (Landauer)
polnokrit, dvovprežni, v zelo dobrem stanju, po ugodni ceni proda Franjo G o 1 i č, Šmarje pri Jelšah.
32821
Partija otroških kvačkanih čepic
modernih, po ugodni eenl naprodaj. — Ponudbe pod »Cepiče« na oglasni oddelek »Jutra«.	32845
Veliko preprogo
elektr. namizno svetiljko, sod od bencina in mrežo za pesek prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
32848
Spalnico
zelo lepo, novo, iz slavonskega hrasta, nerabljeno, radi odpotovanja prodam za polovično ceno. Celovška cesta 117, Šiška (proti Št. Vidu).	32859
Štedilnik
dobro ohranjen, proda Vrabec, Sv. Petra nasip St. 41.
32867
Štedilnik
železen, masiven, dvosten-ski, s šamotom obložen, na 2 luknji, za premog in drva, drži izvanredno dolgo toploto, prodam. Na ogled v Levčevi ulici 11 (cesta v Rožno dolino), pritličje — levo.	82854
2 žarometa
Bosch za avto, električno signalno trombo in razpli-nilnik (Vergaser) Pallas Ti-pq II ugodno prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	S2857
Železno peč
moderno, ugodno proda »Posredovalec« v Ljubljani.
32872
Med
pristni, oamizni za potice nudi po Din 22.50 kg A Maček, velečebelar Vrhnika 32262
Želoda, iižola in krompirja
imam vagonske množine za oddati Ponudbe ? navedbo cen na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zfk«.
32588
Štedilnik
dobro ohranjen kupim takoj. Ponudbe pod »Vetna« na ogiasui oddelek »Jutra« 32762
Bukova drva
zdrava in suha kupuje Hugo Kralj, Zagreb. Med-jašna 5.	32836
Vsakovrstne
zlato kupuje
najviijlb eenab
:erne, juvelir
L-Jabljasa Wolfov» al. s.
če
Star kotel
z grelnimi cevmi, ca. 25 do 30 m' grevne površine za proizvajanje gorkega zraka s pomočjo pare. kupim. — Ponudbe na poštni predal 42, Ljubljana, 32858
Tovorni avto
ftiritonski. v dobrem stanju, z gumij. kolesjem kupim- Natančne ponudbe z opišom voza in navedbo cene pod «Tovor» na oglasni oddelek »Jutra«. S2S76
Parni kotel
dobro ohranjen, od eca- 7 do 9 atmosfer, z vsemi pripadajočimi deli, cca. 350 tek. m poljske železnice, prof. 68 do 75, z vozički
(3 Plateau in Muldenkip, perj ter cca. 40 m grelnih cevi (Rippenrohren) kupim.
Blagohotne ponudbe pod Šifro »A 11.244» na oglasni oddelek »Jutra«. 32726
<m
Enonadstropno
hišo
sredi Maribora, z več lokali in skladišči — radi selitve poceni prodam Lokal in stanovanje takoj prosta — Vprašanja na podruznipo »Jutra« v Maribora. 32707
Sv. Petra cesta 18
(v novem lokalu) prodi:
hišo v Spodnji Šiški
enonadstropno, 2 stanovanji po 3 parketirane pobe, kabinet, kuhinja, predsoba itd. — elektrika in vodovod. — Cela hiša podkletena. Cena 160.000 Din.	32871
tliHHilW}U
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov pove oglat, oddelek »Jutra«. 32529
Na periferiji
oddam lepo, zračno a o b o i posebnim vhodom in električno razsvetljavo. Naslov ▼ oglasnem oddelku Jntra.
82673
Dijake
sprejme boljša rodbina v vso oskrbo. Električna luč in klavir na razpolago. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	32791
Posteljo
event. z zajtrkom dobi pošten moški ali dv» dijaka. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.	32826
Stanovanje 2 sob
kuhinje in pritiklin, v novi hiši oddam po ugodni ccni onemi^ ki plača nekaj na-
Srej. Takojšnja vselitev. — '»slov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32827
Enonadstropno hišo
v lepem mestu pa Gorenjskem, zelo pripravno za tovarno pletenin, večjega obrtnika ali kaj sličnega, prodam za 140.0(10 Din. — Plačilni pogoj: 40.000 Din takoj, ostanek v obrokih po 1000 Din mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gorenjsko 15» 32315
Posestvo s hišo
gospodarskim poslopjem, vinogradi, njivami in travniki, približno skupaj 10 jo-hov, v vinorodnem kraju na Štajerskem oddam za 6 let v najem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra». 32817
Hišo
z veliko mizarsko delavnico v Preddvoru pri Kranju,
manjše posestvo
v Jurki vasi pri Nov. mestu
vilo
z velikim zemljiščem na Bledu in
2 tovor, avtomobila
»Bussing« ugodno prodam. Vprašanja pod »Ugodno 41« na oglasni oddelek »Jutra«.
32841
£ohafi
Lokal za mesarijo
event. drugo obrt oddam. Na razpolago tudi skladišče in prazna soba Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32814
Manjši lokal
iščem v centru mesta za boljšo trgovino Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra odkupnina«. 32361
Večje skladišče
suho, po mogočnosti v sredini mesta iščem. Ponudbe pod »Skladišče 81« na ogl. oddelek »Jutra«. S2855
Prostore
za skladišča ali delavnice oddam v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Delavnice«. S2882
Velike prostore
za tov. obrat ali skladišča oddam v najem. Ponudbe na oglato! oddelek »Jutra« pod iifro »Veliki prostori«.
32883
Manjši lokal
za špecerijsko ali mešano trgovino vzamem v najem, oziroma podružnico na račun ali pa pristopim kot družabnik. — Ponudbe pod »Kjerkoli« na oglasni oddelek »Jutra«.	S2866
Večji trg. lokal
v ožjem centru odda »Posredovalec«.	32870
Trgovski lokal
oddam takoj v sredini mesta. — Pojasnila daje M Rivtar, Stari trg Itev. 1».
32835
Mlada učiteljica
išče mesečno sobo v bližini pošte ali glavnega kolodvora, {)o možnosti takoj. Kon-verzira dobro francosko. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Učiteljica 92».
32829
šestošolka
išče s 1. januarjem hrano in stanovanje pri boljši družini. Plača za vso oskrbo in uporabo klavirja do 800 Din mesečno. Ponudbe pod «£eetošolka» na oglas, oddelek »Jutra«. 32823
Opremljeno sobo
veliko, oddam pod pogojem odkupa pohištva. Soba je uporabljiva za sobo in kuhinjo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pohištvo«.	32834
Mesečno sobo
8 posebnim vbodom in električno razsvetljavo oddam takoj s hrano ali brez iste. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32837
Opremljeno sobo
oddam takoj boljšemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32840
Stanovanje
obstoječe iz 2 večjih ali 3 manjših sob iščem za takoj ali februar. Ponudbe pod »Dostojna stranka* na ogl. oddelek »Jutra«. 32810
Prazno sobo
lepo, z 2 dvojnimi okni, oddam v poslopju Ljubljanske kreditne banke. Prikladna bi bila za pisarno ali tudi za trgovski lokal. Naslov na Poljanski c. 6/1, vrtno poslopje. — Pojasnila dnevno od 9—11 dopoblne.
32745
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom oddam v Tavčarjevi ulici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32S44
Veliko sobo
oddam enemu ali dvema gospodoma v neposredni bližini pivovarne Union. — Vprašanja na oglasni oddelek «Jutra» pod »Takoj 47» 32847
Gospoda
sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddolku »Jutra«.	32862
Stanovanje
sobo in kuhinjo v mestu zamenjam za stanovanje v Vodmatu ali na Selu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32864
Sobo s hrano
oddam gospodu. Poseben vhod. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32865
Stanovanje
2—3 sob oddam proti polletnemu predplačilu ali po sojilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Takojšnje štanovanje*.
32873
Dijakinjo
sprejmem na brano In stanovanje Naslov v oslas. oddelku »Jutra*. 32887
Kot sostanovalca
s hrano sprejmem takoj gospoda ali dijaka v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 328S0
Opremljeno sobo
brez peril^ in postrežbe od dam gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 32874
Na stanovanje
sprejmem euega ali dva go-spocla » bližini Tabora. — Prost vhod. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32875
Opremljeno sobo
lepo in solnčno, blizu glav kolodvora, z 2 poste! lama oddam takoj dvema solidnima gospodoma ali gospodič. nama. Naslov pove ogla-sni oddelek »Jutra*. 32863
ti*.
Za godalni kvartet
iščeta dva dobra violinista (dijaka) znanja z dobrim mlajšim čelistom in violi-stom, po možnosti dijakoma, v svrfco študiranj« kvartetov. Notni materijal na razpolago. Event. dopise pod »Prijatelji klasične an-zike« na oglasni oddelek »Jutra«.	32811
iiiiaHaiiauuiinnnmnHiH"nnniHi>iHiiHHUiH
Zahvala.
Kakor mnogi, sem tudi jaz prejel par čevljev po lastuj izberi zastonj. kot deseti kupec. Zato se tem potcnn tvrdki «Doko» (L Car« man), Prešernova ul. št. 9, dvorišče. vljudno zahvaljujem za dobrodošlo darilo.
Tilko Paljevec, Krekov trg 10/III.
■■■■■■■■■■■■a

Skvarjeno hojo [ in boleče noge i
so prava strahota za delavnega človeka, zato kupuj vsak «Doko» obutev, kojih priznano rahlo zajetje noge slovi po vsej deželi.
Cene obutvi najnižje.
«Doko», Prešernova uL št. 9, dvorišče.
8 8
■
aai
Kdo posodi
drž. uradnici 1000—1500 Din Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Takoj 1000».
32824
JUTl
Dve gospodični
želita dopisovati z inteligentnima akademsko na-obraženima gospodoma odkritega temperamenta. Dopise p sliko proti vrnitvi ca oglasni oddelek «Jutra» pod značko <Brinetka 22» m cBlondinka 22». 32822
Kostanj
Dvignite pismo.
32878
V svrho zabave
iščeta dva mlada, dobro si-fcuijana gospoda znanja z dvema damama. Dopise rod »Jesenske č-ešnje» na ogla?, oddelek «Jutra». 32884
V oglasnem oddelku «Jutra»
je dvigniti sledeča pisma:
Adria, AuguBtina. Agilen 200, Animanda 23, Agilen 60, Amerikanka, Barcola. Bančni nradnik. Božične praznike, Briljantni zaslužek, Druga Amerika, Deček Dobra moč 65, Delo. Dobro idoča 31744, Dobra ženka. Dober plačnik, Do 5. novembra, Eleonora, Elza, Gradac 450, Gerte, Hišnik, R. 26, Honorar 200. Ivo Janko 100, I. M B D . Ina, Kuharica, Kanditi, Ca?per Marv, Ljubljana 300, Mlinar Mirui dom 96. Miklošičev spomenik, Mozart, Mirna 24. Massenardkel, Motorno kolo 75, November 261. November 51, Nujno 994. Omara, Olga. Obrtnik 22, Polonca 22, Plačam najvišje, Prometna točka 32. Praksa, Tiha prijateljica. Reprezenta^ tiven lokal, Rešitev 1926, Rožni dom 64. Resna žerii-tev, Royal. Simpatija £9. Stalno "zun?j. Soudeležba, Samostojna 1897, Srečen 20, Samec 90, šivilja 93. Šiška. Tujina 58, Trgovina in gostilna, Takoj 10, Takojšen nastop 31957, Takoj 30, Tournier, Tajuo^t zajamčena, Upanje 30, Uradnik 94. 1'sprh 94, Urna in zmožna, Velik dom. Velikan, Vdova 30, V mestu 17. Zik. Zaupajte, Zložljiva, Življenje. Brez dokazilnega listka se pisnia ne izročajo.
Gospodična
stara 31 let, želi v evrho ženitve znanja z naobraže-nim gospodom višjim drž. uradnikom, mirnega in poštenega značaja, v starosti do 39 let. Prva dota in lastno pohištvo. — .Dopise pod <Srečno življenje31» na ogl. oddelek «Jutra». 82886

Psa nemšk. ovčarja
4 mesece starega, ki sliši na^ ime «Hajduk» in nosi ovrat-? sik z znamko Kranj 111, sem izgubil Kdor mi ga more zopet dovesti, dobi dobro nagrado. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
32272
Rdeč svilen šal
sem izgubila v nedeljo. — Najditelj naj ga odda proti nagradi v oglasnem oddelku «Jutra*.	327.">9
Modne trake
(2 komada) je izgubi« la v soboto revna va* jenka od Dalmatinom ve preko Miklošičeve do Slomškove ulice. Prizadeta lepo prosi, da se najdeno odda v upravi «Jutra».
32795
Ameriške nadeve
urejuje najbolje In ceno:	242 1
Dr. Ivan Černe, gospodarska pisarna Ljubljana,
Miklošičeva cesta 6.
Našel sem
na trgu precej denarja v platnicah z napisom Hro-vatin. Dole. Komidar, trgovina čevljev »Voika«, Ljub. Ijana.	32851
Manjšo vsoto
denarja sem naiel. Dobi se v Zg. Šiški it. 1. 32825
Kožuhovin. ovratnik
črn. sem izgubila pri Sv. Križu. Oddati ga je v ogl. oddelku »Jutra«. 32879
Kupi se elektromotor
dobro ohranjen, 3'5 do 5 KW, 220 voltov, s zaganjačem (Anlasser) za isto-smerni tok.	lifso
Ponudbe z navedbo izvorne tvrdke, leta izdelave, števila tur motorja, premera in
širine pogonske plošče na inž. A. Sodnika, Ljubljana, Zrinjskega 6
Poročni prstan
sem na£el. Dobi se na Sv. Petra cesti 19,11. 32812
Avto vožnja
Potrebujem za 4 ali 5 dni avto za vožnjo po celi Sloveniji v trgovskih zadevah. Prtljaga majhna. Voz naj bo lahkega tipa. Cenj. ponudbe z oznako najnižje cene za km prosim poslati pod »Potnik« na Aloma Companj-, Ljubljana. 3284S
Mag. št. 28241/ref. IX.
Razpis.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje dobavo in polaganje obstenskih kaolinskih ploščic v novih in prenovljenih objektih mestne klavnice.
Razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ulica št. 1/ffl. Ponudbe je vložiti najpozneje do
15. novembra 1926 opoldne
pri imenovanem uradu.
11497 a Mestni magistrat ljubljanski.
Odvetnik in kazenski zagovornik
dr. Dinko Puc v Ljubljani
naznanja
da je svojo odvetniško pisarno preselil
na Aleksandrovo cesto št. 5
(doslej Zveza industrijcev)
11551
felelon 980
pisalni stroj je dosegel svetovni sloves nad 2.000.000 strojev v prometu in rabi Zastopstvo: LUDVIG BARAGA, LJUBLJANA
Sefenburgova ul. 6 ill 27 a	Telefon 980
ZA VODSTVO TOVARNE
v Ljubljani iščemo zanesljivega, zmožnega in agilnega uradnika s primerno naobrazbo in prakso. Sposobni reilektanti naj pošljejo svoje ponudbe z vsemi potrebnimi podatki pod „Pribodnosta na oglasni oddelek 9Jutra\ U563
| Preselitev!	j
I Čast mi ie naznaniti stavnemu občinstvu, da sem se iz Šiške | j preselil v večjo delavnico	♦
f	na Tržaško cesto štev. 9	t
| (nasproti tobačne tovarne) v kar se najtopleje priporočam za | J vsa največ/a in najmanjša deta, ki jih izvršujem strokovnjaško | J točno in ceno.	Priporoča se	11562 |
*	GUSTAV PUC, klepar tn instalater >
OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
o ■
o o o
o ■
o ■
o
o ■
0	115l3a	0
OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
vestnega, spretnega, neoženjenega sprejmejo takoj
Sjedinleni porotnimi d. t Bjelovor
t
11556
Po daljši težki bolezni nas je zapustil naš predobri oče, soprog, stric in brat, gospod
FRANC CALEARI
trgovec
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil dne 4. t. m. ob pol 3. popoldne z hiše žalosti, Janševa ulica 12.
Maša zadušnica bo dne 12. t. m. v novi frančiškanski cerkvi v Šiški.
V Ljubljani, dne 3. novembra 1926.
Flora Caleari, soproga — Flora, Franja ;n Franjo, otroci. Berto Caleari, brat

Rene La Brayere:	25
Hektorfev meč
Rotnaa
>Katera, oče? Govorite! Ker sem jaz zakrivila gorje, je le moja dolžnost, da ga tudi popravim, ako je v moji moči.«
»Oh, ta žrtev bi bila zate pretežka!... Mojster Julliard te ljubi že dolgo časa, čeprav se je spričo tvoje hladnosti vedno zatajeval... Zdaj, ko nam preri nevarnost, se je odločil in ti ponuja svoje ime v rešitev nas vseh ne izvzemši niti gospede Sainte-Emerance, ki naj jo tristo vragov...!«
»Tak kraljemerec!...« ga je prekinila kanonica.
»Ali boste že tiho, satanska klepetulja?« je kriknil oče. »Obešenemu ne pristoji, da bi se usajala zaradi kakovosti noža. ki naj prereže njegovo vrv... Sicer pa: januarja meseca Julliard vobče ni bil v Parizu; to vam je dobro znano, ker nam je prav tedaj prinesel svet glasovitega zdavnika zastran Reneejine bolezni. A bodi kakorkoli; rajši grem to uro trohnet v najtemnejšo ječo, kakor da bi še kdaj nasiloval svojo ljubljeno Chaillette...«
Zdelo se mi je, da je treščilo vame... Poročiti se z gospodom Julliardom, kakor da ni vzlic vsemu vendarle pripomogel k poginu kralja, katerega sem oboževala! Prelomiti zvestobo, ki sem jo prisegla Michelu-Hectorju - zdaj, po njegovi junaški smrti, ki me je še tem tesneje priklenila nanj!... Strahota!... In če se obotavljam, jc moj oče izgubljen in jaz bom kriva njegove pogube!...
Prebila sem strašno noč. Glava mi je gorela in večkrat me je obšlo, kakor da se mi blede. Zdaj sem videla pred seboj Michela-Hectorja. kako vstaja iz groba, jaz pa ga peham nazaj v črno jamo ... zdaj sem videža očeta. Vnko me zaklinja, naj ga otmem...
O Bog, kako težko se je včasi odločiti za žrtev!... A naj se mi je zdela še tako okrutna, vedela sem, da ne bom pomišljala, ako res mora biti... Namenila sem se, ca pojaem k mojstru Julliardu in poizkusim ganiti njegovo srce... Ce bo tudi potlej še zahteval moje roke v odkup za očetovo življenje, naj jo dobi; toda prositi hočem Devico, naj me pokliče k sebi takoj po strašni svatbi, ki se je grozi vsa moja duša...
Zjutraj, kakor hitro se mi je videia ura primerna, sem se napravila v svojo črno obleko in sem krenila, ne da bi komu kaj povedala, po stranskih ulicah k hiši mojstra Julliarda. Pred njegovimi vrati so se zbirale tolpe ljudi; tu so vpili in prepevali, tam so prodajalci časopisov kričali svoje novice. V predsobju so stali ugledniki s fri-gijskimi čepicami na glavah poleg sumljivih sanskulotskih prikazni...
Toliko da nisem omahnila, ko sem stopila med čakajoče...
Toda francoska dvorljivost je preživela francoski dvor: ko so me ti ljudje zagledali, so se spoštljivo razmaknili. Še trenutek in stala sem v kabinetu državljana Julliarda.
Globoko zamišljen je sedel za veliko pisalno mizo, ki je bila vsa obložena s papirji, ter delal. Ko me je uzrl, se je silno zavzel. Vstal je in oči so mu zažarele, čeprav je ostal drugače miren in dostojanstven kakor zmerom.
»Dražestna Chaillette.« je izpregovoril, »bivališče sluge naroda je veliko premrko za vašo svetlo mladost! Kateremu povodu naj se zahvalim za srečo, da vas smem pozdraviti?«
»Oče mi je sinoči povedal, kakšna nevarnost mu preti in kakšno rešitev ste mu predlagali.«
»Ne bodite hudi name. krasna Chaillette. da se drznem v takem trenutku prositi za vašo roko in da vam priznam ljubezen, ki sem jo bil zbog vaše ravnodušnosti do mene že davno obsodi! v molčanje. Da niso prišle te usodne, izredne okolnosti, vam je ne bi bil odkril nikdar; izkušal bi se bil oškodovati z ljubeznijo do svobode...
Toda resnica je žalibog, da je gospod du Chai! ovaden; obravnava proti njemu se lahko začne št danes! Zaman sem se ponujal za poroka njegove zanesljivost:; ugovarjali so mi, da celo njegova lic vidno žalnje za trinogom... Kako bi bil mogel trditi, da to ni res, ko vas sam vidim napravljeno v črnino, ki vam preveč ljubko pristoji, da je ljudje ne bi opazili?«
»Gospod Julliard, lagala rišem nikoli: obleka, ki jo nosim, je izraz moje žalosti za vojnikom, ki je na bojišču umrl za domovino... Bil je moj zaročenec... Prisegla sem, da mu ostanem zvesta do onkraj groba...«
»Neusmiljeno priznanje!... Ne drznil bi se vstrajati pri svoji prošnji, ako ne bi upal, da mo;'3 resnična globoka ljubezen do vas kedaj izpodrine to žalovanje.«
»Tega se ne nadejajte, gospod. Ako se vdam, d3 položim svojo roko v vašo roko. storim to samo z namenom, da rešim očeta. Biti vam morem edino poslušna soproga, nikdar ne več: vse moje srce je posvečeno spominu onega, ki je mrtev.«
Presunjeno mi je gleda! v oči: izposojena krinka mu je bila paia z obraza. Pred menoj je stal samo še navaden smrtnik, ki ga je pretresal bolesten notranje boj.
»Po tem takem, gospodična.« je izpregoverii naposled, spo tem takem ste mi prišli povedat da pristanete?«
»Ako je to edino, kar more oteti mojega očeia — evo vam moje roke!«
»Roke brez srca! Kaj maio me cenite, gospodična dj Chai!. Če bi mogel upati, da ganem vaše srce. bi na kolenih sprejel darilo, ki mi ga ponujate; ne morem pa se ponižati tako globoko, da bi izkušal šiloma osvojiti nekaj, kar mi odrekate že naprej... Primite se me za komolec in ne postavite me na laž. Odpotujte iz našega mesta še nocoj in znajte, da ste varni ,ali pa da pade moja glava prej kakor glava vašega očeta.<
nudi
S gospodom:
mmmi S¥11EES . S 19 mm ffledDe. . BI?
nsramn cs.....S 12
rajce i1 oiietni&oiiia D 63
Ml.....8 78
recite...... 0 21
M ... D 3? švedske . J 190 ) 93
Kdor oglaša ž
ta napreduie!
Razglas.
Cerkveno konkurenčni odbor pri Sv. Marku pod Ptujem razpisuje natečai
za popravo cerkve in župnijskih poslopij.
Preračuniena so zidarska
dela na	41.055 D n:
teharska na	3.5^1 Din;
za mizarska, ključavničarska, pleskarska in steklarska dela na 8.86* Din; kleparsko de^o na	19 228 Din.
Na. rt je na vpogled pr> županu Ivanu Vfrs ču kamo' ie vposlati tud: ponudbe do 20 novembra 1926 H605	Verstd, župan.
Hipnotlzem - sugestife
Korespondenci tečaj za siuestivno in hipnotično tehniko v 10 pismih Uspeh aiamčen. Prvo pismo na ogled — »Vida in znanost", dopisna šola, Celje, Raziagova ulica 8. ,.<«7 ,
Zaloga pohištva
ks A. AMANN
i
Kvalbeta na višku, cene skraino ni ke.
Dvomi trg štev. 1
i&od v
dfsno
Ul M
Puške, pištole
Q bfrdimns munieija crigins!n» ča-bari, pištois&s munioja
^ Genersli-o zastopstvo tvomičko Q	skladat Ste
— PIRA O. D., Zagreb J	B. cesta I9*a
Snežne čevlje
spreieaa v popravilo tvrdka M. TBBBAB, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 6
Denar
lahko vložite v zelo aob čkanosno pod-
etje proti prvovrstni ga-anciji, eventuelno lahko pr stopi kot družabnik,
kdor posedi od Din 50.000 naprei. Ponudbe pod .Zeo ugodna pri! ka4 na oel. oddelek .Jutra3, nsso
DAMSKE PLAŠČE i
eleganteo izdelane v veliki izbir! od D:ts 350 do 7SO. kakor tudi najfinejše nočne ve-!oarie za plašče po Din t50. n^či
F. In L GORIČAR, Ljubljana Sv. Petra c- » Staro renatlrane
Reblnmno podjetje
Posebnosti i Koledarji, zidne torbe in >luge privlačne reklame in pri ti kline, vse lastni izdelki.
Sprejmemo energične, dobro uvedene zastopnike s prvovrstnimi spričevali
Niaške dopis« srrejme Carl Rembeld A.-G-, Heilbronn a. N .AVant I1485a
laaiBiiiiuiiBiiaiiiiiaiiiiiiiiiiiiiaiasiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiaiiaiiiifiiiitHiiaiiiiiiiifiiiiiiiiiiifiifiiiiiiiiii^
Kemijska tvornica BRILL a. d., Beograd
Ima prosto pot povsod, radi svojega sijaja in elegance, ki jo daje. Pomnite, da je ena škatlica Brill-a pri vpo-rabi enaka trem konkurenčnim škatlicam in pomeni torej
50% prihranka.
Dobi se v barvah: rajavo, svetlo oranžno, sivo, rdeče, črno in belo.
214 a
krajo« bnac Puc. laa*» za iLoazatc:} ejutrsa Adoil Ribnika?, Za Naroda, csiarao s14 BSUa^J* trsa iezsršek. 6» laserataj del ft odgovoieo Aio/aij Nova*. Va « Lju&Uani