PROSVETA GLASILO SLOVÈNSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE { Uredniški In upravniikl prostori: $ 1997 South Lawndale Ava. Off le« of Publication: 1987 South Lawndala Ava. Telephon», Kockwall 4904 A ————---'-rinn«!! LETO—YEAR XL Cana iiala Je St.00 matter January 10. im. st Um aoat-afflca Um Act ol ConctMS of March l im CHICAGO SI ILL.. ČETRTEK. S. MAJA (MAY B). 1948 Subscription 99.00 Yoarly ŠTEV.—NUMBER 90 Pogajanja za od vrnitev stavke železničarjev se izjalovila special jsate of »ostaga Člani bratovščin dobili navodila. Vlada bo morda prevzela železnice Chlcago. 5. maja.—Odgovornost za odvrnitev stavke železničarjev prihodnji torek je v naročju predsednika Trumana, ker so se pogajanja in prizadevanja vladnih posredovalcev, ki so skuši-li izravnati konflikt, izjalovila. Voditelji treh bratovščin so po polomu pogajanj izdali navodila članom glede stavke, dasi še vedno upajo, da bo direktna intervencija predsednika Trumana omogočila sklenitev dogovora o zvišanju plače in izboljšanju delovnih pogojev. vzroči razkrajanje v ekonomi ji dežele, je bila predložena Beli hiši. Frank P. Douglass, federalni posredovalec, je informiral Trumana o polomu pogajanj med reprezentanti bratovščin in železniškimi kompanijami v Chi-cagu. V Washingtonu trdijo, da ima Truman še vedno vojno oblast in da lahko odredi zasego železnic v slučaju izbruha stavke. DoUglass bo danes predložil poročilo Johnu R. Steelmanu, Trtl-manovemu asistentu. Ali bo obiskal tudi predsednika, ni znano. Žid je zasedli arabsko mesto Postni promet vzpostavljen v Jeruzalemu - * Tel Avlv, Palestina,, 5. maja. —Poveljstvo židovske podtalne armade lrgum Zvai Leumi je naznanilo okupacijo strateškega arabskega mesta Yehudia, 12 milj vzhodno od Tel Aviva. Arabske sile so uprizorile protinapade in razvile so se ljute bitke. Haganah, regularna židovska milica, poroča, da so lebanonske topniške1 enote bombardirale židovsko naselbino Ramat Naftali. Naselbina leži štiri milje od lebanonske meje. Drugo poročilo Izjavo, da lahko vlada prevzame železnice, je podal Franci« A. Silver,# pravni svetovalec federalnega urada obrambne trans-portacije. Dejal je, da je justič-ni department pred enim letom preprečil razveljavljenje provizije zakona, ki daje predsedniku Združenih držav oblast do zasege transportnega sistema. Druge možnosti so za odvrnitev stavke. Predsednik Truman bo morda pozval reprezentante bratovščin in kompanij na konferenco v Beli hiši in jih skušal Zadeva stavke ld lahko po-j pridobiti za izravnavo konflikta. 'roei razkraiamp v pknnnm .< »_____ ... .. Kongres lahko uveljavi posebni zakon, da pridejo železnice pod injunkcijsko proceduro T a 1t-Harlteyevega protidelavskega zakona. "Poudarjati ni treba, da smo se odločili za oklic stavke po dolgem obotavljanju," so izjavili voditelji bratovščin strojevodij, kurjačev in kretničarjev. "Pogajali smo se potrpežljivo ž železniškimi kompanijami od 7. oktobra lanskega leta. Upoštevali smo vse določbe železniškega zakona, sedaj pa smo prisiljeni zreti na dejstva. To je leto 1948 in mi ne moremo sprejeti mezdnega vzorca lanskega leta, ker je zaslužek železničarjev padel za 15 odstotkov." Izjavo so podpisali J. P. Shields, podnačelnik bratovščine strojevodij; C. H. Keenen, (podpredsednik bratovščine kurjačev, in C. E. McDaniels, podpredsednik bratovščine kritnl-čarjev. bratovščine zahtevajo zvišanje plače za 30 odstotkov in revizijo 25 delovnih pogojev in fe-gulacij. Železniške kompanije so ponudile zvišanje plače za 15 in pol centa na uro in se izrekle za revizijo 15 pravil. Etzion, židovsko trdnjavo, deset milj južno od Jeruzalema ob cesti med Jeruzalemom in Hcb-ronom.- Enote arabske legije so zbrane v bližini Kfar Etziona. Poveljstvo židovske milice poroča, da ]e prvi židovski vlsk dospel iz Hask,icil1 P^mier Robert Schu- man. Vsi so izrazili mnenje, da je reorganiziranje potrebno. Letalski minister Andre Maroselli je dejal, da se Franci/a ne sme zanašati na Ameriko in Veliko Britanijo za transportna in vo-jaška letala. Letalska industrija v Franciji je bila lani podržavljena. Senator Taylor spoznan za krivega Birmingham, Ala., 5. maja«— Senator Ölen Taylor, kandidat za podpredsednika Združenih držav na listi tretje stranke, Je bil spoznah za krivega nespodobnega obnaianja, obsojen na 180 dni zapora v mestni jetnišnlcl ter plačitev 990 in stroškov. On je bil aretiran, ko je skušal priti v cerkev zsdnjo soboto skozi vhod za zamorce. Sodnik je potem suspendiral kazen in postavil senatorja na preizkušnjo za šest mesecev. francoski premier priporoča rešitev nemškega vprašanja Pariz. 5. maja.—Premier Robert Schuman je priporočal hi tro rešitev nemškega vprašanja in pogajanja med Francijo, Ameriko in Veliko Britanijo, ako se bo pokazalo, da sklenitev dogovora s Sovjetsko unijo ni mogoča. Njegovo priporočilo se smatra za važno in pomeni revizijo stališča francoske vlade. Prej je naznanila, da se ne stri-njs s predlogom generala Bria-na RoAertsona, britskega vojaškega governerja, naj zapadna Nemčija postane država. Zapadna Nemčija je pod oku pačijo francoakih, ameriških in britakih čet. vzhodna Nemčija jpa pod okupacijo ruskih čet. Schuman "je izjavil, da je Francija za doaego sporazuma z Ameriko in Veliko Britanijo glede bodočnosti zapadne Nemčije. V Londonu se bodo kmalu sestali reprezentanti zapadnih držav In razpravljali o predlogu britake-ga vojaškegs governerja. Schuman Je dejal, da bo Francija zahtevala garancije glede svoje varnosti in plačevanja re- paracij. Dalje je rekel, da se Frsncozi ne bodo umaknili iz Berlina zaradi ruskega pritiska. "Glede Nemčije." je rekel Schuman, "je treba potegniti črto med hitrim in počasnim reševanjem nemškega vprašanja. Priznati moramo obstoj nemških provinc enotnega geografičnega značaja, ki lahko postanejo ne varne miru in lahko akotijo to-talitarske režime. Potrebne so gsrancije, da Nemčija ne bo nikdar več ogrožala miru kot a-gresivns država." Schuman Je govoril na zborovanju IJudake republikanske stranke v Parizu. To Je bil nja-gov prvi Javni govor po zaktju-i en ju zasedanja narodne skup ščine. Hvalil je Marshallov načrt, ki določa ameriško ekonomsko pomoč državam v zapadni Evropi, in Izrazil upanje, da bo načrt zagotovil Franciji politično in ekonomsko neodvisnost. Ponovno je naglasil, da bo vlada atorlla nadaljnje korake za znl--žanje življenskih stroškov. Domače vesti Nesreča sa Nesrečo • East Palestine, O.—Zadnje čase se je ponesrečilo več članov društva 55 SNPJ. * Dne 8. marca se je poškodoval pri padcu Anton Jurjavčič (T), ki ima počeno kost pri vratu. Dne 9. aprila je pudlu predsednica Mary Trobec, si zlomila desno roko in ima počeno kost v križu. Dne 4. aprila se je pri delu poškodoval na nogi Erneat Cof. Vsi ti se zdravijo doma. Prvega maja pa sta bila v avtni nesreči Margaret Reesh, dekliško ime Brelih, in njen mož Keneth, ki se nahajata v bolnišnici Salem City. V tej nesreči je bilo prizadetih sedem oseb. Eno dekle je bilo ubito v avtu, ki ga je vozil Richard MfCarthy. On je vozil prehitro, tgubil kontrolo nad avtom in zadel v avto Kenetha Rees h a na nasprotni strani ceste. Vse poškodbe so resne. 8mrt v staram kraju Johnstown, Pa.—Joseph Meie, član društva 44 SNPJ, je prejel piamo iz Cerknice, Slovenija, da je tam umrl njegov brat Tomaž Silvester Meie, #6 domače Kunč, star 80 let. Žena mu je umrla pred par leti. On je bil dvakrat v Ameriki, prvič z družino, drugič pa sam in se je vrnil v stari kraj po prvi svetovni vojni. Bil je gozdar, delal v Ashtoli pri Windberju, Pa., in na Thomasu, W. .Va. V staram kraju zapušča dva hčeri in brata Antona, v Clevelandu, O., poročeno hčer Mary l^lihovÖI*, tukaj pa brata JoaeSha. Svoje-časno je bil član JSKJ. Is Clevelajuia Cleveland.—V bolnišnici je u-mrla Johana Wolf, prej Cinkole, rojena Žabjek, stara 84 lat. živeča v Colli«woodui doma lt Device Msrije v Polju pri LJubljani, v Ameriki 47 let, članica HBZ. Zapušča tri poročene vnukinje, dva vnuka in štiri pra-vnuke.—V mornariški bolnišnici Je umrl Hubert George Grch-man iz Euclida, star 29 let, rojen v Forest Cityju, Pa., član društva 158 SNPJ, veteran zadnje vojne. Zapušča ženo, hčerko, mater, sestro Frances Globo-kar In brata.—V Colllnwoodu Je umrl Vincent Laph, star 63 let, doma iz Starigrada pri Vidmu, Štajersko, v Ameriki 40 let, član Carniole Tent TM Zadnjih 26 let je vodil brivnico. Zapušča ženo, sina, brata Johna In dva vnuka —Po dolgi bolezni je u-mrla v bolnišnici Albina Nelaon, rojena Pen ko, v Clevelandu, ata-ra 31 let. Zapušča moža, dva otroka, mater in dva brata.— Mary Mezgec iz Colllnwooda se je vrnile iz bolnišnice. Nemški feldmaršal se zagovarja c >< ». Omenil je oboroževanje v Ameriki Nuernberg. Nemčija, 5. msjs. —Bivši nemški feldmsršal Wilhelm von Leeb se je zagovarjal na obravnavi pred aodiščem. Obtoženci ao bivši člani nemškega generalnega štaba. Leeb je v svojem zagovoru primerjal sedanje oboroževanje Ameriki z oboroževanjem v Nemčiji, ko je Hit ler prišel na krmilo. Leeb Je zanikal, da Je vedel, da Je bil namen oboroževanja Nemčije pripravljanje za agresivno vojno. Nemška armada Je bila povečana 1. IH14 na 36 dlvl zij. Leeb je dejal, da so tudi drugi nemški feldmaršali In generali delili z nJim mnenje, da je bila armada povačana za zaščito mej Nemčije "Dosti je razumnih In pamet nlh ljudi, ki zdaj trdijo, da ae je Hitler pripravljal za agresivno vojno," je rekel I^eb, "Jaz ni aem v vrstah teh modrijanov. Nemčija je bila I. 1934 obkrožena z armadami sosednih držav, ki ae niso razorožile v smislu določb versejske pogodbe Te armade so imele milijone vojakov." Svarilo pred terorjem v Palestini Transjordanski kralj zapretil z invazijo Lake Succeas. N. Y.. 5. maja. - Tian* jordanski kralj Abdullah je naslovil opozorilo in svarilo organizaciji Združenih narodov, da bo teror dosegel višek v Palestini po 15. maju, ko bo Velika Britanija zaključila mandat. Svarilo uključuje telegram, poslan Trygveju Lieu, generalnemu tajniku Združenih narodov. Abdullah je zapretil, da bo arabska legija, katero so izvaž-bali britski častniki, invadirala Palestino. On Je lutka Velike Britanije. Reprezentanti arabskih dežel pri Združenih narodih so podprli Abdullaha ln aa-pretili s akcijo. Člani poverjen i Škega sveta sa ne morejo zediniti glede korakov v svrho zaščite Jeruzalema. Poročilo, predloženo generalni skupščini, priznava polom prizadevanj. Ruski delegat Andrej A. Gro-miko je ponovno udaril po onih delegatih, ki hočejo razveljaviti zaključek, sprejet na zborovanju generalne skupščine 29. novembra, glede razdelitve Paleatlne na dve državi—židovsko in arabsko. Pozval je Združene narode, naj izključijo "nepovabljene goste" v Palestini, ki hočejo raz-veljavltl zaključek. Gromlko je govoril na seji po-, litičnega odbora generalne skupščine. Opozoril je odbor, da se življenja izgubljajo, ker se odbor noče odločiti za akcijo. Generalna skupščina lahko prepreči tragedijo v Paleatini le z lz* vedbo sprejetega zaključka, da ae Paleatjna razdeli na dva državi. Dve uniji podprli stavkarje Sodnik se postavil na stran policije Chlcago. 5. maja.—Dva uniji sta podprli stavko klavnišklh delavcev proti štirim velikim klav-niškim kompanijam. Harbert March, dlstriktni direktor unije klavnišklh delavcev CIO, je naznanil, da se je 300 članov unije, ki ao uposleni v delavnicah Ar-mour Ai Co,, odločilo za oklic stavke. TI popravljajo in izdelujejo železniške vagone In Uh vorne avle v delavnicah kompanije. Druga unija je Stockhandlers CIO. Njeni člani ao dali oblast Namen Trumanovega obrambnega programa Rusija nepremagljiva v svoji sferi, pravi bivii major. Amerika ne bo ustavila pohoda komunizma < Je naznanil pred kongresnim bd sokom, da podmornice neke tuje države križarljo v bližini umeri-Ikega obrežja, Posnemal Je Co, pa Jim je ponudila zvlšunje za tri in pol centa na uro. March Je dejal, da bo stavka ustavilu razpošiljanje mesu iz klavnic Armour & Co, V Kansas Cityju, Kans., je dls-triktni sodnik Arthur J. Mellot zavrgel peticijo unije klavnišklh delavcev, naj izda odredbo proti policiji in županu C. E, Turker-ju, ki naj bi omejila aktivnosti policije proti stavkarjem. Policaji so 23 aprila napudli pikete, nksekutivnemu odboru glede udrli v dvorano unije, pretepli oklica stavke, kadar hočejo Čla» stavkarje in razbili pohištvo, ni te unije skrbe za živino, ki Uhlja je obdolžila policaje hrupi Ide v klavnftc. Zahtevajo zvl- talnosti. .Sodnik se je z zavrže-šanje plače za 12 centov na uro, nJem peticiji postavil na stran Union Stock Yarda št Transit policije in župana. Washlngton. D. C.. S. maju.— Bivši major Humilton A. Long, ki se je udeležil pive in druge svetovne vojne, je dejal, da Je pravi namen Trumanovega obrambnega programa ameriško-t}ritska dominacija sveta. Long je nastopil pred Mani odseka za vojaške aadeve nižje kongresne zbornice, ki vodijo zuališunjc o načrtu vojaške konskripclje In obveznega vojaškega vežbunja. "Amerika ae moru aprijuzniti z dejstvom, da je Sbvietsku ui.i-ju izšla iz druge avetovne vojne kot dominantnu aila v Evropi in Aziji," je rekel Long. "Trunnn in militariati v Washingtonu ho-Če J o ustvariti vtis, du |e Rusija |>ovzročila sedanjo svetovno krilo. Za Ameriko bi bilo tioljo, ako ne bi skušala diktirati Evropi, zlasti pa ne državam v sovjetski sferi vpliva, kakor ne bi ena trpela sovjetske intervencije v sferi ameriškega vpliva. Amerika ne sme zanesti vojne v Evropo in Azijo proti Rusiji, ker bi Žrtve take vojne «postale države, katere hoče Amerik« rešiti pred komunizmom. Zavedati se moramo dejatva, da je Rusija nepremagljiva v svoji sferi vpliva in da Amerika na moie uataviti pohoda komunizma a trošenjem milijard dolarjev v sapadni Evropi ln Aaljl." Long ja dalja reka!, da ae armada, mornarica Ih latalaka sila kosajo, katera bo dobila več denarja od kongresa. Truman, člani njegovega kabineta in generalnega Štaba ustvaijaJo krize In kriče o nevarnoati komunizma. Mornarični tajnik Sullivan Monarhistt trdijo, da ao revo-je strašil ameriško ljudstvo, ko lucijo podžgali levičarji proti ta- Goebbclsu, m 1 n i a t r a nacijake propugande v Hitlerjevi vladi. "Rusiju lahko zasede vso Evropo in vdlik del Asije v nekaj dneh," Je rekel Long. "Amerika ne bo imela baz v Evropi, ako ae bo zapletla v vojno a Sovjetsko unijo. Ameriški bombniki bodo morali operirati na basah v ameriški sferi, Ako se bodo pojavili nad Rusijo, bodo sestreljeni." Donald Harrington ia New Yorka, ki je tudi naatopil pred kongresnim odšekom, ja dejal, da Rusija lahko pravaama vso Evropo, kadar hoče. Ameriška prizadevanja za organiairanje bloka zapadnih evropskih držav proti Sovjetski uniji so le dreza-nja Rusije, ki lahko sprožijo akcijo, Harrington je dajal, da Rusija lahko zaaeže oljna polja uu Srednjem vzhodu, o katerih je obrambni tajnik Forrectal dejal, da jih Amerika potrebuje aa svojo varnost ln zaščito. Eksekucija 152 oseb v Grčiji Obravnava proti poveljniku gerilcev Alana. Grčija. B. maja —Urad no naznanilo pravi, da Je bilo 192 oseb, ki so bila apoanati« sa krive umorov, ekatkiitiranlh. Skoro vsi umori so povaaanl i revolucijo, ki ja Izbruhnila lata 1944. zavezniški svet naj preklice dogovor med avstrijo in ameriko DunsL 5 maja —General L. V Kurasov, vrhovni sovjetaki komisar v Avstriji, je na aeji članov zavezniškega svets predlagal, naj svet prekliče dogovor med Avstrijo ln Ameriko, ki je bil podpisan na Dunaju pred pe timi tedni. Dogovor določa med-časno ameriško pomoč Avstriji. Kurasov Je dejsl, da je dogovor v nasprotju z nalogo okupacijskih sil, ki je ustanovitev neodvisne in demokratične Avstrije. Slednjs se Je z dogovorom obvezale, da ne bo kupovala blaga v drugih državah z smeri* škim denarjem, temveč samo od Amerike Ruski general je dejal, da do govor daje Ameriki pravico do kontrole avstrijske ekonomije, produkcija, financ, izvosa In u-voza ter vmešavania v notranje zadeve Avstrije. Življenski In-tereai avstrijskega ljudstvi sn podvrženi Interesom In imperia- listični politiki vladajočih krogov v Ameriki. "Z vsiljenjem dogovora Av-stri ji," je rekel Kurasov, "Je Amerika kršila sklenjene mednarodne dogovore. Ameriška medčasna pomoč je v nasprotju z neodvisnostjo Avstrije.** General Geoffroy Keyes, a me riški vrhovni komiaar, ja dejal da bo odgovoril na obdolžitve ruskega generala. Dejal je, da so nov p<»skus sabotiranja programa za ekonomako okrevanje in rehabilitacijo zapadne Evrope. Kuraaov Je predlagal, naj zavezniški svet razpravlja o ras-pustu vojaških vlad v Avstriji, območju vojaških sodišč in Iran-sferiranju kontrole nad razae-Ijencl v taboriščih avstrljakl vladi Predlog bo predmet debate na aeji članov sveta prihodnji teden. kratni vladi, katera predaednik Je bil George Papandreou. Britake ln grške monarhlatlčna četa ao zatrle revolucijo po več tednih ljutih bitk. Eksekucija Je sledila umoru justičnegs ministra Christose Ludusa zadnjo soboto. Premier Temistokles Sofulls Ja podal laja vo, da vludu ne bo ustrahova* na. Sankcionirala Ja akaekuci jo 152 oseb, katero Ja zadrževal pomilostitveni odbor, Vlada Je naznanila, da aa bo pričela obravnava proti generalu Markosu Vafladeau, poveljniku gerilskih ail, v odsotnosti. Obtožila ga je moralna odgovornosti /a umor Ladaaa. Odredbo za akaekuci jo Ja podpisal Konstantin Ranila, minister /a Javni red, On opravlja tudi posle justlčnega ministrstvu Poročila pravijo, da Ja bilo 24 oseb eksekutiranlh v Atenah, 37 na otoku Aeglnu, 12 v Lamijl, 23 v Solunu, oatale pa v Chal-kisu, Trlpollsu In Kalamatl. V grških jetnišnicah Je še okrog ti-soc oseb, ki so bile obsojene na smrt. Lausche zmagal pri volitvah Cleveland, O., 9. maja,— Frank J Lausche Ja xmagal pri primarnih volitvah In bil noml-mi ari kot kandidat za governerja na listi demokratska stranke Prva |x»ročila pravijo, da Ja nja-gov protikandidat Ray T. Miller oatal daleč zadaj. Lausche je bil dve leti governar države Ohio. Produkcija premoga padla v Angliji London, ft, maja—Produkcija premoga je i>edla v marcu sa 900,000 ton v primeri a produ k rijo v aprilu, pravi natnanllo. Attleejeva vlada ja podržavtla premogovnike pred enim letom. PROSVETA TRE ENLIGHTENMENT IN LASTNINA ILO VENSKE NARODNE ROOPORNE af mU Ce. SS4S ss 1*10.1471 M pel telar n lnwih p S1LSS raton for the United Stete« (except Chicago) mi pot yoos. Chics«» aal Cook Ceunly StJS par Sil JO par yeas. po depovora. * o kepici déplacé ki ia na niiijo. Rokopisi literarno vsebine (¿rilca, porasli Ud) so vrnejo pošiljatelju te v slučaju, ia |a prileti! rates en s>mannt, Ms trm not be piers, poema. etc« «Ol Sa pani*d by sslf rlpts of Naslee as ess. kas las slik s PROSVETA »SIT-H So. Lswndale Am» PROSVETA ČETRTEft, 6. MAJA im tflatkßüL ip noAUv naâsdbÙL Nov korak v fašizem Pud krinke boja proti komunizmu reakcija pripravlja nov zakon ski osnutek, katerega je Ameriške-unija za civilne svobodščine krstila za "veliko monstroznost" in pozvala vse svoje poetojsnke na boj proti vzakonitvi tega predloga. Lee Pressmsn, bivši glsvni prsvni svetovalec CIO, pa v projektiranem zakcyiu vidi "čvrsto etabllranje fašistične kontrole" v Ameriki. Ts projektirani zakon za "etabllranje fašistične kontrole" se je skuhal v kotlu kongresnega odbora za neameriške aktivnosti. Sestavil ga je potem, ko je od nižje zbornice dobil zopet $200,000 za svoje neameriško početje v prihodnjem fiskalnem letu—dvskrst toliko kakor letos. Osnutks v celoti še nismo čitali, toda znane so nekatere postav ke. Naperjen ni samo proti komunistom, marveč tudi proti vsski osebi sli organizaciji, "ki bi bila nekoliko levo od centra,H kakor pravi antlkomunistični New York Post v uvodniku. Indirektno namerava doseči isto, kar so Hitler in njegovi kolegi v Evropi dosegli direktno. Z drugo besedo: fsšizem prihaja pod krinko— "demokracije," kakor je pred leti napovedal pokojni misstSsipttki Hltjer Huey Long. Osnutek je naoerjen proti "mednarodnemu^ komunizmu," kar danes pokrivs vse in vsskega, ki nasprotuje tsko zvani dvostrsn-karski zunanji politiki. Kdor ne tuli po notah reakcije, je "komunist" ali pa "sopotnik." Ta zakonski osnutek j>okriva obe kategoriji in šc več. Prepoveduje namreč tudUtavke s "politično tendenco." Ta frszs je zelo elastična in se "v slučaju potrebe" lahko raztegne kot ribiška mreža In vanjo zajame vsakovrstne stavke. Kot it rečeno, ie ost tegs projektirsnega zakona naperjena proti "komunistom" in "sopotnikqm " Ker je v deželi velika antikomu-nistična histerija, bo to marsikogs preslepilo in se bo strinjsl s kovsči te represivne fašistične zakonodaje. Na eni strani določa registracijo vseh članov komunistične strsnke pri justičnem de-pai tjneiitu pod strogo denarno in zaporno kaznijo, kakor tudi registracijo vseh "sopotnišklh" organizacij, ustanov ali skupin. Kdo je "sopotnik" in kdo ni, bi odločal zvezni justični department, od nosno J. Edgar Hoover, načelnik tajne policije FBI. Kogar koli ali katero koli organizacij^ bi on proglasil za "sopotnika"—ali "so-potniško"—bi dobil pečat—"komunizma." Ds se tej represivni zakonodaji da "demokratično" lice, bi vs?ks ošmlrana in z blatom obmetana osebe sli orgsnizscija Izven aktualnih komunistov, članov strsnke. lahko vložila protest iti isksla zadoščenja pred prlziv-no kommt to. Nsmen te točke o "sopotnikih" je parsilzirsnje in ubitje vse oposicije proti zunanji in notranji politiki vladajočih strank, Ksr je Hitler doeegel v Nemčiji direktno, nsmersvs ame- tlška reakcljs dosc£< indirektno s to represivno zakonodajo. * Kot rečeno, je Ameriška unija /a civilne svobodščine (naša jed-nota jo finančno podpira vsa leta) ta zakonski osnutek proglasila za "veliko monstroznost " Unija sicer pravi, ds nima "najmanjše simpatije aH vezi s komunističnimi agencijami,v o tem predlogu trdi, da je "povsem neustsven, nemogoč inforslranja ln prevara." Projektirani zskon bi "ameriškim držsvljsnom rsdl njih mišljenja ali pripadnlštvs zsnikal pravice, ki so vsem gsrsntlrsne v ustavi." Do sličnega zsključks je prlšfl tudi l.ec Pressman. V svoji ana^ ltzl tega osnutks pravi, da Je "povsem podoben prvim Hitlerjevim dekretom, s katerimi je ugladil pot svojim skemsm za podjarmlje-nje sveta." Po njegovem mnenju bi bila "sleherna progresivna organizacija izptmtavljena represalijam, kriminalnim kaznim in uničenju. Kdor koli bi se ukvarjal z mislimi ali idejami v prilog mitu in ekonomski zaščiti—z idejami, ki bi bile v nasprotju s Ran kinovlmi all Fori es ta lov iml—bi bil lahko Izpostavljen prosekuclji. "Prvi ustavni dodatek specifično prepoveduje kongresu sprejetje kakršne koli postave proti svobodi govora, tisks sli mirnega zborovanja Naša sodišča so opetovano žigosala krivdo na podlagi pripadnlštvs (guild by association) kot v nasprotju z našimi temeljnim! koncepti ameriške demokracije." Preaaman pravi dalje, da s! člani Thomasovega "neameriškega" odbora ne bolijo glave a temi principi. "V svoji divji gonji za osedianje dežele s policijsko državo le treba utihniti glasove demokratičnih sil. Strah in repienje morajo reglrati brez vsakega zadržka Zato so to zukonods)o tudi sestavili z vražjo spretnoatjo. Po eni določbi bi bila vsaka htavka Ilegalna, o kateri bi natvezlll, da izvira is političnih mehinacii In vsako stavko za Izboljšanje .plače in delovnih pt»gojcv bi lahko proglasili, da ovira Izvajanje Marshallovega načrta, da le del svetovne komunistične zarote* . . . in torei kriminalna dejavnost." meni Pressman. * V kongresu se je organizirala tnala skupina progiestvmh poslancev za borbo oroti temu zakonskemu predlogu. ki Je znan kot Mundtov osnutek (republikanski kongresnlk Mündt iz Južne iDa-kote. član "neameriškega" odbora. Je eden glavnih kovačev te represivni zakonodaje) Sestanka se le udeležilo le osem kongrea-nikov: John A Blatnik iz Mtnnesote. Adsm C. Powell m Arthur Klein ir New Y« rka Adolph J Sabath iz Chieaga. George Sadow-ski iz DetroMa, Chet Holifleld •/ Califoinije. vsi progresivni demokrati, ter Vito Marcantonu» m I,eo Isacaon, člana ameriške delavske stranke t/ New York« New York Post je |*»tcm vprašal v uvodniku kii robili ostali Ah o liberalci res tako tatiraienl radi grožnje n knngrefnih ¿talkah, da e boje postavili se na čelo boja proti policijski zakonodaji iz sltahu, da jih ne bodo pobarvali z rdečo znamko*" vprašuje Post Ce ae v deželi ne pojavi močno gibanje pndi tej represivni r.a-konodaji, ki bi A umi iki iiitiM-^la »vrsti. fašistično kontrolo," lcda| se zna sgoditi, da io Im reakdia putumtla skozi kotu9r pesmi, neko partizansko rn "Moja kosa je križava". Priredba se je vršila pod vodstvom centralnega . odbora Sensovih pedružnic kot proslsva triletnice nove Jugoslavije. Za tako proslavo šaloigra ni posebno primrpna, kajti nova Jugoslavija ni nobena ¿la, marveč živa realnost, porojena v giganUčnem boju, ki Je zahteval ogromne žrtve! Želeti je, da se v bodoče taka obletnica proslavi z bolj primernim programom. Igra ,;Oj, ti vražji fant" je res šaloigra, ki je poslušalcem nudila dosti smeha. Stvar je res komična in bila je na splošno po-voljno podana. Hvaležna je tudi iz razloga, ker zahteva le šest oseb—tri moške in tri ženske. "Vražjega fanta" je igral Milan Medvešek, Stevana Jeliča Anton Krapenc, njegovo ženo Fran-ces Vider, njeno sestro Ann K. Medvešek, fellčevega tasta in taščo John Hujan in Louise Har-mond. Režiral Je Tone Krapenc, suflirala pa Jehnie Gradišek. Krono sta odnesla Ann Medvešek (Milanova žena) in Hujan, ki sta bila izborna. Izvrstna je bila tudi Frances Vider in dobri tudi ostali trije. Program je zaključil Prešeren z lepim j>e-tjem. Potem se je petje nadaljevalo v spodnjih prostorih. S to priredbo jc bila zaključena spomladanska sezona v naši naselbini. Prebitek Je namenjen Sansu in obrambnemu skladu. Jutri zvečer (petek) je v dvo-/arni SNPJ kampanjski shod za novo progresivno stranko in izvolitev Wallacea in. Taylorja. Shod je v pevi vrsti za čikaške Slovence. Naj se ga udeleži vsakdo, ki /Je za novo stranko iri Henryja Wallacea! Prihodnjo nedeljo pa gremo v Waukegan, kjer bo nekak pev< ski lest i val Prosvetne matice JSZ v korist Prolelarca. Nastopijo trije pevski zbori iz tega okrožja—člkaški Prešeren, zbor SND iz Waukegana in Naprej iz Milwaukeeja, od Zarje iz Cleve-landa pa pride tudi skupina pevcev—trlo ali kvartet. Za vse ljubitelje petja bo to nekaj posebnega. V nedeljo se torej vidimo v Wsukeganu! —G. Tu rojena Slovenka o odnosih ameriških Slovencev do rodne grude Vids Shlifrer—poslovenila Josephine Peirič ; ♦ 1 M * f ~ * ¡i fj a t ' , Cleveland. O.—Potekla je že dolga vrsta let, odkar so naši očetje in matere, oziroma njih predniki zapustili svojo rodno zemljo v nadi, de si poiščejo daleč preko morja ono obljubljeno deželo, kjer naj bi bilo življenje lepie in udobnejše. Od tedaj je vzbrstel iz, njih že drugi in tretji rofl, zdrav in močan in se razmnožil širom tega ogromnega kontinenta, a se vendar ne moremo ogniti dejstvom, da še čutimo v sebi vezi, ki nas vežejo z zemljo naših pradedov—Slovanov v Evropi. Ta ugotovitev ni prazna beseda, p&č pa moje Iskreho spoznanje! Vzgojeni smo bili v domovih izrazito slovanskih tradicij, kjer so slovanski običaji s svojo lepotci in slikovitostjo ustvarjala povsem svojevrstno ozračje. Naša imena so še slovenska, dasi je Stanko postal najbrže Stanley, Milenka Kovač pa Mildred Smith, pjoročena O'Neill. Kako to, da nam slovenska govorica tako dobrodejno zveni na uho? Zakaj nam slovenska pesem doni tako čudovito milo in u brano? U ver jena sem, da v tem pogledu čutimo brez pridržka vsi enako, dasiravno smo v pravem pomenu besede dobri Ameri čani.. Bili bi pač malodušni otroci svoje domovine, če bi ne ljubili te zemlje, ki je tako dobrotna napram nam in našim staršem, da živimo v udobnosti in na način, ki bi bil smatran za višek razkošja v Evropi. , Nikdo ne more zanikati, da živimo tu srečnejše življenje, daairavno čestokrat opažamo do-motožno koprnenje naših izseljencev po lju&ljenih, nepozab-ljenih planinah in dolinah' prelepe rodne* Slovenije. Uverjena sem, da smo bili tu vsi brez izjeme' vzradoščeni, ko je prišla vest, da so se Jugoslovani prvi hrabro uprli "nepremagljivi" nemški vojski, ko je pri hrumela in krvavo zagospodari-lu nad Jugoslavijo. Takrat je bilo junaštvo Jugoslovanov aklamirano vse povsod! Sfxyninjsm se, kako navduše- Vedno smo trdo delsdi, sedaj pa nas tožijo! N. J.—Pri nas je še precej mrzlo, dasiravno je jx>-mlad po koledarju. SIcer pa so splošne svetovne razmere tudi rodobne slabemu vremenu. Narodi se sovražijo in groze drug drugemu z novo vojno. Tudi med ameriškimi Jugoslo* vani je dosti prepiranja, katerega so povzročili duhovniki, ki prihajajo v Ameriko. Sedaj toži ta črna klika slovenske napredne časopise, kar fX)meni, da toži ves slovenski napredni ži-velj v Ameriki. Ali smo mi to zaslužili? Mi, ki smo pomagali ustanoviti je-dnote, kulturna društva, narodne ustanove! Slovenski delavec v Ameriki ni imel nikdar dobrih časov, amfMik je moral vse, kar ima danes, pridobiti v potu svojega obraza. Da. težak je bil začetek slovenskega delavca v tujini Z njim pa Je trpela njegova žena. ki je tudi vedno tez ko delala Bilo Je veliko trpljenja z otroki; zgodaj smo vstajale in od|»ravljale možeVa delo otroke v Šolo. poleg tega pa ime le še druge delavce na stanovanju in hrani, se trudile podnevi ln ponoči Da. slovenski narod v tujini je l težko delsl v lamah In tovarnah, v gmdovih in drugod Vedno 'fe N! vztraten, skromen ln po Uten. tako da ec Je med drugimi narodnostmi pt idobil u^led in ^ spoštovanje . u» V. krelaške «nlte ACWTie odkar smo ae nspotili v tuji- v Washtngtoau rasgovarla s senator Jam Tkomaeotn Is Utaka o no zs večjim kosom kruha sta njegovem predlogu sa svlšanle minimalne plače od 40c na ?Sc ne divjali v Evropi }r dve vojni aa uro. Ta predlog podpšra vae erganlslrano delavstvo ln pobilaI7-^")8 P* Jr zlasti prizadela na-■altev oomutmk. ki bi sicer nekoliko .vktel minimalno plačo. »ode¡,S,, J" Vendflr Pa J* bi sedanji sakop e »aralče« aelo poalabšal ln smrcearil. |Jugbslav^zšja ^iz^vojne kot Esther Peterson, tegtatatlvna s no so mi prijatelji Američani čestitali, kot da bi bila tudi jaz sama med temi herojskimi borci, ki so postali naši zavezniki kar preko noči, ter brez vsakih konferenc in paktov branili svojo in našo pravdo! Da, takrat smo bili vzradoščeni, ponosni na naše ljudi tam preko oceana in naša srca, misli in želje so bile z njimi! A zdi se mi kot bi bilo to že davno, davnol In danes se vsekakor opaža povsem drugačno nazira-nje o Jugoslaviji, ki je postala tarča zelo neprijaznega, celo sovražnega natolcevanja. Časopisje prinaša dan za dnem o njej težke obdo!žitve'v podčrtanih naglavjih? . Če bi ne imela direktnih stikov iz Jugoslavije, to je skozi pisma, ki jih prejemam od članov naše rodbine in prijateljev, ki jih spoštujem, "bi morala soditi, da je Jugoslavija danes najbolj kruta 'dežela na * svetu, a kot samostojno misleča oseba či-tam, tehtam in izbiram vse kar prinaša jinevno časopisje, revije in radio ter skrbno in oprezno prebiram to, kar mi povedo pisma, da pridem do zaključka, da je nekje pač velika zmešnjava! Nikakor ne morem trditi, kot to delajb nekateri, da je v Jugoslaviji pod sedanjim režimom vse dobro ali pa vse slabo. Najbolje bi se o tem prepričala na svoje oči, ker pa je to za enkrat nemogoče, čitam kar pišejo očividci. Poročilom, ki jih pošiljata AP in UP, ne verjamem, ker vem iz zanesljivih virov, da njih poročevalci malo kdaj zapuste svoje hotelske sobe v Beogradu. Bila sem globoko hvaležna Robertu St. Johnu za knjigo "Silent People Speak", ki me je očarala vsled tega, ker tako živo predstavlja resnično sfiko težkega povojnega življenja, ki je v primeru z našim tu trdno, bedno in žalostno, a ga lajša močna vera v skupnost, ki vodi v svetlejše dni. Bolje kot vsaka dobra knjiga pa nam more predočiti on-dotni položaj le spreten opazovalec, ki se je dlje časa mudil v Jugoslaviji, jo proučil od vseh strani in bi nam z živo besedo orisal svoje vtise. — Tako lepa priložnost se nam bo nudila v sredo, dne 12. maja, ko bosta mr. in mrs. Hesson^predavala o Jugoslaviji v SND na St. Clair ave. Mr. Hesson je priznan odvetnik in pisatelj iz Chieaga, njegova žena Marie Seton pa se je tudi samostojno uveljavila v literarnih krogih. , Oba smatrata, da je za pravilno ocenjevanje katere koli države nujno potrebno najpreje se spoznati z ljudstvom, njegovim razvojem, zgodovino, kulturo in stremljenjem. Sele ko sta dodobra spoznala te osnovne podatke, sta se obrnila na vladne funkcionarje za uradne informacije. Gotova sem, da v tem pravcu zajeti vtisi in doživetja nam morejo nuditi po vsem jasen vpogled, kaj se danes dogaja v Jugoslaviji. Brez obotavljanja smatram, da Je to ne samo ugoden privilegij, pač pa naša dolžnost, da posetimo to predavanje v velikem številu in slišimo, kaj nam imata mr. in mri». Hesson povedati. Sporočila sta nam že, da ju bo zelo veselilo odgovarjati na razna vprašanja po predavanju ln tako bo prilika dobiti odgovor stvarem, ki se nam zde nejasne ln zamotane. Pričetek priredbe bo ob 8 uri zvečer. Vstopnina prosta. Na mestu bodo pevci Zarje in Glasbene matice in L. Trebarjt»vi godbeniki. Po zaključku bo sledil kratek družabni sestanek In priložnost spoznati se s predava tel jems To predavanje se bo vršilo pod avKptcijo angleško pmlujo čih društev, spadajočih k SNPJ SDZ. CFIJ in AFV. katerih Zastopniki tvorijo pripravljalni odbor. četrtek, e. maja 194« PROSV ET A iz predzgodovine nemške napadalnosti . I. JtrntMT (Nadaljevanje in konec.) Zaradi udeležbe ameriških bank v financiranju nemškega imperializma si je pridobil slednji v očeh drugih bank—angleških, francoskih, holandskih, švicarskih .in belgijskih—zaupanje v pogledu kreditiranja. Ameriški finančni kapital je nastopil kot garant nemške zanesljivosti v pogledu kreditiranja. Ta okoliščina je imela važno vlogo pri organizaciji mednarodnih karte-lov ob udeležbi nemškega kapitala. Povsem naravno je, da je bil usmerjen dotok kapitalov predvsem v Porurje. Ta trdnjava nemškega imperializma, njegova glavna vojno-industrijska baza, je bila ob pomoči ameriških bank kaj kmalu "obnovlje- prodajo optičnih instrumentov, ki se je imenovala Nedisco. S tem je lahko Zeiss držal na visoki ravni proizvodnjo vojne optike in bil hkrati točno poučen o proizvodnji enakih instrumentov v Združenih drža- ameriAkih avtomobilskih trustov pri ustvaritvi gmotne baze za mobilizacijo nemški vojske Že v letih hitlerjevske diktature so bik; v Nemčiji velike podružnice avtomobilskega koneernu>Oe-neral Motors in Fordovega koncema. General Motors in lastnik znane nemške avtomobilske tvrdke Adam Oppel Ko je Ša-čela hitlerjevska vlada uresničevati načrt fo^siranih priprav na vojno, je bila postavljena pred vse nemške avtomobilske tvrdke naloga, da bi začele izde- vah Amerike. Ob ameriški po- tovati avtomobile, prikladne za moči je lahko Kruppov koncem množične prevoze čet, za irvid-ustanovil izven meja Nemčije* niče in za spremstvo tankovskih omrežje laboratorijev za pro-Jkolon. Veliko vlogo pri uresni-učevanje novih vrst težkega o-rožja. Letalske tvrdke so ustanovile podobne tovarniške laboratorije na Holandskem, v Švici in Španiji, pri čemer v teh tovarnah niso proučevali samo novih tipov letal in motorjev, marveč tudi najnovejše letalsko orožje, na". Njihova vloga je bila v j Nemški koncerni so lahko ne-splošnem tako velika, da je imel moteno ustanavljali enake pod-prav angleški finančni izvede-' nožnice v Združenih državah nec pri mednarodni reparacijski Amerike samih, potem ko so J ki. komisiji Stamp, ko je v začetku, sklenili ustrezajoče kartelske ral Motors vedho zelo naklonje leta 1929 rekel: "Američani bo- sporazume z ameriškimi mono- ni hitlerjevskemu režimu. Pred čenju tegg načrta je imela tvrd-ka Adam Oppel, ki je razvila proizvodnjo v popolnem skladu s hitlerjevskimi vojnimi načrti. Na to tvrdko je odpadlo že leta 1935 nad 42'» vse prodaje avtomobilov v Nemčiji. General Motors je koval seveda mastne dobičke iz tako sijajnega stanja svoje nemške tvrdke, ki je delovala v tesnem kontaktu s hitlerjevskimi razbojni-Zato so bili voditelji Gene- V Ljubljani aa le nedavno vršil aodni procaa proti Bttencevl akuplnl kontrareveluetonarjev in vohunov, ki je delovala aa ob* erešeno Intervencije v JvgoaUvl)! a atrani sapodnlb imperial!, st'ènlh til. GTtvn' isšflee vlada čtta obiošnlco. Spreda) eo obto-Šenet. Živa bitja na zvezdah do postali v veliki meri gospodarji Nemčije". Američani so vsaj težili za tem. Všekakor so odločilno pomagali nemškim im-perialistom, da so prevalili na ramena nemškega ljudstva velu kansko breme tako imenovane ''obnove" in "racionalizacije". ' Že leta 1926 je bila proizvodnja nemške industrije, zlasti težke industrije v Porurju samo za 5% manjša od predvojne. V naslednjih letih (do krize) je prekoračila predvojno raven proizvodnje. Prav tista leta se je vršila "racionalizacija" nemške industrije. Šlo ni več za to, da bi lahko stara podjetja nadaljevala svoje obratovanje, marveč za to, da bi jih preuredili in na novo opremili. Prav v tistih letih je začela nemška industrija izdelovati sintetični bencin, sintetični gumi in umetna vlaffcna, kar je bilo predvsem vojno-strateškega pomena. "Racionalizacija" je z vso svojo težo zadela delavski razred. Množična nezaposlenost je postala bič nemškega delovnega ljudstva, se preden je izbruhnila gospodarski kriza. To je bila prva posledica racionalizacije, ki se je vršila z ameriškim denarjem. Racionalizacija je hkrati pomenila izraz procesa neverjetne koncentracije nemške industrije v rokah peščice velikih monopolov, med katerimi so se zlasti odlikovali jeklarski trust, kemični trust I. G. Farbenin-dustrie in elektrotehnični trusti. Nemški monopoli so bili brez izjeme povezani s tesnimi kar-telskimi sporazumi z vodilnimi ameriškimi korporacijami. Obdobje, ki je minilo po prvi svetovni vojni, je bilo v znamenju naglega naraščanja mednarodnih kartelov, v katerih so imeli glavno vlogo ameriški in nemški monopoli. Obnovljeni niso bili samo stari kartelaki stiki, marveč navezani tudi novi. Du-pont de Namour, Standard Oil, General Electric, General Motors, International Telephone and Telegraph, Anaconda. Fordov koncem, Morganova, Rockefeller jeva in Mellonova kor)5o-racija. Khun Lebova, Dillonova, Reed and Company Bank ter druge industrijske in bančne korporacije so bile že davno tesno povezane z nemškimi monopoli. Rockefeller}ev® družba Standard Oil of New Jersev je sklenila že leta 1927 zvezo z L G. Farbeninduatrie. Predsednik Standard Oil U. Tiegl in ae-danji šef Fordove tvrdke Edsel Ford sta bila voditelja podružnice I. G. Farbenindustrie. Tudi Mellonova aluminijska družba je bila povezana s tem nemškim koncernom General Electric, Westinghouse in Allis Chal mer*.—tvrdke pripadajoče Mor-ganu. Meilonu in Rockefeller-ju, — »o bile stare zaveznice nemških elektrotehničnih trustov AEG. Siemena-Schuckert in Siemens-Halske. Tri leta po sklenitvi premirja je bil obnovljen kartelaki sporazum med nemško tvrdko Karrl Zeiss in ameriško tvrdko Baush and L«nib Company. Sporazum sc je nanašal na proizvodnjo vojne optike, vštevši precizne instrumente, kakor na primer periskope za podmornice, avtomatske namerjevalce na botnlMih in daljinomere S pomočjo a meriškega kapitala je lahko ustanovil Zeha» Holendafcem podružnico za proizvodnjo m poli. Tako so ameriške tvrdke pospeševale razmah nemške vojne industrije. Najsi so počenjale to na ljubo dobičku—bistvo stvari ostane neizpremenjeno. Prepletenost interesov ameriških in nemških monopolov je bila v mnogih primerih tako zamotana, da se ni dalo dognati, kje se končajo interesi ameriškega kapitala in začenjajo in- sednlk upravnega sveta je pisal 6. aprila 1939 nekemu delničarju: "General Motors je mednarodna organizacija. Ta organizacija deluje malone v vseh deželah sveta. Pred mnogimi h»ti je vložila družba velik kapital v podjetje delniške družbe Adam Oppel. To je zelo ugodno plasiranje kapitala, morda najugodnej- teresi nemškega. Poučen je više izmed vseh naših investicij, tem pogledu primer dejavnosti' Družba kontrolira blizu 50' i vse Schrdderjevega bančnega kón-cerna, o katerem smo že večkrat in podrobno govorili. Ta koncem, ki je imel podružnice v Nemčiji, Angliji in Ameriki, je igral zelo važno vlogo na londonskem in newyorškem denarnem trgu, kjer je zastopal tudi interese največjih nemških monopolov, tako jeklarskega trus-ta, kalijskega kartela in drugih. Londonske Schróderje najdemo vedno v najbolj prohitlerjevskih krogih angleškega in ameriškega imperializma. S Schroderji v Londonu sta bila tesno povezana tako Angleška banka, kakor tudi Anglo-iraška petrolejska družba. Z ameriškimi Schroderji je povezan, kakor vemo, John Fos-ter Dulles, najhujši reakcionar, Marshallov svetovalec in stanoviten prijatelj nemških monopolistov. Enakega pomena je s tega stališča veliki bančni koncem Dil-lon Reed and Company, ki je imel malone glavno vlogo pri razmestitvi ameriških kapitalov v Nemčiji. Ni torej nobeno naključje, da je bil imenovan po porazu hitlerjevske Nemčije za gospodarskega svetovalca v Nemčiji, predsednik tega koncema general Driper. Brez pomena tudi ni okolščina, da je bil sedanji minister za narodno obrambo Združenih držav Forres-tal ravnatelj tega koncema. Z velikimi finančnimi reparacijami v Nemčiji se je ukvarjala tudi banka Kuhn-Loeb, ki je po rodbini Barburgov že davno povezana z najbolj znanimi ham-burškimi bankami. V neposrednem odnosu s temi finančnimi zvezami med ameriškimi in nemškimi monopoli je tudi Harrima-nov koncem-—Brown Brothers, Harriman and Company. Ameriški monopoli So obudili k življenju nemške monopolistične truste z vsem njihovim programom zunanje ekspanzije in notranje reakcije, poosebi jene v hitierizmu. Ko so prodrle v oslabljeno nemško industrijo, so ae ameriške korporacije polastile (felnlc vodilnih trustov in prístale tako soudeležen ke fašizaci-Je dežele ter pripravljanja nemškega imperializma na vojno avtomobilske industrije v Nemčiji." Že to pismo zadostuje, da se prepričamo, velika je bila vloga ameriškega kapitala pri ustvaritvi gmotne baze za opremo hitlerjevske vojske. Ruzen General Motors je vložila v nemško avtomobilsko industrijo znatna sredstva tudi Fordova družbo, ki je bila lastnica velike tovarne v Kdlnu ("nemški Ford"). Toda naj vet'jo vlogo v oborožitvi Nemčije so imeli seveda skupni nemško-ameri.ški / "interesi" na tiatem jx>dročju, kjer so bile pozicije največjih monopolov Nemčije in Združenih držav Amerike najmočnejše, namreč na področju kemije. I. G. Farbenindustrie je bila zares glavni steber fašistične diktature v Nemčiji. Polagoma je razširila svoj vpliv na vse nemško gospodarstvo. Proti koncu vojne je kontrolirala že 380 nemških tvrdk. Njena mednarodni» organizacija je obsegala 500 družb v 93 deželah. Ameriški preiskovalni sodnik Wendell Bardge je rekel, da je bila udeležena I. G, Farbenindustrie v 162 kartel-skih sporazumih "zadevajočih Združene države Amerike* Seveda ameriški partnerji nemških monopolov »o bili prav dobro jjoučerti o političnih zvezah med hitlerjevsko diktaturo in nemškimi monopolisti. Vedeli ko pač, da je bilo geslo tega vodilnega nemškega imperialističnega združenja na pragu vojne "tesna gospodarska enotnost od Bordeauxa do Odese", to se pravi osvojitev vae Evrope Ameriškim monopolom se nI zdelo potrebno. fia bi razveljavili svoje kartelske sporazume s hitlerjevskimi industrije) niti potem, ko so posegle Združene države v vojno. V maju 1942 je ministrstvo za pravosodje Združenih držav ugotovilo, da bo najmanj 162 takih kartelaki h spo-lazumov v veljavi do leta 194H, 1956 in celo do 1958, Glavna Rockefeller je ve petrolejska i družbo Standard Oil je uiadno odklonila razveijavljenje kartel->kega sporazuma z I C» Furben-indu*trje. loto so storili tudi ne- Naj omenimo za primer vlogo kateri drugi ameriški monopoli. Najnovejša odkritja Med obiskom pri prof. L. K., znanem belgijskem matematiku, je pogovor nanescl na zvezdo-slovje in nekdo od navzočih je vprašal profesorja, če se na zvezdah opažajo kaki znaki življenja. Profesor je odgovoril, da prihajajo pri vseh domnevanjih v poštev razna filozofska vprašanja, ki so nastala iz študira-nja vaemirja. Vendar—je nadaljeval—naše dosedanje znanje nam daje gotovost, da se opa žajo—če že ne na vseh—vsaj na mrzlih zvezdah znaki življenja; mrzle zvezde imenujemo one, ki nimajo lastne svetlobe—kakor sonce—pač pa dobivajo svetlobo in toploto od dfugih zvezd ali od sonca. Preden pa preučimo vprašanje življenja na zvezdah, oglejmo si nekoliko planete našega sončnega sistema. Mali Merkur, ki je najbližji planet soncu, ima živo svetlobo, ki io odžareva gosta plast vodne pare v njegovi atmosferi. Iz tega ae da sklepati, da je njegova površina skoraj brez vode; ne moremo pa izključiti, da v posebnih pogojih temperature in vlažnosti atmosfere pod nebom, ki je vedno pokrito z oblaki, ni nobene oblike življenja. Venera kaže na podlagi dnae danjih opazovanj in »pektrosko-pičtiega raziskovanja njene at- Pomočnik generalnega državnega tožilca Združenih držav Ar« nold je rekel v svojem govoru na seji advokatskega društva države Illinois 3. junija 1942: ."Tajni vpliv mednarodnih kur-telov je usmerjen na to, da bi takoj pri prvi priložnosti dosegli mir bre/. zmage, kakor so ta vpliv izkoristi v tej smeri tudi v Monakovem. Majhna skupina ameriških mogotcev, ki sodeluje v teh mednarodnih sporazumih, še vedno meni, da je vojna samo začasni presledek v poslovnih odnosih z močno Nemčijo. Ti ljudje pričakujejo, da se bo začela po končani vojni stara igra. Značilno Je, da vsi ti kartelaki prvaki govore in mialijo na podlagi domneve, da se bo vojna končala "neodločeno" in da bodo torej lahko nadaljevali svoje posle z moino Nemčijo po vojni. Zdaj ta "linija" ameriških mo-gotee v v polni meri triumflra v ameriški zunanji politiki Ni čuda, da so m* ugledni predstavniki teh krogov na vse kriplje borili proti Rooseveltov! politiki. Med nje spadajo Hoover, John Fostrr Dulles, Vandenberg In mnogi drugi. Ti ljudje so videli v Nemčiji po prvi svetovni voj* ni in vfHjjo zdaj glavni steber reakcije v Evropi Dulles In Hoover sta «daj vodilna netilca nove svetovne vojne in ameriški imperializem skuša za priprave nanjo izkoristiti sapadno N«tn čijo kid svojo vojno ekonomsko bazo v Evropi, SklaoniMti VMh teh dejstev malone skozi četrt atoletia ne moremo Imet) ra naključje. Ta dejstva so nekakšen čleti ene same verige v politiki ameriških monopolov Seveda, ta politika je maekuana t I*-*« dumi o ''aa* kiti demokracije', o "enotnost! Evropo" Ud, Toda dejstva povedo več, kako« besrde Dejstva j>.' ruxkrinkujejo rWlnsko pohtiko atm-ti/k h rmmopohrv, ki In rsdi znova prepailll »m ni šfcl imperializmu in spremenili /apanino Nitm i jo v jjot»ludno orodje svojih ekspenrhmirtičnih j 11 ar rtov, morirte zelo slu en a*-«tav V* m I Iji. ftem*n tefe nblažuH* 'tebelo Prcelovljeaje obletnice Osvobodilne fronta v ljubljanskem Sla-, plast vodne pme V Višjih plu-dionu 27. aprila. I steh toploto sončnih žark*iv m omogoča na njeni trdni površini oblike življenja, zelo slične našim. Nekateri znanstveniki odločno zatrjujejo, da živijo na tem planetu bitja, ki si^v glavnem sltčna nam. Mam, ki »veti s rdečkasto svetlobo, je ob skrbnem opazovanju znanstvenikov pokazal znake raznih oblik življenja, ki si» stične našim. Drugi planeti našega sistema, kakor Jupiter, Saturn, Uran in skrivnostni Pluton so pokazali pogoje okoliša in sestava atmosfere, ki so zelo različni od naših. Vendar pa to ne mote docela izključiti možnosti življenja na teli planetih, pat pa nas navaja, da raziskujemo, kakšna živa bitja lahko obstojajo v teh posebnih pogojih, in to tembolj, ker so ponovni poiskusi dokazali, da na človeku, živali in rastline vpliva okoliš, v katerem živijo. Na drugih zvezdah, od katerih imajo ene lustno svetlobo in to ploto, druge pa so planeti, ki pripadajo drugim sutenunn, prav gotovo obstoja življenje, repruv ne moreio instrumenti, s katerimi sedaj razpolagamo? tc~>a zabeležiti. Sicer pa potujejo po vsemirju na svetlobnih žarkih mula telesca, imenovana "virus", ki so sumu nu sebi ne kak tivljenjski pojav in ki si pivi vir solulnejših in višjih ob lik življenja. Po vsem nelzmer nem piustoru plavajo ta neiz met no majhna telesca, ki nosiji življenje med eno zvezdo ir drugo med enim sistemom it drugim, Kot zaključek—je dejal pro-fesov—lahko trdimo na podlag' dosedanje znanosti, da je tudi nu najbolj oddaljenih svetovih življenje in to proti vsem dog. mam ruznih ver, ki so napravile iz Človeka središče vsemlrjv in ne bitja, ki lahko prosto dvi gu svoje Čelo in raziskuje velike skrivnost vsemirja, S. Penat. Glasovi iz naselbin (Nsdaljevan)e t S. strani! zmagovalka, dočim je Italija iz gubila vojno, dusiravno kralju-)e vaRlmu sveti oče. Torej liog ljubi Jugoslovane bolj kot Italijane , , , Trugediju je, da danes duhov nlki slovenske krvi netijo Sovraštvo in prepir med' našimi ro-juki, mesto da bi učili ljudi pra ve ljubezni, prijateljstvu in vzajemnega spoštovanju, In'ne samo to! Sedaj pu bi radi uničili še slovenski napredni tisk! To da če je še kuj pravice na svetu, bodo prej uli slej dajali odgovor ta to grdo počhtje! Namesto du bi tisti denar poslali revnim otrokom v Jugoslavijo, ga bomo pa morali izdati za odvetnike. Če bi imeli tožltelji kaj srca, bi takoj prenehali' s tožbo, ki ne dela čustf našemu narodu v Ameriki, Agnes Paaarlrh, VRTNA SEMENA ZA SRED* JE ZOODHI I* POZNEJŠI PRIDELEK FIŽOL, niski grmičast salon ....... FIŽOL, nitki «rmitaat rumen ... FIŽOL, visok preklar selen ........ FIŽOL, visok preklar rumen ^ESA. okrogla rudoša namisna , tOftSMJS. sredajedolfe afcedke TUMARE. velike sa solata C UM ARE. male sa koaaorvo ...... UVDtVIJA. kravlljsns bela ...... INDIVIJA Uroka krhka............ IOLATA. sgodna listnata .......... SOLATA, velika "hrasievka",...... IOLATA. glavnata SOLATA, polema " OLATA. velike PETRŠIU, velik! s korana« ; IRAN, visok ušilon v st»eč)u......II tEDKVICA. drugo-sgodna • sašaata 19 REDKVICA, bela dolge ................I« REDKVICA, mešanica ve« vrst || REMCEV, velika «vna ekrogUsta 1« REDKEV. slmska šrae dolga—IS REPA. bela poaaa sa klagaj* ...JI ROŽMARIN, dlftett ...... X----H MAJVRON. aladkt dlkošt...............M *eitntno od seataaa ptešame Mi. Kar lire ti te le oglas te >se|ŠI temens katoce šolUa. PRISTNE SUHE OOSE. Jaha Um U Trste. Cona jei H fuala SLIl. f 11.00. funt 13.1». AJDOVA MOKA. DobtU sme le ae* pet neka) sneAnobolo moke. hi Je «te tetpolsge pa lle fuat VrtMti ŠPANSKI SSPRAJfc IbMIifŠ I A. prava Sile* ša. 4 stroki 10«. PAPRIKA, lina sladka. Sk. Ms. Ostra sa gulaš Me. "PLANINSKI ROtE," slaven sSvt* Ije kvalitete. Ceaa BTROČNA VANILIJJ one. ai jo ne Seblbs »rsIs Hatea lajbo viini šal sa utrjevsnjo la šUšsall brvi ta ftelodea, Ceaa šbailje SIJ«. I šb. 17 II. KAMELICE. TAVtENTR JAN, BRINJE. PL K na) po v a sellšša po lOc In t II.SS škall)ab. Poštnino od blaga (laven pls^s IISil" O^ll Steve Mohorko Co. 7M So. lad Street. Milwaukee i Wis. "Pírea ve4o"T Podpiraj le eeal aa šiMk Ile aval llell oonv hsatvour houss TO HEAT VOUR WATSRI mM k j • e .get on Bectric Werter Heotsr I AKO NAKLADATE spomladi aato, da dršlle gorko vodo. potea» dalala napačno. Zakal bi na vaall š)vl)en)e na lahko . . . dršell hladne , . . la Imeli vaaeno dovolj gorke vode aa vašo potrebof Ne dopaattle. da be vaša peč trpela aaradl selega gorke voda , .. nabavita al avtomatično električne vodogrotno poči Udobnoet In prlpravnoot sa dovol) gorke vodo )e avtomattčno vaša. ake posedujete avtomsDčno električno pravilno morno vodogrelno pač. Umlvsnle posode, čiščenje In kopanja Je labkolšo !n prljaa-nejšo, ke ala gotov! s* dovolj gorke vode vas dan, vsak dan. Vam nI Ireba šikaft. t n- č«ka ae vaal If COSTS SO IITTIII Ncbenlh svat dlmntenlb cev! n! polrab« In Up» bela vodogrelna po' v vaš! kuhln)! al* tora*nf aebl enaka lahko kol v prlll)l*fu. Zunajnost vod» , ■»' , .M< M >.f *•*.',. I» If *N —t IH«. .•»•»<-•«' ** 9*9* ' f MK h e>* 'f im, • ««, « f < •*•»» »I 9*9-999 l< Hf '' <• t..« ••••• »».»«ef fill iNifauaitON U (a, 1,1.1 »•»'» »« » •9'! 19» *»•' * *• ,9,9g Mm. *9><+I u« i)*t MM*'« •* 9999999t* *•» M •< > -9*4 0 I »94 i COMMONWEALTH EDISON COMPANY (nadaljevanje) 5 Metodovega pisma nisem mogel izročiti naslovljeni«. Dobro leto pozneje sem v osvobojenem Beogradu izvedel, da je učiteljica Alenka Vrtovec padla konec septembra 1943 v osvobodilnih borbah za svoje rodno mesto, za slovensko Gorico. , MILOJKA 1 Milojka je hitela skozi vas. Noge so se ji globoko udirale v sneg. Pred njo je ilo sicer nekaj moških, delali pa so tako dolge korake, da ni mogla stopati po njihovih stopinjah. Opan-ke so ji bile polhe snega, ki se je začel kmalu topiti na črnih volnenih nogavicah. Toplo je bila oblečena, tudi rokavice je imela, toda zaradi hladnih nog jo je začelo mraziti. Da bi se ogrela in obvarovala še večje vlage, je skušala z daljšimi koraki in s skoki doseči globoke moške stopinje. Hiie z obeh strani ceste so molčale pod debelim snegom, drevesa so nevarno upogibala svoje preobložene veje. Sneg je bil vlažen in se je držal vej in vejic, da ga rahli veter, ki je pihal nekje s hribov, ni mogel otresti. Nebo je bilo sivo, težko, obetalo je nov sneg. Toda ne onega pravega, lahnega, ki prinaša suho, spokojno zimo, marveč težkega in mokrega, ki pada v velikih kosmih in se začne topiti, kakor hitro doseže zemljo. Tudi zrak je bil vlažen, nezdrav. Vsakikrat, ko je Milojka stopila poleg izhojene gazi, je pod snegom začutila mehko blato. , Ljudi skoraj ni bilo videti. Tu in tam se je kdo z vežnih vrata ozrl na mlado ženo, toda niti pozdrava ni imel zanjo, umaknil se je v vežo ali dvignil pogled s ceste v neprijazno nebo. Globjo v vasi je bila gaz bolj izhojena, tudi se je iz te ali one hiie zaslišal človeški glas, ki pa je takoj topo brez odmeva zamrl. Milojka je z umerjenimi koraki nadaljevala pot, vendar je vsa zadihana prišla na občino. "Dober dan, predsednik!" je pozdravila, ko je stopila v ozko In mračno, a toplo sobico, kjer je za dolgo tnizo sedHo nekaj starejših moških s košatimi kučmami na glavah. "Dober dan," je odzdravil brkat možak ob peči z belo kučmo; takoj potem pa nadaljeval pogovor z možmi okoli sebe. Govorili so vla-ški, zato mlada žena ni ničesar razumela in se je čutila ie bolj tujo. Revna in zapuščena jc obstala pred mizo. Niti ozreti se ni upala. P.i-lo ji je, kakor da ie vedno gazi po snegu in ji sili neprijetna, hladna voda skozi izhojene opanke Dolgo je stala ob možeh brez besede, nazadnje je le dvignila oči. V kotu pri oknu se je visok fant sklanjal nad veliko knjigo in nekaj pisal. "Dober dan, pisar!" je pozdravila In stopila bliže. "Dober dan," je odvrnil pisar, m- za hip ozrl S9 mladi ženi ter se spet sklonil nad knjigo. ez čas pa se je vzravnal in spregovoril kukor z obžalovanjem: :"Niso ie ničesai prinesli. Tri dni je že slabo vreme. Naj se napravijo poti, pa bodo priili. Počakaj ie malo'" "Kako naj čakam?" se Je utrgalo iz Milojko. "Nimamo od česa živeti, ne jaz ne ptrocl. Kar sem imela, sem prodala. Zastonj mi nihče ne da ničesar. Tudi drv nimam." "V nedeljo smo že drugič razglasili," se je opravičeval pisar. "Ljudje že dajejo tri leta, zato so postali trdi; toda prinesli bodo, samo potrpi." "Kako naj potrpim? Z otroki lačna prezebam. Se jaz ne moremr več, pa bi vzdržali otroci?" Kri ji je zaplala v lepo lice. Odločno se je obrnila k skupini moikih okoli peči. "Pridite in poglejte, kam sto nas porinili!" Možje so se ozrli brez posebnega zanimanja po ženski; oni z veliko belo kučmo Je počasi spregovoril: "A, ti si begunka, ki smo jo dali Mitiču? Dobro, dobro, počakati boi morala malo. Ljudje so siti dajanja. Jemlje nemika in jemlje naia vojska, prihajajo s hribov, in daj ie za begunce in za sto drugih. Že tretje leto vzdržujemo pet begunskih družin, a namesto da bi se jih znebilL smo jih dobili ie več. Ljudem dovolj," jo končal s hrapavim glasom. Rjave in črne kučme so prikimavale. "Toda, predsednik, mojo otroke zebe in lačni so!" je začela žena s takšnim glasom, da so se priletni kmetje le ozrli nanjo, šele tedaj so opazili, da je prosilka izredno lepa mlada ženska, temnih, globokih oči in visoke, vitke postave. Možje so se zganili; ta se je presedel, oni si je popravil kučmo, najstarejši pa je segel v žep po papirčke in tobak ter si začel zvijati cigareto. "Pa se oglej po kakem delu!" je spregovoril župan, ki edini ohranil svoj mir in se mu trde poteze obraza niso niti za spoznanje omehčale. "Za delom!" je Milojk» vzkliknila v svojem hercegovskem narečju, ki se je sliialo kot pesem. "Zdaj na zimo ni najti dela. In če bi ga naila, kdo naj varuje otroke? SIcer sem pa iskala." ^ Okoli lepih, zrelih ženinih ust se je pokazal grenak nasmeh. Pri nekem kmetu je delala samo dva dni, tretji dan jo je kmetica odslovila. Toda ne samo otrok, saj jih je pustila doma, marveč zaradi nje Bame. "Tu imai hlebec kruha in pojdi, moj Stane je nor na ženske, ti si pa lepa, lahko bi prinesla nesrečo v hiio," ji je povedala naravnost. Še enkrat je poskusila. Izpodletelo ji je na podoben način. Potem ni več iskala. Za poslednje srebrnike, ki jih je imela viite v krilu, je kupila ttveža. Toda zdaj nima več srebrnikov, zdaj ji mora občina pomagati. Sicer so ji pa v mestu dejali, ko so jo poslali na vas: "Jabučl-ca je bogata, ne daje sicer rada, a pritisnili bomo nanjo," Mlad kmečki fant, ki je priiel ponjo s parom konj in je njene otročičke kakor drobne buče zmetal na voz, so je ves čas ialil, ji ponujal cigarete ter pripovedoval, da imajo v vasi skoraj vsako nedeljo ples. Pripeljal jih je pred občinsko hiio, postavil deklici na blatno cesto, medtem se je tudi Milojka z najmlajiim v naročju spravila z voza, fant jo je povabil na ples in pognal. Ostala jo aama z otroki pred nizko hiio, ki naj bi bila občinska hiia. (Daljo prihodnjič.) Ljubljanski proces proti zločinskim çestapovcem, vohunom in saboter jem Ljubljana. 20 aprila.—Davi ob desetih se je pričela pred vojaškim sodličem v Ljubljani javna razprava proti obtoženemu Diehlu. Stanetu Oswaldu In ao-obtoženim. Sodni zbor vojaškega sodiiča sestavljajo polkovnik Jože šoge-din kot predsednik, sodnika porotnika major Mirko Lokar In poročnik Grujo Čurguz kot člena sodnega zbora, sodnik porotnik major dr. Štefan šober kot dopolnilni član sodnega zboia in poročnik Stane Palčič kot zapisnikar Po pooblastilu vojaškega tožilca jugoslovanske armade zastopa obtožbo javni tožilec L RS Vlado Krivec In kot njegov pomočnik vojaški tožile« major dr. Vikt Damjan. Obtožence branijo branilci, postavljeni po uradni dplžnoett Josip čobal obtoženega Branka Diehla in Petra Coricu, dr Kini (•rotsmann obtožene Staneta Oswalda, lil Id eg ar do Hahn n Jožeta Hetiegalijo, dr /.d en a Brejc obtožena Katla llarleta in Borisa Kranjca, Jo/e lic obtožena Janka Pufflerja in Rama Derviievtča. dr. Vladimir Gioas-mann obtožena Martina Prester-la in Pavla Gašperja, dr Vladimir šuklje obtožena Milana Ste piinika in Oskarja Juraniče, fr Koder obtožena Vladimir ja J.l-¿-ena in Mirka Koširja Tolmač za nemiki jezik je dr. Milko Brolih. Po ugotovitvi osebnih podat-kov je javni tožile« LRS Vlado Krivec predložil obtožnico. , Obtožnica Branko Dir hI, roj. 17. Julija 1905 v Celju, diplomiran filozof, uu/adnje zaposlen kot glavni inšpektor za gospodarstvo Kontrolne kofhisije vlade LR Slovenije •Vrane ()»uonjc\ roj. 25 decembri a 191.1 v Kantrtdl pri R*i. in/enir kemije nazadnje zaposlen kot docent na univerzi v Ljubljani; Afi/un .Vfepunilt. roj. 11. novembra 1910 v Ljubljani, inžo-jtur kenujc, nazadnje zaposlen I kot direktor tovarne "Industrije ko\ in kih polizdelkov" v ' Slo-M-tiski Bistrici, Vladimir /.i«Vn, roj. 19 srp-jtembia 1912 v Trstu, profesor t kemije, na/adnje zaposlen kot Obtoženi poelušajo títanje obtožnice direktor kemične tovarne v Medvodah; Paul Canser, roj. 26. septembra 190.1 v Iimsbrucku, avstrijske narodnosti, italijanski državljan, električar, nazadnje zaposlen v Innsbrucku; Hildrgarda Hahn, roj. 13. februarja 1923 na Dunaju, avstrijske narodnosti, avstrijska državljanka. privutnica; Mirko KoJir, rojen 15. marca 1905 v Ljubljani, univ. profesor, nazadnje zaposlen kot honorarni predavatelj za osnove družbenih vod na Akademiji upodabljajočih umetnosti: Oskar Ju ranit, roj. 11. oktobra 1909 na Reki, dipl pravnik, nazadnje zaposlen kot generalni sekretar na ministrstvu za zunanje «adeve FLRJ v Beogradu; Peter (Vrč. roj. 26. julija 1911, v Bijelniku, ttgovski pomočnik, nazadnje zaposlen v Petrinjah kot tajnik okrajne zadruge, Ram DernJerič, roj. 9 maja 1923 v šabcu. grafičar. nazadnje zaposlen kot strojnik v tiskarni • Borbe ; Jofe Henrgalij, roj. 5 avgusta 1921 v Zagorju, steklarski pomočnik, na rad nje zaposlen v tovarni stekla v Hrastniku, - SO OBTOŽENI, do «o kot gestapovski agenti it dobe okupacije po «mvoboditvi Jugoslavije vstopili V tu to obveščevalno službo In po njenih navodilih kot agenti, ki eo prt* padali enotni prottdržavnl orge-nittcnl, nekateri od njih izrabljajoč svoje odgovorne položaje v državni upravi, v usten ivah in t »varnah. načrtno Izvrševali ra». n« ikodljtva dejanja, d-v*rzije •že In ipionsro, r»e ; namenom, da prizadenejo ¿tm t»eč* jo ikodo gospodarski, moči in obrambni sposobnosti FLRJ, da spravijo v nevarnost neodvisnost in nedotakljivost ozemlja FLRJ, da se t nasiljem «mit obstoječa državna ureditev in da se ustvari protiljudska vladavina politične in gospodarske odvisnosti od inozemstva. Obtoženci so že pred ali med okupacijo pristali na sodelovanje z zločinsko teroristično organizacijo—gestapom, ki jih je poslala kot tvoje agente v razna taborišča, kjer so med interniranimi žrtvami nacizma opravljali ovaduiko in obveičevalsko službo, delovali kot funkcionarji ge-stapovske taboriščne uprave in provokatorske tako imenovane protifašistične organizacije in na raznih poizkusnih postajah in bolnicah delali uničevalne poizkuse na živih internirancih ter s tem zakrivili neiteto najtežjih in najbolj zverinskih vojnih zločinov. Branko Dlehl je po vrnitvi iz Dachava junija leta 1945 z Juraničem in Kopačem sestavil lažno poročilo o svojem delu v taborišču, da bi prevaril ljudsko oblast in omogočil sebi in svojim gestapov-skim pajdašem ie naprej zločinsko delovanje, se vrinil na odgovorna mosta in delal v korist tuje obveščevalne službe. Leta 1946 marca se je povezal z agentom tuje obveščevalne službe Martinom Presterlom in mu dajal špionska poročila. Po Prestr-lovih navodilih je organiziral ipionsko mrežo iz bivših gesta-povskih agentov Barleta, Kranjca, Pufflerja in drugih. Z agentom tuje obveščevalne službe Martinom Presterlom je Vzdrževal kurirsko zvezo preko "Martina iz Parteiverlaga", kateremu je septembra 1946 v kavarni Emoni dal tudi podatke iz raznih panog našega gospodarstva. Kot agent tuje obveščevalne službe je s pomočjo svoje agentske mreže pripravljal in izvrševal načrtne sabotaže v gospodarskih podjetjih FLRJ. V avgustu 1941 se Je v Begunjah sam ponudil gestapu in podpisal obveznost o sodelovanju. Kot agent gestapa je v taborišču Dachau organiziral provoka-torsko tako imenovano antifaši-stično organizacijo, ki je služila gestapu. V Dachavu je zakrivil najtežje zločine, aktivno sodeloval pri mučenju internirancev v poskusni malarijski postaji, ki je bila ena izmed zločinskih ustanov SS in gestapa za urtičevanje internirancev. Kot agent-provo-kator tako imenovane antifaši-stične organizacije je ovadil ge-stapU Simo Čučkoviča. doslednega protifašističnega borca, ki se je uprl zločinskemu delovanju provokatorsktga vodstva, ki je delalo po direktivah gestapa. Širna Čučkovič je bil zato poslan v uničevalno taborišče, kjer Je umrl mučenlške smrti. Slano Oswald je bil at(ent tuje obveščevalne službe in izrabljajoč svoj vplivni položaj v državni upravi, postavljal na vaina mesta svoje ge-stapovske pajdaše Tako je postavil uestapovskega agenta Pufflerja za delegata steklarne v Hrastniku. Na položaju po-, močnika ministra za trgovino od-, nosno ra Indpetrijo LRS, kasneje pa na pnloftaju pomočnika ministra za uufUittijo zvezne vlade je kot agent tuje obveščevalne službe predajal sovražnemu agentu Diehlu podatke o go* po-darakem stanju v FLRJ. Kot agent gestapa je Ni leta 1941 poslan v taborišče Dachau na prevzgojo (Omachulung). Z agentom I belilom je organiziral provnkatmsk» antifaštsth'no organizacijo, ki )o Je vodil gewta-po. in Mtaielovel z zločinskim Ar-heitseinsat/om, ki je odločal o življenju In smrti internirancev Prav tako jo kriv ta smrt enti-fašističnega borca Sime Čučkoviča. Karel Barle se je marca 1946 povezal z agentom tuje obveščevalne službe Martinom Presterlom in mu dajal ustna in pismena poročila. Po navodilih Presteria je organiziral agentsko mrežo in se povezal s soobtoženim Diehlom in Pufflerjem. Kot odgovorni funk cionar ministrstva LRS, pozneje kot sekretar ekonomske komisije je po navodilih iz inozemstva organiziral sabotuie in diverzije. Novembra 1941 je v Brestu v Franciji izdal gestapov-cem borca iz Španije in podpisal obveznost, da bo delal za gesta-povsko obveščevalno službo in za veliki nemški rajh. Leta 1941 je na zaslišanju v Gradcu gestapu prostovoljno izdal antifpšista Franca Moravca in Petra Pavla. Kot gestapovski konfident je deloval po raznih gestapovskih zaporih, in tudi v taborišču v Dachau, kjer je sodeloval pri vojnih zločinih na poizkusni postaji z dr. Rascherjem in Ploetnerjem pri najbolj okrutnih poizk >lh na internirancih, ki so zaradi poizkusov množično umirali. Prav tako je kriv za smrt Sime Čučkoviča. >. Janko Ppfflor je maja 1946 kot gestapovski agent obnovil zvezo z agentom tuje obveščevalne službe in biv-višjim funkcionarjem gestapa v Leipzigu GosslUzerjem, s katerim je že leta 1941 sodeloval. Takrat se je povezal preko Barleta z agentsko mrežo Branka Diehla. Kot direktor tovarne stekla v Hrastniku je nastavljal v tovarni škodljive elemente ter organiziral preko delavca Jožeta Benegalija v steklarni diverzijo, zaradi česar je nastala velika materialna škoda in zastoj v proizvodnji. Kot agent gestapa je že pred drugo svetovno vojno vohunil po raznih državah, n. pr. v ČSR, ZSSR, v Španiji, Franciji in Nemčiji. Leta 1942 je v taborišču Dachau sprejel službo v poskusni postaji in uktivno sodeloval pri zločinskem uničevanju internirancev. Obenem je bil v gestapovski obveščevalni mreži z zloglasnimi agenti gestapa Neffom in Kiich-nerjem. Martin Preeterl se je julija 1945 na Dunaju kot bivši gestapovski agent povezal s špijonskim centrom neke tuje države, da bi organiziral špio-nažo med jugoslovanskimi predstavniki v Jugoslaviji. Leta 1947 je po nalogu vodstva tujega obveščevalnega centra v Jugoslaviji nanovo povezal stare gesta-povske agente iz dacheuskega taborišča. Meseca marca 1946 je odpotoval iz Avstrije v Beograd na kongres španskih borcev, kjer se je nestal z Diehlom, Barletom, Coričem, Derviševičem, Pufflerjem in drugimi in jih ponovno pridobil za špijonsko službo. Oktobra leta 1946 se je sestal z glavnim agentom dunajskega špionskega centra v Beogradu, nato pa v Ljubljani z Barletom in Diehlom, in naročil Diehlu, naj ne zbira samo špijonski material, ampak naj preide k' načrtni sabotaži in rušenju tovarn z eksplozijami in požigi. Oktobra leta 1947 je skupno s špi-jonko Hildo Hahn zopet odpotoval v Jugoslavijo, da da svojim agentom nova navodila in da se poveže v Ljubljani z agentom Hermanom Wiljemom, da usmeri njegovo rušilno agentsko delo.na Jesenice. Od leta 1940 do 1945 je deloval kot eden glavnih agentov gestapa v taborišču Dachau in A6gsburgu. V Dachauu je bil eden glavnih funkcionarjev zločinskega Arbeitseinsatza. V taborišču je organiziral ovaduško in obveščevalno službo. Od 1941 do 1945 je sodeloval kot vodilni član v agitatorski in provokator-ski vohunski službi. Boris Kranjc se je junija 1945 preko Diehla ponovilo povezal s sovražno obveščevalno službo. Februarja 1942 je v Begunjah v nemških zaporih prostovoljno pristal na sodelovanje z gestapom in podpisal obveznost, da bo izvrševal vse zadane naloge. Prostovoljno je priznal svoje sodelovanje z OF, izdal Pukiiča in Robiča, ki je bil kasneje ustreljen koLtalec. Po prihodu v taborišče marca leta 1942 se je kot agent gestapa povezal z Martinom Presterlom, kateremu je dajal poročila o so-internirancih. Sodeloval je v provokatorski antifašistični organizaciji. Od januarja 1943 do novembra 1944 je aktivno deloval na poizkusni postaji v Dachauu, kjer je s krvnikoma dr. Rascharjem in dr. Ploetnerjem sodeloval pri najgrozovitejših zločinih. Hkrati je posredoval, da so bili pritegnjeni v zloglasne poskusne postaje še ostali gestapovski agenti, kakor Milan Stepišnik, Karel Barle, Vladimir Ličan in drugi. (Dalje prihodnjič.) FLOWER PRICES ARE LOWER! LET'8 FLATTER MOTHER 'THIS TIME One could hardly avoid knowing that Sunday. May 0 will be Mothers' day, and that for something personal and flattering Mother wants flowers that day The florista tell us that for the first time since the shortage-plagued war times, there are enough flowers to provide a bouquet or corsage for every mother In the land Local flower shops are particularly well stocked, and the prices are lower than at Mothers day last year. That's especially good news for our readers In these timee of rising prices. , Flowers never fail to please Momma, whethei they're Pop's fa vortte red roses, daughter'e gift of thoae lovely miniature roaes or a young son's earned offering of a carnation corsage, And she will be certainly starryeved If you give her orchids or gardenias. The lavender orchids are reasonable priced this year, and If you re in the chips you might settle foe one of the luscious hybrid orchids that run to a little more money Camellias also eome naturally to mind when the gift Is a corsage, but this veer it seems the camellia seoaon will close before Mother's holiday arrtvps. If a party Is tw-ing planned for Mother, no doubt «be will welcome a practical note in bee flowers—on artistic arrangement or centerpiece which can be placed on the perty table or at a fa vortte place in the living room. The reasonable varieties for thta gift are anepdrafona. double flowering stocks, sweet peas and gorgeous tulips. —lAd ) ORDER. THOSE IMPORTANT. Wm Za mamo so "posebne" . . . letos ji lahko rečete "posebnoT zbrane cveUice. Cene so znižane. Velika izbira pomladanske vrste * Oglasite so , pri cvetličarju takoj. On vam z veseljem pomaga pri vaši izberi. •jat/íf «'M /(N(t( n VAS CTCTLJIÔAR TZLEORAriČnO NAROČI KJERKOLI "PROSVETA" 2057 S. LAWNDALE AVE. Chicago 23, 111-----------------------------------19----- Vaša naročnina na "Prosveto" jo potekla z dnom.---- >ea w —————— V slučaju, da Jo od strani upravnlšlva kakšna pomota, naa takoj obveatlte, da en lete popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" CENE LISTU BOi Za Zdrul dršavelnKan 1 tMlnik ta____________ _i. I.M Za Chicago In okolice 1 tednik In.__________ Jo_____90 JO _____«JO t tod nlka In » M0 2 h »dnika In_ ■ 7 11 S tod »iwt In._______ __4.40 2 ti »dnike ln_____ ___ft JO 4 tod nika In_______ _ 3 JO 4 ti »dnika ln ......... 4.70 • led aika« la____ __rM » ti »dnikov In_____ _ UO Za EvroDo ia ... Sil JO I spola Ata spodnji kuj pon. prtloèite p« tenerle aS Manar Order v pismu In si nnro¿tto Prosveto. ttcL ki Je vaša le ona ¿lana la dmšlaa. ki le doeoUJa In ki šive a!l stanujejo ne cnoaa In Istem naeleen. V nobensm slučaja ne eet kot I tednikov Pojeanlloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki so prišteti, preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral Usti ¿lan ls dot line družine, ki Je tako skupno naroCena na dnevnik Prosveto, to Ukoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati dotltoo vsoto listu Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravnlMvo znižati datum za to vsoto naročniku ali pa uetavttl dnevnik. PftOSVETA. SNPJ. 10I7 S. Lavndala Aee„ Chlcaea t*. IlUncia