NAJ MEDICINS
MEDICINSKI TEHNIK 2012
Poiščite glasovalni kupon v notranjosti časoi
Aktualno Ptuj m Potniki in
Po naših občinah
Podlehnik • Zadnji uporabniki: sramota, v državi, a zato sramota, sramota ... luksuzen
O Stran 3	O Stran 5
Ptuj, petek, 10. avgusta 2012
letnik LXV • št. 63 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8»98,E*ICn3 www.radio-ptuj.si
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici: WWW.dllb.Si
Štajerski
Ptuj • Ptujska panoramska pot
Turistični vlakec in Cigra na skupni poti
Po nekajletnem premoru je danes na ptujske ulice in trge ponovno zapeljal turistični vlakec, ki bo potnike, domačine in turiste v avgustu vozil vsako sredo, petek in soboto.
Šport Nogomet •
Aluminij pred četrto tekmo računa na ponovno zmago
O Stran 11
Ptujska panoramska pot s turističnim vlakcem in ladjico Čigra je nastala v okviru projekta Podravske-ptujsko-ormoške regionalne desti-nacijske organizacije (RDO), je povedal destinacijski menedžer Matija Brodnjak. „Želimo povezati več interesnih segmentov, ker smo prepričani, da lahko v prihodnosti nastane produkt, ki bo v korist vsem, ki živijo v našem okolju, ga obiskujejo in raziskujejo v turističnem smislu. Ponuditi želimo roko tudi ljudem, ki nimajo lastnega prevoznega sredstva kot tudi varovancem Doma upokojencev Ptuj, ki si želijo mesto doživeti na drugačen način. Hvaležni smo Francu Ozmecu iz Cvetkovcev, partnerju RDO, ki je kupil turistični vlakec in ga temeljito prenovil. Z ladjico Čigro smo projekt nadgradili. Vozila bo na relaciji Ranca-Gostilna Ribič-pomol Term Ptuj."
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • Zaposleni opozarjajo na nevzdržno situacijo
Poiskati bodo morali rešitev
V medijih smo že lahko prebrali številna mnenja politikov in odgovore v. d. direktorice Centra za starejše občane Ormož Janje Špindler o stanju v domu. Zaposleni so dolgo molčali, pred časom pa je sindikat CSO v svoji izjavi za javnost popisal stvari, ki so po njihovem mnenju v domu napačne.
Zaposleni so razočarani, saj se jim zdi, da je bil ves trud, ki so ga skupaj s stanovalci v desetletju delovanja vložili v njihov dom, izničen v slabem letu dni. Zato smo poklepetali z zaposlenimi, ki pa v članku ne želijo biti imenovani. Precej njihovih
Nastopili bodo:
Ans. PETKA - Dobje Ans. SLOVENSKIH 6-Celje Ans. TAPRAVIFALOTI - Šoštpi Ans. ELA IN ŠARMERJI - Ptuf Ans. NEMIR-Mokronog Ans. NAVEZA-Pernica Ans. VIHAR - Slovenj Gradec Ans. GADI - Dol pri Ljubljani Ans. VRT - Oplotnica Ans. ZAKA'PA NE-Prebold
Kot gostje bodo nastopili člani ansambla Pajdaši.
navedb smo lahko preverili in dobili potrditve o verodostojnosti izjav tudi drugod.
Dolgo so čakali s svojim odzivom v javnosti, ker so bili prepričani, da se bodo zadeve uredile, a ni bilo tako. Že januarja je sindikat o stanju v domu obvestil žu-
pana občine Ormož Alojza Soka in članice skupščine, ki pa so jih zaprosili za strpnost ter da zgodbe medijsko ne izpostavljajo, saj naj bi se stvari do avgusta uredile. S tem zagotovilom so bili zaposleni zadovoljni, še posebej, ker tudi sami menijo,
da stanovalcem, zaposlenim in sami ustanovi pojavljanje v medijih škodi. Vendar se ni zgodilo nič. Tudi župana občine Sveti Tomaž Mirka Cvetka je zanimalo, kakšna je situacija, ker se je nanj po pomoč obrnilo več zaposlenih, zato je iskal informacije
pri predstavniku sindikata. Po pogovoru je župan zagotovil, da občina Sveti Tomaž sedanje vršilke dolžnosti ne bo več podprla in da bo sklican skupni sestanek vseh treh županov s predstavniki zaposlenih. Zaposleni so kasneje na podlagi zapisnika seje skupščine ugotovili, da je predstavnica občine Sveti Tomaž soglašala s pobudo predstavnice občine Ormož o podaljšanju v. d.- jevstva sedanji direktorici. Tako so jih z lažnimi obljubami speljali na led že vsaj dvakrat.
O Stran 2

10
A^i rodno jFabavne ■v lasbe
Perutnina Ptuj
n*®«
MESTNA OBČINA PTUJ
Ptuj 2012
Dvorišče na ptujskem gradu, 24. avgusta 2012 ob 19.30 uri
Ormož • Zaposleni opozarjajo na nevzdržno situacijo
Poiskati bodo morali rešitev
V medijih smo že lahko prebrali številna mnenja politikov in odgovore v. d. direktorice Centra za starejše občane Ormož Janje Špindler o stanju v domu. Zaposleni so dolgo molčali, pred časom pa je sindikat CSO v svoji izjavi za javnost popisal stvari, ki so po njihovem mnenju v domu napačne. Zaposleni so razočarani, saj se jim zdi, da je bil ves trud, ki so ga skupaj s stanovalci v desetletju delovanja vložili v njihov dom, izničen v slabem letu dni. Zato smo poklepetali z zaposlenimi, ki pa v članku ne želijo biti imenovani. Precej njihovih navedb smo lahko preverili in dobili potrditve o verodostojnosti izjav tudi drugod.
Dolgo so čakali s svojim odzivom v javnosti, ker so bili prepričani, da se bodo zadeve uredile, a ni bilo tako. Že januarja je sindikat o stanju v domu obvestil župana občine Ormož Alojza Soka in članice skupščine, ki pa so jih zaprosili za strpnost ter da zgodbe medijsko ne izpostavljajo, saj naj bi se stvari do avgusta uredile. S tem zagotovilom so bili zaposleni zadovoljni, še posebej, ker tudi sami menijo, da stanovalcem, zaposlenim in sami ustanovi pojavljanje v medijih škodi. Vendar se ni zgodilo nič. Tudi župana občine Sveti Tomaž Mirka Cvetka je zanimalo, ka-
kšna je situacija, ker se je nanj po pomoč obrnilo več zaposlenih, zato je iskal informacije pri predstavniku sindikata. Po pogovoru je župan zagotovil, da občina Sveti Tomaž sedanje vršilke dolžnosti ne bo več podprla in da bo sklican skupni sestanek vseh treh županov s predstavniki zaposlenih. Zaposleni so kasneje na podlagi zapisnika seje skupščine ugotovili, da je predstavnica občine Sveti Tomaž soglašala s pobudo predstavnice občine Ormož o podaljšanju v. d.- jev-stva sedanji direktorici. Tako so jih z lažnimi obljubami speljali na led že vsaj dvakrat.
Zaposleni so v svojih stališčih enotni: „Nikoli nismo bili razslojeni in tudi sedaj nismo. Smo večji kolektiv, različnih profilov in včasih tudi pride do nesporazumov, ampak to je normalen pojav v vseh organizacijah. Veliko se je govorilo o medsebojnih odnosih med zaposlenimi, ampak srž problema ni odnos zaposleni -zaposleni, ampak zaposleni -vršilka dolžnosti. Vemo, da bo spet izpostavila, da se ni nihče obrnil nanjo, ampak zaposleni vemo, kako lahko potem začutimo posledice takega dejanja. Pri vršilki dolžnosti je komunikacija enosmerna cesta. Vsi vemo, da je temelj dobrega poslovanja in medsebojnih odnosov ravno konstruktiven pogovor, pri katerem sta si govorca enakovredna in oba izražata svoje mnenje." Zato so članicam skupščine ponudili, da na podlagi splošne ankete preverijo trenutni odnos zaposlenih do v. d. direktorice Janje Špindler, saj se je na podoben način v preteklosti že preverjala podpora vodstvu. Odgovora še vedno niso dobili. „Zaposleni ne razumemo te nenormalne podpore župana občine Ormož trenutni vršilki dolžnosti, če pa je očitno, da ne uživa podpore zaposlenih. Tudi stanovalci in svojci niso tako zadovoljni z vršilko dolžnosti, kot se prikazuje, saj so skupaj s svojci zahtevali inšpekcijski nadzor. Če lastniki verjamejo v kvalitete vršilke dolžnosti in da je prava oseba za vodenje našega doma, zakaj ji ne podelijo polnega mandata in je stvar zaključena?" se sprašujejo v sindikatu CSO.
Zaposleni iz doma bežijo
Predstavniki sindikata tudi zavračajo očitke, da so pogoste menjave kadra in tudi tiste, ki se še bodo zgodile, posledica normalne fluktuacije zaposlenih, ampak le odražajo trenutno stanje. „Vprašati se je treba, zakaj je več zaposlenih za določen čas zavrnilo podaljšanje pogodbe in raje izbralo Zavod za zaposlovanje ali pa so odšli na slabše plačana delovna mesta. Vemo in zavedamo se, da smo v teh letih naredili tudi nekaj napak, iz katerih smo se nekaj naučili. V teh letih so se nam zamenjali trije direktorji,
ampak nikoli nam ni bilo očitano, da nismo navajeni delati, kot nam je očitala vršilka dolžnosti. Zelo trdo smo delali in marsičemu smo se odrekali, da smo lahko izpolnjevali obveznosti iz naslova kredita. Zelo nas je prizadela izjava vršilke dolžnosti v medijih, da se pritožujemo samo zaradi tega, ker moramo sedaj, ko je dom polno zaseden, več delati. Poraja se nam vprašanje: „Kaj smo potem do sedaj 10 let delali?" Tudi v prejšnjih letih smo imeli polno zasedenost doma in smo delali!" so ogorčeni zaposleni. Preverili smo nekaj navedb in lahko potrdimo, da je več zaposlenih res pustilo službo za nedoločen čas v CSO in se zaposlilo na slabše plačanih delovnih mestih za določen čas, ker niso bili zadovoljni z odnosi.
Vzrok za odhode zaposlenih iz CSO vidijo tudi v tem, da zaposleni v 10 letih niso imeli možnosti napredovanja, kot je to povsem običajno v takšnih službah. Še več. Zaposlene se zapostavlja pri zaposlovanju. Če je recimo objavljen razpis za delovno mesto medicinske sestre, ne obravnavajo prednostno vlog že zaposlenih v CSO, ki s to izobrazbo delajo kot negovalci in negovalke, ampak zaposlijo nekoga drugega. Na ta način se zaposlenim, ki so že dalj časa člani kolektiva, ne omogoča, da bi zasedli boljše plačana delovna mesta, za katera imajo izobrazbo in pogoje. Pravijo tudi, da
so podatki o zaposlenih prikazani nekorektno, da dela v resnici veliko manj ljudi. Tako morajo recimo medicinska sestra in trije ali štirje negovalci med 18.30 in 20. uro opraviti nego pri 38 nepokretnih stanovalcih. Sogovornice so povedale, da je to nemogoče in zaradi tega trpi kvaliteta dela. V preteklosti ni bilo toliko in tako zahtevne nege, sedaj pa je vedno več nepokretnih stanovalcev, česar pa nadrejeni ne želijo videti.
Hudo jim je tudi ob neenakem obravnavanju stanovalcev, saj tisti, ki imajo bolj glasne svojce dobijo posebno obravnavo, potem pa zmanjka časa za druge. Zaposlene pravijo, da nimajo več veselja do dela. Njihovo delo je psihično zelo naporno in v preteklosti so rade pri delu poklepetale in se nasmejale s stanovalci, ki jim je to zelo veliko pomenilo. Sedaj tega ne smejo več. „Če vodilni mislijo, da stanovalci ne vedo, kaj se v domu dogaja, se motijo. Morda res nepremično ležijo na posteljah, a spremljajo vsako našo spremembo razpoloženja in tudi nasmešek na obrazu jih ne preslepi. Vedo, da stvari niso v redu," so povedale zaposlene.
Zgradba CSO ni klimatizirana in na hodnikih je temperatura pogosto 29 do 30 stopinj, so mi zagotovile sogovornice. Temperatura v sobah pa je še višja. Težava je namreč v tem, da so sobe obrnjene na zahod oziroma jug in kljub senčilom v njih nastane poleti prava savna. Težavo rešujejo tako, da prezračijo ponoči, vendar s stanovalci v sobah je nemogoče učinkovito prezračiti, ker se topel zrak ne premakne iz sobe. Nekaj časa se je menda govorilo tudi o nabavi klime, vendar sedaj za to ni denarja. Zaposleni trdijo, da glede na dostopne podatke denar je. Poleg nevzdržne situacije za
stanovalce so tudi pogoji za delo precej hudi, tako recimo ni klime niti v kuhinji.
Za mnenje o situaciji smo povprašali tudi strokovnega vodjo Zdravstvenega doma Ormož Dušana Kolariča, dr. med. spec., ki je povedal, da ga je zdravnik, ki opravlja ambulanto v CSO, opozoril na nevzdržne razmere za delo v tamkajšnji ambulanti. Nekako so čez čas prišli do rešitve, da bo zdravstveni dom na svoje stroške uredil klimo v ambulanti, saj je treba zagotoviti spodobne pogoje za paciente, ki jih tam obravnavajo, in za delo zdravstvenega tima. Zdravnik ga je obenem obvestil tudi, da je v juliju v CSO nenavadno poraslo število pljučnic pri stanovalcih, zato so se posvetovali tudi z epide-miologom. „Časi so se spremenili. Visoke temperature poleti so običajne. Zares bi bilo zelo priporočljivo, da bi v CSO uredili klimo, ki bi lajšala poletno vročino stanovalcem," je povedal Dušan Kolarič. Poudaril je, da gre za občutljivo populacijo, pri kateri je že najmanjši prepih lahko nevaren, zato je treba stvari rešiti s pomočjo tehnike. Po drugih domovih imajo običajno klimatizirane hodnike, nato pa po potrebi odprejo vrata sob, da se shladi-jo. Podobno bi bilo po mnenju Dušana Kolariča treba storiti tudi v CSO. Za redke paciente, ki morajo biti izolirani, pa bi bilo treba urediti nekaj posebnih prostorov. Naloga vseh pa je, da se za stanovalce naredi vse, kar je mogoče, je za konec povedal Dušan Kolarič.
Obračamo zadevo tako ali drugače, nič drugega ne kaže, kot da bodo morali zaposleni, vršilka dolžnosti direktorice in ustanovitelji sesti za skupno mizo. Brez zadržkov bodo morali počistiti in si z vseh zornih kotov pogledati, kar se je desetletje pometalo pod preprogo in tudi tisto, kar je v zadnjem letu nastalo na njej. Za dobro stanovalcev in institucije.
Viki Ivanuša
Uvodnik
Poklon »gotovinarjem«
Ker smo sredi poletja in se na vsesplošni slovenski politični sceni trenutno ne dogaja prav nič omembe vrednega, odkrita ni nobena nova ponarejena diploma ali magisterij, poslanci pa so na počitnicah, in razen tega, da Uran že glasno joka, da je po krivem izgnan v Trst, res ni kaj komentirati, lahko udarimo eno takšno bolj lahkotno temo. Recimo, na temo denarja. Čeprav je res, da denar ni lahkotna tema, razen ko gre za zapravljanje. Pa še takrat praviloma po opravljenem dejanju precej boli...
Kakorkoli, spomnim se obeh babic in dedkov, kako sta ravnala z denarjem. Strahovito natančno, preudarno, na takratne pare (danes bi rekli cente) točno. Še danes izjemno spoštujem takšnofinančno samodisciplino, le dajo vidim le še pri redkih ljudeh. In se včasih sprašujem, ali ni naše neplansko zapravljanje denarja vseeno precej povezano s temi mamljivimi plastičnimi karticami, ki delujejo, vključujoč seveda še obvezno odobren kredit oziroma minus, kot neizčrpen vir denarja. No, vsaj dokler na kakšni blagajni vse skupaj ne zabloki-ra... Plačevanje s karticami je brez dvoma bolj potratno kot s „suhim" denarjem iz denarnice, ker, roko na srce, kartico velikokrat zlorabimo za kakšno nepotrebno, a v tistem trenutku neustavljivo privlačno stvar.
In ko sem tako že precej časa nazaj za ves nepotrebno porabljen denar obdolžila moje plastične kartice in si pri tem rekla, da jih ne bom več zlorabljala, one pa tudi mene ne, sem prešla na gotovinsko poslovanje. Ne za dolgo. Ker sem „za vsak slučaj" pač še vedno valjala tisto plastiko po denarnici. Žal so bili ti „za vsak slučaj" primeri izjemno pogosti, osebna bilanca konec meseca pa še slabša kot prej. Torej niso krive te zlobne kratice, ampak jaz in sem lepo prešla nazaj na kartično poslovanje s strogim dodatkom brezgotovinskega. Moja denarnica je tako postala bolj kartičnica, kar sicer ni zelo narobe, se mi pa velikokrat dogaja, da nimam drobiža za parkirnino, sladoled ali kavo. Sicer pa to hitro rešujem s kakšnim bankomatom v bližini ...
Tako, da sem očitno brezupen primerek finančno samodiscipliniranega človeka. Disciplinira pa me vsaj višina moje plače, vedno bolj ...
Zato velja moj globok poklon vsem, ki znajo z denarjem bodisi na kartici bodisi v denarnici, ki ga znajo zapraviti točno toliko, kot si zadajo in niti centa več.
Simona Meznarič
Foto: Viki Ivanuša
Sobe, ki so obrnjene na zahod in jug, so postale v poletnih mesecih obupno vroče, saj niso klimatizirane, ker so v njih nepokretni stanovalci, pa jih je seveda nemogoče učinkovito prezračiti z odpiranjem oken.
Na hodnikih tudi po 30 stopinj
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Avtobusna postaja še vedno brez stranišč
Potniki in uporabniki: sramota, sramota, sramota ...
V mestu ob Dravi, ki ga v zadnjem času obišče vse več obiskovalcev in ki se vse bolj ambiciozno vpisuje na slovenski in tudi že evropski zemljevid festivalskih mest, ima nekaj odprtih ran, ki pa niso od včeraj.
V prvi vrsti gre za nekaj kritičnih objektov, med katerimi izstopa stara usnjar-na v Dravski ulici, za katero
v	državi ugotavljajo, da ni v slabem gradbenem stanju, zato pozivajo k prenovi, pa razpadajoča hiša na Belšako-
vi	ulici, kjer so prvotno nameravali urediti varno hišo, zatem pa prodati investitorjem novega Lidla, kar se je izjalovilo, nadalje edinstvena hišo z arkadami v Dravski ulici, ki nezadržno propada in s katero mestna oblast prav tako ne ve, kaj bi. Mesto, ki se ponaša z več kot desetimi nazivi najbolj urejenega mesta v Sloveniji, ki je odmevno predstavljalo Slovenijo na nekaterih odmevnih mednarodnih tekmovanjih, in ki je od letos tudi nosilec blagovne znamke EPK, pa se ne more pohvaliti niti z urejenostjo nekaterih javnih lokacij, za katere sicer samo
ne odgovarja, a bi moral biti njegov interes, da so urejene, ker so del njenega območja in funkcioniranja. Izstopajoči primer med javnimi objekti je zagotovo ptujska avtobusna postaja, ki je že dobro leto in pol brez stranišč za potrebe potnikov. Ti se sicer zaradi tega hudu-jejo, kaj več pa ni v njihovi pristojnosti, ker tisti, ki bi morali ukrepati, dobesedno spijo, kot da ne bi vedeli za stari problem, ki ga tudi na naših straneh aktualiziramo že nekaj let zapored.
Postaja brez stranišča sploh ne bi smela poslovati
Po sanaciji stranišč za potnike, ki jih je „izsilila" javnost, v tistem času je odločbo za njihovo ureditev prejel tudi bivši gostinec na ptujski avtobusni postaji,
pokličejo na odgovornost upravljavce ptujske avtobusne postaje, ker ne poznajo primera v Sloveniji, da avtobusno postajališče ne bi imelo stranišča, ker niso poskrbeli za to, da bi bila stranišča v funkciji. Ob jezi, ki jo upravičeno izkazujejo,
ker morajo iskati rešitev za svoje življenjske potrebe, pa bi vsaj bilo pošteno, povedo nekateri, da bi se jim nekdo opravičil oziroma pritrdil na vidno mesto obvestilo, da stranišča niso v funkciji. Šele, ko se spustiš po stopnicah do njih, ugotoviš, da so zaprta, so povedali. Sicer pa je to tudi sramota za mesto, ne samo za lastnika in upravljavca ptujske avtobusne postaje, ki tudi s svojim videzom ne kaže najboljše podobe.
Obrtniki z lokali, ki so še ostali na avtobusni postaji
-	nekateri so jo namreč že zapustili, danes naj bi jo zapustila tudi mesnica Žerak
-	so povedali, da problemov z uporabo stranišč v Bus baru nimajo, uporabljajo jih lahko brezplačno. Prijazni
natakarici sta povedali, da so njihova stranišča na voljo tudi drugim uporabnikom oziroma potnikom, ne samo njihovim gostom, ki jih lahko uporabijo brezplačno, in to kljub napisu, da znaša uporaba njihovih stranišč 50 centov. Zaposleni na avtobusni postaji in avtobusni šoferji brez stranišč niso, uporabljajo nekdanje stranišče za potnike. Vozniki taksijev, ki so do nedavnega parkirali na zemljišču ob avtobusni postaji, dokler jih niso z nje pregnali, imajo od letos parkirna mesta za avtobusno postajo, ne pa tudi stranišč. Znajdejo se kot vedo in znajo, svoje življenjske potrebe opravljajo na železniški postaji, v trgovskih centrih, barih, gostilnah.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptujska avtobusna postaja je še vedno brez stranišč za potnike, a kljub temu še vedno v funkciji, čeprav je eden izmed pogojev za njeno delovanje tudi WC.
so ta kratek čas sicer delovala, zaradi vandalizma pa so jih ponovno zaprli, kar se v nobenem primeru ne bi smelo zgoditi: stranišče je eden izmed pogojev za delovanje avtobusne postaje, tu dileme ni, zato ta ne bi smela obratovati, če jih nima. Bližnji stanovalci blokov se nikakor ne morejo sprijazniti s tem, da jim potniki onesnažujejo okolico, najbolj na udaru je območje pred garažami pod avtobusno postajo. Tudi sami so napisali že nekaj protestnih pisem odgovornim, a ker sprememb na bolje ni, sklepajo, da so jih pisali zaman. Sicer pa se lahko le kislo nasmehnejo, ko potnike in še koga drugega zalotijo pri javnem opravljanju najnujnejših življenjskih potreb. Zaloteni se najpogosteje izgovorijo, da nimajo denarja za stranišče oziroma, da naj
Ptuj • Kdaj tudi športni park Budina
Bodo v letu 2013 le začeli graditi?
V ČŠ Spuhlja so svoj športni park že dočakali, v Budini pa bodo nanj, kot vse kaže, morali čakati še nekaj časa, četudi bi moral biti že zdavnaj urejen glede na določila pogodbe za CERO Gajke, ki je bila sklenjena leta 2002 in ki je obljubljala „dogovorjeno" že v petih letih, do leta 2007.
Mladi tega območja se v tem poletnem času nimajo kam dati, četudi naj bi imeli igrišče. Športno igrišče v Budini, zgrajeno na občinskem zemljišču, bojda brez ustreznih papirjev, z županovo vednostjo, v tem času sameva in klavrno propada. Z vseh strani ga obrašča visoka trava, pot do njega poteka po makadamski cesti, obdani s polji koruze. Leseno hišico (lopo) za shrambo najnujnejših športnih rekvizitov, ki pa nima ne vode ne elektrike, je zob časa že tako najedel - k temu so pripomogli tudi nepovabljeni nočni obiskovalci -, da je ni mogoče več varno uporabljati. Športno igrišče Budina so pred leti uredili kot začasno rešitev, dokler ne bo zgrajen športni park, in tudi zato, da mladi za svoja srečevanja oziroma svoje aktivnosti ne bi več uporabljali športnih površin budinskega vrtca. Nekaj časa je še živelo, ko je ugasnilo tudi domače športno društvo, ki ga je vodil Črtomir Rosic, takrat tudi predsednik sveta ČS Jezero, pa več ni bilo nikogar, ki bi odgovorno skrbel zanj, čeprav občasno travo še pokosijo. Na klavrno podobo nekoč urejenega športnega igrišča Budina opozarjata tudi študenta Nejc Valenko in Grega Šerbec, ki jima ni vseeno, da se tu nič več ne dogaja
Foto: Črtomir Goznik
Grega Šerbec in Nejc Valenko: „Mladi si želimo, da bi bil športni park v Budini čim prej zgrajen, zdaj smo brez igrišča, ki bi ga lahko varno uporabljali."
oziroma da niso zagotovljeni varni pogoji za uporabo igrišča, na katerem bi lahko v tem času igrali nogomet in košarko ter se tudi sicer družili. Pri tem pa ni mogoče reči, da območje igrišča nima obiskovalcev; zlasti je tam živo v nočnem času, ko se na njem zadržujejo zabave željni mladci od drugod in tudi drugi obiskovalci, ki za seboj puščajo pravo opustošenje ter gore najrazličnejših odpadkov.
Včasih so do igrišča dostopali ob rogozniškem mostu, ki pa ni bila legalna, zato so dostop uredili na novo. Nejc in Grega pa si tako kot drugi mladi tega območja želita, da bi se lahko v
Foto: Črtomir Goznik
Klavrna podoba igrišča v Budini, ki propada, ker zanj nihče odgovorno ne skrbi.
tem vmesnem času do ureditve športnega parka Budina, ki bo imel ob vseh igriščih, tudi večjo brunarico z vsemi potrebnimi prostori, občasno sestajali v Domu krajanov Budina - Brstje, da bi jim omogočili njegovo uporabo vsaj za eno uro na teden. Zato je bil tudi zgrajen, da bi se v njem srečevale in družile vse generacije, ki živijo na tem območju. Nejc in Grega sta upala, tako kot številni drugi mladi in krajani ČS Jezero, da bo športni park Budina zgrajen že leta 2011 glede na predvolilne obljube ptujskega župana Štefan Čelana v jeseni leta 2010, ko je na predvolilnem srečanju v Domu krajanov Budina - Brstje obljubil, da se bo igrišče kmalu pričelo graditi.
Novi predviden začetek gradnje športnega parka je v letu 2013. Do takrat naj bi bili dokončani vsi postopki za pridobitev vseh potrebnih zemljišč za gradnjo športnega parka, ki so še v teku, tudi prenos lastništva dveh parcel z Ministrstva za kmetijstvo in okolje bo možen šele v začetku leta 2013. Še letos pa bodo predvidoma izvedli nujno povišanje nasipa na desnem bregu Rogoznice ob samem športnem parku, da bi to območje zavarovali pred poplavami.
MG
Ekologija • Kaj se dogaja z odsluženimi avtomobili?
Ekološko uničijo le petino izrabljenih vozil
Čeprav je registriranih divjih odlagališč v Sloveniji vsako leto manj, je dejstvo, da glede na število prodanih avtomobilov večina odsluženih ponikne neznano kam. V državi se sicer zavzemajo za ekološko razgradnjo avtomobilov, žal pa jih okoli 40. 000 konča na v divjih odlagališčih, kar je toliko bolj nedoumljivo, sa je razgradnja za občane zastonj.
To potrjujejo številke, ki govorijo o tem, da je v Sloveniji vsako leto iztrošenih okoli 50.000 motornih vozil, trije obrati za razstavljanje na treh območjih v Sloveniji pa prevzamejo in ekološko razgradijo le okoli 10.000 vozil. Očitno je torej, da jih na ekološki način predelajo le petino, okoli 40.000 preostalih pa izgine v neznano.
Eden od razlogov, da prihaja do bistveno manjše predaje od načrtovane, je zloraba instrumenta začasne odjave oziroma izjave o lokaciji vozila. Evidence, ki bi naj zajemala že več kot 150.000 izjav, namreč nihče ne nadzoruje, zato uradno odjavljeni avtomobili končajo neznano kje, v veliki meri jih izvozijo na Balkan, precejšen del pa jih konča na odlagališčih v naravi ali črnih odpadih, kjer jih deloma razstavijo in prodajo za rezervne dele, ostanek pa zavržejo ali prodajo za staro železo. Vedeti je treba, da tehta osebni avtomobil približno eno tono, kar pomeni, da letno proizvedemo 40.000 ton odpadkov, za katere praktično ne vemo, kje so. Ob tem ni nepomembno, da vozila vsebujejo snovi, ki so naravi škodljiva in so klasifici-rana kot nevarni odpadek.
Gre za I. fazo izgradnje pločnika z razsvetljavo in obnovo meteorne kanalizacije, ki jo bo občina v izvedbo zaupala Komunalnemu podjetju Ormož. Vrednost gradbenih del z vključe-
Bistveno več reda in posledično manj obremenjevanja okolja naj bi zato vnesla Uredba o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili (Ur. l. RS, 32/2011), ki je začela veljati aprila letos. Ta uredba prenaša skrb za izrabljena motorna vozila z izvajalca javne službe na uvoznike in proizvajalce same, hkrati pa precej zaostruje pogoje za odjavo vozila iz prometa in opravljanje dejavnosti obdelave izrabljenih motornih vozil.
Kazni od 1000 do 30.000 evrov!
Uvozniki in proizvajalci so koncesijo za ta namen podelili podjetju Ekomobil, d. o. o., katerega ustanovitelji so podjetje Saubermacher Slovenija, d. o. o., Karbon, d. o. o., in Avtotransporti Kastelec s. p. Kar pa je najpomembneje in naj bi marsikoga odvrnilo od namere, da se avta znebi na nedovoljen način ali da se z razgradnjo ukvarja nelegalno, pa je uvedba strogih kazni, ki se za kršitve omenjene uredbe gibljejo od 1.000 evrov za fizične osebe do 30.000 evrov za pravne osebe oziroma za zbiralce, ki vozila ne predajo obratu
nim DDV-jem znaša 112.219 evrov. Sredstva za investicijo so delno zagotovljena v proračunu občine, del sredstev pa bodo priskrbeli na podlagi 23. člena Zakona o financiranju občin. Rok zaključka
za razstavljanje. Prav tako se po Zakonu o motornih vozilih z globo 250 evrov kaznuje lastnik vozila, če se vozilo ne nahaja na lokaciji, ki jo je navedel ob odjavi.
Problematična je tudi kontrola in sankcioniranje kršiteljev s strani ustreznih organov, saj dosedanja praksa kaže, da je ta bila nedosledna oz. je skorajda ni. V centru za razgradnjo dotrajanih motornih vozil se vsako predano vozilo na strokoven in okolju
investicije je predviden sredi oktobra, ko bodo pešci lahko varneje uporabljali to ulico. Župan Jurij Borko je ob podpisu pogodbe povedal tudi to, da se dogovarjajo s podjetjem Elektro Ptuj, da bi v tem delu ulice nizkonapetostno električno omrežje položili v zemljo. Uredili so tudi že potrebno dokumentacijo in zagotovili potrebna sredstva.
Letos 1,6 milijona za investicije
Ob tej priložnosti je župan povedal, da je prepričan, da bodo z izvajalcem dobro sodelovali, saj isto podjetje za občino pravkar končuje velik projekt vodovoda. Z njim se je strinjala tudi Pavla Majcen, direktorica Komunalnega podjetja Ormož, ki je poudarila, da so domače podjetje, zato se morajo še posebej potruditi, da bodo investitorji in uporabniki z
neškodljiv način najprej osuši vseh tekočin, nato pa sledi razgradnja in sortiranje delov, ki so namenjeni ponovni uporabi oziroma recikliranju vse do gole karoserije, ki se mora nato predati v drobilnik za dokončno uničenje. Z novo uredbo se do leta 2015 predpisuje najmanj 85-odsto-tna predelava vozil, po letu 2015 pa celo 95-odstotna.
Pomembno vlogo pri tem ima zagotovo podjetje Saubermacher Slovenija, ki še
njihovim delom zadovoljni na dolgi rok ne le iz danes na jutri. Investicija v vodovod je bila vredna 800.000 evrov, zajema pa obnovo vodovoda Ormož-Središče ob Dravi, ki se izvaja skupaj z občino Ormož. II. fazo obnove so pričeli lani, poteka pa od Frankovcev do zgradbe nekdanjega podjetja Droga. Kvalitetni prevzem je bil že narejen, kmalu bo tudi tehnični in do konca avgusta pričakujejo, da bodo gradnja in vse formalnosti zaključene. Z obnovo si občini obetata nemoteno dobavo vode in pa zmanjšanje velikih izgub vode, ki so jim priča sedaj.
Končuje se tudi izgradnja cestne na odsekih Sredi-šče-Presika in Središče-Go-deninci, ki jo je občina kot edina v Spodnjem Podravju dobila odobreno iz sredstev razpisa Južna meja in je vredna skoraj 600.000 evrov. Obnavljajo okrog 6 kilome-
naprej skrbi za zbiranje izrabljenih motornih vozil na štajersko-prekmurskem območju, na katerem je osem zbiralnih mest, kjer je neuporabno ali nevozno vozilo mogoče predati. Zbiralna mesta za izrabljena motorna vozila na območju SV Slovenije so v Mariboru na sedežu AMZS, Zagrebška cesta 25, in v podjetju Avtokomplet, Igorja Pintariča v Puhovi ulici 50, Maribor. V Lenartu prevzema podjetje Saubermacher
trov lokalne ceste, ki bo končana v prihodnjih dneh.
V občini pa se veselijo še enega uspeha. Na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je občina po letu in pol dolgih pripravah tehnične dokumentacije, usklajevanjih in pridobivanju služnosti podala vlogo za izgradnjo kanalizacije v naseljih Središče ob Dravi, Grabe in Obrež s pripadajočo čistilno napravo. V mesecu septembru pričakujejo prvo usklajevanje. Gre za največji projekt v mladi občini doslej, ki je ovrednoten na okrog 8 milijonov evrov. Ker je na razpolago še kar nekaj kohezijskih sredstev, pričakujejo, da bodo do konca leta prejeli pozitiven sklep in v prihodnjih dveh letih izgradili začrtano investicijo, ki bi leta 2015 lahko že obratovala. Poleg kanalizacije načrtujejo obnoviti še del vodovoda v naselju Središče, položiti napeljavo za širokopasovni internet in urediti
Slovenija, Spodnji Porčič 4 a, v Slovenski Bistrici podjetje Avto Lunežnik, Slavko Lune-žnik, Ritoznoj 4, v Ormožu podjetje Avtocenter Ormož, Hardek 44 a, v Benediktu Av-toservis Franc Lasbaher, Mariborska cesta 21, v Murski Soboti pa Avtocenter Horvat, ulica Matije Gubca 13 in na sedežu AMZS Murska Sobota, Noršinska 2.
Odsluženo vozilo lahko brezplačno predate na enem od zbiralnih mest, kjer vsak lastnik avtomobila dobi potrdilo o razgradnji, s katerim se nato na upravni enoti vozilo dokončno odjavi iz prometa. Če pa je vozilo zapuščeno ali nevozno in ga ni možno dostaviti do najbližjega zbiralnega mesta, pa za odstranitev poskrbi najbližji zbiralec ali obrat za razstavljanje podjetja Saubermacher Slovenija. V vsakem primeru pa se bomo slej ko prej morali zavedati dejstva, da je skrb vsakega lastnika osebnega avtomobila ali drugega motornega vozila, da poskrbi za ustrezno ekološko razgradnjo, v nasprotnem primeru to ne bo ostalo le slabo za naše okolje, ampak tudi za vaš, oziroma lastnikov žep.
M. Ozmec
javno razsvetljavo, da bi bile ta dela zaključena, preden bi se lotili obnove cest, ki je tudi potrebna. Javni razpis za izbiro izvajalca bodo izvedli predvidoma že jeseni, ko bodo ponudbe dale boljšo orientacijo o tem, koliko bo investicija dejansko stala. Kot je predvideno po proračunu, so vse letošnje investicije skupaj vredne okrog 1,6 milijona.
V občini imajo končno tudi vsa soglasja in bodo po štirih letih prizadevanj na eni prihodnjih sej lahko sprejeli odlok o prostorskem načrtu. Tudi pri obrtni coni so se stvari za občino razpletle ugodno. Sicer niso dobili 8 hektarjev, kot so sprva zahtevali, ampak so po številnih usklajevanjih dobili najprej 1,5 hektarja, na koncu pa z dokazovanjem številnih izvzetih zemljišč 3,25 hektarja za poslovno cono Lipje, za katero so že izdelali idejno zasnovo. Zemljišča so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in župana kar malo skrbi cena, ki je na takšnem območju precej visoka. S spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih pa župan Borko pričakuje posluh države, da bi skupaj lahko zagotovili boljše pogoje za razvoj gospodarstva v tem delu Slovenije.
Viki Ivanusa
Središče ob Dravi • Podpis pogodbe za zadnjo letošnjo investicijo
Z investicijami kmalu pri koncu
Medtem ko so nekatere občine svoje letošnje investicije komaj dobro zagnale, pa v občini Središče ob Dravi z njimi že počasi zaključujejo. Minuli teden so namreč podpisali še pogodbo za izgradnjo zadnje investicije - pločnika z razsvetljavo v Kolodvorski ulici v Središču ob Dravi, ki je prometno precej obremenjena.
Podlehnik • Z izredne seje občinskega sveta o vrtcu
Zadnji v državi, a zato luksuzen
Avgustovska prva izredna seja podlehniškega občinskega sveta je bila namenjena izključno urejanju birokratskih zadev, povezanih z odprtjem novega vrtca. Ta naj bi namreč vrata odprl tretjega septembra, svetniki pa so seveda pred tem morali potrditi kar nekaj dokumentov.
Začeli so z vprašanjem odpiralnega časa vrtca in se soglasno odločili, da bo za začetek odprt od 6. ure zjutraj do 16.30 popoldne, če bi se pa pokazal velik interes staršev, da bi svoje malčke radi pustili v varstvu že pred šesto, bodo jutranji odpiralni čas pomaknili na še bolj zgodnjo uro.
Podaljšani čas varstva za samo enega otroka
Ravnatelj šole oziroma poslej tudi priključenega vrtca v skupen zavod Dejan Kopold je ob tem pojasnil, da bodo najbolj zgodnji otroci združeni v eno skupino, prav tako bo tudi v zadnji popoldanski uri (podaljšanega) varstva do pol pete popoldne. Svetniki pa so bili enotnega mnenja, da je vrtec narejen za otroke in da bo treba absolutno poslušati želje in potrebe staršev, sploh glede delovnega časa, sicer je bilo tako in tako brez pomena, da so vrtec sploh gradili. Tako so ravnatelju oz. županu Marku Maučiču dali tudi pooblastilo, da lahko odpiralni čas vrtca spreminjata skozi leto glede na potrebe staršev brez vsakokratnega soglasja občinskega sveta - dokler te spremembe ne bi zahtevale dodatnega denarja oziroma posegale v proračun občine. Kot kriterij za podaljšani de-


i
Izgradnja vrtca v Podlehniku je v zaključni fazi; čeprav navzven ni videti, je vrteški objekt po svoji zasnovi in prostornosti luksuzen.
lovni čas vrtca (tako za jutranje kot pozno popoldansko varstvo) je ravnatelj predlagal varstvo vsaj dveh otrok, svetniki pa so se nato odločili, da bo podaljšano varstvo v primeru, če bo to potreboval le en sam otrok.
Potem je sledila Kopoldova predstavitev kombinatorike vrteških oddelkov, ki je bila precej podobna tisti iz Že-tal ... Tudi v Podlehniku so se namreč odločili povečati kriterij v oddelkih za dva otroka
in tako uspeli 30 vlog za vrtec razdeliti v dve skupini: v prvi skupini (heterogeni oddelek) bo 12 malčkov v starosti od osem mesecev do 2,7 leta, v drugi skupini (kombiniran oddelek) pa bo 18 otrok obeh starostnih skupin.
Za začetek dva oddelka
»Z dvigom kriterija za dva otroka po oddelku nam glede na zakonodajo ostaja še eno
prosto mesto v drugem, kombiniranem oddelku, prvi oddelek je zapolnjen,« je ob tem še pojasnil Kopold. Župan Maučič pa je povedal, da je bilo zanimanje staršev za vpis precej večje od potem dejanskega števila podpisanih pogodb: »Verjetno je razlog v tem, da nismo mogli nikomur 100 % zagotoviti, da bo vrtec res lahko odprl svoja vrata že septembra, starši pa so seveda morali imeti zagotovilo za varstvo in so potem pač otro-
Juršinci • Spekter prireditev ob občinskem prazniku
Od tekmovanj do Noči pod topoli
V Juršincih je prva polovica avgusta vsako leto polna prireditev in tekmovanj, ki potekajo v okviru praznovanja občinskega praznika. Tudi letos ni izjema.
Že konec junija je bilo izvedeno gasilsko tekmovanje za pokal občine, sredi julija so nadaljevali strelci s streljanjem na glinaste golobe, konec julija pa so svoj teden
delavnic s praznikom gospodinj obeležile članice Društva gospodinj Marta.
Prva avgustovska sobota pa je minila v znamenju ribiškega tekmovanja, na juršin-
skem igrišču pa je bil izveden najprej turnir v nogometu med ekipami vasi, nato pa še nogometna tekma med veterani in člani občinskega sveta. Danes, v petek, bo po-
Po osrednji občinski proslavi v soboto zvečer bo sledilo tudi obvezno srečanje članov Društva rojaka Janeza Puha in vožnja po občini Juršinci.
sebej slovesno, saj bo ob 18. uri - po slavnostni seji občinskega sveta - še bolj slavnostna otvoritev prenovljenega večnamenskega kulturnega centra, ki jo bodo popestrili še z otvoritvijo slikarske razstave in z gledališko predstavo, večer pa bodo zaključili s tekmovanjem v pikadu.
V soboto pozno popoldne bo na sporedu obvezna osrednja občinska proslava s podelitvijo občinskih priznanj in pokalov najboljšim športnikom in ekipam, sledilo pa bo še srečanje članov društva rojaka Janeza Puha in vožnja s starodobniki po občini.
Zaključek občinskega praznovanja bo v nedeljo s farnim žegnanjem ter srečanjem ljudskih pevcev in godcev, vse večere od 10. do 12. avgusta pa bo v Juršincih še znamenita zabava z imenom Noč pod topoli ter balonarski piknik; dvig z baloni je napovedan v soboto zjutraj in zvečer in še zadnjič v nedeljo zjutraj.
SM
ke vpisali drugam. Kakorkoli, osebno pričakujem, da se bo število otrok povečevalo že med letom in tudi naslednja leta. Dejstvo pa je, da bomo lahko nov, tretji oddelek odprli šele potem, ko bo dodatno vpisanih sedem oziroma osem otrok, prej zaradi zakonodaje ne moremo.« Svetnik Ivo Ban pa je bil precej bolj pesimističen: »Ah, vzrok za manj vlog in otrok v vrtcu so tudi nove odločbe CSD za plačilo ... Poznam kar nekaj ljudi, ki so zaradi tega otroke vzeli iz vrtca . « Sebastiana Toplaka pa je nekoliko zmotil precej velik starostni razpon otrok v eni skupini, vendar je tudi vedel, da proti temu ne more narediti nič, razen da je predlagal, naj poskušajo ob novih vpisih otrok skombini-rati še kakšen starostno bolj homogen oddelek.
Prezaposlili bodo tudi domače učiteljice ...
V zaključnem delu seje so svetniki in svetnica obdelali še nove zaposlitve v vrtcu. Kot je povedal Kopold, bodo v skladu s sistematizacijo potrebovali 2 in pol pomočnici vzgojiteljice, dve vzgojiteljici in enega kuharja, del ostalih različnih nalog, povezanih z vrtcem, pa bodo prevzeli že zaposleni v šoli. Kakšnih posebnih nasprotovanj svetnikov ni bilo slišati, le svetnica Jožica Svenšek je postavila prav zanimivo vprašanje: »Ali je res, kar se govori naokoli, da bodo v vrtcu delale naše učiteljice iz šole? Pa kako bo potem to, bodo malo delale v vrtcu in malo v šoli, ali kako?!« Kopold je pričel hitro pojasnjevati, da ni čisto tako, ampak nekaj resnice je v teh govoricah vendarle bilo. Namreč, v podlehniški šoli je bila res zaposlena učiteljica z izobrazbo za pomočnico vzgojiteljice in ker dela zanjo v šoli pač ni več, jo bodo prezaposlili v vrtec, saj tako nalaga tudi ministrstvo za šolstvo, ki zahteva, da se viški delovnih sil prednostno zaposlujejo v drugih zavodih, če ustrezajo razpisanemu delovnemu mestu. Polovični delovni čas druge pomočnice vzgojiteljice bo zapolnjevala delavka v šoli, ki bo drugo polovico plače zaslužila še kot knjižničarka v šolski knjižnici. Na drugo delovno mesto pomočnice vzgojiteljice pa bodo v podlehniškem vrtcu morali (pre)zaposliti delavko iz ptujskih vrtcev, ki je prav tako ostala brez dela. »To pomeni, da bomo razpisali samo tri nova delovna mesta: za kuharja in dve vzgojiteljici.« Maučič pa je k temu še dodal, da zdaj, ko je situacija
takšna, kot je, in bodo potrebovali le tri ljudi, seveda ne bo najel posebnega podjetja za izbiro kandidatov, kot je najprej nameraval, saj to nima smisla: »Sicer pa bo nov vrtec skupno zahteval - finančno gledano - pravzaprav sedem delovnih mest, če seštejemo odstotke posameznih del, ki jih bodo opravljali že zaposleni v šoli, seveda pa bomo od-stotkovni delež dela za vrtec morali plačati iz občinskega proračuna.«
Vrtec »GTI De luxe« -skrit ostaja le notranji bazen ...
Za konec seje pa je Maučič, ki si je ob tem vidno in globoko oddahnil, svetnike seznanil še, da je končno prejel več mesecev čakajočo in s trdimi pogajanji pridobljeno pogodbo z ministrstvom za šolstvo, po kateri se je ministrstvo končno tudi uradno zavezalo izplačati izpogajanih 420.000 evrov za vrtec: »Trenutno smo sicer v občini najeli kratkoročni revolving kredit, ker nam ministrstvo še ni izplačalo niti centa, izvajalce pa plačujemo redno, vendar bomo zdaj ta kredit lahko pokrili. Glede na to, da zunanje igrišče za vrtec do konca avgusta še ne bo dokončano, pa bomo uradno odprtje vrtca pač nekoliko prestavili v kasnejši del septembra ali začetek oktobra. Otroci pa bodo vseeno v varstvu že od tretjega septembra.«
Čeprav je Podlehnik zadnja slovenska občina, ki bo šele letos dogradila svoj prvi vrtec, pa si slednji brez dvoma zasluži pridevnik luksuzni vrtec ali vrtec »par excellent«, ki mu gotovo ni para nikjer v občinah Spodnjega Podravja. Nikakor ne le zato, ker je niz-koenergetski objekt, pač pa zaradi izjemne prostornosti (na enega otroka je trenutno dobrih 20 kvadratnih metrov prostora), kar štirih oddelkov in pete rezervne učilnice, ogromne avle, ki bo lahko služila tudi za kakšne prireditve, pa zaradi zanimive in domiselne notranje razporeditve prostorov ter povezave s šolsko stavbo, v okviru katere je narejena še nova kuhinja in jedilnica s stekleno oazo za pridobivanje dodatne naravne svetlobe. Notranjo podobo luksuznega objekta dopolnjuje velik igralni vrt z najrazličnejšimi igrali, do katerih vodijo med trato tlakovane vijugaste stezice, na drugi strani vrtca pa je že videti obrise parkirišča.
Kakorkoli - tudi če bo vrtec stal 1,9 milijona evrov (župan sicer pravi, da bo cifra po končanih delih nižja od predvidene), je tega denarja, kot se reče, vreden. O takšnih pogojih bivanja in dela lahko v ptujskih (in tudi v ostalih) vrtcih le sanjajo, tako zaposleni kot otroci. Edina zadeva, ki je v skoraj dokončanem vrtcu javnosti župan še ni želel pokazati, je notranji bazen za učenje plavalnih veščin predšolskih otrok.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Zavrč • Zadovoljstvo ob občinskem prazniku
Še letos bi radi začeli z ureditvijo vaškega jedra
V občini Zavrč, kjer bodo ta konec tedna osrednje prireditve ob 16. občinskem prazniku, so zadovoljni, saj so sredstva, ki so jim bila na razpolago v občinskem proračunu, dodobra obogatili še s sredstvi Evropske unije (EU) in državnega proračuna.
Največ zaslug za uspešno vodenje in razvoj te haloške občine gre zagotovo dejavni občinski upravi, predvsem pa županu občine Zavrč Miranu Vuku, ki ob občinskem prazniku ne skriva svojega zadovoljstva: „Vse-kakor sem zadovoljen, saj smo sredstva, ki so nam bila na voljo v občini, v največji možni meri oplemenitili s sredstvi iz razpisov Evropske unije in državnega proračuna. Tako smo izkoristili vse razpoložljive možnosti sofinanciranja, zadovoljen pa sem tudi s pripravami na druge projekte, ki jih načrtujemo v občini, saj je zanje že izdelana potrebna dokumentacija, prijavili smo se tudi na nove razpise skladov EU in države, tako sedaj le še čakamo in upamo, da nam bodo pričako-
Ce bodo uspeli na razpisih, bi radi še letos pričeli z ureditvijo vaškega jedra centra Zavrča.
Ptuj • Veterani so lovili ribe
Ob ribiškem domu in obeh ribnikih Ribiške družine Ptuj na Rogoznici je bilo v soboto, 4. avgusta, tudi tokrat živahno in množično vse od zgodnjih jutranjih ur. Po jutranji dobrodošlici gostiteljev in pozdravu Vlada Žgeča, predsednika ptujskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, sta veterane vojne iz vse Slovenije nagovorila še mag. Janez Merc ter podpredse-
dnik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Jože Kuzman. Vsi po vrsti so izrazili svoje veselje, saj je tekmovanje veteranov v ribolovu očitno postalo tradicionalno in vse bolj priljubljeno. Na 11. tradicionalnem tekmovanju veteranov vojne za Slovenijo v lovu rib s plov-cem je svojo udeležbo namreč prijavilo kar 40 tričlanskih ekip iz raznih krajev države; torej 120 tekmovalcev, med
gosti pa so bili še posebej veseli ekipe vojnih veteranov iz Bjelovarja v sosednji Hrvaški. Po tem ko so člani tekmovalne komisije iz Ribiške družine Ptuj, ki jo je vodil predsednik Zvonko Petek, opravili žrebanje startnih mest, so se tekmovalci odpravili do vode. Zaradi velikega števila tekmovalcev je tekmovanje potekalo v treh sektorjih; prva dva sektorja sta bila ob ribnikih na Rogoznici,
Foto: M. Ozmec
Zupan Miran Vuk je zadovoljen, saj so sredstva občinskega proračuna obogatili z državnimi in evropskimi sredstvi.
Foto: M. Ozmec
Zmaga v Krško, Ptujčani tretji
Tradicionalnega tekmovanja veteranov vojne za Slovenijo v lovu rib s plovcem ob ribnikih na Rogoznici in v Moškanjcih se je udeležilo 120 tekmovalcev; v ekipni konkurenci so slavili veterani iz Krškega, Ptujčani so bili tretji, med posamezniki pa je 2. mesto dosegel Ptujčan Bojan Topolovec.
Foto: M. Ozmec
Na 11. tekmovanju v športnem ribolovu se je ob ribniku na Rogoznici (na posnetku) in v Moškanjcih pomerilo 120 veteranov vojne iz vse Slovenije.
tretji sektor pa ob ribniku v Moškanjcih. S pokom iz štartne pištole se je tekmovanje v lovu rib s plovcem pričelo ob 10. uri, končalo pa ob 13. uri, tako da so tekmovalci svojo ribiško in športno srečo preizkušali natanko tri ure. Po tem ko so ulov vsakega od tekmovalcev skrbno stehtali, so vse ribe žive vrnili nazaj v vodo.
Pred pričetkom popoldanske zaključne slovesnosti z razglasitvijo rezultatov se je navdušenim udeležencem pridružil tudi predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo general Ladislav Lipič. Med posamezniki je prvo mesto dosegel Srečko Lamut iz Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Dolenjska, ki je ujel 26.180 gramov rib; drugo mesto je osvojil Bojan Topolovec iz ekipe Ptuj II, ki je ulovil 16.690 gramov rib, tretji je bil Vlado Ivetič iz Slovenske Bistrice, ki je nalovil 6.490 gramov rib, 4. mesto je dosegel Tomaž Jaklin iz Ajdovščine, 5. mesto pa Peter Dimitrovski iz Brežic. V ekipni konkurenci pa so letos prvo mesto osvojili veterani ekipe iz Krškega, drugo mesto je pripadlo ekipi Sever Krško, odlično tretje mesto je dosegla ekipa Ptuj II.
OM
vana sredstva odobrili, saj želimo, da bi s celotno ureditvijo vaškega jedra centra Zavrča pričeli še letos". Sicer pa so v obdobju med lanskim in letošnjim praznovanjem v občini Zavrč resnično opravili veliko. V drugi polovici lanskega leta so modernizirali lokalno pot Belski Vrh-Labiš, vredno 51.000 evrov, opravili so modernizacijo javne poti Korenjak-Vesenjak, vredno 23.000 evrov ter modernizacijo poti Korenjak-Skok, vredno dobrih 32.300 evrov. Za ureditev poti, razsvetljave in vodovodnega priključka na pokopališču v Zavrču so namenili 39.500 evrov, modernizirali pa so tudi javne pot Goričak-Pin-tarič v višini 36.000 evrov ter javno pot Goričak-Ma-sten v višini 33.500 evrov. Poleg tega so lani opravili še sanacijo plazu na Bel-skem Vrhu in v Hrastovcu ter sanacijska dela na javnih poteh in lokalnih cestah, kar je veljalo 106.423 evrov.
V letošnjem letu pa so poskrbeli za celovito sanacijo ekoloških otokov v občini, ki je veljala dobrih 16.200 evrov. Že lani so pristopili k legalizaciji športnega igrišča Zavrč, za kar je bilo treba zgraditi novo dovozno pot in odpravili pomanjkljivosti, ugotovljene ob tehničnem pregledu, tako da je celotna investicija veljala 81.978 evrov. Letos so zgradili tudi fekalni kanalizacijski sistem v delu naselij Go-ričak in Hrastovec s čistilno naprava za 200 PE in tremi črpališči. Investicija ima širši regionalni pomen, saj so Dravsko, Ptujsko in Ormoško polje velik potencial za oskrbo širšega območja z zdravstveno neoporečno pitno vodo, zato operacijo delno financira EU. Vrednost celotne investicije je dobrih 527.845 evrov, od tega so iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pridobili 439.624 evrov, iz pro-
računa občine Zavrč pa so prispevali 88.221 evrov.
Poleg tega so v celoti pripravljeni še na nekaj drugih investicij. Načrtujejo izgradnjo pločnika in javne razsvetljave ob regionalni cesti na odseku do gasilskega doma v Goričaku, kar naj bi veljalo 368.288 evrov. Nadaljevanje izgradnje pločnika in javne razsvetljave ob lokalni cesti v Goričaku naj bi veljalo 287.422 evrov, načrtujejo pa tudi ureditev vaškega jedra z urbanistično arhitekturno ureditvijo osrednjega javnega prostora v vaškem jedru Zavrč. Vrednost investicije je 366.253 evrov, od tega naj bi občina Zavrč zagotovila 108.863 evrov, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pa 257.389 evrov. Ob tem načrtujejo še izgradnjo hodnika za pešce in javne razsvetljave ob lokalni cesti Borl-Zavrč, kar naj bi veljalo 109.541 evrov. Odločitev o sofinanciranju vseh že pripravljenih in na razpise prijavljenih projektov pričakujejo do konca avgusta, zato je občina pristopila k postopku izbire izvajalca, in če bodo od kmetijskega ministrstva prejeli pozitivno odločitev, bodo z izvajalci del podpisali pogodbo do sredine septembra.
Sicer pa so s prireditvami ob 16. občinskem pazniku pričeli že prejšnjo soboto, 28. julija, nadaljevali so prejšnji vikend, kulturne, športne in zabavne prireditve pa se vrstijo tudi v teh dneh. Osrednja slovesnost ob 16. prazniku občine Zavrč bo to soboto, 11. avgusta. Po slavnostnem nagovoru župana Mirana Vuka bodo podelili letošnja občinska priznanja: plaketo občine bo prejelo Športno društvo Zavrč, občinska priznanja pa bodo prejeli Gasilska mladinska desetina PGD Zavrč, Anton Turščak iz Goričaka in Ivan Vuzem iz Hrastovca.
M. Ozmec
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Ptuj • Maratonska gradnja ceste skozi Podvince
Od tod in tam
Ptuj • Razstava Radovedni prstki
Foto: Črtomir Goznik
V prostorih Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj je na ogled razstava pod naslovom Radovedni prstki, ki so jo odprli v začetku julija in bo na ogled še do konca avgusta, nakar jo bodo preselili v Kranj. Gre za razstavo prilagojenih igrač, družabnih iger in specialnih pripomočkov za slepe in slabovidne otroke, izpitnih izdelkov študentk in študentov magistrskega študijskega programa 2. stopnje inkluzivna pedagogika na Pedagoški fakulteti Koper pri predmetu Metode dela s slepimi in slabovidnimi, iz študijskih let2010/2011 in 2011/2012. V večini so bili razstavljeni izdelki, tipna slikanica Oranžna pravljica, napisana v brajlici, prilagojene igrače (tipni spomin, poišči pare, rubikova kocka za slepe in podobno), maketi celjskega gradu in Cerkniškega polja, modeli in učila ter drugi izdelki, podarjeni Zavodu za slepo in slabovidno mladino Ljubljana oziroma slepim in slabovidnim učencem, ki obiskujejo javne šole. Kot so povedali v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Ptuj, razstava potuje po Sloveniji, na ogled bo v vseh devetih medobčinskih društvih slepih in slabovidnih. Zanimanje zanjo kažejo v šolah, z njo pa bodo gostovali tudi v tujini, in sicer za začetek v Zagrebu v Tiflološkem muzeju.
MG
Velika Nedelja • Sosedski piknik
Foto: Hilda Meško
Tu na najlepšem predelu Velike Nedelje v »Gomaj-ni«, kot ga imenujemo domačini, smo se spet imeli
lepo. Za srečanje sosedov v obsegu kakšnega pol kilometra je poskrbela županja Tilika Vajda. Letos smo se družili že dvanajstič. Ne manjka pijače in jedače, glasbe, predvsem pa dobre volje. Na igrah, ki predstavljajo rivalstvo za zmago med »zgornjimi« in »spodnjimi«, morajo biti predvsem strogi sodniki. Tudi pri volitvah sodelujejo najbolj sposobni, kar so ta dan sigurno najstniki, ki poskrbijo, da poteka vse po zakonu, da ni kršen volilni molk, da so glasovnice točno preštete in tako seveda izvolimo župana, ki včasih sprejme to funkcijo s težkim srcem, saj ga naslednje leto čaka organizacija srečanja, pri kateri pa seveda pomagamo vsi. Za dobro voljo pa poskrbita tudi gospodarja Janko in Erika. Upamo, da se bo naše druženje nadaljevalo tudi v prihodnje, saj nam vsako leto pusti nekaj nepozabnega, predvsem pa druženje s sosedi, kar je za mnoge le ta dan v letu.
Hilda Meško
Radenci • Trgovina Jager tudi v Prlekiji
Družinsko trgovsko podjetje Jagros s svojimi trgovinskimi poslovalnicami Jager preplavlja Slovenijo, zlasti Štajersko, kjer prevladuje Podravje, od nedavnega pa je bila prva tovrstna trgovina odprta tudi v Prlekiji. V Radencih, na Boračevski cesti, je v dobrega pol leta zrasla mogočna poslovna zradba, namenjena trgovinski dejavnosti, z oddelki živil, tehnike, tekstila in gradbenega materiala. Naložba z okoli 2200 kvadratnih metrov prodajnih površin je bila sofinancirana z lastnimi sredstvi v višini dveh milijonov evrov. Da je nova trgovska hiša v Radencih več kot dobrodošla gospodarska poteza, je v nagovoru ob otvoritvi poslovnih prostorov poudaril tudi podžupan občine Janez Konrad, še zlasti, ker je v sodobnem supermarketu delo dobilo 20 delavcev. Marija Jager je pred uradno otvoritvijo trgovine podarila vrtcu Radenci bon v vrednosti 500 evrov za nakup igral.
NŠ
Foto: NS
Prvi kilometer ceste vendarle do konca novembra 2012?
Gradnja ceste skozi Podvince se vleče že od oktobra 2010, natančneje od 15. oktobra, ko se je gradbišče tudi formalno odprlo. V tem trenutku ji ni videti konca, vsaj celi trase v dolžini 2,4 km ne, prvi kilometer ceste Žihlava-Rogoznica skozi Podvince pa naj bi vendarle dokončali do konca novembra 2012, tako je vsaj zapisano v aneksu k osnovni pogodbi, so te dni povedali v Mestni hiši na Ptuju.
Pomanjkljivi projekti, vmes se je zgodil tudi projekt fekal-ne kanalizacije, pa naj bi bili glavni krivci za to, da prvi kilometer rekonstrukcije še ni dokončan. Občani tega dela Ptuja pa se bodo jezili še najmanj do konca novembra, ko naj bi bil prvi kilometer te rekonstrukcije pod streho. Ob tem pa si želijo, da bi se čim prej nadaljevala druga faza v dolžini 1,4 km, in to pospešeno. Zapletov, s kakršnimi so se srečevali oziroma se še srečujejo ob izvajanju del prvega kilometra in izgradnji fekalne kanalizacije, ki jo prav tako nujno potrebujejo, tako kot cesto, ki jim bo zagotovila prepotrebno varnost, si več ne želijo.
Oktobra 2010 smo v Štajerskem tedniku zapisali, da so se končno pričela tudi dela na projektu rekonstrukcije ceste Žihlava - Rogoznica skozi Podvince z izgradnjo kolesarskih poti, hodnikov za pešce, avtobusnih postajališč ter drugih infrastrukturnih objektov. Zaradi obsežnosti projekta so gradnjo razdelili na dva dela, v prvi etapi pa naj bi uredili kilometer ceste. Sicer pa je celotna trasa dolga 2,4 km, zajema pa celotno naselje Podvinci od hišne številke 62 naprej. Direkcija RS za ceste, ki je investitorica gradnje, je javni razpis za izvedbo del na prvi etapi v dolžini enega kilometra objavila „šele" v poletju 2010. Veliko časa so namreč porabili za pripravo projektne dokumentacije, usklajevanje posameznih tehničnih reši-
tev s krajani in pridobivanje potrebnih zemljišč, o čemer smo v letu 2010 na straneh našega časopisa večkrat pisali. Za gradnjo prve etape ceste skozi Podvince je ponudbe oddalo sedem ponudnikov, kot najugodnejši je bilo izbrano Cestno podjetje Ptuj, d. d. Ponudbe so odprli 18. avgusta leta 2010. Mestna občina Ptuj je kot sofinancerka gradnje v celoti financirala izdelavo projektne dokumentacije, ki jo je izdelalo podjetje Lineal, d. o. o., iz Maribora. „Ureditvena dela zajemajo potrebno sanacijo voziščne konstrukcije, izgradnjo kolesarskih poti, hodnikov za pešce, avtobusnih postajališč, sanacijo in pravilno tehnično ureditev sedmih cestnih priključkov, izgradnjo javne razsvetljave, vodovoda, fekalne kanalizacije, odvodnjavanje prometnih površin in ureditev ostalih infrastrukturnih vodov, kot so elektro, KTV in telefonsko omrežje. Rekonstrukcija se bo izvajala v smeri Pacinje - skozi naselje Podvinci - Rogoznica. Vrednost del prve etape v dolžini enega kilometra znaša 1,2 milijona evrov, prispevek MO Ptuj v tej fazi projekta je 500 tisoč evrov. Glede na sporazum bo 56,54 odstotka stroškov rekonstrukcije plačala Direkcija RS za ceste, MO Ptuj pa kot so-financerka 43,46 odstotka.
Ureditev celotne trase bo stala 2,7 milijona evrov. Z njeno ureditvijo bodo vzpostavljeni ustrezni pogoji za varen cestni promet, predvsem pa vzpostavljeni pogoji za var-
nost kolesarjev in pešcev," je leta 2010 o začeti rekonstrukciji prve etape ceste skozi Podvince povedal Janko Širec. Kasneje se je pokazalo, da razen količenja in postavitve kontejnerjev v tem letu niso opravili nobenih drugih del, medtem se je zgodil še projekt fekalne kanalizacije, s katerim pa se je prav tako čakalo leto in pol, zato tudi upočasnitev del in polževo izvajanje le-teh ter prisotnost manjšega števila delavcev na terenu. Čeprav je od začetka količenja minilo že precej časa, gradnja prve etape še vedno ni končana. Ta naj bi bila zgrajena do konca novembra 2012 zaradi dodatnih del, tako vsaj izhaja iz aneksa k pogodbi, po osnovni pogodbi pa je bil rok za dokončanje del junij 2012, potem ko se je februarja letos tudi v resnici odprlo delovišče. V Mestni hiši na Ptuju, kjer smo iskali odgovore na vprašanja, povezane s prvo fazo rekonstrukcije ceste skozi Podvince, ki je že močno načela živce tamkajšnjih ljudi, seveda pa tudi vseh drugih, ki uporabljajo to cesto, so povedali, da se izvajalcem mesečno plačujejo izvedena dela na osnovi izstavljenih situacij, pregledanih in potrjenih s strani nadzora, družbe DRI, upravljanje investicij, d. o. o., in da ne drži, da izvajalci delajo počasi zato, ker ne dobijo plačil za opravljeno delo. V tem trenutku so izvedeni vsi potrebni prekopi ceste za polaganje raznih komunalnih vodov. Ker pa se dela izvajajo pod prometom v okviru po-
lovične semaforske zapore, naj bi to bil razlog za to, da se izvajajo z manjšim številom delavcev.
„Med samo gradnjo je prihajalo do dodatnih del, saj v osnovni projektni dokumentaciji niso bile rešene zaledne vode naselja, dokumentacija se je sproti dopolnjevala, prav tako pa je v sklopu rekonstrukcije ceste skozi Podvince MO Ptuj kot 100-odstotna naročnica pristopila k izgradnji fekalne kanalizacije, ki jo izvaja podjetje Kit-ak Gradnje, d. o. o., ki je bilo izbrano na javnem razpisu. Ta pa po izgradnji še ne bo v funkciji, saj je vezana na predvideno gradnjo kanalizacije v okviru projekta podtalnice - II. faza. K izgradnji smo pristopili, da ne bo prihajalo do prekopavanja novozgrajene ceste. Na gradbišču sta v tem trenutku dva izvajalca, ki pa ne moreta izvajati del hkrati, glede na to, da ta potekajo pod polovično semaforsko zaporo ceste. To pa niso zastoji, ki bi vplivali na ceno izvajalcev," še odgovarjajo v Mestni hiši na Ptuju glede zastojev med delom in morebitnih posledic takšnega načina dela, ki ga seveda javnost ne glede na upravičene razloge ne sprejema.
Igra z njihovimi živci bo tako trajala še najmanj tri mesece. Kdaj se bo pričela gradnja druge faze, pa ne morejo v tem trenutku napovedati niti vedeževalke, tudi zato, ker je vse skupaj vezano na terminski plan države.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Dela izgradnje ceste skozi Podvince potekajo zelo počasi, zaradi tega so občani tega dela območja Ptuja vedno bolj nejevoljni, gradbišče je bilo namreč odprto že oktobra leta 2010.
Podravje • V Ptujski kleti še ne bo ekoloških vin
Vse lege vinogradov niso primerne za ekološko pridelavo grozdja
Letos spomladi je Evropska komisija sprejela uredbo, da se ekološka vina sme s trgatvijo 2012 dalje označevati le iz grozdja ekološke pridelave. V Sloveniji sicer ekološka pridelava grozdja (in vina) počasi narašča, vendar še vedno krepko zaostaja za povprečjem v EU.
Glavni enolog Ptujske kleti Bojan Kobal: „Vsekakor ekološki pridelavi pripisujemo velik pomen, vendar pa se je želimo lotiti celostno, strokovno in upoštevajoč naše geoklimatske pogoje."
letja. Zato brez uporabe zaščitnih sredstev v času zorenja in predelave grozdja nastane večje tveganje za kakovost vina in zdravje potrošnikov. Obstaja namreč možnost infekcije z grozdnimi plesnimi, oksida-cije in mikrobioloških okužb vina. Poleg tega ekološka pridelava obsega samo pridelavo grozdja, ne pa tudi vinarstva, kjer lahko z neprimerno prakso izničimo prejšnje delo. V Ptujski kleti dosledno spoštujemo in sledimo načelom integrirane in ekološke pridelave ter jih tudi uvrščamo v ekonomiko pridelave grozdja, tržne potenciale in nenazadnje tudi omogočanje dostojnega zaslužka vinogradnikom."
Kljub temu, da ekološka pridelava grozdja prinaša ogromna (opisana) tveganja, pa se bodo po Kobalovih besedah v Ptujski kleti lotili preučevanja možnosti zanjo: „Vsekakor ekološki pridelavi pripisujemo velik pomen, vendar pa se
je želimo lotiti celostno, strokovno in upoštevajoč naše ge-oklimatske pogoje. V kratkem bomo tako pričeli s strokovnim pregledom in odbirom primernih rastišč oz. leg vinogradov, pri čemer bo takšna pridelava smiselna in obenem ekonomična. Naš cilj je namreč zagotavljanje konstantne kakovosti in izpolnjevanje pričakovanj potrošnikov."
Na vprašanje, ali so ekološka vina modna muha, tržna niša ali dejansko prihodnost vinogradništva in vinarstva, pa Kobal odgovarja: „ Ekološka vina v zadnjih petih letih v tujini postajajo rastoči trend, pri katerem ekološko pridelano grozdje po načelih biodinami-ke dopolnjujejo v vinarstvu. Tako se je izoblikovala solidna tržna niša, ki ima svoj krog ljubiteljev t. i. oranžnih vin. Pravzaprav vse vinske dežele, ki imajo nižjo količino letnih padavin, pridelujejo vina na ta način. Ekološka pridelava
Foto: SM
Slovenija • V zbornici spremljajo posledice suše
Za sušo pridejo velike podražitve
Letos je zaradi zmanjšane količine padavin in tudi zaradi njihove neustrezne prostorske in časovne razporejenosti v večjem delu Slovenije na njivah videti žalostne podobe. Prizadetih je večina kmetijskih kultur, še posebej na Primorskem.
Tako je v Sloveniji danes le okoli 2 % ekoloških vinogradov, največ na Primorskem. Avstrija s skoraj osmimi odstotki ekoloških vinogradov ima največji delež ekološkega vinogradništva v Evropski uniji. Največ jih je na severu države, nekaj pa jih je tudi na Štajerskem. Ker bo ekološki način pridelave v prihodnosti najbolje finančno stimuliran v ukrepih skupne kmetijske politike, smo o tem, ali se nameravajo lotiti ekološke pridelave grozdja in posledično pridelave ekoloških vin, povprašali tudi v Ptujski kleti.
Glavni enolog Bojan Kobal je o tem povedal: „Ekološka pridelava in predelava hrane je moderen trend v celotnem segmentu živilske industrije. V Ptujski kleti grozdje že vsa leta doslej odkupujemo izključno od vinogradnikov, ki obdelujejo nasade po načelih sonaravne oz. integrirane pridelave. Naše podnebje in
»Posledice suše se kažejo tako na posevkih poljščin in zelenjadnic kot tudi na travi-nju in trajnih nasadih. Še posebej je škoda izrazita na lahkih tleh, večjo škodo pa poleg pomanjkanja padavin povzročajo še visoke temperature, na Primorskem se suša stopnjuje še zaradi burje. Na Obali je letos padlo le 250 mm padavin, kar je manj od polovice dolgoletnega povprečja. Na ostalih območjih se stanje razlikuje glede na prehod nevihtnih oblakov, ki pa so v posameznih delih Slovenije s seboj prinašali tudi točo in s tem dodatno prizadeli kmetijske rastline. V Ljubljani je padlo 75 % običajnih padavin za prvih sedem mesecev leta, v Murski Soboti 87 %, na Goriškem 70 % ter v Novem mestu in Celju 73 %,« so sporočili iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS).
Tudi pridelek na travinju bo bistveno zmanjšan, v določenih predelih države druge in tretje košnje sploh ni. Posledice pa bodo tudi dolgotrajnejše, saj je suša povzročila propad določenih vrst trav in detelj, zato bo treba nekatere travnike obnoviti.
pedološke lastnosti tal pa narekujejo včasih zelo zahtevne razmere za rast vinske trte, zato je pogosto potrebna in smiselna obdelava s sredstvi, ki ne spadajo v nabor smernic ekološke pridelave, vendar pa ustrezajo sonaravni oz. inte-
Koruze in zelenjadnic bo precej manj od pričakovanega
Posledice suše se močno kažejo tudi na posevkih koruze; kjer se ni posušila že v julijskem vročinskem valu, je zdaj
grirani pridelavi grozdja. Spe-cifika pridelave grozdja pač zahteva spoštovanje zakonitosti, ki so se na tem področju uveljavile po zadnjem velikem uničenju evropskih vinogradov, kar je povzročila trsna uš v prvi polovici prejšnjega sto-
na številnih rastiščih začela prezgodaj dozorevati, zastala je v rasti, oplodnja je bila slabša, ponekod sploh ni zasnov storžev. »Posledica bodo zelo nizki pridelki, pojavlja pa se tudi koruzna bulava snet, ki bo poslabšala kakovost silaže. Močno so prizadeti naknadni strniščni posevki. Zaradi po-
manjkanja vlage je vznik slab, rast je ovirana, intenzivno pa se razvijajo enoletni ozko- in širokolistni pleveli. Škoda je opazna tudi na poznih sortah krompirja, ki je predčasno zaključil vegetacijo, zato bodo izpadi pridelkov od 30 do 50 %. Kljub namakanju se na zelenjadnicah kažejo šte-
vilne posledice previsokih temperatur. Na plodovkah se tako pojavljajo sončni ožigi na plodovih, ki zmanjšujejo kakovost pridelka in povzročajo gnitje, solatnice prezgodaj uhajajo v cvet, pri cvetači ni nastavkov rož ali pa so te netržne, pri paradižniku je slabša oplodnja in manjši plodovi, pri bučnicah odpadajo plodiči ... Kjer rastline niso bile namakane, je škoda skoraj stoodstotna. Zaradi povečanih potreb po namakanju se ponekod že kaže pomanjkanje vode, obenem pa namakanje pomeni tudi zelo velik strošek,« še pojasnjujejo v zbornici, kjer redno sprejemajo poročila vseh območnih izpostav po državi.
je v t. i. hladnoklimatskih vinorodnih območjih z vidika zaščite pred boleznimi vinske trte nekoliko težja, vendar pa se je tudi tam razvil nekoliko modificiran program, ki še vedno sledi glavnim načelom ekološke pridelave. Takšen prilagojen način obsega specifične agrotehnične ukrepe in zaščito vinske trte."
Sicer pa Bojan Kobal o letošnji grozdni letini pravi: „Vsako vinsko leto, tako tudi letošnje, ima mnoge posebnosti, od katerih so odvisni vegetacija vinske trte, razvoj in dozorevanje grozdja. Letošnja obilna vlaga in izjemno visoke temperature, ki smo jim bili priča v juliju, so ponovno zahtevale izjemno strokovnost in veliko izkušenj na področju fitofarmacevtskih ukrepov, s katerimi se borimo proti boleznim vinske trte. Količinsko pričakujemo kakšno desetino ali še za kaj več nižji pridelek grozdja, kakor je pač mogoče napovedati na osnovi sedanje razvojne faze vegetacije v vinogradih. Glede kakovosti pa bi bila vsaka napoved še prezgodnja, saj zadnja faza zorenja grozdja najodločilneje vpliva na končno kakovost. Ne dvomimo, da bomo iz grozdja, tako kot vsako leto, iztisnili največ in pridelali vina v maksimalnem duhu kakovosti, na kar so tako potrošniki kot tudi stroka že navajeni."
Prve trgatve ranih sort pa v Ptujski kleti načrtujejo v prvem tednu septembra.
SM
Prizadeti so seveda tudi trajni nasadi. V sadovnjakih se kažejo ožigi na plodovih, ki so zaradi suše že tako in tako drobnejši in odpadajo. Vinska trta je na sušo sicer najbolj prilagojena, vendar se predvsem na Primorskem posledice suše že kažejo.
Poleg tega, da bo suša letos krepko pobrala svoj davek na poljinah in pri kmetih, bodo njeni negativni učinki segali še mnogo dlje. Iz svetovnih žitih zakladnic, med njimi še zlasti iz ZDA, namreč prav tako poročajo o velikanskih izpadih pridelka pšenice, koruze in soje, ameriško kmetijsko ministrstvo pa je že napovedalo omejitev izvoza ameriške koruze na tuje trge. Posledično se cene teh žitaric na svetovnih borzah dvigajo v nebo; trenutne podražitve se gibljejo od 30 do 50 odstotkov, strokovnjaki pa napovedujejo, da znajo biti še drastično višje, hkrati s tem pa se bodo seveda povečevale tudi cene končnih (prehrambenih) izdelkov, od mesa do kruha in ostalega.
SM

Zaradi suše bo letos pridelek koruze (in še marsičesa drugega) zdesetkan, a ne le pri nas. Tudi ZDA so že najavile omejitev izvoza koruze, kar že sproža drastično višanje cen kmetijskim pridelkom na svetovnih trgih, zlasti pšenici, koruzi in soji.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Foto: SM
Svet je majhen
Vroča jesen
Če bi se poglobil v kitajsko kulturo, bi zagotovo našel pregovor, ki bi prepisal vročemu metereološkemu poletju simboličen pomen in zelo verjetno bi to pomenilo, da bomo pričakali vročo politično jesen. Glede na zunanje temperature zadnjih tednov bi bil potemtakem še bolj prepričan, da se prebližuje izredno napeta in peklensko dinamična jesen tako v notranji kot mednarodni politiki. Tako prva kot druga pa se bosta usodno prepletali.
Sprejem zlatega pravila v našo ustavo, zaradi katerega vlada Janeza Janše potrebuje posebno večino, se bo zelo verjetno prepletal z napadom finančnega sistema na našo državo in potrebni bodo izredni ukrepi ter učinkovitost. Vse skupaj pa bo postalo prednostna tema predsedniških volitev, na katerih nastopajo kot glavni igralci trije popolnoma različni karakterji oziroma politiki. Da je Slovenija naslednja izbrana žrtev finančnega sistema za to, da bodo nekateri ponovno šteli mastne zaslužke, je skoraj popolnoma jasno glede na opozorila, ki nam jih že dajejo mednarodne bonitetne hiše in bančni krogi. Finančna sredstva, s katerimi se stavi na določene rezultate po svetu, že ciljajo na padec našega domačega sistema. In če tisti, ki obvladajo denarne tokove, stavijo na naš padec, bodo zagotovo tudi naredili vse, da stavo dobijo. Logika je tako preprosta, daje skoraj shrljiva, ampak nič ne kaže, da bi vodilni evropski politiki razumeli. Če slovenska država želi preživeti udarec, mora čim prej spremeniti način igre. Če plešeš po taktih, ki ti jih narekuje sovražnik, je zelo mala verjetnost, da zmagaš! Spremeniti moramo paradigmo soočanja s finančno krizo, takoj!
Slovenska vlada se bo glede na to, da časa ni več veliko, spopadla z morebitnimi mednarodnimi težavami tako, da bo preoblikovala svojo sestavo. Ministri bodo zamenjali ministrstva in poslali v mednardodni prostor sporočilo o »globokih« spremembah. Vse to bo seveda daleč od realne učinkovitosti in tudi naši vodilni ljudje bodo verjetno ugotovili, da je treba spremeniti določena pravila v svetu, če želimo še naprej imeti suverene države.
Takšen scenarij, čeprav zelo verjeten, ima nekaj možnosti, da se ne uresniči, v kolikor bo predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi nadaljeval s politiko »stojimo z vsemi topovi za evrom!«, ki jo je pred kratkim, končno, začel zagovarjati. Po letih neučinkovitih in nespametnih, velikokrat protislovnih izjav predsednika ECB, smo končno dobili izjavo, ki smo jo pričakovali vsaj od začetka gospodarske krize, kije le napad finančnega spekulativnega sistema na evrocono. Če bi pred leti jasno in glasno povedali, da evra ne bo zrušila nobena finančna igrica, si nihče takšnega tveganja v bančnem sistemu sploh ne bi privoščil. Računica tveganje - potencialni dobiček bi bila negativna. Bančniki pa, čeprav spekulativni, ne marajo prevelikega tveganja. Obožujejo zagotovljene zmage. In dokler evro sistem ne zna enotno odgovoriti in je pripravljen žrtvovati posamezne člene verige (beri Portugalska, Grčija itd.), finančniki vedo, da je pot do zmage lahka. Sedaj se pripravljajo na napad na Slovenijo. Samo spremebma glasbe in plesa na naši strani, evropski, nas lahko končno reši prepada.
Znotraj takšnega scenarija pa se bodo pri nas odvijale predsedniške volitve, na katerih se bodo politik Zver, populist Pahor in predsednik Türk znašli sredi vrtiljaka, ki ga bo oblikoval mednarodni finančni trg. Naša želja že zdaj je, da bomo slišali kakšno državotvorno besedo, celo govor bi nam prijal. Upamo le, da nam bodo prizanesli notranjepolitično, nizkotno obračunavanje, ki nas bo še bolj poglobilo v krizo in ne bo nudilo nobene vizije za prihodnost naše države.
Laris Gaiser
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si TELEFON: 02 771 2261
Ptuj • Iz Foto kluba Ptuj
Pripravljajo prvo klubsko razstavo
Foto klub Ptuj, ki so ga ustanovili 12. oktobra 2010, združuje ljubitelje fotografije. Med njimi so tako fotografi, ki se s fotografijo ukvarjajo že dalj časa, kot tudi tisti, ki se z njo šele spoznavajo. Srečujejo se vsakih štirinajst dni v prostorih Narodnega doma na Ptuju.
Foto klub Ptuj združuje ljubitelje fotografije, ki na rednih srečanjih spoznavajo svoje interese in želje v zvezi s fotografijo ter predstavijo svoje delo. Ustanovljen je bil na pobudo nekaj mladih fotografov, med katerimi je bila tudi predsednica kluba Vida Božičko: »Člani nekdanjega ptujskega Foto kluba so se strinjali, da klubsko delovanje ponovno zaživi. Pogrešala sem klubsko delovanje, v katerem bi lahko člani med seboj delili svoje znanje in kjer bi neformalno pridobivali novo. Tudi člani nekdaj uspešnega Foto kluba Ptuj so se strinjali, da je tako združenje na Ptuju treba oživiti. Sprva je imel Foto klub sedež na mojem domu, tudi registracija društva in pridobivanje članov nam je vzelo nekaj časa. Lani pa smo sedež kluba prestavili na Jadransko 13 v Narodni dom, kjer imamo od letos čisto svoj klubski prostor, ki je za nas brezplačen, saj smo kot društvo včlanjeni v Zvezo kulturnih društev Ptuj, ki nam to omogoča.«
Foto klub Ptuj združuje 12 članov, zasedba pa je zelo ra-
Foto: arhiv kluba
V Foto klub Ptuj se lahko včlanijo vsi, ki jih fotografija zanima.
znolika, tako starostno kot tudi glede na poznavanje fotografije in pričakovanj. V klub se lahko včlanijo vsi, ki jih fotografija zanima, tako začetniki kot tudi tisti, ki se s fotografijo ukvarjajo že dalj časa. »Vse, kar mora bodoči član storiti, je, da izpolni prijavnico in poravna članarino. Vsak, ki bi želel postati naš član, nam lahko to sporoči prek elektronske pošte ali nas osebno obišče v naših prostorih, kjer se srečujemo vsak drugi petek ob 20. uri. Vsakega novega člana smo veseli in
z veseljem prisluhnemo njegovim idejam in pogledamo njegove izdelke,« je povedala predsednica Vida Božičko.
Srdan Mohorič je v novona-stalem klubu že od začetka in je s seboj prinesel izkušnje iz nekdanjega ptujskega fotoklu-ba in sedanjega mariborskega. S strokovnega in mentorskega vidika veliko pripomoreta tudi Aljoša Pižmoht in Boris Farič. Člani se na srečanjih pogovarjajo predvsem o svojih fotografijah. Na srečanja prinesejo svoje izdelke, kjer jih skupaj pogledajo in komenti-
rajo. Nekaj njihovih članov je že imelo samostojne razstave, zdaj tudi zbirajo fotografije za prvo klubsko razstavo. Občasno izvedejo tudi predavanja. Do sedaj so bili predavatelji le njihovi člani, v prihodnje pa želijo povabiti tudi kakšnega zunanjega. Zadnje potopisno predavanje je pripravil član Albin Bezjak, ki je udeležence ob fotografijah popeljal po Ameriki. Predavanje je bilo brezplačno in odprto za vse, udeležba pa je presegla pričakovanja organizatorjev. »Fotografskih tečajev še nismo organizirali. V začetku smo to sicer imeli v mislih, vendar smo ugotovili, da so člani preveč raznoliki, z različnim znanjem in interesi. Težko bi organizirali tečaj, na katerem bi vsak član dobil to, kar bi želel. V prihodnje želimo predvsem razširiti naše aktivnosti. Prva želja ostaja razstava, ki bi prinesla večjo prepoznavnost kluba v našem mestu. Naše želje so tudi foto izleti, povabiti zunanje predavatelje in še in še,« je o načrtih kluba dodala predsednica Vida Božičko.
Mateja Tomašič
Markovci • Podvig članov Kluba Moped
S starimi mopedi na otok Pag
V Bukovcih, občina Markovci, že dve leti hrumimo in kadimo s starodobnimi vozili. Toliko časa namreč obstaja društvo oz. Klub ljubiteljev starih vozil Moped. V društvu, ki šteje okrog 40 članov in poseduje okrog 90 starodobnih vozil, se poskušamo tudi kdaj pa kdaj postaviti v čase, iz katerih so naša vozila. In tako je nastal projekt MoPag.
Že iz naslova je mogoče razbrati, da smo se peljali s starimi mopedi na otok Pag na Hrvaškem. Med 25 udeleženci projekta je bilo 5 žensk. Ena izmed njih je pot prepeljala z najstarejšim vozilom letnika 1959. Na projekt smo se pripravljali leto dni, tako psihično kakor tudi tehnično z naši-
mi vozili. Startali smo v nočnih urah v Bukovcih in se peljali v Maribor, od koder smo pot nadaljevali čez Ptuj proti mejnemu prehodu Gruškovje. Čeprav so bile to jutranje ure, so oči mnogih, ki so nas opazili, kazale nejevero, češ, saj tako ne bomo uspeli. Pot mimo Zagreba in nato čez Karlovec je
bila krajša, kot smo predvidevali. Mogoče tudi zaradi našega olimpijskega mota, ki smo si ga zadali: »Ni pomembno, kdo bo prvi. Pomembno je, da sploh pridemo na cilj.« Adrenalinska vožnja s povprečno hitrostjo 40-45 km na uro do Žute Lokve in nato Senja nam je poplačala ves trud, saj smo
Foto: arhiv Kluba
Udeleženci in udeleženke MoPaga so na svoji pustolovščini uživali.
že vedeli, da bomo načrtovano vožnjo izpeljali do konca. Opisati vožnje po Jadranski magistrali do Prizme in nato s trajektom na otok Pag se ne da, saj je bila polna občudovanja in zavidanja mimoidočih. Čeprav smo se ustavljali na vsako polno uro, je 15 ur minilo, kot bi trenil. Tako smo v popoldanskih urah že slavili naš edinstven dosežek. Naš cilj je bil dosežen na Mariborski noči pred nekaj tisoč obiskovalci, ki se je odvijala v mestu Novalja, ko so nam vsi povprek čestitali za naš pogum in voljo. Razstava naših staro-dobnikov je bila prava paša za oči in misli, da še zmorejo takšen podvig. Pa naj še kdo reče, da je pot na morje v teh kriznih časih draga. Mi lahko z gotovostjo to zanikamo, saj je posameznika pot stala okrog 10 litrov bencina.
V želji, da se nam te emocije ponovijo in čas upočasni, že razmišljamo o novih, še večjih in daljših podvigih naslednje leto.
Predsednik kluba Moped, Silvo Mlinaric
Kog • 9. likovna in kiparska kolonija
Turistična kmetija postala umetniška delavnica
Na turistični kmetiji Hlebec na Kogu so 1. avgusta pričeli z likovno in kiparsko kolonijo, ki bo trajala do 6. avgusta. Umetniško poletno ustvarjanje na Kogu je že stalnica, saj je to že deveta kolonija zapovrstjo. Prve štiri so bile samo slikarske, v nadaljevanju pa na Kogu gostijo likovne in kiparske ustvarjalce.
Prva kolonija je nastala iz potrebe okrasiti kmetijo z umetniškimi deli, že na prvi pa je, kot pravi Milan Hlebec, spoznal, da se lahko od umetnikov marsikaj nauči, saj med kolonijo poteka živahna izmenjava idej: „Umetniki imajo zelo drugačno življenje, kot ga imamo mi. Če jim prisluhneš, z njimi po večerji posediš in poklepetaš, lahko spremeniš način razmišljanja in svoje življenje." In sčasoma je ljubezen do umetnosti Milana Hlebca posrkala vase in brez kolonije si ne zna več predstavljati poletja na svoji turistični kmetiji, čeprav priznava, da je z organizacijo takšne kolonije tudi veliko stroškov. V tem času se je v koloniji na Kogu zvrstilo že lepo število umetnikov, saj jih na vsako kolonijo povabijo okoli deset. Letos so to kiparji Stanislav Novak, Rudi Stopar, Ivan Košutič, Daniel Vrečič, Robi Jurak, Emil Omar in slikarji Živko Toplak, Mirko Mulec, Ivan Skubin. Umetniki prihajajo iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Že celo leto pred kolonijo potekajo dogovori z njimi, skoraj vsako leto pa se ček spremenjen v delavnico Ivan Skubin ustvarja v kamnu.
Foto: Viki Ivanuša
Tudi na letošnji koloniji na turistični kmetiji Hlebec nastajajo zanimive stvaritve, ki jih navdihuje okolje in srečanje zanimivih ljudi - Milan Hlebec ml., Robi Jurak (stojita), Milan Hlebec in Živko Toplak.
gostujočih umetnikov. Kiparji ustvarjajo iz lesa, kamna, kovine, bakra, slikarji pa najpogosteje z oljnimi barvami. Kiparska dela, ki nastanejo po zaključku kolonije, krasijo dvorišče in okolico turistične kmetije Hlebec, nekaj skulptur pa so postavili tudi na poti med Malim in Velikim Kogom. Lani je tako v koloniji nastala skulptura za Božidarja Flegeriča, kogovskega pesnika in posebneža, ki so jo postavili pred njegovo rojstno hišo. Nastala likovna dela pa najprej predstavijo javnosti na razstavi, ki bo letos oktobra, nato pa najdejo svoje mesto v galeriji, ki so jo Hlebčevi uredili na svoji kmetiji.
Da bi se umetniki na turistični kmetiji čim bolje počutili, poleg krasne narave skrbita tudi odlična gospodinjina kuhinja in vino iz Hlebčeve kleti. Za razvedrilo pa so medse povabili tudi gledališkega igralca KUD Forma viva Makole Silvestra Safrana, ki je umetnike nasmejal z izborom iz svojega bogatega repertoarja, predstavil pa je tudi pesmi Božidarja Flegeriča.
Viki Ivanuša
kolonije udeležijo drugi umetniki, saj je to bolj zanimivo za organizatorje in udeležence.
Druženje so začeli s panoramsko vožnjo po prekrasni pokrajini, ki je udeležence kolonije očitno navdihnila, saj so nekateri že prvi večer prižgali motorne žage in flekse ter začeli z delom. Okolica in tudi notranjost kmetije se je te dni spremenila v eno veliko delavnico, saj je vsak kotiček spremenjen v delavnico
Foto: Viki Ivanuša
Francija • Na kongresu Frančiškove mladine
Živeti v duhu bratstva
Od 9. do 15. julija je v Lisieuxu v Franciji potekal 1. evropski kongres FSR in FRAMA pod geslom DUC IN ALTUM - ODRINI NA GLOBOKO. Na njem se je zbralo okoli 220 udeležencev iz skoraj vseh evropskih držav.
Iz Slovenije nas je na kongres odpotovalo sedem, štirje predstavniki FSR (Stanka in Sandi Gorenc iz Podnanosa, p.
Filip Rupnik iz Nove Štifte in Doroteja Emeršič s Ptuja) in trije zastopniki FRAME (Zdenka Pišek iz Maribora, Helena Re-
bek iz Ajdovščine in br. Vlado Kolenko iz Vipavskega Križa). Kongres se je odvijal v mestu, kjer na vsakem koraku opaziš,
Udeleženci kongresa Frančiškove mladine v Lisieoxu
kako ga je zaznamovala mlada redovnica Terezija Martin, bolj znana kot Mala Cvetka, ki je v kratkih letih svojega življenja dosegla veliko popolnost. Zakaj kongres FSR in FRAME, in to v Lisieuxu, se boste vprašali? FRS je Frančiškov svetni red ali bratstvo tistih, ki so v življenju Frančiška Asiškega, svetnika iz 13. stoletja, zaznali tolik naboj in privlačnost, da so sklenili živeti tako, kot je živel sam -preprosto po evangeliju. FRA-MA pa je kratica za Frančiško-vo mladino. Zakaj v Lisieuxu? Zato, ker imata Frančišek in Terezija veliko skupnega. Asi-ški Ubožec je zaznamoval tudi naše mesto z življenjem in delom svojih bratov - minoritov in kapucinov.
Namen kongresa je bil predvsem medsebojno spoznavanje bratstev v evropskih državah in sprejemanje njihove različnosti in resničnosti. V Lisieuxu so nas sprejeli mladi prostovoljci, ki so v tednu druženja pokazali, da je v vesoljni Cerkvi ničkoliko lepega, čistega in pristnega navdušenja, tako med mladimi kot med starejšimi in da veselje v življenju ni odvisno od let in ne od zdravja, ampak od odprtosti srca.
Delo v skupinah je pokazalo, da živimo res v zelo raz-
Tednikova knjigarnica
To bo zabava! Prava.
Čez dobra dva tedna bo mesto znova zavrvelo v kulturni živahnosti, ki je v letu EPK 2012, navkljub nekaterim zapletom, pognala odlične glasbene in likovne energije skozi Ptuj. Vse čestitke organizatorjem, ARSANI in »ARTSTEJSU«, in izvajalcem! Tudi Kino brez stropa (6.-12. 8., več na www.kinoptuj.si) je hvalevredno dejanje in na dan otvoritve so bili prav ljubki piškotki z »vgraviranim« napisom omenjenih brezplačnih ogledov velikega platna, ki so jih stregli ob kavi na ptujskih terasah.
Čez dobra dva tedna torej, natančneje od 22. 8. pa vse do 25. 8., bo Ptuj po glasbeni in likovni žlahtnosti zaživel še literarno s festivalom Dnevi poezije in vina (več na www.poezijain-vino.org), na katrem bo osrednji slovenski gost pesnik, mojster soneta, Milan Jesih, osrednja osebnost iz tujine bo nizozemski pesnik in pisatelj Toon Tellegen, čigar tri knjige, načeloma za mlade bralce, so prevedene v slovenščino in so dostopne v slovenskih knjižnicah in knjigarnah. Za vse tri je poskrbelo založništvo Mladinska knjiga z urednikom, poznavalcem mladinske in otroške književnosti, Andrejem Ilcem, ki je letošnji dobitnik prestižne slovenske knjigotrške nagrade. Te tri imenitnice so Zabava na Luni (Prevod Tanja Mlaker. Ilustrirala Ana Košir. Mladinska knjiga, 1999. Zbirka Sončnica. 104 strani), Mala nočna torta s plameni (Prevedla in spremno besedo napisala Ana Srebnik. Ilustrirala Suzi Bricelj. Mladinska knjiga, 2004. Zbirka Sončnica. 140 strani) in Jutri je bila zabava (Ilustracije Ingrid Godon. Prevedla Anita Srebnik. Mladinska knjiga, 2010. Zbirka Deteljica. 99 strani). Vse tri knjige so izšle s pomočjo skladov za razvoj prevajalstva in kvalitetne literature, prvi dve sta ilustrirali slovenski mojstrici čopiča, tretjo pa mednarodno uveljavljena flamska slikarka Ingrid Godon, ki je priljubljena med slovenski bralci s slikaniško serijo o Neli in Cezarju.
Antonius Otto Hermqannus (Toon) Tellegen (Brielle, 18. 11. 1941) je pesnik, pisatelj in po poklicu zdravnik (študiral v Utrechtu) splošne prakse, živi in dela v Amsterdamu. Mnoga leta je pisal za odrasle, objavljati je začel kot pesnik leta 1980. Odtlej je objavil več kot 20 pesniških zbirk, a največji sloves so mu prinesle kratke zgodbe o živalih, ki so, kot sem že omenila, na voljo tudi v slovenskih prevodih. Tellegenovim zgodbam o živalcah in z njimi nikakor ne moremo reči povedke, pravljice, basni ali preprosto živalske fantazijske zgodbe. Namreč: avtorjev pesniški svet je dodobra zaznati v zgodbah, ki jim lahko rečemo posebne filozofske zgodbe za otroke in odrasle. Tellegen s pomočjo živali bistroumno in inovativno analizira (no, to ni najboljša beseda, a se druge ta hip ne spomnim) značaje, čustva, duševno in srčno komunikacijo, postavlja temeljna vprašanja človečenja in človečnosti, pa čeprav človek sploh ni prisoten, ne slutljiv v njegovih živalskih peripetijah. Na primer, str. 125 v Mala nočna torta:
Bilo je sredi poletja in veverica je sedela za mizo v svoji hiši zgoraj na bukvi.
... Mravlja je bila na potovanju in morda se ne bo nikoli več vrnila. To je tako rekoč gotovo, je še rekla, preden je odšla. Veverica je uprla glavo v dlani.
Vse naokrog nje je bilo tiho.
Veverica je mislila na mravljo, na daljavo, na tako rekoč gotovo in na nikoli. Zelo sem žalostna, to vem zagotovo, je pomislila. Pogledala je okoli sebe. Tudi njena miza je bila videti žalostna, pa tudi okno in modro nebo zunaj in celo sonce na nebu. Ali se lahko vse razžalosti? je pomislila. Tega ni vedela. Naenkrat je zaslišala s štirih strani prihajati štiri glasove:
»Me že lahko, me lahko postanemo zelo žalostne.«
Veverica je začudeno pogledala okoli sebe. Po stenah so kapljale debele solze. Moje stene je pomislila. »Ja,« so zaihtele stene. Nežno so se zatresle .
Vabljeni k dobrim knjigam!
Liljana Klemenčič
ličnih okoljih, vendar je vsem skupno prizadevanje za to, da bi čim bolj intenzivno živeli v duhu Frančiškovega bratstva med ljudmi in v odnosu do stvarstva - narave. En dan od sedmih je bil prav poseben - skupaj smo se odpravili na romanje k Mont Saint-Michel, otoku oz. polotoku, odvisno od plime in oseke, na katerem je slavna benediktinska opatija, in je znan po svoji značilni
podobi ter dostopen ali po kopnem ali po morju, če ni plima previsoka. To je bilo »potovanje skupaj«, na katerem smo doživeli, da lahko mladi in starejši, četudi imamo vsak svojo pot in poslanstvo v življenju, del poti prehodimo skupaj. Dragocena doživetja, ki so nas zaznamovala in povezala, bodo temelj za drugi tovrstni kongres, ki bo leta 2015 v Sarajevu.
Doroteja Emeršič
Foto: DE
Nogomet
Nocoj ob 20. uri težak test za Zavrč
Stran 12
Tenis
Potočnikova v reprezentanci Slovenije Stran 12
Strelstvo
Boštjan Maček v trapu osvojil sedmo mesto
Stran 13
Jadranje
Vasilij Zbogar tokrat ni osvojil od ličja
Stran 13
Rokomet
Družba P & F Jeruzalem Ormož zvesta ormoškim rokometašem
Stran 14
V RK Drava želijo nadaljevati z načrtnim delom Stran 14
Boks • Dejan Zavec
tednik
íVoíLuíajÍE neu na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Po posegu se Zavec vrača na trening
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec: Gre za odkrušen hrustanec levega komolca in trenutno bo treba počakati še kakšnih deset dni, da se to akutno stanje pomiri in potem je predviden zdravniški poseg.
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Skoraj v istem dnevu smo mediji prejšnji teden izvedeli dve zelo pomembni informaciji, povezani z našim boksarskim šam-pionom Dejanom Zavcem. Njegov manager Ulf Steinford je namreč na spletni strani kluba SES Boxing objavil, da naj bi Zavec 25. avgusta v Berlinu nastopil proti Uzbekistancu Šerzod-beku Alimjanovu. Kmalu zatem pa je najboljši slovenski profesionalni boksar po prihodu domov povedal, da ima ponovno težave z levim komolcem. Po temeljitem zdravniškem pregledu so ugotovili, da je poškodba prehuda in v Zavčevem taboru so morali predviden dvoboj žal odpovedati. V začetku tega tedna pa nam je naš bivši svetovni boksarski prvak v velterski kategoriji po verziji IBF Dejan Zavec razkril, kakšno je stanje z njegovo poškodbo, kako gleda na morebitnega nasprotnika iz Uzbekistana Šerzodbeka Alimjanova, kakšne so njegove želje, povezane s športom v tem letu, in kako gleda na svoje najbolj zveste navijače, ki so se že organizirali, da bi ga spodbujali na dvoboju v Berlinu.
ŠT: Ob koncu prejšnjega te-
dna ste bili na posebnih zdravniških pregledih. Kakšni so bili izvidi?
Dejan Zavec: Pred prihodom v Slovenijo sem obiskal v Nemčiji našega klubskega zdravnika, ki je takoj predvidel, da gre za malo hujšo poškodbo in mi je predlagal, naj se grem zdravit raje domov. Tukaj lahko tudi rečem, da mi gredo v Sloveniji, kar se tiče zdravniške pomoči, zares na roko, za kar se jim tudi zahvaljujem. Tako sem imel takoj po prihodu domov v mariborski bolnišnici pregled z magnetno resonanco. In po tej mi je predstavil stanje oziroma prebral moj izvid doktor Mitja Rupreht, ki mi je povedal, da gre v bistvu za odkrušen delček v komolcu. Predlagali so mi zdravniški poseg, ki ga bo v Ljubljani opravil doktor Oskar Zupanc.
ŠT: Kako resna je vaša poškodba?
Dejan Zavec: Po eni strani lahko rečem, da ni popolnoma nedolžna, a po drugi strani lahko tudi rečem, da pri samem posegu ne bi smelo biti posebnih komplikacij. Poškodbe ne morem komentirati iz kakšne-
ga strokovnega stališča, ampak sam osebno verjamem, da bo po posegu z mojim komolcem kmalu vse v redu in bom lahko še letos ponovno tekmovalno stopil v ring.
ŠT: Dobre štiri mesece ste se pripravljali na dvoboj, ki bi moral biti 25. avgusta. Kako bi ocenili priprave, ki so bile najprej predvsem fizične, v zadnjem obdobju pa so bile tudi usmerjene v tehniko in taktiko?
Dejan Zavec: Res sem pridno
treniral zadnje štiri mesece in sem ta proces bil primoran zaustaviti sedaj tik pred dvobojem zaradi poškodbe. Mislim, da sem bil na visokem nivoju oziroma dobro pripravljen, saj sem opravil veliko dela, ki je pravzaprav nevidno, ampak sedaj se moram sprijazniti z dejstvom, da je bil ta trenažni proces žal zaman. Po operacijskem posegu bo treba večino stvari pričeti znova oziroma ponoviti treninge po istem ključu, kot je bilo
narejeno do sedaj. Moram pa reči, da sem bil na dobri poti ponovno k maksimalni pripravljenosti za dvoboj.
ŠT: Ko smo izvedeli za nasprotnika, ki naj bi bil Šerzod-bek Alimjanov so mnogi dejali, da ste dobili slabega nasprotnika. Ali je po vaše Uzbekistanec zares slab boksar?
Dejan Zavec: Vsekakor Ali-mjanov ni slab boksar, vendar sem si sam želel nasprotnika, ki bi mi prinesel napredovanja po svetovni boksarski lestvici vel-terske kategorije. Na tej lestvici je Uzbekistanec zares na bolj slabem mestu (trenutno je Alimjanov na 153. mestu, medtem ko je Zavec na 17. mestu lestvice, ki jo objavlja boksarski portal Boxrec, op. p.), vendar gre za izredno kvalitetnega boksarja, ki je to dokazal najprej med amaterji in sedaj to dokazuje tudi med profesionalci, saj ima do sedaj triindvajset dvobojev, izmed katerih jih je enaindvajset zmagal. Te je v glavnem dosegel v Rusiji, ki je poznana kot »meka« boksa in tam je kvaliteta boksa na zelo visokem nivoju, kar je dokaz, da je Alimjanov vsekakor zelo dober boksar.
ŠT: Mnogi se sprašujejo, zakaj i vi sploh boksali proti Šerzod-beku Alimjanovu?
Dejan Zavec: V tem dvoboju, ki bi bil 25. avgusta proti Ali-mjanovu, bi po mojem resda naredil korak nazaj, da bi lahko nato naredil potem dva koraka naprej. Podobna zgodba se mi je zgodila, ko sem v Ljubljani boksal proti Američanu Paulu Delgadu, po katerem je sledil tisti velik dvoboj proti Američanu Andreju Bertu. To bi bil nekako prehodni dvoboj ali neke vrste izpeljanka v nadaljevanje moje športne kariere.
ŠT: Kar veliko gledalcev vas je nameravalo spodbujati na naslednjem dvoboju v Berlinu. Imate kakšno sporočilo za njih in vse tiste, ki navijajo za vas?
Dejan Zavec: Če sem čisto iskren, je tudi meni žal, da ne bom boksal zaradi sebe in tudi zaradi svojih zvestih navijačev. Vem, da se je polnil že drugi avtobus za Berlin, in vem, da bi si dvoboj v živo in po televiziji ogledalo veliko mojih navijačev. Prav posebej mi je žal tistih, ki bi prišli v Berlin, saj bi bil to zame prav gotovo čudovit ambient in posebno doživetje. Na žalost iz tega izleta tokrat ne bo nič, ampak verjamem, da se mi bo v prihodnosti ponudila še kakšna priložnost za boksanje in bo naše druženje na dvoboju še bolj sladko.
David Breznik
Nogomet • NK Aluminij
Potrditi točke iz Velenja
Po treh zaporednih porazih, od tega dveh na domačem igrišču, nogometašem Aluminija vsekakor ni bilo lahko. Ob tem pa je sledilo gostovanje pri neugodnem velenjskem Rudarju, ki pa prav tako ni bil najbolj uspešen do srečanja z Aluminijem, saj je imel samo dve točki. Trener Kidričanov je vedel, da mora nekaj storiti, da odgovori na čudno preskok igro Velenjčanov. Ta pa je bazirala na neumornem tekanju in nabijanju žoge. Prvič v tem prvenstvu se je od prve minute pojavil izkušeni napadalec Marko Kmetec, v ekipi pa ni bilo Gregorja Režonje, sicer igralca sredine in enega glavnih organizatorjev igre Aluminija. Na koncu se je vse dobro končalo, tudi za Roberta Kureža, ki je dosegel dva zadetka in se vsekakor skupaj s klubom zapisal v zgodovino tekmovanja v samostojni Sloveniji. Vse je enkrat prvič. Robert Kurež je v minulem prvenstvu bil drugi strelec lige (2. SNL); ni mu šlo najbolje in čakal je, da prebije led. Sedaj pa je zadel dvakrat v polno. „V Velenju je bila težka tekma. Močno smo si želeli
zmage. Na koncu nam je le uspelo in smo se veselili prve zmage. Tudi jaz sem zadovoljen, saj sem končno zadel. Vse skupaj je delo celega kolektiva," je veselo izjavil do sedaj edini strelec prvoligaša iz Kidričevega.
V nedeljo v Kidričevo prihajajo nogometaši iz Nove Gorice, ki so prijetno presenečenje dosedanjega dela prvenstva. Na njih so se zgrinjali črni oblaki že pred prvenstvom, ko je odstopil glavni sponzor (HIT), pričeli so odhajati igralci, nosilci igre, nazadnje še Vito Plut. Trener Gori-čanov Miran Srebrnič je ostal z ekipo mladeničev in izkušenim vratarjem Vasjo Simčičem. Za najbolj odmeven rezultat so poskrbeli v ljubljanskih Stožicah, ko so praktično pohodili Olimpi-jo. Previdnost nikoli ni odveč. Je pa dejstvo, da bi se dalo z dobro igro proti Gorici tudi osvojiti kakšno točko. Najbolje bi bilo vse tri točke, oziroma ne izgubiti. Robert Kurež je pred nedeljskim srečanjem povedal: „V prvi ligi ni lahkega nasprotnika in ne moreš z gotovostjo trditi, da boš zmagal, pa čeprav si tega močno
želiš. Da pri Gorici gre za dobro mlado ekipo, je jasno, naivna pa ravno ni, saj potem ne bi imela toliko točk (sedem). Če bomo zaigrali tako, kot znamo, in še kaj dodamo k tisti igri iz Velenja, potem ne bi smeli biti v skrbeh za končni rezultat oziroma naš uspeh."
Po zmagi se ponavadi ne zamenja ekipe, ki zmaguje. Trenerju Bojanu Flisu se ne bo treba ukvarjati s kartoni in poškodba-
mi. Seveda pa bodo nogometaši Aluminija imeli podporo s tribun, tako da jim bo lažje s skupnimi močmi priti do zmage, ki si jo vsi skupaj želijo.
Adnan Bešic in Žiga Vraničar v Aluminiju
Aluminij je okrepil ekipo z dvema igralcema. Adnan Bešic iz Olimpije je za Ljubljančane v minulem prvenstvu odigral 26 tekem (1021 minut) ter dosegel dva zadetka. Žiga Vraničar je tudi napadalec, ki prihaja iz Šmarja pri Jelšah in je bil prvi strelec Štajerske nogometne lige. Pravico nastopa bosta imela že v ne-
deljo. Pogodbi pa sta podpisala do konca letošnjega leta.
S skuterjem in Aluminijevo zastavo
Nogometaši Kidričevskega Aluminija so tudi v Velenju imeli
podporo svojih navijačev. Ni jih bilo veliko, vendar se jih je dalo slišati na tekmi ter prav tako videti. Franc Matjašič se je na tekmo pripeljal s skuterjem in po Velenju mahal z rdeče-belo zastavo.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SNL
			
	■Ujtjt^^flH	■nk \" .ača	
	M	HHk^jji	
Iža			
Franc Matjašič
Andrej Goršek novi trener Rudarja
Nogometaši Aluminija so s prvo zmago v prvenstvu, ki so jo dosegli v Velenju, poskrbeli za prvo zamenjavo na trenerski klopi v 1. SNL. Po samo 360 minutah oziroma štirih odigranih krogih je odstopil trener Milan Djuri-čič. Zamenjal ga bo njegov pomočnik Andrej Goršek. Gre za trenerja, ki je veliko delal z mladimi nogometaši, v igralski karieri pa je bil uspešen v dresu ekipe iz Celja.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Pokal Hervis
Aluminij v Šmarje, Zavrč na Jesenice
Na sedežu NZ Slovenije v Ljubljani so izžrebali pare 1. kroga pokalnega tekmovanja - pokal Hervis. Seveda je bilo veliko zanimanje v Kidričevem in Zavrču. Novi prvoligaš Aluminij bo gostoval v Šmarju pri Jelšah, nogometaši Zavrča pa na Jesenicah. V prvem krogu tekmovanja je prost Maribor, sicer prvak v minuli sezoni, ter Olimpija, Mura 05 in Celje. Preostali pari so: Tehno-tim Pesnica - Domžale, Brda - Garmin Šenčur, Koroška Dravograd - Rudar Velenje, Šalovci - Gorica, Tromejnik - Luka Koper, Odranci - Bela krajina, Turnišče - Mas Tech Ankaran, Calcit Kamnik - Dravinja Kostroj, Cerknica -Triglav. Srečanja bodo odigrana 22. avgusta.
Danilo Klajnšek
Nogomet m NK Zavrč
Nocoj ob 20. uri težak test za Zavrč
Nogometaši Zavrča so že na prvi tekmi 2. slovenske nogometne lige na gostovanju pri Garminu iz Šenčurja videli veliko razliko v kvaliteti ekipe, kot so jih bili na nek način navajeni v lanski sezoni, ko so se dobesedno sprehodili do prvega mesta v 3. slovenski nogometni ligi vzhod. Nobena skrivnost ni, da imajo v Zavrču tudi v tej sezoni visoke ambicije in nobena skrivnost ni ob pogledu na sestavo ekipe, da gre za kvalitetne nogometaše. To njihovo kvaliteto bodo morali pokazati čim prej tudi na igrišču in na prvi domači liga-ški tekmi v sezoni 2012/2013 jih čaka težek test proti Krki. Ekipa iz Novega mesta se je podobno kot Zavrč prebila iz tretje v drugo ligo in se je pred sezono izredno okrepila. Tako na primer dres dolenjskega
Foto: Črtomir Goznik
Navijače čaka prava nogometna poslastica.
kluba nosijo izkušeni in zelo kvalitetni igralci, kot so Enes Rujovič, Dejan Grabic, Dejan Burgar, Denis Mojstrovič in Mitja Brulc. V prvem krogu pa je Krka pred svojimi gledalci z
rezultatom kar 6:0 premagala Dravinjo. Ti podatki kažejo, da se nam nocoj ob 20. uri v Zavr-ču obeta zanimiva nogometna tekma, pred katero je trener Nogometnega kluba Zavrč
Miran Emeršič povedal: „Mi-slim, da nas danes zares čaka ena nogometna poslastica, ker so se gostje v zadnjem obdobju močno okrepili in imajo odlično ekipo. Gre torej za izkušeno ekipo, ki ima veliko bivših prvoligaških igralcev in zagotovo Krka prihaja k nam po zmago. Mi pa gremo vsako tekmo na zmago in dali bomo vse za pozitiven rezultat. Po tisti prvi slabše odigrani tekmi bomo danes pokazali pravi obraz in bomo tekmo poskušali zmagati." Ta teden so se igralci Nogometnega kluba Zavrč intenzivno pripravljali na tekmo proti Krki in danes bodo na domačem igrišču naši nogometaši dali vse od sebe, da vpišejo letošnjo zelo pomembno prvo prvenstvo zmago.
David Breznik
Tenis • Ptujski tenisači so bili zelo aktivni
Potočnikova v reprezentanci Slovenije
Najboljša ptujska teniška igralka Nina Potočnik je prejšnji teden skupaj z Manco Pislak in Natalijo Šipek sestavljala slovensko teniško reprezentanco do štirinajstega leta starosti, ki je igrala na kvalifikacijah ekipnega evropskega prvenstva. V skupini A so na Rakovniku zraven Slovenije igrale še reprezentance Belo-rusije, Bolgarije, Češke, Francije, Moldavije, Švedske in Švice. Naša mlada dekleta je vodil trener Teniškega kluba Terme Ptuj Goran Djurdjevič. Slovenija je na prvem srečanju premagala Švedsko z 2:1 v zmagah, potem ko je Nina Potočnik dobila točko tako med posameznicami, ko je premagala z 2:0 v nizih Kasjo Rinal-do Persson, kot tudi v dvojicah skupaj v paru z Manco Pislak. Sledil je polfinalni obračun proti prvo postavljeni reprezentanci prvenstva Če-hinjam, proti katerim so Slovenke izgubile po ogorčenem boju z 2:1. A tudi v tem dvoboju je blestela Nina Potočnik, ki je kar z dvakrat s 6 :0 in 6:0 deklasirala Sandro Matekovo. Žal je ponovno izgubila Pisla-kova, tako da je o preboju v polfinale odločal dvoboj dvojic. V njem sta naši nadarjeni igralki dobili prvi niz, medtem ko sta naslednja dva dobili Čehinji, ki sta se tudi uvrstili
Foto: Črtomir Goznik
Nina Potočnik
v veliki finale. Sledila je tekma Slovenije za tretje mesto, na kateri Nina Potočnik ni nastopila, saj je trener Djurdjevič dal priložnost za dokazovanje tudi Nataliji Šipek. Ta je v dvoboju z Bolgarkami izkoristila svojo priložnost in Slovenija je na koncu zmagala z 2:1 ter je v kvalifikacijah ekipnega evropskega prvenstva na Rakovniku osvojila končno tretje mesto.
Nogomet m 1. SML in 1. SKL
Mladinci in kadeti zmagovalci v Jarenini
Nogometni klub Jarenina je bil minuli vikend organizator nogometnega turnirja za kadete in mladince. To je bilo za trenerje zadnje srečanje pred pričetkom prvenstva v 1. SML in 1. SKL. Obe ekipi Aluminija sta osvojili prvo mesto. Kadetska ekipa je v polfinalu 2:1 premagala domačo ekipo Jarenine, v finalu pa še Dravograd 7:6, in sicer po streljanju enajstmetrovk.
Mladinci so v polfinalu premagali domačine 3:1, v finalu pa 4:0 ekipo Dravograda. To je vsekakor bila dobra preizkušnja pred srečanji prvega kroga, ko mladi Kidričani v soboto gostujejo pri ekipi Jadran Dekani. Vodja nogometne šole Aluminij in trener mladinske ekipe Bojan Špe-honja je pred prvim gostovanjem dejal: »Mnenja sem, da imamo solidni ekipi. Seveda bomo šli na zmago, pa čeprav nasprotnika, ki je novinec v ligi, ne poznamo. Pričakujem pa pozitiven rezultat.« Trener ekipe je Tomislav Grbavac.
DK
Krajnc Domiter in Zidanškova igrala v Domžalah
V Domžalah je bil mladinski turnir ITF 4. ranga, ki je štel za svetovno mladinsko lestvico do 18. leta starosti. Na njem sta iz ptujskega kluba igrala Urh Krajnc Domiter in Tamara Zidanšek. Predvsem slednja pa je pustila na turnirju odličen vtis, saj je štirinajstle-tnica prvič igrala na tako močnem mladinskem turnirju, na katerem se je uvrstila celo do polfinala. Skozi ves turnir je varovanka Zorana Krajnca igrala konstantno dobro in je po vrsti premagovala na turnirju veliko močnejše nasprotnice. Tudi v polfinalu se je Zidanškova proti prvi nosilki Avstrijki Karoline Kurz (za 527 mladinko na svetu, op. p.) odlično upirala, saj je prvi niz gladko dobila s 6:2, nato pa je favorizirana igralka obrnila izid v svojo korist in je slavila v naslednjih dveh nizih s 6:3 in 6:4. Klubski kolega Tamare Zidanšek Urh Krajnc Domi-ter je v prvem krogu turnirja gladko s 6:2 in 6:0 premagal Hrvata Miše Marina, nato pa je v zanimivem dvoboju dru-
gega kroga, v katerem je imel svoje priložnosti, izgubil proti prvemu nosilcu turnirja v Domžalah.
Rola po dobrem startu obstal v polfinalu
Najboljši ptujski teniški igralec Blaž Rola se je po tur-nirski zmagi na Thermenregion Bad Waltersdorf Open v Avstriji odpravil na še en turnir Futures v slovaškem mestu Piestanyu. Po dobrem startu na turnirju je zelo dobro odigral četrtfinalni dvoboj proti četrtemu nosilcu Poljaku Grzegorzu Panfilu, ki ga je premagal s 6:4 in 6:3. Sledil je polfinale proti 260. igralcu svetovne jakostne lestvice ATP in prvemu nosilcu turnirja Slovaku Andreju Martinu. Rola je prvi niz dobil s 6:2, nato pa naslednja dva izgubil na štiri in na tri. Kljub porazu v polfinalu v Piestanyu je Blaž Rola lahko zadovoljen s svojimi predstavami v zadnjem obdobju in po krajšem odmoru bo serijo turnirjev Futures nadaljeval na Hrvaškem.
David Breznik
Nogomet • NŠ Drava Ptuj
Štirje zadetki Drave
NŠ Drava Ptuj - Marles hiše 4:0 (2:0)
Strelci: 1:0 Ljubec, 2:0 Antolič, 3:0 Wagner, 4:0 Letonja
NŠ Drava Ptuj: Ajlec, Hojnik, Fridl, Horvat, Frangež, Ljubec, Krajnc, Mari-nič, Wagner, Antolič, Arsič; igrali so še: Simonič, Letonja, Šešo, Pukšič, Klaj-derič, Nikolaj, Topolnik; trener: Franc Fridl.
Na ptujskem Mestnem stadionu smo videli obračun med člansko ekipo Nogometne šole Drava in ekipo Marles hiš, ki so ga domačini visoko dobili z rezultatom 4:0. Ptujčani so z disciplinirano in požrtvovalno igro prišli do visoke zmage, potem ko sta v prvem delu zadela Ljubec in Antolič. Predvsem ta drugi zadetek mladega nogometaša je bil plod šolsko odigrane akcije. V prvih petinštiridesetih minutah je Drava narekovala dober ritem igre, ki je v drugem delu bistveno padel. Sta pa podobno kot v prvem delu padla še dva zadetka. Na 3:0 je povišal Wagner, medtem ko je končni rezultat 4:0 postavil Letonja. Trener ptujske ekipe Franc Fridl je tokrat bil kar zadovoljen z realizacijo, ki pa bo morala biti na prvenstvenih tekmah še boljša. Prav tako bodo Ptujčani morali biti v igri bolj agresivni kot na srečanju proti ekipi Marle hiš, ki so jo zanesljivo ugnali in igra vliva dobršno mero optimizma pred prvo tekmo Super lige, ko bo Drava prihodnji teden gostovala v Ormožu. DB
Nogomet m LMN Juršinci
Zmagovalec ni bil znan do zadnje tekme
V Juršincih (ŠD Juršinci) so tudi letos organizirali ligo malega nogometa LMN Juršinci 2012. V LMN Juršinci je letos sodelovalo 9 ekip, ki so se za lepe denarne nagrade (denarni sklad 900 evrov) pomerile v ligaškem sistemu vsak z vsakim. Liga je potekala po ustaljenem urniku, vsak petek zvečer. Tako smo v zadnjih dveh mesecih videli 36 zelo zanimivih tekem, na katerih pa so strelci dosegli 177 zadetkov. Najboljši strelec je bil Vojko Tominc (ŠD RIM), ki je dosegel 7 zadetkov.
Liga je bila zelo zanimiva, saj se je vseh 9 ekip športno borilo za prva mesta. Zmagovalec pa ni bil znan do zadnje tekme, ko sta se pomerila ŠD RIM in Bar Žabica. Na koncu so bili uspešnejši igralci ŠD RIM-a, ki so s taktično igro ugnali Bar Žabico. Največ nogometnega znanja je pokazala ekipa ŠD RIM, ki je v letošnjem krstnem nastopu v ligi zmagala brez izgubljene tekme. Le dve točki je zaostala Bar Žabica, ki jo sestavljajo predvsem igralci NK Drave in NK Podvincev, tretje mesto so po zanimivem dvoboju proti lanskim prvakom, igralcem Vinogradništva Toplak, osvojili KMN Draženci. Lanskoletni zmagovalci Vinogradništvo Toplak so se morali letos zadovoljiti s četrtim mestom.
Matej Gajser, kapetan ŠD RIM, je ob tem povedal: »ŠD RIM obstaja že 17 let in ves ta čas se v našem paradnem športu malem nogometu trudimo vzdrževati konkurenčno ekipo. Letos smo tako nastopili že na desetih turnirjih malega nogometa in v dveh ligah RLMN Haloze in LMN Juršinci. V nadaljevanju leta se bomo udeležili še nekaterih tradicionalnih turnirjev v malem nogometu, ob zaključku leta pa sledi igranje v zimski ligi MNZ Ptuj. V ŠD RIM smo se odločili za sodelovanje v LMN Juršinci, ker gre za dobro organizirano ligo, ki poteka po pravilih ferpleja ob dobrem sojenju. Najverjetneje to ni naše zadnje sodelovanje in se bomo lige, če bo potekala v teh okvirih, udeleževali tudi v bodoče«.
LMN Juršinci, 9. krog, 3. 8. 2012, rezultati zadnjega kroga
Zmagovalci so igralci ŠD RIM.
1.	Sadjarstvo Lovrec - ŠD Polenšak 4:2
2.	Okrepčevalnica Pumpa - Sakušak - Puch 2:2
Tekma za tretje mesto v letošnji ligi:
3.	KMN Draženci - Vinogradništvo Toplak 5:3
Tekma za prvo mesto v letošnji ligi:
4.	ŠD Rim - Bar Žabica 2:0
Delegat: ŠD Kenguru - mitmau
Ekipa	Št. Tekem Zmaga		Neodl. Poraz		Dan. Zad	Prej. Točke
ŠD RIM	s	7	1	0	29	6 22
Bar Žabica	s	7	0	1	33	11 21
KMN Draženci	s	6	0	2	22	16 18
Vin. Toplak	s	5	0	3	22	16 15
ŠD Kenguru	s	3	0	5	23	18 9
Sad. Lovrec	s	3	0	5	1s	17 9
Sakušak - Puch	s	1	3	4	11	23 6
ŠD Polenšak	s	1	1	6	14	40 4
Okrep. Pumpa	s	0	1	7	5	29 1
					Kristjan Lovrec	
Foto: Črtomir Goznik
SD Rim
petek • 10. avgusta 2012
Olimpijske igre - London 2012
Štajerski	13
I

Boštjan Maček je v trapu osvojil odlično sedmo mesto.
Olimpijske igre 2012
Vedno bolj izenačeno in napeto
Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Jacques Rogge je nekaj dni pred koncem iger v Londonu pohvalil prireditelje. Poudaril je, da so olimpijske igre v Londonu „zelo dobre".
Strelec Rajmond Debevec je z malokalibrsko puško v
Vasilij Žbogar tokrat ni osvojil odličja, je pa zasedel izvrstno šesto mesto.
trojnem položaju s 1161 krogi zasedel končno 27. mesto. Nosilec londonskega bronastega odličja z malokalibrsko puško leže je leže zadel 395, stoje 378 in kleče 388 krogov.
Strelec v disciplini trap Boštjan Maček je zasedel sedmo mesto, kar je poleg naslova
Piše: David Breznik
Olimpijski utrip IV.
Olimpijske igre v Londonu so v sklepni fazi oziroma v fazi, ko je največ pozornosti usmerjene ekipnim športom in atletiki. Na osrednjem olimpijskem stadionu se zbere na atletskih tekmovanjih več kot 80 000 gledalcev, ki lahko vsak dan zares uživajo v tekih, metih in skokih. In sam bom skočil pri kraljici športov k zanimivi statistiki prvih dni. Ta se nanaša na razširjenost atletov in atletinj na samem vrhu, ki so prišli do medalj, in zlate so na primer dobili do sedaj predstavniki iz kar petnajstih držav. To nakazuje neverjeten razvoj atletike in predvsem kaže tudi velikost rezultata oziroma izjemen srebrni lesk medalje Primoža Kozmusa. Čeprav so v atletiki nekatere discipline bolj popularne kot druge, so med najbolj popularnimi seveda sprinterji na čelu s fantastičnim Jamajčanom Useinom Boltom. Poglavje zase v atletiki pa zame predstavljata zmagovalca mnogoboja in kraljica te discipline oziroma zmagovalka sedmeroboja je domačinka Jessica Ennis. Še en šport, v katerem je potreben silovit vzdržljivostni moment, je nedvomno triatlon. Olimpijski preizkušnji v Londonu sta bili zelo napeti in zmagovalca sta Švicarka Nicola Spiring in Britanec Ali-ster Brownlee. In ko sem pri Britancih, ki jim gre iz dneva v dan bolje (po številu osvojenih medalj so sicer še daleč za velesilama Kitajsko in Združenimi državami Amerike, op. p.) imajo še enega heroja in to je kolesar na stezi Chris Hoy, ki je do sedaj v vseh nastopih na olimpijskih igrah osvojil že šest zlatih medalj. Medalje so tiste, ki štejejo največ in počasi jih bodo začeli deliti tudi v ekipnih športih. V rokometu, vaterpolu, odbojki, hokeju na travi, košarki (na turnirju igra večina najboljših igralcev vključno s super zvezdami ameriške profesionalne košarkaške lige NBA, op. p.) in ženskem nogometu nastopajo najboljši posamezniki oziroma reprezentance na svetu. Se vam zdi, da v zadnjem stavku nekaj manjka? Ja, prav imate in manjkajoči člen se imenuje turnir v moškem nogometu. Na njem igrajo večinoma mladi in prihajajoči zvezdniki najpopularnejšega športa na svetu in žal na olimpijskih igrah manjka le še super nogometni turnir. Ali bo do njega prišlo v prihodnosti, bi težko napovedal, a olimpijski komite je že velikokrat popustil na področjih profesionalnih športnikov in morda bo prepričal tudi svetovno nogometno organizacijo, da bo tudi moški olimpijski nogometni turnir vrhunski dogodek za nogometaše, kot sta za njih za sedaj nastopa na evropskem ali svetovnem prvenstvu. Oba omenjena dogodka sta močno marketinško pokrita, kar na eni strani velja tudi za igre v Londonu, ki posredno prinašajo velike vsote denarja. Na primer, ameriška televizijska hiša NBC je za ekskluzivne pravice odštela neverjetnih 2,2 milijarde ameriških dolarjev. Znesek, ob katerem se ti zvrti, prav tako pa se lahko vsakemu povprečnemu televizijskemu gledalcu zvrti ob v glavnem vrhunskih slikovnih televizijskih prenosih večine športov na olimpijskih igrah. Na njih imajo svoj medijski prostor tudi manj poznani športi in prav je tako, da na največjem športnem dogodku na svetu dobijo svoj medijski utrip in delček slave najboljši tekmovalci iz malo manj prepoznavnih športnih panog.
sredozemskega prvaka iz leta 2009 v Pescari ter tretjega mesta z lanskega evropskega prvenstva v Beogradu njegov največji uspeh. Tokrat je bil zelo blizu finala šestih najboljših, zmanjkal mu je le en zadetek!
Atletinja Martina Ratej se je brez težav uvrstila v veliki finale v metu kopja, potem ko je v drugem poskusu presegla avtomatično kvalifikacijsko normo 62 metrov. Ratejeva je v kvalifikacijah dosegla daljavo 63,60 metra.
Hrvaški športniki so na olimpijskih igrah v Londonu osvojili drugo zlato kolajno. Po metalki Sandri Perkovic je za najžlahtnejše odličje poskrbel še strelec na glinaste golobe Giovanni Cernogoraz, Istran iz Novigrada, ki je v dodatnem streljanju za zlato discipline trap premagal Italijana Massi-ma Fabbrizija. Tudi za bron je bilo potrebno dodatno streljanje, osvojil pa ga je Kuvajtčan Fehaid Aldehani. Za Kuvajt je to prva kolajna v Londonu. Kot že zapisano, je naš strelec Boštjan Maček le za las zgrešil finale šestih najboljših, zasedel je sedmo mesto.
Trikratni gimnastični olimpijski prvak, Kitajec Chen Yi-
Britanka Jessica Ennis je v sedmeroboju zmagala z izidom sezone dom (6955 točk).
Foto: sta
na svetu in novim državnim rekor-
bing, je napovedal, da bo po Londonu končal svojo športno pot. Poraz na krogih, kjer je nekoliko presenetljivo prvo kolajno za brazilsko gimnastiko osvojil Arthur Nabarrete Zanetti, je pri njem očitno pustil posledice, tako da ne vidi več prave prihodnosti.
V	teku na 1500 metrov je presenetljivo zmagal 24-letni Alžirec Taufik Mahlufi. Srebro je pripadlo Američanu Leone-lu Manzanu, bron pa Maroča-nu Abdalaiju Iguiderju. Favorizirani Kenijci so tako ostali brez odličja.
V	skoku v višino je zmagal Rus Ivan Uhov s preskočenimi 238 centimetri. Drugi je bil Američan Erik Kinard z 233 centimetri, tretje mesto pa si
je razdelila kar trojica atletov - Mutaz Esa Baršim iz Katarja, Kanadčan Derek Drouin in Britanec Robert Grabarz. Preskočili so 229 centimetrov.
Avstralka Sally Pearson je zmagala v teku na 100 m z ovirami in s časom 12,35 sekunde postavila najboljši izid sezone in olimpijski rekord. Američanka Dawn Harper je bila druga, tretja pa njena rojakinja Kellie Wells.
Američanka Allyson Felix je s časom 21,88 sekunde postala nova nosilka zlate olimpijske kolajne v teku na 200 metrov. Druga je v cilj pretekla Jamajčanka Shelly-Ann Fraser-Pryce, olimpijska zmagovalka v teku na 100 metrov, s časom 22,09 sekunde, bron
Nogometaši Brazilije bodo v velikem finalu lovili svoj prvi olimpijski naslov.
pa je osvojila Američanka Carmelita Jeter (22,14).
Rus Ilija Zaharov je olimpijski prvak v skokih v vodo s trimetrske deske, kar pomeni, da prvič v Londonu zmaga v skokih v vodo ni šla na Kitajsko. Zato pa sta za medalji za to državo poskrbela srebrni Qin Kai in bronasti He Chong.
Ženska namiznoteniška reprezentanca Kitajske je pričakovano ubranila olimpijski naslov. Kitajke so v finalu s 3:0 ugnale Japonke. Bronasto kolajno so osvojile Singapurke, ki so v malem finalu prav tako s 3:0 premagale Južno Korejo.
V finalu olimpijskega nogometnega turnirja se bosta v soboto pomerili Mehika in Brazilija. V polfinalu je bila Mehika s 3:1 boljša od Japonske, v drugem latino-azijskem dvoboju pa je bila Brazilija s 3:0 boljša od Južne Koreje.
Ameriški odbojkarji, branilci olimpijskega naslova iz Pekinga, so bili tudi v Londonu prvi favoriti turnirja. V pred-tekmovanju so to dokazovali, saj so v skupini B po štirih zmagah in porazu zasedli prvo mesto. A v četrtfinalu se je branjenje naslova končalo. Šokirala jih četrtouvrščena ekipe skupine A Italija; premagala jih je s 3:0.
Mednarodna vaterpolska zveza je potrdila, da je slovenski sodnik Boris Margeta na tekmi predtekmovanja olimpijskega turnirja med Hrvaško in Španijo storil veliko napako, zato v Londonu ne bo več sodil.
STA in I. k.
Foto: sta
Foto: sta
Foto: sta
Rokomet • Rokometni klub Ormož
Družba P & F Jeruzalem Ormož zvesta
ormoškim rokometašem
V torek, 7. avgusta, je za Rokometni klub Ormož bil veliki dan, kajti družba P & F Jeruzalem Ormož je tudi v novi sezoni, četrtič zapovrstjo, bila pripravljena odpreti svoj mošnjiček in finančno podpreti ormoški rokomet, ki ima v malem mestu ob Dravi sicer že več kot 50-letno tradicijo. Že deveto leto zapored pa se Or-možani uspešno držijo v slovenskem elitnem rokometnem razredu. Klub se v tem času lahko pohvali z enim tretjim mestom v državnem prvenstvu in z dvakrat tretjim mestom v pokalnem tekmovanju. V letu 2003/04 je klub nastopal tudi v Pokalu EHF, kjer ga je za zadetek prednosti izločil takrat portugalski prvak Madeira SAD.
Kot je povedal Martin Hebar, ki Rokometnemu klubu Ormož predseduje že sedem let, le s finančno podporo družbe P & F Jeruzalem Ormož ormoški rokomet živi in se lahko postavlja ob bok najboljšim klubom v Sloveniji. Pogodbo o sponzorstvu za novo sezono sta v prisotnosti glavnega delničarja družbe P &
F Vladimirja Puklavca podpisala direktor družbe Mitja Herga in predsednik Rokometnega kluba Ormož Martin Hebar, kar pomeni, da bo klub preskrbljen vsaj še za eno leto.
Glavni delničar družbe P & F Vladimir Puklavec je po podpisu pogodbe povedal: „Ormoški rokomet podpiramo, ker smo Ormožani in radi vidimo, da se v našem kraju kaj dogaja na športnem in kulturnem področju. Prek sponzoriranja rokometnega kluba imamo tudi možnost, da ime Jeruzalem ponesemo v slovenski prostor in to nam pomaga tudi pri marketingu. Višina pogodbe ostaja enaka kot v minulem letu, saj žal zaradi finančne situacije v svetu ne moremo prispevkov samo tako povečati. Za nas je izrednega pomena, da podpiramo predvsem delo z mladimi, ker mislimo, da je to prihodnost mesta Ormož in rokometnega kluba Ormož. Upam, da bomo čez leto ali dve v drugi situaciji in da
Trenirajo tudi v tujini
Vinarji so s pripravami na novo sezono pričeli že v četrtek, 26. julija. Tekaški del Ormožani opravljajo na atletskem stadionu v Mestni grabi in okolici pod vodstvom Bojana Cunka ter Ivana Goloba. Fizično moč pa si nabirajo v fitnes centru svetovno znanega bodibilderja Marka Zidari-ča. Prvi trening v dvorani je ekipa opravila v petek, 3. avgusta zvečer, v športni dvorani v Petrijancu na Hrvaškem, tako da fantje trenirajo tudi v tujini. V Petrijancu je tudi ekipa odigrala prvo pripravljalno tekmo in po 50 minutah igre s 30:29 (11:16) ugnala Ferlach. Vratar Belec je zbral 8, Žuran pa 5 obramb. Strelci: Čudič 6, Gregorc 6, Šišmanovič 6, Mesaric 3, Radujkovic 3, Špiljak 2, Žmauc 1, Bogadi 1, Rajšp 1, Ogorelc 1.
Ekipi trenerja Saše Prapotnika so se priključili tudi nekateri novinci: Jan Gregorc (desno krilo, Celje, 26 let), Danijel Mesaric (krožni napadalec, Bosna Sarajevo, 28 let), Anže Deržič (srednji zunanji, Brežice, 19 let) in Marko Ogorelc (levi zunanji, Dobova, 19 let). Prav tako so uvodnemu delu priprav priključeni mladinci in kadeti. Pripravam se zaradi bolezni še ni priključil Anže Kljajič, katerega v kadru zagotovo še ne bo dober mesec dni. Naslednja pripravljalna tekma je na sporedu v soboto, 11. avgusta, proti Grazu. V torek, 14. avgusta, Jeruzalemčke čaka nastop v Veliki Nedelji.
Podpis pogodbe: od leve - Martin Hebar (predsednik RK Ormož), Vladimir Puklavec (glavni delničar družbe P & F Jeruzalem), Mitja Herga (direktor družbe P & F Jeruzalem).
bomo lahko celo kaj več napravili.
Razen članske ekipe v klubu deluje še devet ekip. Miniroko-metaši, ki v RK Ormož predstavljajo največjo skupino, so razpršeni po osnovnih šolah Ormož, Podgorci, Ivanjkovci, Središče ob Dravi in Miklavž pri Ormožu. Sledita ekipi mlajših dečkov A in B ter starejših dečkov A in B. Tudi dekleta bodo letos z dvema ali celo tremi ekipami nastopala pod imenom Jeruzalem Ormož.
Po nekaj letih premora bo v novi sezoni v klubu začela delovati tudi ekipa mladincev, ki bo nastopala v drugi slovenski mladinski ligi s prizadevanjem, da se bo čez dve do tri leta uvrstila v prvo ligo. V minuli sezoni je rokometna šola Jeruzalem po seštevku dosežkov vseh ekip mlajših selekcij osvojila 6. mesto v državi. Cilj v novi sezoni je obdržati visoko uvrstitev v slovenskem rokometu.
Uroš Krstič
Karting • AMD Ptuj in Hajdina
Tri druga mesta
V Čedadu v Italiji je potekala 7. dirka za državno prvenstvo in v pokalu Sportstil. Nastopilo je tudi nekaj voznikov iz AMD Ptuj in AMD Hajdina, ki pa niso osvojili nobenega prvega mesta, ampak je bilo trikrat doseženo drugo mesto. Sicer pa je treba omeniti, da se je te dirke udeležilo majhno število voznikov in voznic. V kategoriji R-4 je Vid Pšajd (AMD Hajdina) osvojil skupno drugo mesto (v prvi in drugi vožnji je bil drugi). V R-7 KZ2 sta nastopila voznika AMD Ptuj Luka Ploj, ki je osvojil drugo mesto (v prvi vožnji je bil prvi, v drugi pa drugo), in Matjaž Dominko, ki je skupno bil tretji. V R-9 je Maks Mlakar (AMD Hajdina) bil skupno drugi. Enaka mesta kot v dirkah za državno prvenstvo so bila na tekmovanju za pokal Sportstil. V seštevku društev je največ točk osvojilo AMD Šlander Celje, in sicer 59, AMD Ptuj je bil četrti z 20 osvojenimi točkami, mesto za njimi pa AMD Hajdina z 18 točkami. DK
Športni napovednik
1.	slovenska nogometna liga
PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 20.30: Olimpija - Maribor, Luka Koper -Rudar Velenje; NEDELJA ob 17.00: Aluminij - HIT Gorica, Triglav - Domžale; NEDELJA ob 18.00: Celje - Mura 05.
2.	slovenska nogometna liga
PARI 2. KROGA - PETEK (DANES) ob 20.00: Zavrč - Krka; SOBOTA ob 17.00: Dravinja Kostroj - Šmartno 1928; SOBOTA ob 17.30: Roltek Dob - Šampion Celje: NEDELJA ob 17.30: Bela krajina - Kalcer Radomlje, Krško - Garmin Šenčur.
1. slovenska mladinska nogometna liga
1. KROG: Jadran Dekani - Aluminij (sobota ob 18.00)
1. slovenska kadetska nogometna liga
1. KROG: Jadran Dekani - Aluminij (sobota ob 14.00)
1. slovenska liga U-14 vzhod
1. KROG: Aluminij - Nissan Ferk Jarenina, Celje ■ tekmi bosta v soboto ob 11.00)
NS Poli Drava (obe
ŽENSKI NOGOMETNI POKAL
1. KROG: ŽNK Dornava - Maribor (sobota ob 17.00)
Nogometni turnir v Slovenji vasi
Športno Društvo Slovenja vas vabi na veliki nogometni turnir, kateri se bo odvijal v soboto, 11., in v nedeljo, 12. avgusta 2012, ob 14.00 uri. Sodeluje 8 nogometnih ekip, in sicer: NK Hajdoše, NK Grajena, NK Tržec, NK Makole, NK Rogoznica, NK Starše, NK Spodnja Polskava in NK Slovenja vas.
Rekreacija: 17. Taborski tek v Ljutomeru
Športna zveza Ljutomer bo v okviru 56. praznika občine Ljutomer in 28. Prleškega sejma pripravila 17. Taborski tek, ki bo za vse starostne kategorije ta petek s pričetkom ob 17. uri. Mlajši tekmovalci se bodo pomerili v teku po mestnih ulicah, starejši pa na relaciji Ljutomer-Ce-zanjevc i-Ljutomer v dolžini 8,5 km. Start in cilj bo pred mestno hišo na Glavnem trgu v Ljutomeru. Prijave se zbirajo še na dan tekmovanja do 16.30, prijavnina znaša 5 evrov (šoloobvezni otroci brezplačno). Vsi udeleženci bodo prejeli spominsko majico, zmagovalci v posameznih kategorijah pa pokale in medalje.
Kolesarski maraton v Moravcih in Radencih
Kolesarska sekcija Športnega društva Radenci pripravlja to nedeljo, 12. 8. 2012. že 17. rekreativni kolesarski maraton po Prlekiji. Šesto leto zapored bo start in cilj pred termalnim kopališčem Bioterme Mala Nedelja v Slovenskih goricah (vsa prejšnja leta pred TK Banovci). Tudi tokrat so za udeležence pripravljene tri preizkušnje. Najmanj zahteven je 20-ki-lometrski družinski maraton po ravninskem delu Prlekije, za nekoliko bolje pripravljene kolesarje bo 45 kilometrov dolga proga, najbolj vzdržljivim kolesarjem pa bo namenjena 68-kilometrska proga s tremi vzponi. Startnina znaša 19 evrov, udeleženci pa bodo prejeli kolesarska očala, napitke, topli obrok na cilju ter brezplačno kopanje v Biotermah. Prijave so možne še na dan maratona do 10. ure, ko bo tudi start. Zadnjo avgustovsko nedeljo bodo v Radencih pripravili že 32. rekreativni kolesarski maraton Tri srca. Na maratonu z najdaljšo tradicijo v Sloveniji se bodo kolesarji lahko podali na tri proge - najkrajšo (27 km), srednjo (54 km) in najdaljšo (70 km). Za kolesarje, prijavljene do 19. avgusta, bo cena znašala 15 evrov, kasneje pa 19 evrov. Poleg kolesarskih očal, brezplačnih napitkov in toplega obroka bodo na maratonu Tri srca udeležencem omogočili 50-odstotni popust za celodnevno kopanje v Zdravilišču Radenci.
DK, NŠ
Rokomet • Rokometni klub Drava Ptuj
Želijo si nadaljevati z načrtnim delom
Moški Rokometni klub Drava bo v sezoni 2012/2013 nastopal v 2. slovenski rokometni ligi, v kateri so lani osvojili na koncu prvenstva solidno peto mesto. Pozitiven vtis so dali predvsem v spomladanskem delu tekmovanja, ko so iz kroga v krog igrali bolje. To dobro igro želijo nadgraditi pod vodstvom trenerja Tomija Matjašiča v novi sezoni. Za njo so se ptujski rokometaši začeli pripravljati ta ponedeljek in v prvih dveh tednih bodo predvsem delali na njihovi čim boljši fizični pripravljenosti. Po prvih manjših testih so igralci že v tem trenutku dobro pripravljeni in bodo v naslednjih dneh še dodatno nabirali moči. Kaj kmalu sledijo tudi že prvi treningi z žogo in uigravanje večinoma zelo mlade rokometne vrste. Tej vrsti je Matjašič priključil sedem mladih nadarjenih rokometašev Marka Žurana, Roka Dravčbaher-ja, Filipa Jerenca, Nejca Korošca, Davorina Levaniča, Luka Reisma-na in Roka Šalamuna. Ti igralci trkajo na vrata prve ekipe, v kate-
ri je na spisku trenutno sedemindvajset igralcev. Med njimi po izkušnjah izstopata Robert Bezjak in Boštjan Grm. Slednji je prišel v Rokometni klub Drava Ptuj letošnjo pomlad in je izredno dobro branil na vseh tekmah. Izkušnje obeh bivših prvoligaških roko-metašev bodo prišle na tekmah zelo prav mlajšim in zelo talentiranim igralcem. V klubu pa se dogovarjajo za prestop še z dvema igralcema in zelo blizu dogovora so s krožnim napadalcem iz Rokometnega kluba Branik Maribor. Ta igralski kader ima velik potencial, za katerim stoji tudi vodstvo kluba, ki se po najboljših močeh trudi zagotoviti čim boljše pogoje za delo. Dobro delo bi naj prineslo tudi pozitivne rezultate in glede nato, da bo letošnjo sezono 2. slovenska rokometna liga verjetno še močnejša, so želje v ptujskem klubu, da se uvrstijo med prve štiri ekipe, medtem ko so tihe želje tudi usmerjene k napredovanju v ligo višje. A za to se bo moralo skozi celotno sezono marsikaj »poklo-
piti« in predvsem bo treba na vsaki tekmi igrati konstantno dobro v napadu in obrambi. V obeh delih rokometne igre ima po besedah trenerja Tomija Ma-tjašiča ekipa še veliko možnosti za napredovanje. Prav ta napredek v igri je že bil zaznaven ob koncu lanske sezone in trend se naj nadaljuje tudi v tej. Pred pričetkom ligaškega tekmovanja čaka Rokometni klub Drava še pokalni preizkus in nato nekaj prijateljskih tekem. Zaenkrat so dogovorjeni za tekmi z Veliko Nedeljo (prva bo 28. avgusta v Veliki Nedelji, povratna pa čez teden dni na Ptuju, op. p) in Ivanjkovcem iz Hrvaške, medtem ko bodo morda vmes odigrali še kakšno pripravljalno tekmo. Te tekme bodo dober test za igralce Rokometnega kluba Drava, ki so zavzeto začeli s pripravami na novo sezono, v kateri si na Ptuju predvsem želimo, da bi gledalci videli čim več kvalitetnih rokometnih predstav in zmag mlade ptujske ekipe.
David Breznik
Rokomet • RK Moškanjci - Gorišnica
Vrnitev po dveh letih
Rokometaši Moškanjcev - Go-rišnice so v minulem prvenstvu v 2. SRL osvojili drugo mesto in se po dveh sezonah vrnili v 1. B SRL. Nekateri bi dejali končno, vendar vseeno ni bilo tako lahko, saj so tudi drugi klubi imeli podobne ambicije oziroma želje. Sicer pa bodo v tej ligi nastopili tudi rokometaši iz Velike Nedelje. Veliki sosedski derbi pa bo 1. decembra v Gorišnici. Tudi v letošnjem tekmovalnem letu bo 1. B slovenska moška rokometna liga štela dvanajst klubov.
Ob rokometaših iz Gorišnice so se v ligo uvrstili rokometaši iz Slovenj Gradca, iz prve lige pa je izpadlo Šmartno. Prvenstvo pa se bo pričelo 29. septembra. Gorišničani bodo v prvem krogu gostovali v Slovenj Gradcu.
Tekmovanje bo vse prej kot lahko in nasproti bodo rokome-tašem iz Gorišnice stali močnejši nasprotniki, nekateri pa so igrali že v prvi ligi. Rokometaši so s pripravami pričeli 1. avgusta. Vadba poteka vsak dan in je kombinacija pridobivanja osnov-
ne telesne vzdržljivosti z vadbo v dvorani, kjer se dela z žogo. Trener Sebastjan Oblak ima na voljo dvaindvajset rokometašev, od tega so štirje mladinci in dva mlada rokometaša, ki sta prišla iz celjske druge ekipe, in sicer Luka Anderluh in Vid Kovač. Priprave so vsekakor pomembne in vedno naporne. Da bi videli trenutno stanje forme, pa bodo odigrali tudi nekaj pripravljalnih srečanj. Prvo bo naslednji petek (17. avgusta) v Hrvaškem Ivancu.
Danilo Klajnšek
Foto: arhiv kluba
Ekipa RK Moškanjci - Gorišnica
Ptuj • V. Rimske igre
Osrednji poletni dogodek projekta EPK
Od 16. do 19. avgusta bodo na Ptuju potekale V. Rimske igre. Mesto ob Dravi se bo za nekaj dni ponovno vrnilo v rimsko obdobje, v čas, ko je Ptuj bil pomembno vojaško in trgovsko mesto s 40 tisoč prebivalci, med katerimi je bilo 10 tisoč vojščakov. Letošnje Rimske igre bodo potekale v počastitev 1943. obletnice zbora vojskovodij v Poetovioni, na katerem jih je Markus Antonius Primus nagovoril, da so Vespazijana potrdili za cesarja.
Dogodek rimski zgodovinar Tacit v zgodovinskem delu v letu 69 opisuje kot enega izmed ključnih v zgodovini rimskega imperija in je hkrati prvi pisni vir, ki omenja mesto Ptuj. V Termah Ptuj obujajo 2000 let stare rimske zgodbe, ki temeljijo na najmogočnejšem obdobju v zgodovini najstarejšega slovenskega mesta. Zgodba Rimljanov se prepleta skozi vse segmente turistične ponudbe Term Ptuj.
„Rimske igre so eden najpomembnejših elementov, ki učinkovito podpirajo to zgodbo. V naslednjih letih bodo postale ena najpomembnejših prireditev v tem delu Evrope. V letošnjem letu potekajo kot del projekta EPK 2012 in so ena od osrednjih poletnih prireditev v okviru tega projekta. Rimske igre organizira Poeto-vio LXIX, društvo za rimsko
zgodovino in kulturo Ptuj v sodelovanju s Termami Ptuj ter skupaj z več kot 50 ostalimi društvi. Lani si jih je ogledalo okrog 30 tisoč obiskovalcev. Rimske igre niso le atraktivna večdnevna prireditev, prenašajo predvsem vedenje o vsakdanjem življenjskem utripu takrat pomembnega vojaškega in trgovskega mesta in eno največjih mest rimskih provinc.
„Tako intenzivnih priprav, kot smo jih imeli na letošnje Rimske igre, še nismo imeli. Ohranjamo osnovni koncept štiridnevnega dogajanja in ga nadgrajujemo. V. Rimske igre bomo odprli 16. avgusta ob 20. uri pri III. mitreju, v petek, 17. avgusta bo osrednji dogodek bitka med Rimljani in barbari z več kot 100 udeleženci, ki bodo uprizorili več kot 2000 let staro bitko. Začela se bo ob 19. uri v ter-
Foto: Črtomir Goznik
Program V. Rimskih iger sta na tiskovni konferenci predstavila izvršni direktor Term Ptuj in predsednik društva za rimsko zgodovino in kulturo Poetovio LXIX Andrej Klasinc ter Nadja Kmetec, vodja animacije.
malnem parku. Rimski tabor bo največji doslej, imel bo kar 28 šotorov. V njem se bodo odvijali otroški rimski tabori, rimski spektakel, gladiatorske igre, prikazi borilnih veščin rimske vojske, ples vestalk in
duhovnic, gladiatorske šole, zasedanje senata v rimskem amfiteatru in zaključek rimskih iger s pogrebom in slavnostno postavitvijo petega rimskega stebra. Manjkalo ne bo niti dobrot starega Rima,
pozornost bodo brez dvoma pritegnili tudi orientalski plesi, ponovno bo vabila tudi Komedija o loncu, ki sta jo na oder skupaj postavila ptujsko in varaždinsko gledališče. Osrednje dogajanje letošnjih rimskih iger ostaja sobotna povorka z več kot 1300 udeleženci iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Avstrije, Italije in Poljske. Začela se bo ob 11. uri, prva postojanka bo pred Mestno hišo, druga na Slovenskem trgu, tako da bodo ob meščanih lahko rimski utrip v živo doživeli vsi obiskovalci mesta, ki ne bodo obiskali rimskega tabora. Nedeljski program bodo zapolnile rimske igre, v okviru katerih bodo po piramidnem sistemu med seboj tekmovali tabori, predstavile se bodo rimske skupine, rimski pogreb oziroma slovo od letošnjih iger, slavnostna
postavitev V. rimskega stebra in že omenjena Komedija o loncu," je štiridnevni program V. Rimskih iger povzel izvršni direktor Term Ptuj Andrej Klasinc in predsednik društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj. Tudi organizatorje Rimskih iger vodi želja, da bi postavili Ptuj na zemljevid tistih prepoznavnih mest, ki se ponašajo z dobrimi in s konceptom naravnanimi prireditvami.
Organizatorji Rimskih iger težijo k čim večji avtohtonosti, tudi ko gre za jedilni pribor. Letos bodo prvič uporabili lesenega, leseno skledo, leseno žlico in kelih, tako kot je to bilo v starem Rimu. Izdelati so dali več kot 600 teh priporov, nekateri bodo uporabili tudi glineno posodo. Na V. Rimske igre pa bo spominjal tudi glineni medaljon, ki ga bo mogoče kupiti za pet evrov.
V okviru V. Rimskih iger vabi tudi otroški tabor malega Primusa in male Prime, ki bo potekal od 17. do 19. avgusta in na katerem bodo otroci spoznali življenje v antiki, izdelali si bodo svoj lok, se pomerili v streljanju in si izdelali tudi svoj mozaik. Namenjen je otrokom od 7. do 12. leta starosti.
MG
Ptuj • Dan spoštovanja vrednot NOB
Cas je, da stopimo skupaj ...
Pred spomenikom vsem borcem in žrtvam za samostojno Slovenijo na ploščadi bivše vojašnice na Vičavi je bila 7. avgusta spominska svečanost ob dnevu spoštovanja vrednot na Ptujskem, s katero so počastili 70. obletnico poslednjega boja Slovenskogoriške - Lackove čete, boja, ki je postal simbol odpora proti različnim okupatorjem na širšem območju Ptuja.
Nanjo sta vabila Združenje borcev za vrednote NOB in MO Ptuj v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, Policijskim veteranskim društvom Sever Maribor, Društvom generala Maistra Ptuj in Klubom brigadirjev Ptuj. S priložnostno slovesnostjo ob dnevu spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem so se sklenile tudi letošnje praznične prireditve ob 17. prazniku MO Ptuj. Kulturne utrinke so ob tej priložnosti oblikovali Pihalni orkester Talum Kidričevo pod vodstvom Stefana Garkova, MoPZ KUD Rogo-znica pod vodstvom Franca Lačna in recitatorji pod vodstvom Branke Bezeljak.
Milan Čuček, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, je v svojem pozdravnem govoru med drugim poudaril, da se začenja »nova
vojna za Slovenijo, ekonomska vojna«, v kateri bomo morali stopiti skupaj vsi Slovenci, tudi mi, ki častimo zvezdo, je poudaril, pri tem pa se je podobno kot bivši ombudsman Matjaž Hanžek vprašal, ali ne bo treba znova ustanoviti nove OF. Če Slovenci ne bomo ekonomsko vzdržali, bomo s svojo državo, s svojo himno, svojim praporom in grbom hlapci na lastni zemlji. Tega pa tudi tisti, ki gojimo vrednote NOB, razen borcev, ki so bili aktivni v tej borbi, ne bomo in ne smemo dovolili. Potrebno je, da tudi tisti, ki gojimo kult in vrednote rdeče zvezde, povemo nekaj za jutrišnji dan, je še povedal Čuček zbranim na spominski slove-
snosti ob dnevu spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem.
Slavnostni govornik Stanko Lepej, član glavnega odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, je pove-
Na poti so se ustavili trikrat, in sicer na Stranicah, kjer jih je naš dolgoletni prijatelj počastil s kavico in rogljički, pod Trojanami je bila topla malica in potem še na Ravbarkomandi postanek za kosilo. Za hrano in hladno vodo sta skrbela spremljevalca v tehničnem vozilu.
Na kosilu se jim je pridružilo še osem motoristov iz Gorišni-ce, ki so jih potem spremljali do obale. Maratonci so se vrnili naslednji dan, in sicer z vlakom do Pragerskega od tam pa s kolesi v spremstvu motoristov do Muretincev, kjer so jih pričakali člani KK Muretinci, svojci in drugi simpatizerji našega kluba. Kot vedno smo jih pričakali z dobro hrano, pijačo in domačo glasbo in se skupaj
dal, da predstavlja OF trajen navdih domoljubja, svobo-doljubja, solidarnosti, tovarištva, poguma in poštenosti. Kako bi sicer drugače razumeli podatke, da je na širšem ptujskem območju decembra leta 1944 delovalo kar 70 vaških odborov OF, 15 odborov slovenske protifašistične ženske zveze, 51 odborov slovenske mladine in dva odbora delavske enotnosti, v katerih je bilo skupaj čez tisoč aktivistov. V neposrednih borbah z okupatorjem je na širšem območju nekdanje domovine padlo 240 Ptujčanov, 70 pa
poveselili do poznih večernih ur. Vsem maratoncem iskreno čestitamo za prevoženo pot. Vsem sponzorjem, motoristom in vaščanom ter osebju lokala
na Ptujskem. Upor in žrtve so bile velike; skupaj s padlimi borci, interniranci, talci, izseljenci in ukradenimi otroci okrog 500 s ptujskega in 200 z ormoškega območja. Danes ni čas za razprtije, danes je čas, da stopimo skupaj, da z žrtvovanjem, tudi tveganjem, ohranimo človeka dostojno življenje, da stopimo skupaj kot že v slovenski zgodovini, ko je šlo za biti ali ne biti, da ne bo treba ustanavljati nove OF, kot to nekateri razmišljajo, je sklenil svoj slavnostni govor Stanko Lepej.
MG
Bistro Zinka pa se zahvaljujemo za pomoč pri organizaciji omenjene prireditve.
Upravni odbor KK Muretinci
Slavnostni govornik je bil Stanko Lepej, član glavnega odbora Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.
Gorišnica • Maraton Muretinci-Portorož
Prekolesarili 300 kilometrov
Kolesarski klub Muretinci je že četrtič izvedel kolesarski maraton Muretinci-Portorož. Dvanajst članov in dve članici je v petek, 27. 7. 2012, ob 4. uri startalo iz Muretincev, skoraj 300-kilometrsko progo so vsi uspešno premagali in prišli na cilj v Portorož okrog 19. ure.
Foto: MG
Kuharski nasveti
Sladoled
Ze pred ustanovitvijo prvega slaščičarskega ceha v 17. stoletju je slaščičarska dejavnost segala na tri področja: točenje kave, pripravo sladoleda in čokolade. Iz arabskega sveta ni prišla samo kava, pač pa tudi »zmrzline«. Znano je, da je mnogo slaščic prinesel v Evropo Marko Polo s popotovanj po deželah Bližnjega in Daljnega vzhoda. Da se je sladoled v Evropi udomačil, gre zasluga Italijanom. Dvorni slaščičarji so sladoled poznali že veliko prej, preden je v 17. stoletju Sicilijanec Francesco Procopio dei Coltelli odprl prvo kavarno v Parizu in razširil sladoled tudi med ljudstvom. Včasih so znali slaščičarji zelo umetelno oblikovati in ponuditi sladoled. Nemški pesnik Goethe je še posebej častil sladoled in zanj dejal, da je »ledena strast neba in plodov sonca«.
Mnogi deserti so popolni edino zamrznjeni in pri tem pomislimo na sladolede, zmrzline in šerbete. Brez njih smo si včasih težko predstavljali poletje, danes pa se ponudba omenjenih desertov vedno bolj širi in je prisotna tudi v ostalih letnih časih.
Klasični sladoled iz jajčne kreme je neprimerljiva poslastica. Danes je na tržišču velika paleta sladoledov. Dobro je vedeti, da pristni francoski slovijo po večji količini rumenjakov, značilnost italijanskih sladoledov in ameriških je dodatek mleka, posnete smetane ali mešanice obojega. S sladkorjem oslajeno temeljno maso lahko začinimo z vsemi mogočimi dodatki in ravno zaradi tega je danes glede na okus široka paleta sladoledov tudi pri nas. Glede na občutljivost sladoledne mase na okužbe je za dober sladoled pomembna najvišja kakovost,
Precej slabe volje in nervoze je izzval izobešen list v eni od ulic na Ptuju, ki prepoveduje hranjenje muc in kršiteljem grozi z zdravstveno inšpekcijo.
To se je zgodilo v predelu Ptuja, kjer je Društvo proti mučenju živali Ptuj v sodelovanju z občino Ptuj poskrbelo za sterilizacijo, kastracijo in označitev z mikročipom večine muc brez lastnika, ki tam živijo in tako preprečilo njihovo razmnoževanje in večanje populacije. Vprašanja se nanašajo predvsem na to, ali so take muce nevarne za prebivalce stanovanj v
NASTAVLJANJE HRANE MUCAM JE STROGO PREPOVEDANO
(Vsak, ki bo nastavljal hrano bo odgovoren s strani zdravstvene inšpekcije...)
Sladoled
svežost sestavin, tehnološki postopek, pakiranje, zmrzovanje, transport in prodaja.
Danes sladolede najpogosteje pripravljamo iz jajčne kreme, jogurta, skute in številnih industrijsko pripravljenih mešanic za sladoled. Mase, ki vsebujejo sadno kašo, lahko strdimo tudi z želatino. V kolikor temeljni masi dodamo sadno kašo ali sadni sok in druge sestavine, kot je čokolada, moramo temu primerno prirediti količino sladkorja. Pri dodatkih za okus skoraj ni omejitve. V industrijsko izdelanih sladoledih se je udomačila čokolada, orehi in rumove rozine. Francozi dajejo prednost pistacijam in krokantu, Italijani in Nemci pa radi dodajo lešnike tako kot mi. Sadni sladoled, denimo jagodni, po možnosti odišavimo z gosto koncentrirano sadno kašo, sicer bo sladoled preredek.
Kot za vsak sladoled morajo biti sadeži zreli, da njihov okus med zmrzovanjem ne oslabi. Lahko jih pred uporabo blanširamo v sladkorni raztopini.
Zelo kisli sadeži lahko povzročijo, da se sladoled sesiri, zato dodajamo le malo limone in pomarančne nastrgane lupinice in le malo ali nič tekočine. Slive in podobno sadje moramo najprej skuhati, nato pretlačiti in tako ga prav tako lahko uporabimo kot dodatke pri sladoledu. Zagotovo bi domači proizvajalci lahko upoštevali tudi to, da bi iz široke ponudbe izbrali en sladoled, katerega sestavina je značilna za pokrajino, regijo, v kateri se nahajajo. Preveč posnemajo samo velike živilske obrate in tako v sladoledu ne najdemo več neke avtohtonosti, čeprav vemo, da je za organizem nenazadnje najprimerneje uživanje živil, ki rastejo in uspevajo v okolju, v katerem človek živi.
Vrste sladoledov
Sladolede razdelimo v štiri glavne skupine:
•	sladoled, narejen iz mlečnih izdelkov,
•	sladoled, ki vsebuje rastlinsko maščobo,
•	sorbetni sladoled, narejen iz sadnih sokov z dodatkom mlečne maščobe in posnetim mlekom,
•	vodni sladoled, narejen iz vode, sladkorja in sadnega koncentrata.
V svetu je kar 80 do 90 % sladoledov, ki spadajo v skupino sladoledi, izključno iz mlečnih izdelkov, in sladoledi, ki vsebujejo rastlinsko maščobo. Toliko o teoriji sladoledov, brez stroja za mešanje, s katerim v maso umešamo zrak in počasi strjujemo in hladimo, doma ni mogoče narediti sladoleda. Pripravljamo pa zmrzline. O teh pa enkrat prihodnjič.
Vlado Pignar
Tačke in repki
So muce lahko tudi koristne pri ohranjanju zdravja ljudi?
V zadnjem času se je nabralo več vprašanj bralcev Štajerskega tednika v zvezi z mucami brez lastnika na Ptuju, ki nekaterim stanovalcem mestnega jedra predstavljajo velik problem, drugi pa so zaskrbljeni nad njihovo usodo, jim pomagajo in jih hranijo.
Foto: E. Senear
mestnem jedru in ali je res, da imajo lahko ljudje, ki jih hranijo, težave z zdravstveno inšpekcijo, kakor piše na listu.
V vseh razvitih in civiliziranih državah zakonodaja že zdavnaj prepoveduje usmrtitve in pobijanje brezdomnih živali in med te države spada tudi Slovenija. Problem brezdomnih muc se rešuje tako, da se ulovijo, sterilizirajo ali kastrirajo in se jim poišče nove lastnike. Ker pa to pogosto ni mogoče, saj odrasle muce težko dobijo novega lastnika, se jih enostavno vrne v okolje, kjer so živele. Ker se več ne morejo razmnoževati, se njihova populacija ne povečuje in tudi prostor, kjer živijo, branijo pred vsiljivci. Odrasle in sterilizirane oziroma kastrirane muce in mucki ne predstavljajo prav nobene nevarnosti za ljudi v smislu širjenja bolezni, če so normalno prehranjene in zaradi lakote ne oslabijo. Take muce se po navadi ne pustijo božati in prijemati ljudem. V sedanjem času, ko je na pohodu mišja mrzlica, nevarna bolezen, ki ogroža tudi ljudi in jo prena-
šajo miši in podgane, pa take muce celo opravljajo družbeno koristno delo, saj so muce največji naravni deratizator in sovražnik miši in podgan. Dejstvo je, da je tam, kjer je konstantna populacija muc, vsekakor zmanjšana populacija miši in podgan. To vedo in s pridom koristijo v večjih mestih, na kmetijah, nasadih in ostalem. Pogosto se zamislim nad nevednostjo nekaterih, ki se razburjajo, ker jim sosedova muca prečka vrt in ga po njihovih izjavah s tem onesnaži. Ne vem, morda jim je bolj všeč, da se po vrtu med solato smukajo miši in podgane in ga onesnažujejo s svojimi iztrebki in urinom. Podobno je tudi z omenjenim grozilnim obvestilom, ki strogo prepoveduje nastavljanje hrane mucam, naravnim deratizator-jem, ki skrbijo, da se populacija podgan ne namnoži preveč in s tem bistveno prispevajo tudi k zdravju ljudi. Podgane so izredno pametne živali, najbolj se naselijo tam, kjer nimajo sovražnikov in se lahko nemoteno razmnožujejo in vsekakor ogrožajo populacijo ljudi v bližini. Če odvzamemo muce iz okolja, naredimo podganam medvedjo uslugo. Za to v razmislek: prav nobenega razloga ni, da bi se bali brezdomnih muc, sploh če so sterilizirane in se njihov stalež ne povečuje preko razumnih meja. Res pa se lahko bojimo podgan, ki predstavljajo resnično nevarnost za ljudi zaradi prenašanja nevarnih bolezni, ki prizadenejo tudi ljudi in imajo le ene naravne sovra-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
žnike, mačke. Kot sem omenil, že sama prisotnost mačk v nekem prostoru zmanjšuje stalež podgan.
Težko razumem, da se najdejo posamezniki, ki izobešajo grozilne plakate, prepovedujejo svojim zaposlenim hranjenje muc in hočejo izničiti družbeno koristno akcijo, ki jo je organiziralo Društvo proti mučenju živali Ptuj v sodelovanju z občino Ptuj, s katero so sterilizirali in kastrirali omenjene muce, ki so bile tudi tretirane zoper zajedavce in označene z mikročipi ter sedaj opravljajo koristno delo uničevanja miši in podgan. Vsak posameznik, prebivalec in obiskovalec našega mesta pa naj se zamisli, ali je prijetneje srečati muco, ki se sonči na soncu v starem mestnem jedru ali pa opazovati bežeče dolgorepe podgane, ki begajo z dvorišča na dvorišče, po kleteh in drugje. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Investicijske podpore tudi za nakup kmetijske mehanizacije v vinogradništvu in sadjarstvu
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je sredi poletja objavilo v uradnem listu in na spletnih straneh
• razpis za ukrep 121 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za leto 2012, za naložbe na področju rastlinske pridelave.
Razpis je bil objavljen 20. 7. 2012 in se zaključuje 30. 9. 2012.
Namenjen je naslednjim področjem v kmetijski pridelavi:
•	sadjarstvo - razpisana sredstva 2.000.000 € (namen A)
•	oljkarstvo - razpisana sredstva 500.000 € (namen B)
•	vinogradništvo - razpisana sredstva 2.500.000 € (namen C)
•	vrtnarstvo - razpisana sredstva 3.000.000 € (namen C)
•	naložbe, namenjene novim izzivom v kmetijstvu - razpisana sredstva 1.430.000 € (namen D).
Skupno je razpisanih 9.430.000 €. V spodnjih vrsticah so opisane naložbe na kmetijskih gospodarstvih, ki jih država podpira.
•	Nakup kmetijske mehanizacije in strojne opreme (za namen A, B, C, D).
•	Prva postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov in oljčnikov A, B in D (jagode).
•	Ureditev nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah (namen A in D).
•	Nakup in postavitev protitočnih mrež kot samostojnih naložb (velja za namen A, C, D, in E).
•	Nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoča oprema (namen D in E).
•	Naložbe v namakalno infrastrukturo.
•	Naložbe, namenjene učinkoviti rabi energije in uporabi obnovljivih virov energije za opravljanje kmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih.
In če vse zgoraj navedene namene nekoliko poenostavimo, gre pri nakupu mehanizacije za možnost nakupa ob izpolnjevanju določenih pogojev. Sadjarska kmetija mora imeti v uporabi vsaj 3 ha trajnih nasadov (2 ha sadovnjakov in 1 ha vinograda) za nakup mehanizacije. Pri nakupu ozkokolotečnega traktorja mora imeti kmetija 6 ha sadovnjakov prekritih s protitočno mrežo. V kolikor se na kmetiji odločijo tudi v pripravo nasada in postavitev protitočne mreže, lahko ta pogoj izpolnjujejo tudi ob koncu investicije. Podobno velja tudi pri nakupu mehanizacije za vinogradnike, pri katerih je pogoj 3 ha trajnih nasadov (od tega 2 ha vinogradov in 1 ha sadovnjakov). Pri nakupu ozkokolotečnega traktorja mora kmetija obdelovati vsaj 6 ha vinogradov. Na področju zelenjadarstva mora za nakup mehanizacije imeti v uporabi vsaj 2 ha primerljivih kmetijskih površin z vrtninami na njivah, za nakup traktorja pa se te povečajo na 4 ha.
Delež sofinanciranja je pri mehanizaciji od 30 do 50 %. Za mehanizacijo za kmetije, ki imajo status gorsko-višinskega območja, je delež sofinanciranja 40 % (50 % „novi izzivi"), vsi ostali pa 30 % („novi izzivi" 40 %). Mehanizacija, ki spada pod „nove izzive", je posebej našteta v tabelah priznanih stroškov.
Za naše področje so zanimive tudi naložbe v prestrukturiranje nasadov, ki so sofinancirane v deležu od 40 do 50 %. Ob teh naložbah se zahteva, da so nasadi vsaj 90 % pokriti s protitočno mrežo. To ne velja za ekstenzivne sadovnjake in nasade orehov, lesk, kostanjev in v primeru posaditve na terase.
Podpora je namenjena tudi nasadom trajnih rastlin na njivskih površinah, kar pomeni ureditev nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin, okrasnih rastlin, zelišč ter drevesnic. Prav tako se podpira postavitev protitočnih mrež kot samostojnih naložb na področju sadjarstva, vinogradništva in zelenjadarstva. Za ta namen se giblje delež podpore od 50 do 60 %.
Podpira se tudi nakup in postavitev rastlinjakov s pripadajočo opremo, ki zajema postavitev steklenjakov, plastenjakov in tunelov. Vlagatelj mora imeti pravnomočno vodno dovoljenje oziroma ob postavitvi rastlinjakov neposredno na kmetijsko zemljišče pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja kmetijskega zemljišča. Podpore so od 40 do 60 %. Če bi vlagali v namakalne sisteme, so ti podprti v deležu od 50 do 60 %.
Naložbe v učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov za potrebe kmetijske pridelave se sofinancirajo v višini od 40 do 50 %.
Vlagatelji s statusom mladega prevzemnika imajo še dodatnih 10 % nepovratnih sredstev, kar pa ne velja za nakup kmetijske mehanizacije.
Priznana vrednost je najvišja vrednost, od katere se izračunava podpora in je vrednost investicije brez DDV-ja.
Celotni razpis z vso dokumentacijo si lahko ogledate na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo in okolje: http://www.mko.gov.si/si/ javne_objave/javni_razpisi/. Če vas razpisni pogoji podrobneje zanimajo se oglasite pri svojem kmetijskem svetovalcu na izpostavah KGZS Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj.
KGZS Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba
Srečko Rajh
Foto: ASV
Iščete svoj stil	^
Nicole v slogu moderne mlade mamice
Nicole Weingartner je 22-letna ekonomska tehnica, doma v Juršincih, mamica deklice, ki bo 23. avgusta letos dopolnila eno leto. Zaključuje študij ekonomije, manjka ji samo še diploma, sicer pa dela prek študentske napotnice v trgovini s tekstilom. V prostem času se rada sprehaja, druži s prijateljicami, za akcijo Iščete svoj stil pa jo je prijavil partner Danijel in izziv je sprejela.
V kozmetičnem salonu Neda so pri Nicole, ki je salon obiskala prvič, ugotovili, da ima mešani tip kože. Mešana koža je sestavljena iz mastne in suhe kože. Pri mladih so po navadi v mastni coni tovrstne kože - ta se nahaja na čelu, nosu in bradi - prisotni tudi mozolji in ogrci. Zelo pomembna je nega kože, ki vsebuje čiščenje s čistilnim mlekom in nanos tonika ter nanos ustrezne kreme, ki koži zagotavlja vse potrebne hranilne snovi in vitamine. Vsaj enkrat tedensko so priporočljive tudi maske. Po površinskem čiščenju in pilingu so Nicole v kozmetič-
Prijava na »Iščete svoj stil?«
Ime in priimek
Naslov Kraj
Pošta
Telefon
Vaša e-pošta
Dosegljiva sem po telefonu po e-pošti
nem salonu Neda uredili še obrvi, priporočili pa so tudi globinsko čiščenje kože.
V Frizerskem salonu Stanka je za Nicolino novo pričesko poskrbela frizerka Sabina Vajda. Lase ji je postrigla krajše, pobarvala v svetlejše rjavo, posušila pa s sušil-cem in krtačo.
Vizažistka Minka Feguš se je pri Nicole odločila za bolj naravno ličenje s poudarkom na obrobi vek, ki jih je zabrisala z zemeljskimi in rahlo rdečkastimi toni. Rahlo je poudarila tudi trepalnice in ličnice, na ustnice pa nanesla svetlikajoči glos. Na obraz je predhodno nanesla puder v kremi.
„Nicole je sprejela ponujeni izziv in se odzvala povabilu akcije Iščete svoj stil. Mlada mamica se je tako prepustila našim sodelavcem v akciji. Kljub dolžnostim, ki jih nalaga materinstvo, si še vedno vzame čas za druženje in klepet s svojimi prijateljicami. Zato sem se tudi sama odločila, da ji izberem oblačila, kar v svojem ateljeju. Vsekakor se nisem branila barv, ki pristajajo tako času kot njeni mladosti. Nicole sem oblekla v oblekico, ji obula sandale, nadela še nakit in že je bila pripravljena za dnevno ali večerno pohajkovanje s prijateljicami. Obleka je pou-
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Ločitev
Vprašanje: V ločitvenem postopku sem, nameravam se odseliti, zato me zanima, ali bom uspešno rešila stanovanjski problem in če bo to kmalu?
Odgovor: Čeprav ste včasih jezni, morate življenje dojemati kot prelep cvet in tako vam bo jasno. Vsak človek pride nekoč do določene pečine, kjer mora zgraditi most in oditi naprej. Resica je, da so te preizkušnje lahko zelo težke in naporne - ampak tako najde tudi upanje. Stari ljudje so bili prepričani, da se vsa modrost skriva v srcu in vsaka oblika negativnih čustev prinaša neko nejasnost in blokado. Celo svoje življenje se sleherni človek uči in mora izžarevati svojo ljubezen. Pomembno je, da najprej odpustite in pozabite tiste stvari, ki so bile v preteklosti slabe in vas bremenijo. Časa ne moremo ne ustaviti in ne ga zavrteti nazaj. Ravno zaradi tega je toliko bolj nujen sedanji trenutek, kajti tako najdete v sebi energijo in voljo za prihodnost. V primeru, da boste razmišljali pozitivno, se
Če imate tudi vi kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da kjer je volja, tam je tudi pot. A odločiti se boste morali sami. Svojemu vprašanju ne pozabite pripisati šifre, vse skupaj pa pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da stanje opišete na kratko ter da napišete točen datum, uro in kraj vprašanja.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Nicole prej ...
. in pozneje
darjena v zgornjem delu, v bokih pa razširjena, kar lahko tudi skrije tisto, česar ne želimo pokazati. Material je bombažno potiskano platno, na katerem se prelivajo zeleni in rdeči odtenki, detajli pa so še minimalistični cvetovi v beli barvi. Zeleni sandali iz moje omare barvno ustrezajo izbrani obleki. Seveda bi lahko obula tudi sandale v rdeči barvi. Kot dodatek sem izbrala še unikatni nakit Andreje Reberc Ribarič, in sicer verižico in prstan v rdeči barvi. Ker kolegice gotovo že čakajo v senci poletne terase, se jim zdaj lahko pridruži tudi Nicole v svojem novem slogu mlade moderne mamice. K dana-
šnji Nicolini podobi bi pristajala tudi kakšna zelena torba, ki pa je žal nisem našla na nobeni polici ptujskih trgovin. Če se klepet zavleče tudi v pozen popoldan ali večer, bo Nicole ostala primerno oblečena. Za večer naj si obuje le rdeče sandale z višjo peto, nakit pa lahko pospravi v torbo in že bo videti drugače," je Nicolino preo-
KOL1KTÎV SALONA
mosKo m gensKo
Slomškova 22
10 % popust v avgustu
bodo stvari korak za korakom uredile tako, da najdete svojo srečo in upanje. Odločno greste naprej in kmalu se bom bo pokazala možnost selitve (imeli boste prav prijetno stanovanje). V tem primeru je odprt rok števila štiri (tedni, meseci). Pri vsem tem ne smete spregledati smerokazov in opazovati, kaj vam življenje ponuja. V primeru, da prisluhnete svoji intuiciji, odkrijete v sebi tisto, kar je nepoznano. Z ločitvijo se vaša sreča prav gotovo ne bo končala, ampak bo to priložnost za nekaj novega in drugačnega. Sreča ni nekaj abstraktnega, ampak nekaj, kar lahko pridobi vsak. Pomembno je, da se iz dneva v dan potrudite in da problemov, ki jih piše življenje, ne pometate pod preprogo, am-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
pak preprosto rešujete. Ne pozabite na to, da ste ljubljeno bitje in da morate vedno deliti ljubezen. Tako bodo dnevi, ki prihajajo, prijetni in polni notranje radosti in harmonije. Srečno!
Šifra: Aroma ljubezni
Vprašanje: Pred desetimi leti sem spoznala moškega, za katerega lahko rečem, da je ljubezen mojega življenja. Ali bova kdaj živela skupaj?
Odgovor: V osnovi ste zelo močna oseba, ki odkrito priznava določeno intenzivno energijo. Življenje vas je pripeljalo do nečesa novega in drugačnega. Pravzaprav je nujno, da postanete bolj sen-zitivni in da znate opazovati okolico in signale. Veste, ni vedno dobro, morda je celo naivno, da greste preveč hitro naprej. Prepričan sem, da
Foto: Črtomir Goznik
Nicole v obleki mladosti iz razstavno-modnega salona Sanje Velič-kovič, nakit je izdelala Andreja Reberc Ribarič.
brazbo predstavila stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olim-pic si je Nicole izbrala masažo hrbta, s katero dosežemo sprostitev in povečano prekrvavljenost mišic, ki potekajo vzdolž hrbtenice. Z masažo hrbtnih mišic in pritiskom nanje odpravimo mišične zatrdline (vozle), ki nastajajo zaradi motenj v lokalni presnovi in dolgotrajnega mišičnega napora, pospeši se odvajanje strupov
in poveča gibljivost celotnega ramenskega sklepa, je povedala kozmetičarka Silva Cuš.
MG
P. s.
Ekipa akcije Iščete svoj stil z avgustom odhaja na dopust, še naprej pa bomo sprejemali prijave za udeležbo. Vrnili se bomo v začetku oktobra, ko bodo trgovske police že dobro založene z oblačili za sezono jesen - zima
2012/2013.
je omenjeni moški v vas pustil pečat in neizbrisno znanje, kar tudi sami odkrito priznate. Dobro je, da se na drugi strani zavedate, da je glava tista, ki vlada srcu in ne obratno. Med vama je tudi neka skrivnost in tako morate stvari spremeniti na bolje. Sami dobro veste, da skupaj živela ne bosta in da se s tem ni potrebno obremenjevati. Kajti žarki sreče bodo na vas sijali v pozitivnem smislu. V življenju vam želim mnogo radosti in harmonije. Želim vam veliko ugodnih priložnosti!
Šifra: ljubezen - sol in aroma življenja
Vprašanje: Kaj bo z mojim ljubezenskim življenjem?
Odgovor: Spoštovani, ali ne veste, da je življenje kot prelep cvet vrtnice: mnogi vidijo samo trnje in mnogi prelep in dehteči cvet. Ravno ljubezen je lahko sveta in ni treba, da se ponižujete, kajti ni potrebno veliko in ste lahko srečni. Če pogledate pomladno naravo, brstenje listov, ki jih raznaša veter, marčevske žarke sonca, ki želijo vnesti optimizem, vam je lahko toplo pri srcu. Toda vi si želite več in ne opazite malenkosti. Prvo je, da ste lahko srečni, da živite in da se zjutraj zbudite. Vsak dan se zahvalite za to, da lahko hodite, da govorite itd. Kako malo je potrebno za srečo. Poleg vsega ste lepi in sposobni. Resnica je ta, da prava
Duševno zdravje
Kdaj otrok prepozna svoj spol
Stanislavo zanima, kako poteka pri otrocih pojmovanje lastnega spola. Skrbi jo namreč to, da se ima njen triletni sin za deklico, vsaj govori o sebi, kot da bi bil ženska.
Ko govorimo o poznavanju in pravilni uporabi oznake za spol, je ugotovljeno, da otrok pri 3 letih že pozna oznako »deček« ali »deklica« in zna to oznako pravilno prenesti nase. Ali je deček ali deklica, bo torej pri tej starosti najverjetneje že pravilno odgovoril, pred to starostjo pa najverjetneje ne. Toda pravilna uporaba te oznake še ne pomeni globljega razumevanja le-te. V tem obdobju otrok še ne razume, da je spol nekaj stalnega, da ga ne moremo spremeniti tako, da zamenjamo obleko ali želimo, da bi bili drugega spola. Prav tako otrok v tem obdobju še ne razume odnosa med razlikami v spolnih organih in spolom (spolno identiteto).
Razvrščanje drugih otrok v »dečke« in »deklice« še ni stalno, presoja spola temelji predvsem na zunanjih značilnostih (obleki, pričeski, načinu igre ipd.).
Pravilno razvrščanje po spolu in pravilna uporaba zaimkov (ona, on, njemu, njej itd.) pa pride na vrsto šele pri 4 letih, tako da ima trenutno Stanislava odvečno skrb glede sinovega pojmovanja lastnega spola, saj je še čas, da doseže to stopnjo v razvoju, ki mu to omogoča nekje pri 4 letih.
Mag. Bojan Šinko
lepota minljiva in da notranja ostane celo življenje. Kaj vas čaka? Tisto, kar si boste ustvarili sami, kajti pomemben je sedanji trenutek in če bo ta lep, bo vse prijetno. Prepričan sem, da se vrata sreča niso zaprla in da je že čas, da se ne smilite sama sebi in ne iščete težav. Odločite se, kaj si želite, kje so vaše meje in se tega držite, kajti tako bo žarek ljubezni večen. Konec dober, vse dobro!
V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo sku-
paj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Slo glasbene novice
V tem mesecu bo prijetno glasbeno vzdušje tudi na Goriškem, kjer bodo v okviru festivala Glasbe sveta 2012 nastopili izvajalci etno glasbe, obiskovalci pa bodo lahko na tržnici tudi spoznavali goriško hrano, vino in druge lokalne dobrote. »Ni nam dovolj, da je glasba dobra, ampak smo iskali unikatno glasbo, ki prenaša pristne, srčne emocije in je ohranila stik z okoljem, iz katerega izhaja,« izbiro nastopajočih pojasnjujejo v Goriškem muzeju, ki prireditev organizira v sodelovanju z društvom KUD Morgan in Odprto Kodo, d. o. o. Pristnost in srčnost so organizatorji našli v ljudski glasbi oziroma v glasbah sveta, zato bodo v štirih avgustovskih torkovih večerih nastopili prav izvajalci te glasbene zvrsti. Na odru pri gradu Kromberk je tako publika minuli torek prisluhnila skupini Šukar, ki že več kot 20 letpreigrava romsko glasbo. Prihodnji torek je rezerviran za istrsko ljudsko glasbo skupine Vruja in za tolminski vokalni kvintet Tminske madrigaliste. Zamuditi ne gre tretjega večera, 21. avgusta, ko bo oder zavzela hrvaška glasbena velemojstrica Tamara Obrovac, ter zaključka festivala, 28. avgusta, ko bodo v triu nastopili harmonikar Janez Dovč, multiinstrumentalist Boštjan Gombač in tubist Goran Krmac.
Odlična mlada vokalistka Katja Koren te dni predstavlja novo skladbo, naslovljeno Dan priložnosti, ki jo je posnela v sodelovanju z reperjem Došo. »Dan priložnosti je pesem, ki v sebi nosi pridih poletja. Govori o lahkotnosti življenja, ki pride le, če smo iskreni do sebe in dojemanja tistega, kar res čutimo in doživimo. Seveda pa je za to potrebno nekaj narediti in predvsem slediti sebi. Reperski vložek pa vse skupaj tudi konkretizira. In če se res zavedamo vsega tega, si v bistvu sami sebi podarimo dan, ki nam odpira nove možnosti - Dan priložnosti,« je sporočilo svoje nove skladbe pojasnila simpatična Katja Koren.	^^
Glasbeni kotiček
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 1. VLADO PILJA . - RAD BI ŠEL NA MORJE 2. EVA BOTO - DVIGNI MI KRILA
3.	MATJAŽ JELEN - MED SPOMINI PIRANA
4.	OMAR NABER - ZA SREČO, ZA SANJE
5. IN&OUT - TE ČAKAM 6. MAMBO KINGS - MAMBO COLA 7. D KVASCHEN RETASHY - ROZALIJA 8. DANILO KOCIJANČIČ& FRIENDS - DAJ, DAJ, DAJ 9. DEMETRA MALALAN - POIŠČI ME SREČNO 10. TANGELS - TI SI POLETJE
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
NON - ljubljanska indie rok zasedba
Ni pogosto, da slovenska skupina izda priredbo tako znane svetovne skupine, kot so Depeche Mode, in to z njihovim dovoljenjem. Gre za skladbo It's No Good, za izdajo katere so fantje dobili dovoljenje od Martina Gora oziroma njegovega izdajatelja.
Za skladbo so posneli tudi videospot, in sicer na različnih lokacijah: na koncertu na Hipodromu Stožice, v Križankah in na Schengen-festu 2009. Režijo videospo-ta je prevzel znani slovenski režiser Miha Knific.
Ljubljanska skupina NON, ki jo sestavljajo Matjaž Zde-šar, Grega Vrečar, Damjan Čosič in Boštjan Brcar, je svojo glasbeno pot začela v skupini Ks!ht leta 1999. Njihova prva pesem Pika je skupaj z videospotom izšla leta 2001. Naslednjega leta je skupina izdala svoj prvi album. Drugi singel Sem sam in videospot zanj so izdali leta 2003 in ga predvajali na lestvici MTV World Chart Express. Tega leta so nastopili tudi na večjih festivalih, kot so Trnfest, Rock Otočec
in na prireditvi od dnevu državnosti na Trgu republike. Leta 2005 je skupino zapustil kitarist in Ks!ht je prenehal obstajati. Skupina je ta-
krat naredila korak naprej in se z novim konceptom preimenovala v NON. Dragocene odrske izkušnje so fantje nabirali na mednarodnih
FOTO: arhiv skupine
Zasedba NON je prejela ekskluzivno pravico za priredbo slovite pesmi It's No Good skupine Depeche Mode.
festivalih v Italiji, Avstriji, Nemčiji in Veliki Britaniji. Izjemno velika čast za skupino NON je bila, ko so jih povabili na nastop pred slovitimi The Killers, ko so ti na hipodromu v Stožicah v Ljubljani nastopali pred več kot 20.000-glavo množico. To je bila priložnost, ko je zasedba NON lahko predstavila svojo glasbo širši množici in odziv je bil res neverjeten. Skupina je takrat dokazala, da sodi v sam vrh slovenske progresivne glasbene scene in da lahko nastopa tudi pred drugimi velikimi imeni svetovnega formata, kot so Ko-sheen, Blues Brothers Band, Fiction Plane in drugi.
NON bi lahko uvrstili med indie rok zasedbe, njihova besedila v angleščini, polna simbolizma, pa podpirajo intenzivni ritmi, elektronski zvoki in kitarski rifi. Njihovo glasbo bi lahko opisali kot protislovje ljubezenskih pesmi, pesmi hrepenenja, poželenja, obžalovanja in prazne energije, ki se prepletajo z bogato zvočno sintezo kitare in elektronike.
MZ
Filmski kotiček
Ted
Seth MacFarlane, ta neuničljivi stroj za bruhanje komičnih gegov, je v desetih sezonah svoje animirane serije Družinski človek (Family Guy) uspešno izničil Simpsone in delno tudi South Park. Njegov humor je hiter kot strojnica, absurden, abstrakten in predvsem politično skrajno nekorekten, saj neusmiljeno žali prav vse družbene skupine in skupinice, od črncev, židov, revnih, bogatih, homoseksualcev, invalidov, gluhih, starih, mladih, impotentnih,
Ted
Igrajo: Mark Wahlberg, Mila Kunis, Seth MacFarlane, Giovanni Ribisi, Patrick Warburton, Joel McHale, Jessica Stroup, Laura Vandervoort, Melissa Ordway Režija: Seth MacFarlane Scenarij: Seth MacFarlane, Alec Sulkin in Wellesley Wild
Žanr: komedija Dolžina: 106 minut Leto: 2012 Država: ZDA
plešastih, debelih, suhih, zaostalih, itd.
Točno takšen je tudi film Ted, zgodba o ljubkem plišastem medvedku, ki nekega božičnega večera zaradi močne otroške želje oživi in postane najboljši Johnov prijatelj. Po krajšem obdobju medijske slave seveda pade v pozabo. Ko fant telesno odraste, mu Ted vztrajno ovira tudi psihološko rast, zato je John pri 35 zgolj otrok, ki rad seksa (tako kot veliko sodobnih moških, bi najbrž pripomnila marsikatera pripadnica nežnejšega spola), kadi travo in se zapija, medtem ko v službi nima nobenih ambicij. Njegovi punci po štirih letih čakanja počasi počijo živci, zato Teda prežene, da bi John končno postal odgovorna oseba.
Kot rečeno, je Ted tipični izdelek Setha MacFarlana. Pravzaprav bi lahko rekli, da fant sploh ne ločuje med animirano risanko in igranim filmom, saj si je tokrat privoščil do pičice enak humor kot v Družinskem človeku. Razlike ni prav nobene,
zato bodo v nekorektnem humorju uživali vsi ljubitelji te čudne risanke. Je pa zaradi medvedka, ki podira babe, kadi travo, pije kot žolna, riga, prdi in bruha, žanr sicer pocukrane otroške komedije prešel v žanr filma za odrasle in ga povsem osvežil. Ker film ne pozna meja dobrega okusa, seveda ni niti približno primeren za otročiče, se bodo pa zato odrasli sprostili ob spoznanju, da sta javna morala in studijski vsiljivi kodeks sprejemljivosti tokrat odšla na dopust nekam daleč, daleč, daleč.
Še lepše je to, da se film kljub svoji preprosti premisi ne izprazni po 20 minutah gegov, ampak brzinski ritem briljantno obscenih in subverzivnih štosov obdrži vse do konca. Medtem smo deležni nostalgičnega po-
gleda v filmska osemdeseta, vključno z odlično glasbo in nalašč pocukranim glasom pripovedovalca zgodbe.
Konec je seveda povsem avtopilotski in lahko bi ga hitro označili za osladnega, toda čeprav bi smrt medvedka lepo označila Johnov prehod v odraslost in bi film s tem pridobil nekaj zanimive drame, pa bi bil takšen konec tudi sporočilo, da odraslost pomeni smrt otroka v vsakem posamezniku. Ne, veliko raje vidimo obratno sporočilo: odraslost je izpiljena veščina vsakega posameznika, s katero prepozna situacije, v katerih mora ravnati resno in odraslo in odgovorno, izven njih pa je lahko še naprej iskriv in zvedav in vesel otročaj. In ravno zaradi takšnega konca je ta film pravzaprav brez napake.
d:
j
OVEN (21.3. - 20.4.)
Popaziti boste morali pri skupinskih opravilih. Dejstvo je, da vam bodo drugi ljudje ogledalo. Sodelovanje bo nekaj, v čemer se boste pilili in spoznali svojo pravo pot. Poslovni uspehi se bodo stopnjevali in nekaj previdnosti ne bo odveč za tiste, ki so rojeni marca. V ljubezni bo barka mirno plula.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Označevalo vas bo delo in delovne obveznosti. Popaziti boste morali, da bodo vaše misli svetle. Zdi se, da prihaja za vas obdobje povečane romantike, skladnosti in potrebe po harmoniji. Zvezdni utrinki bodo vir navdiha in imeli boste svojo muzo. Koristne učinke bo imelo gibanje.
m J
Sprejeti boste morali dodatno odgovornost. Spremljal vas bo notranji nemir. Glede na to, daje avgust poletni mesec, bi bilo modro, da se odpravite na krajši oddih. Privlačile vas bodo vse tiste dejavnosti, ki nekoliko odstopajo. Pred vami je teden, ko boste znali reči bobu bob.
<Y§> \
RAK (21.6. - 22.7.)
Mlada luna vam bo podarila ogromno notranje moči in volje. Jasno je, da boste tako lažje kos zastavljenim nalogam. Službene obveznosti bodo tiste, ki prinašajo določeno odločnost. Vsekakor bo modro, da boste prisluhnili glasu svojega srca. Ljubezenska sreča se nasmiha najbolj pogumnim.
p
LEV
(23.7. - 22.8.)
Pozitivne učinke boste doživeli doma in v okrilju svojega doma. Po zvezdnih namigih bo pred vami mnogo prijetnosti v ljubezni. Dejstvo je, da bo pogovor tisti, ki bo prinesel neko blagostanje. Zadeve se bodo obrnile v vašo korist. Resnica pa je, da ne boste smeli spregledati smerokazov.
DEVICA
(23.8. - 22.9.)
Vaša zaupnica in učiteljica bo narava. Po temeljiti analizi boste ugotovili, da ste na pravi poti. Na delovnem mestu se bo treba prilagajati in enkrat vam bo to bolj in drugič manj uspelo. Ugoden čas je za finance. Prav možno je, da se boste odpravili po nakupih. Iz majhnega raste veliko.
UGANKARSKI SLOVARČEK: ANAA = otok v otočju Tuamotu, DERARTU = etiopska tekačica Tulu, DIB = alžirski pisatelj (Muhammad, 1920-2003), ESTES = ameriški operni baritonist (Simon, 1938-), ILLICH = avstrijski sociolog in filozof (Ivan, 1926-2002), JOURDAN = francoski filmski igralec (Louis, 1919-, Gigi), MELL = avstrijska filmska igralka (Marisa, 1939-1992, Casanova 70), TILL = ameriški filmski režiser (Eric, 1929-).
uepjnof 'e>i|e 'e^Aep
'e^uuei 'peía 'ipim 'íuejy 'oiedujn '||e|/\| 'ueg 'e^zey 'p^uie 'eg 'ejajje^ 'sjeiu 'q|Q 'jejeei ios|og 'niueuv Isoupeg 'e§ou euesei 'soiv 'uabj 'o|e§|ZA 'omsejz 'ojsei 'ejeis 'Je|so 'ejseo :ouAejopoA "3>1NVZId>1 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 11. avgust:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45 Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pregled tedna (ponovitev). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
NEDELJA, 12. avgust:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE
(še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkari-je (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT. Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 19.00 Lestvica Naj 11. Od 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). PONEDELJEK, 13. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in
22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa - Janko Bezjak. 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 14. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila
(še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo: Pomoč sočloveku. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). SREDA, 15. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15
Melodija dneva. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). ČETRTEK, 16. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi
pevci in godci (ponovitev). 19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Univox). PETEK, 17. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: na-povednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). Z glasbo do srca. Vsak petek med 20.00 in 24.00 v živo z Marjanom Nahbergerjem.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Vaši zastavljeni cilji se bodo nekoliko spremenili. Na morebitne probleme boste morali pogledati z drugega zornega kota. Pred vami je čas, ko se bodo zadeve obračati v vašo korist. Močno bo izstopala resnost in povečana odgovornost. Fizična energija vam bo nekoliko nihala.
ŠKOmjON^S STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Poglobili se boste v svet skrivnosti. Jasno je, da se bodo zadeve zasukale v vašo korist. Pomembno bo, da se odločno soočite s tistim, s čimer ste odlašali. Blizu vam bodo znanja iz duhovnosti in ezoteričnih zakonitosti. Ne smete spregledati smerokazov in morebitnih opozoril.
Sledili boste osebni legendi. Prijateljevi namigi vam bodo okrepili zaupanje. Čas bo namenjen odkrivanju novih obzorij in priložnosti. V ljubezni vas bo spremljala magnetična energija in tako se bodo stvari uredile v vašo korist. Tistega, česar ne boste mona glas, si zapišite.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Obdobje bo prineslo mnogo resnosti, skladnosti in doslednosti na delovnem mestu. Vrhove usode boste osvajali na počasen in temeljit način. Podlaga bo skalnata in morebitne ovire bodo šola prihodnosti. Sreča v ljubezni se bo lesketala na prijeten in romantičen način. Sprostite se!

^ VODNAR ^^ (21.1. -18.2.)
Odprle se vam bodo nove poti in priložnosti. Toda vseeno boste morali biti nekoliko bolj previdni in se zadev lotili s prave strani. Resnica bo, da dogodkov ne boste smeli prehitevati. Prosti čas bo priložnost za sprostitev. V tem tednu boste močno povezani s tujino!
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Zapluli boste po nekoliko bolj mirnem morju. Zadeve se bodo postopoma uredile v vašo korist. Spremljala vas bo notranja moč. Čas bo ugoden, da boste naredili zaključke. Kajti tako se vam odpirajo nova obzorja resnice. Pri-čakovatije premik v pogledu večje vsote denarja!
Ljutomer • Obrtnik leta 2012
Zavrč • Veselo tudi na Vukovem ranču
Laskavi naziv za Emilijana Rudolfa Uspele prve konjeniške igre
Ob številnih dogodkih v tednu prireditev, ki sodijo v praznovanje 56. občinskega praznika, je še posebej slavnostno bila obeležena razglasitev obrtnika leta, ki ga vsako leto pripravlja Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Ljutomer. Letošnji laskavi naziv je pripadel samostojnemu podjetniku Emilijanu Rudolfu iz Radoslavcev.
Obrtno dejavnost strojno ključavničarstvo, ki ga je 55-letni Emilijan pričel opravljati leta 1983, je preraslo v družinsko malo podjetje, ki temelji na proizvodnji lastnih strojev kmetijske mehanizacije - mešalcev za mešanje krmnih mešanic, dro-bilcev zrnja, valjčnih gnetil-nikov, transportnih polžev, celic za skladiščenje zrnja, opreme za silose (X), ter opreme za mlinarsko industrijo. Ob Emilijanovi soprogi in hčerki je skupno zaposlenih 7 delavcev, med njimi večkrat Uidi dijaki Šolskega centra Ptuj, s katerimi Rudolf v obliki sklepanja učnih pogodb sodeluje že vrsto let. Rudolfovi so dobitniki številnih priznanj za kakovost lastnih izdelkov, prejetih na kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni v obdobju 2004-2010, med njimi dve bronasti, tri srebrne in ene zlate medalje. Družinska firma ima od leta 2007 pridobljen znak SQ Slovenski proizvod, leta 2011 pa so prejeli certifikat Zaupanja vredno podjetje. Vse svoje proizvo-
Najvišje obrtno-podjetniško priznanje za letošnje leto je Rudolfu Zelenku (desno) predal predsednik OOZ Ljutomer Daniel Zelko.
de ponujajo pod lastno blagovno znamko, pridobljeno lansko leto. Letošnji obrtnik leta je vseskozi izjemno aktiven član OOZ Ljutomer, v letih od 2002 do 2010 se je še zlasti izkazal kot predsednik odbora za sejme in razstave. Prav v tem času so v organizaciji OOZ Ljutomer prirejali vsakoletne dneve obrti in podjetništva, po čemer je ljutomerska zbornica bila ta-
krat še posebej prepoznavna. Najvišje obrtno-podjetni-ško priznanje za letošnje leto je Rudolfu predal predsednik OOZ Ljutomer Daniel Zelko (na posnetku), slavnostne podelitve pa so se med drugimi udeležili županja občine Ljutomer Olga Kar-ba, evropska poslanka Tanja Fajon, poslanec DZ Franc Jurša in podpredsednik UO OZS Bogdan Oblak. ^
Ker ima Konjeniški klub Borl od aprila dalje sedež v občini Zavrč na posestvu župana Mirana Vuka, so ob letošnjem občinskem prazniku uspešno izvedli prve konjeniške igre.
„Kljub temu, da je bil izredno vroč poletni dan, temperature so se namreč dvignile krepko nad 30 stopinj, so nas občani in številni obiskovalci od vsepovsod prijetno presenetili s številnim obiskom. Organizatorji pa smo jim postregli s pecivom završkih gospodinj, pa s slastnim bogračem, pečenim jagenjčkom in seveda s tistim, zaradi česar so prišli: atraktivnim konjeniškim tekmovanjem v dveh disciplinah - spretnostni vožnji dvovpreg in spretnostnem jahanju." je pojasnila tajnica Konjeniškega kluba Marjan-ca Logar Kelc.
V spretnostni vožnji se je pomerilo kar 9 konjskih dvovpreg. Prvo mesto je zasedel Aleš Ozmec iz domačega društva, drugo in tretje mesto pa sta zasedla Andrej in Anton Kekec, oba iz Konjeniškega društva Nova vas pri Markovcih. V spretnostnem jahanju se je pomerilo 16 tekmovalcev, najmlajša tekmovalka je bila stara komaj 7 let. Prvo mesto je osvojila Katarina Pungračič iz domačega društva s precejšnjo prednostjo pred ostalimi, drugo
Foto: Tamara Pungračič
Številni obiskovalci so na Vukovem posestvu z zanimanjem spremljali tudi spretnostne vožnje konjskih dvovpreg.
mesto Andrej Kekec iz Konjeniškega društva Nova vas pri Markovcih, tretje mesto pa je pripadlo predsedniku Konjeniškega kluba Zavrč, Petru Horvatu. Po tekmovalnem delu so za popestritev poskrbele tri prizadevne članice konjeniškega kluba, Katarina Pungračič, Valentina Kri-žnjak in Kristina Kuča, ki so predstavile dresurno točko ob glasbeni spremljavi. Ko je proti večeru vročina končno malo popustila, pa so obiskovalce po želji s kočijami na konjsko vprego popeljali še po županovem posestvu.
„Naša želja je, da bi lahko konjeniške igre priredili vsako leto in da bi postale tradicionalne. Je pa res, da nam brez pomoči završkih gospodinj, gasilcev in drugih zaslužnih posameznikov ne bi uspelo, zato se jim iskreno zahvaljujemo za odlično sodelovanje. Seveda pa gre največja zahvala našemu županu Miranu Vuku, da nam je odstopil prostor za to vsekakor uspelo konjeniško prireditev. Pa nasvidenje drugo leto!" je bila zgovorna Logar Kelčeva.
OM
Po lanski uspešno zaključeni akciji, v kateri smo pripraviti akcijo poletja, le da bomo tok
NAJ MEDIC
MEDICINS
i iskali naj
Naj medicinska sestra / medicinski tehnik po vašem izboru bo prejel/a: Paket OLIMSKI ODDIH vključuje:
•	2-krat polpenzion z olimskim samopostrežnim bifejem,
•	kopalni plašč,
•	termalnovodovsobi,
•	kopanje v bazenih Wellness centra Termalija,
•	kopanje bazenih v Termah Tuhelj,
•	kopanje v Termalnem parku Aqualuna (od maja do septembra),
•	vodno aerobiko po programu,
•	telovadbo za dobro jutro,
•	uporabo fitnes studia,
•	nočna kopanja v Wellness centru Termalija - ob petkih in sobotah,
•	živa glasba za ples v Gostišču Lipa.
Turistična taksa se plača v recepciji.
Dodatno pa smo pripravili tudi še tolažilne nagrade za srečne izžrebance, ki boste glasovali.
natakarjal-ico, smo se letos ponovno odločili
IK 2012
Nekdo izmed v
ovali pa boste prejeli:
DRUŽINSKI PAKET - STARI, GREVA NA SAFARI - za kopanje v Termalnem parku Aqualuna vključuje:
•	kopanje, 4-krat hrana - piščančji zrezki s pomfritom, 4-krat pijača -voda 0,5 I z okusom ali brez okusa, majica za otroke
•	2 odrasla + 2 otroka (5-14 let)
www.terme-olimia.com

Terme OI i m i a
Trenutni vrstni red (prvih 15):
GLASOVALNI KUPON NAJ MEDICINSKA
SESTRA
MEDICINSKI TEHNIK 2012
f^ Catering
ÏUCRAY
ZDENKAVERSIC - AMBULANTA DR. SASKO
MARIJA KOZEL - ORDINACIJA DR. BERIČ
VALERIJA BOŽIČKO - SPLOŠNA AMBULANTA VIDEM
IVANKA POTRČ - INTENZIVNA NEGA SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
DARJA HORVAT - ZASEBNA PATRONAŽA ORMOŽ
ANDREJA BRAČIČ - AMBULANTA DR. PRIBOŽIČ
NATALIJA KIDRIČ - ZD KIDRIČEVO
STANKA ZUPANC - AMBULANTA DR. JOVANOVIČ
JADRANKA GERDAK - GINEKOLOŠKI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
IGNAC BALAŽIČ - PSIHIATRIČNA BOLNICA ORMOŽ
KARMEN KODERMAN VTIČ - AMBULANTA ZG. HAJDINA
IRENASTOPAJNIK-ZDRAVSTVENI DOM PTUJ
ALENKA RATEK-INTERNI ODDELEK SPLOŠNE BOLNIŠNICE PTUJ
ANDREJA OBRAN - ZD ORMOŽ
DARINKA SVENSEK - AMB. DR. LETONJA JAUŠEVEC
Glasujem za: Naziv in naslov ordinacije:
Ime in priimek glasovalca:
Naslov: _
Telefonska številka: Davčna številka:.
Glasovalni kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj
Zaposleni v družbi Radio Tednik Ptuj in z družbo povezane osebe ne morejo glasovati za svojo naj medicinsko sestro / medicinskega tehnika.
Akcija poteka od 10. 7. do28. 8. 2012.
Zmagovalec/-ka akcije bo objavljena v torek 31. 8. 2012, prav tako bomo takrat objavili izžrebane nagrajence. Obvestila o prevzemu nagrad boste prejeli po posti.
petek • 10. avgusta 2012
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Prireditvenik
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog (še po starih cenah), vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187._
PRODAM premog in drva zelo ugodno, z dostavo, vozimo tudi gramoz, pesek (sekanec). Telefon 041 279 187. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa ?V Milumed, d. o. o. Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
Slikopleskarstvo - fasaderstvo. Poskrbimo, da boste imeli kvalitetno izvedbo, dobre materiale, ugodno ceno ter pomoč pri pridobitvi subvencij eko sklada. Kristjan Murkovič, Muretinci 48 b. Tel: 041 510 853.
OPRAVLJAMO fasaderska, slikopleskarska in suhomontažna dela: izdelava ter barvanje fasad, barvanje opaža na hišah ter barvanje in izdelava ograj, suhomontažne predelne stene, izdelava in barvanje nadstreškov, sanacije starejših hiš, menjava oken in vrat, popravilo streh in menjava kritine. Smo najcenejši in najhitrejši. 041 639 485 SMIBRA, Smiljan Bre-zner, S. P Zg. Korena 17
KMETIJSTVO
PRODAM traktorsko škropilnico 350 l. Tel. 031 798 251.
PRODAM bele piščance primerne za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel. 031 400 146.
PRODAM telico simentalko, staro 13 mesecev - pašno. Tel. 041 317 367.
UGODNO prodam zajce belgijske orjake. Tel. 031 443 650.
PRODAM 13 mesecev starega oslička. Tel. 031 545 283.
PRODAM črno kravo, staro štiri leta, s teletom. Tel. 041 824 528.
PRODAM belo mešano vino. Inf. na tel. 041 951 765._
PRODAM dve svinji domače reje, težki 130 kg, Cena 1,60 €/ kg. Tel. 041 944 735.
KOZLIČKE in koze prodam za zakol ali nadaljnjo rejo. Telefon 051 421 599._
KUPIM tračni obračalnik SIP 220, pajek SIP na dve vreteni, kosilnico BCS 127 in prašiče, težke od 50 do 80 kg. Telefon 041 261 676.
PRODAM teličko simentalko, staro 10 tednov, in črno-belega bikca, starega 9 tednov. Telefon 02 753 75 31.
PIŠČANCE domače reje, težke od 2,5 kg naprej prodamo. Telefon 02 688 19 11, 051 215 245.
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22, pri Veliki Nedelji. Telefon 713 60 33. Prodaja poteka zjutraj do 9. ure in od 16. ure dalje.
NEPREMIČNINE
V KRAJU PUNIKVE, v bližini mesta Ivanec, Hrvaška, prodam zazidljivo parcelo v izmeri 10.000 m2. Na parceli je stara hiša, urejeni priključki za vodo in elektriko, do parcele vodi asfaltirana pot, v bližini je trgovina. Cena po dogovoru. Telefon: 041 725 240.
DOM - STANOVANJE
ODDAM V NAJEM enosobno stanovanje na Ptuju, starejši ženski. Telefon 779 5251.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675._
PRODAM več klopotcev različnih velikosti. Tel. 745 63 51 ali 031 683 355._
TELEVIZOR, star 4 leta, brezhiben, JVC, ekran 71, ugodno prodam ali menjam za dobro vino za „špricar". Tel. 764 22 61.
Prodam plastični bazen s premerom 2,5 m, rabljen eno sezono. Cena 30 €. Tel. 031 251 518.
PRODAM sedežno garnituro, dvosed, trosed in fotelj. Telefon 02 775 27 91.

RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
o pMiklavž
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
Petek, 10. avgust
ZNAMKA	LETNIK	CENA,	OPR.	BARVA
AUDI A6 2.7 TDI AVANT MULTTTRONIC 2009		18.940,00	ALU PLAT.	SREBRN
BMW 118 D	2009	13.280,00	AVT. KLIMA	SREBRN
BMW 318 D LIMUZINA	2008	12.380.00	C0NF0RT	KOV. ČRNA
BMW 320 D TOURING	2008	14.580,00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
BMW 525 D KARAVAN	2006	12.750,00	AVT. KLIMA	SREBRN
CHEVROLET LACETT11.416 V	2006, 12.mes	3.999,00	KLIMA	ČRNA
FIAT CROMA 1.9 MJT	2009	8.190,00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
FORD FOCUS 1.6TDCI	2006	5.880,00	TREND	SREBRN
FORD FOCUS C-MAX 1.6 TDCI	2009	8.790.00	TREND	SREBRN
MAZDA 6 2.0 CD SPORT COMBI	2009	12.550,00	NÄVI.	KOV. ČRNA
RENAULT MEGANEGRANDTOUR 1	5DCI 2010	8.880,00	KLIMA	BELA
ŠKODA OCTAVIA COMBI 2.0 IUI	2010	14.990,00	ELEGANCE	KOV. ČRNA
TOYOTA AURIS2.0D4D	2009	9.680,00	AVT. KLIMA	SREBRN
TOYOTA CEUCA 1.8 WT-I	2004, 12.mes	6.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
TOYOTA YARIS 1.3 WT-I	2006	4.780.00	KLIMA	SREBRN
VW PASSAT 1.9 TDI LIMUZINA	2004	5.980,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
VW PASSAT 2.0 TDI BLUEMOTION	KARAVAN 2009	11.590,00	AVT. KLIMA	JEKLfNOSIVA
VW TRANSPORTER 2.5 TBI	2004	10.980,00	KLIMA	KOV. MODRA
16:00 Podlehnik, Gorca: postavitev klopotca TD Podlehnik 17:00 Ormož: športno doživetje v parku - cappoeira
18:00 Juršinci: slavnostno odprtje večnamenskega kulturnega centra dr. Anton
Slodnjak, odprtje slikarske razstave, gledališka predstava 18:00 Zavrč, kulturna dvorana v Goričaku: društveni večer ob 16. občinskem prazniku
20:00 Ormož, Kerenčičev trg: predstavitev šol O.F.A.K - gledališke, hip-hopa
in orientalskega plesa 20:00 Juršinci, prireditveni šotor: tekmovanje v pikadu za pokal občine 21:00 Ptuj, grad: festival Kino brez stropa, film Alpe 21:00 Ptuj, Slovenski trg: festival Terasafest, koncert zasedbe Ana Pupedan 21:00 Lenart, Dom kulture: festival Len-art, koncert Big banda Šmarje pri Jelšah
22:00 Ormož, grajsko dvorišče: festival O.F.A.K, zabava z DJ-ji 23:00 Ptuj, grad: festival Kino brez stropa, film Zaklonišče
Sobota, 11. avgust
ODKUP VOZIL V ENI URI
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
10:00 Ptuj, Mestni kino: festival Kino brez stropa, film Kdo ima danes rojstni dan?
16:00 Zg. Leskovec, nogometno igrišče: 17. kmečki praznik s kulturnim
programom in kmečkimi igrami 16:00 Ritoznoj, pri cerkvi sv. Marjete: postavitev klopotca Društva vinogradnikov Ritoznoj Slovenska Bistrica 16:00 Mali Okič - Slatina: postavitev klopotca TD Cirkulane - sekcija stari običaji
18:00 Zavrč, kulturna dvorana v Goričaku: osrednja prireditev ob 16. občinskem prazniku
18:00 Juršinci, kulturni center: osrednja prireditev ob 18. občinskem prazniku 20:00 Lenart, ŠRC Polena: festival Len-art, Agatina noč 21:00 Ptuj, grad: festival Kino brez stropa, film Glorija kurb 21:00 Ormož, grajsko dvorišče: festival O.F.A.K., koncert glasbene skupine
Connect, zaključni hip-hop koncert 23:00 Ptuj, grad: festival Kino brez stropa, film Sramota
Nedelja, 12. avgust
8:00	Dornava, pri dvorcu: tekmovanje v oranju s starodobniki
10:00	Ptujska Gora, bazilika: slovesna sveta maša, praznovanje Marijinega
praznika, metropolitantsko srečanje bolnikov, bolniško maziljenje
11:30	Juršinci, kulturni center: srečanje ljudskih pevcev in godcev sosedov
13:30	Ljubično, kmetija Furman: postavitev klopotca
19:00	Makole, dvorec Štatenberg: koncert etno skupine Kontra kvartet
21:00	Ptuj, grad: festival Kino brez stropa, film Melanholija
Ponedeljek, 13. avgust
20:00 Ptuj, dvorišče - atrij Muzikafeja: jazz koncert zasedbe 9MM
Torek, 14. avgust
21:00 Lenart, Dom kulture: festival Len-art, gledališka predstava Sharlatanus Maximus
-	Ložnica pri Makolah: romanje na Svete gore; še 15. avgusta
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
www.tedni k.si
Vsak dan EKSTRA J ugodni nakupi ■
PTUJ, Puhova ulica 21
k IRA
tus
O.Qcenter
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
& prilogo
V julijsko-avgustovski številki revije Sad lahko berete o poletnih jabianovih sortah, pridelovanju vin posebnih
kakovosti in razlogih za rožnato obarvanje belih vin. Pišemo tudi o obvladovanju
vplivov poletnih ujm v zelenjavnem vrtu, namakanju vrtnin z dognojevanjem in eroziji pridelovalne zemlje, ki jo povzročajo močne padavine....
Revija Sad - 23 let z vami. NaroSila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Za vas smo se ekstra potrudili znižati ceno mesu, tako da vas vsak dan pri nas čaka kakovostna, sveža in ekstra ugodna ponudba mesa.
Roletarstvo Arn us
a PVC okna, vrata, senčiia, komarniki, garažna vrata 0
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
Ivan Arnuš, s.p. I Mariborska cesta 27b I 2250 Ptuj 02 788 54 17 | 041 390 576 | fax:02 7SS 54 18 www.roletarstvo-arrius.si I info@roletarstvo-arnus.si
Program TV Ptuj
NAPOVED ODDAJE: sobota ob 21:00 in nedelja ob 10:00: praznični večer Avsenikove glasbe. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Video produkcija Tinček Ivanuša.
Puranji file
• vakuumsko pakirano ali postrežno cena za 1 kilogram
Akcija velja samo do 19. 8. 2012 oziroma do razprodaje zalog.
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 10. avgusta 2012
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Vrtec Lenart: Pohod po čutnih poteh 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 14:30 Video strani
18:00 Lenart: Koncert Klape iz Dalmacije 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža
22:00 Koncert tamburašev Pika Poka z gosti 23:30 Video strani
NEDELJA 12. 8.
00:00 8:00 9:00 10:40 11:00 13:00 15:00 16:20 17:00 18:30 20:00 22:00
Video strani Otroška oddaja Oddaja iz Občine Hajdina Ptujska kronika Oddaja iz Občine Videm Oddaja iz Občine Dornava Gorišnica - Iz naših krajev Glasbene novičke z Ingrid Kronika iz Občine Destmik Lenart: Koncert Klape iz Dalmacije Glasbena oddaja Video strani
00:00 Video strani 8:00 Oddaja iz Občine Markovci 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Lenart: Koncert Klape iz Dalmacije 11:45 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Oddaja iz Občine Markovci 21:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani
PONEDELJEK 13.8.
00:00 Video strani 8:00 Oddaja iz Občine Videm 9:25 Utrip iz Ormoža 10:25 Ptujska kronika 10:45 Ujemi sanje 12:00 Video strani 18:00 Oddaja iz Občine Videm 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Oddaja iz Občine Markovci 21:00 Markovci: Oddaja iz preteklosti 23:00 Video strani
Z vami že 15 let!
UredniStvo:(02) 754 00 30 Markefing:{02) 780 69 90,031 627 340 Doinava 116 D, 2252 Dornava
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPT U J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cenf>	Oprema	Barva
PEUGEOT 307 CABRIOLET 2.0	2005	6.450,00«	SERV.KNJIGA	KOV. VIJ0LA
CHEVROLET LACETTI1.416V SE	2009	6.350,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POL01.2 TRENDLINE	2005	4.930,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
AUDI A31.8	1997	1.790,00«	STRESNO OKNO	VIOLA
CITR0ENC21.il SX	2003	2.350,00«	REDNO SERV.	RUMENA
RENAULT LIMUZ. LAGUNA 1.816V EXP.	2001	3.150,00«	SERV.KNJIGA	KOV. SREBRNA
FORD TREND FOCUSC-MAX 1.6TDCI	2004	4.750,00«	SERV.KNJIGA	KOV. SIVA
PEUGEOT 3071.6 HDI BREAK	2006	5.650,00«	KLIMA	KOV. ZLATA
RENAULT LIMUZ. LAGUNA 1.9 DCI EXP.	2005	4.950,00«	AVT.DEU. KLIMA	KOV. SIVA
VOLKSWAGEN POLO 1.4C0MF0KTLINE	2009	8.990,00«	74.000 PREV.	KOV. OPEČNA
PEUGEOT 2071.41 TRENDY	2007	5.790,00«	PRVI LAST.	KOV. MODRA
PEUGEOT 2071.416V OUTDOOR	2009	7.990,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2071.41 PREMIUM	2006	6.090,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3071.6 HDI SW	2005	4.190,00«	PAN.STREHA	KOV. SV. ZELENA
VOLKSWAGEN POL01.4	19%	750,00«	AIRBAG	ZELENA
RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITI. PARIS 2008		12.900,00«	SERV.KNJIGA	KOV. SREBRNA
FORD C-MAX 1.8 TDCIGHIA	2006	6.399,00«	AVT.DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.216V EXTREME	2005	3.699,00«	PRVI LAST.	KOV. MODRA
RENAULT MEGANE1.6EC0UPE	1997	1.150,00«	SERV0 VOLAN	K0V.B0RD0
RENAULT SCENIC 1.6 ERT	1998	1.250,00«	KLIMA	KOV. T. ZELENA
MERCEDES-BENZ CABRIO320CLKAVANTG. 2003		12.500,00«	USNJE, XSEN0N	KOV. SREBRNA
CITROEN L2H1 JUMPY 2.0 HDI CON.	2008	9.420,00«	PRVI LAST.	BELA
FIATPUNT01.2 SX	2002	1.750,00«	KLIMA	KOV. OLIVNA
SEAT IBIZA 1.212V REFERENCE	2008	6.200,00«	PRVI LAST.	RDEČA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
PTUJSKA TELEVIZIJA
ipean
PeteklD.8.
9=00 Dnevnik TV Marihor - pan 9=25 Kuiiinjica - pon. 10:00 Ptujska kronika - pon 10:20 Modro-pon. 15:35 Kuhinjica
16:00 Duhovna oaza-8. oddaja
17:00 Povabilo na kavo-pon.
18:20 Ptujske odrsko cesto - S. oddaja, pon
20:00 Ptujska kronika - nor
20:20 Disfa umetnost -10. oddaja, pon.
20:35 Sport(no) - pon.
21:05 20. Rancarija
21:15 Moto scena -12. oddaja, pon
21:35 Reji TV Gorišnica - pon
Sobota 118. ujsk
______jncr_________
10:25 Modro - pon. 11:20 Zemlja in mi-8. oddaja, pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 Dan i M jen a - par. 13J0 Pregled tedna
3:00 Ptujska kronika-pon 10:00 Dirnovna oaza - 8. oddaja - pon.
13.20 Polje 2812 -2. del "15 Kuhinjica - pon 00 Ptujska kronika -pon.
20 Don Menja-pon. 00 Ptujska Kronika - pon.
18:20 Dan življenja - pon.
1B:45 Pregled tedna - pon. 13:30 20. Harcarija - pon. 13:4010. Ptujske grajske igre - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Dan življenja - pon. 20:45 EPK napovednik - 8. oddaja - pon. 21:15 Zemlja in mi -0. oddaja -pon. 21:50 Muto scena- 9, oddaja-pon. 22:15 Kultura na dlani - G. oddaja - pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Nedelja 12.3.
9:00 Ptujska kronika-pon 9:20 Dan življenja-pon. 9:45 Kuhinjica
10:40 Duhovna oaza -8. oddaja-pon. 13:00 Pregled tedna-pon 13:25 Zemlja in mi -7, oddaja -13:50 Polka in majolka 18:00 Ptujska kronika-pon
-pon.
1B:20 Dan 2»p
a - pon. na - pon.
18,45 Pregled taL 10:50 20.Ttancarija - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 Dan življenja - pon. 20:45 Kultura na dlani - 5. oddaja - pon. 21:35 Snort(nuf - pon. 22:05 Moto scena-T. oddaja-pon.
Ponedeljek 13,S,
3:00 Dnevnik TV Maribor-pon,
9:25 Kuhinjica-pon.
9:50 Modro - pon.
10:25 Pregled tedna-pon.
15:00 Pomurski tednik
15:40 Kuhinjica
17:00 Povabilo na kavo-pon
17:35 Pregled tedna -.pon.
10:05 Kultura na dlani - 6. oddaja - pon.
20:00 Ptujska kronika - pon
20:20 Dan življenja - pon.
20:4520. Rancarija - pon.
20:55 EPK napovednik - 8. oddaja - pon.
21:25 Moto scena -12. oddaja - pon.
21:45 Oči in uSesa boga - pon.
www.petv.tv
Uj Bas lahta spremlMtEloiingTiinSKILTV
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
AVTOMOBILI P.R. & AVTO FILIPIC f (jtmrj ) Industrijska 9, MARIBOR	f
^SjZ^ 02 2283020,031 658 679	f
NOVA VOZILA FORD	I
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD g KREDITI NA POLOŽNICE	f
BREZ POLOGA	J
ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
ZNAMKA LETNIK CENA«			OPR.	BARVA
CITROEN XSARA141	1998	999,00	KOV. MODRA	na obroka
RENAULT IAGUNA 1.11	1998	1.340,00	T. MODRA	1.LASTNIK
PEUGEOT BOXER 2.5 D KOMBIFURGON	2001	2.400,00	BELA	M0Ž.0DBITKADDV
CHEVROLET CRUZE 1.6 UMUZ.	2010	9.690,00	KOV. SREBRNA	SAMO 34.350 KM
FORD GALAXY 1.9 TDI	2001	4.270,00	KOV. ČRNA	GL SERVIS PR1199.000 KM
FORD C-MAX 1.6 TREND	2008	1.990,00	KOV. SIVA	[f 52.350 KM
PEUGEOT 307 2.0 HDI	2004	4.990,00	KOV. SV. MODRA	P0TR.SERV. KNJIGA
FORD FOCUS 1.6 KARAV.	2007	7.490,00	KOV. SREBRNA	D0D. 4 ZIM.GUIHE NA PLAT.
RENAULT CU01.216V	2007	5.590,00	KOV. SV. MODRA	KUMA
KIACEEDMGSLIX FRESH	2007	1.190,00	KOV. ČRNA	1. LAST.
VOLKSWAGEN GOLF 1.9 TREND.	2004	1.910,00	KOV. SREBRNA	2. LAST.
RENAULTCU01.216V	2006	4.910,00	KOV. T. SIVA	SERVIS, 1.IASTNIK
FORD FUSION 1.6 COMFORT	2009	1.990,00	KOV. SV. MODRA	SERV. KNJIGA, I.LAST.
FORD FOCUS TREND 1.6 TkVCT	2007	7.290,00	KOV. SREBRNA	SLOVENSKI
VOLKSWAGEN GOLF 2.0 SOI	2007	7.490,00	MODRA	NIZKA PORABA
RMWM3SMG,COUPE,AVTDM.	2003	17.990,00	KOV. ZLATO RUMENA ODLIČEN	
FORD FIESTA TREND 1.25	2010	1.990,00	KOV. ČRNA	GARANCIJA D011/2012
PEUGEOT 107 2.0 HDI	2006	1.990,00	KOV. SREBRNA	GLAVNI SERVIS
FORD FIESTA 1.3 FRESH PLUS	2007	5.590,00	KOV. ČRNA	AVT.KUMA
FORD FUSION EBONY 1.6- GAR.	2011	9.190,00	KOV. ČRNA	SAMO 1451 KM
FORD FIESTA TREND 1.25	NOVO	9.990,00	RDEČA	D0BAVATAK0J!
FORD FOCUS EBONY 1.6	2010	10.450,00	KOV. SREBRNA	TREND PLUS PAKET
FIAT BRAVO U120 KM	2011	10.990,00	KOV. RDEČA	1.IASINIK,
NISSAN NOTE 1.416V	2008	1.690,00	KOV. MODER	KUMA
FORD FOCUS EBONY 1.6 TDCI	NOVO	12.730,00	KOV. SIVA	TREND PLUS PAKET
F0RDM0NDE0 1.8 TDCI GHIA KARAV.	2009	13.190,00	KOV. ČRNA	NAVIG.
FORD MONDEO 2.0 TDCI TTTAN.163 KM 05/2011		23.210,00	BELA	ČRNA STREHA
FORD FOCUS EC0B00ST- AVID LETA	NOVO	X 13.130,00	ČRNA, KOV. SREBRNA ZELO NIZKA PORABA!!!	
FORD MONDEO 2.0 TDCI TREND	NOVO	11.725,00	BELA	RAZST. M0DEL4JG0DN0
FORD SMAX TREND 2.0 IDO	NOVO	v 23.330,00	BELA	PARK SENZORJI
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr				
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
LCD TV
gratis ob nakupu novega vozila na leasing
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
Štajerski
TEDNIK
.......................
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO B. URE
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO K». URE
m©
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.a.a.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
I LI RI KA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 76. letu po dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pra-dedek
Anton - Zvonko
Mesaric
IZ SESTRŽ 52, MAJŠPERK
Od njega se bomo poslovili jutri, v soboto, 11. avgusta 2012, ob 13. uri na pokopališču v Majšperku. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 9. uri.
Žalujoči: žena Alojzija, sin Bogdan in hčerka Verica
z družinama
Tako kot se veter izgubi v daljavi, odšla si brez slovesa, za seboj pustila si spomine na naša skupna leta.
V SPOMIN Mariji Belec
IZ LOČIČA 10
5. avgusta mineva 10 let, odkar te več med nami ni. Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Ko pridemo v hišo tvojo, tebe v njej več ni, zaman te, draga mati, iščejo naše žalostne oči.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
Terezije Skok
IZ KORENJAKA 33
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji s tem izkazali spoštovanje, darovali cvetje, za svete maše, sveče, katerih plamen ji bo gorel v zahvalo, nam pa izrazili sožalje ter nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala g. župniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo ter govorniku g. Petru Vesenjaku za poslovilne besede. Hvala nosilcema zastave in prapora DU Zavrč ter nosilcema križev. Hvala Mercatorju DSC Ptuj za izkazano denarno pomoč in sveče. Iskrena hvala Pogrebnemu podjetju MIR ter godbeniku za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, in vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Žalujoči: vsi njeni
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mostiček, proteze in bela zalivka cenejža kot pri koncesionaiju.
CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075, email: vilko.gerecnik@siol.net
RADIOPTUJ
89,8" 98,2 "I04Ï3
Spomin ... edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
SPOMIN
Mineva leto dni, odkar sta nas zapustili sestri
Minka Petrovič
IZ PRISTAVE 46
Tončka Bratušek
IZ STOJNCEV 146
Čeprav ju ni več z nami, ostajata za zmeraj zapisani v naših srcih. Hvala vsem, ki obiskujete njuna grobova, prinašate cvetje in sveče ter se ju z ljubeznijo spominjate.
Vsi njuni
Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi drage žene in mame
Tončke Slatič
IZ PODVINCEV 66 a
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu Splošne bolnišnice Ptuj, predvsem pa sodelavcem bolnišnične kuhinje, kolektivu Vulkanizerstva Ivana Kolariča, celotnemu kolektivu podjetja Modmed in vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter izrazili iskreno sožalje. Hvala pevcem za odpete žalostinke, gospe Veri za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, nosilcu zastave, podjetju Javne službe Ptuj ter duhovnikoma za molitev in opravljen obred. Še enkrat hvala vsem, ki v bolečih trenutkih sočustvujte z nami.
Žalujoči: mož Janko in sin Mitja z Melito
Ne, nočem verjeti, da zdaj te ob meni več ni. Ne, ne morem sprejeti, da v večnost odšel si ti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža
Pavla Potočnika
IZ MESTNEGA VRHA 105
26. 1. 1928 + 27. 7. 2012
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom, znancem, gospe Veri za tolažilne besede, predsedniku upokojencev gospodu Albinu za lepe besede in spomine. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred ter vsem, ki ste mi stali ob strani v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: žena Katica, hčerke, vnuki in vnukinje ter pravnukinji in pravnuk
Ko življenje tone v noč, še žarek upanja si išče pot. Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu smo se poslovili od dragega moža, očeta, dedka, pradedka
Jožefa Zamuda
IZ PLACAROVCEV 14
7. 3. 1934-31. 7. 2012
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam na kakršenkoli način pomagali ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena in otroci z družinami
Turnišče • O novi pobudi za oživitev turniškega gradu
Vodovodna zbirka Branka
Smigoca v turniski grad?
V dobrem letu je bilo v zvezi s turniškim gradom podanih več pobud o njegovi oživitvi. Najnovejša nosi datum 26. julij 2012. Tega dne je bila javnosti predstavljena pobuda o tem, da naj bi se za vodovodno zbirko Branka Šmigoca, upokojenega vodovodnega inštalaterja iz Ptuja, našel prostor v turniškem gradu.
Do nedavnega je bila zbirka postavljena v dominikanskem samostanu. Z začetkom njegovega preurejanja pa so jo morali umakniti v depo.
Odbor krajevne iniciative Turnišče za rešitev gradu in parka, ki ga vodi Marjan Ribič iz Golobove ulice na Ptuju, je junija lani že poslal pismo ptujskemu županu Štefanu Čelanu s predlogom, da naj jim župan podari grad in njegovo okolico, četudi je njegov lastnik država, ki ga je celo v
tistem času uvrstila na prodajni seznam ministrstva za kulturo v letu 2012, ker bodo oni že vedeli, kaj in kako s tem območjem. Ogorčenje javnosti je bilo veliko, ko je zvedela za načrtovano prodajo. Kmalu je ta izvedela, da naj bi šlo v tem primeru za pomoto. Tudi mestna oblast je skupaj s ČS Breg - Turnišče in Biotehniško šolo Ptuj, ki želi povečati prisotnost na tem območju z novimi izobraževalnimi, turističnimi in drugimi projekti,
odločno protestirala proti tej nameri države, saj je bila vseskozi želja, da se to območje najprej prenese s kulturnega na šolsko ministrstvo, zatem pa na MO Ptuj oziroma Biotehniško šolo Ptuj. Pismo o tej nameri je bilo podpisano januarja letos.
Lani junija se je rodila tudi kulturniška iniciativa, iniciativa režiserja Sama M. Strelca. Trinajstega junija lani je skupaj s somišljeniki simbolično prižgal mini kres iz 2012 vži-
Zavrč • Ustvarjalni duh Nade Prelog
Razstava suhocvetnih aranžmajev
V okviru prireditev ob 16. prazniku občine Zavrč je v prostorih društva upokojencev v Zavrču na ogled tudi razstava suhocvetnih aranžmajev Nade Prelog.
galic ob začetku velike enoletne vseslovenske civilno-družbene akcije z naslovom Postani mini graščak - grad Turnišče 2012, čista energija. Njen cilj je bil zbrati 2012 somišljenikov, ki bi bili pripravljeni odkupiti grad in ga začeti oživljati. Še pred tem pa je za nakup skušal zainteresirati župane občin Spodnjega Podravja.
Julija letos pa je odbor krajevne iniciative Turnišče za rešitev gradu in parka mimo rešitev, ki jih za grad Turnišče iščejo v stroki in politiki, sku-
paj z Brankom Šmigocem, ki je v svoji aktivni dobi vodovodnega inštalaterja zbral veliko tovrstnega materiala za zbirko, ki je bila do nedavnega tudi na ogled javnosti v prostorih dominikanskega samostana, javnosti predstavil pobudo o tem, da se za zbirko, ki je sedaj v muzejskih depojih, razstavili so jo zaradi posegov v dominikanskem samostanu, najdejo ustrezni nadomestni prostori v turniškem gradu. Kot je na predstavitvi te pobude 26. julija letos povedal Marjan Ribič, je lastnik zbirke izrazil željo oziroma prošnjo, da se njegova deponirana zbirka preseli v Turnišče, kjer je bil tudi rojen, njegov oče pa je delal na turniškem posestvu, zato je z gradom in njegovo okolico zelo povezan. Tudi tokrat je odbor civilne iniciative pobudo naslovil na ptujskega župana Štefana Če-lana, od katerega pričakuje odgovor v najkrajšem času, ker ga na predstavitvi ni bilo, kot tudi ne drugih predstavnikov lokalne in zainteresirane javnosti.
MG
Sočasno z odprtjem razstave domačega likovnega umetnika Franca Simoniča so v prostorih društva upokojencev v Zavrču v soboto, 4. avgusta, odprli tudi razstavo aranžmajev iz suhega cvetja, ki jo je skrbno pripravila članica tega društva upokojencev Nada Prelog. Kot nam je zaupala, se s cvetjem že več let ukvarja
ljubiteljsko, saj je njen osnovni poklic frizerka. A njene stranke in tudi drugi občani jo poznajo tudi po tem, da so njeni poslovni prostori vedno okrašeni z različnimi cvetnimi in suhocvetnimi aranžmaji. Njen ustvarjalni duh pa poleg različnih vrst suhega cvetja navdihujejo tudi druge vrste rastlinja, od suhih trav in žita-
ric, do redkih poljskih pridelkov, celo rdeče čebulice krasijo njene čudovite aranžmaje (na posnetku). Nekaj njenih izvirnih suhocvetnih izdelkov je v soboto zvečer krasilo tudi kulturno dvorano v Zavrču, kjer so pripravili tradicionalni večer ljudskih pevcev in godcev. Z njenimi suhocvetnimi aranžmaji so obdarili tudi vodje vseh nastopajočih skupin ljudskih pevcev, občudovali pa jih bodo lahko tudi obiskovalci tradicionalnega društvenega večera, ki ga bodo pripravili ta petek, 10. avgusta, v dvorani na Goričaku.
OM
Marjan Ribič in Branko Smigoc sta 26. julija letos predstavila novo pobudo v zvezi z oživitvijo turniškega gradu.
Foto: M. Ozmec
Ustvarjalni duh Nade Prelog poleg suhega cvetja navdihujejo tudi suhe trave, nekatere vrste žitaric in celo rdeče čebulice.
Napoved vremena za Slovenijo
Če je na Lovrenca (10.) lepo, tudi jeseni ne bo grdo in snega malo bo.
14/25	i
13/24
Poletna ponudba
vseh pizz H r vPomaranči 5,90
pomaranča, ob dravi 3a, ptuj
eur
Danes bo na Primorskem pretežno jasno s šibko burjo. Drugod bo sončno, čez dan bo nastajala spremenljiva kopasta oblačnost, na severu lahko še kakšna kratkotrajna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 17, v krajih z burjo okoli 20, najvišje dnevne od 23 do 27, na Primorskem okoli 30 stopinj C.
Obeti
V soboto bo sončno, v notranjosti čez dan spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami. Še nekoliko hladneje bo. V nedeljo bo večinoma sončno.
Opozorilo
Predvsem na Primorskem je velika nevarnost požarov v naravi!
Črna kronika
Vozil 218,6 km/h
6. avgusta so policisti Postaje prometne policije Maribor na avtocesti A4 izven naselja Zgornja Hajdina z vozilom z vgrajenim sistemom Provida, izmerili hitrost vozniku osebnega avtomobila Audi S5, nemškega registrskega območja. Ugotovili so, da je 28-letni nemški državljan na razdalji več kot dva kilometra vozil s povprečno hitrostjo 218,16 km/h. Voznika so ustavili in privedli na okrajno sodišče na Ptuju na oddelek za prekrške.
Na Gruškovju odkrili šest ukradenih volkswagnov v treh dneh
6. avgusta ob 13.50 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na vstopu v državo kontrolirali 41-letnega državljana Poljske. Ob kontroli osebnega avtomobila Volkswagen Touran so ugotovili, da je bilo vozilo odtujeno leta 2010 na Poljskem. Vozilo so zasegli. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja Ponarejanje listin bodo zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Tri dni prej, 3. avgusta, ob 5. uri pa so policisti na istem mejnem prehodu na izstopu iz države kontrolirali 39-letno državljanko Češke. Ob kontroli osebnega avtomobila Volkswagen Passat so ugotovili, da je bilo vozilo odtujeno leta 2007 v Češki. Vozilo so zasegli, zaradi suma storitve kaznivega dejanja Ponarejanje listin bodo zoper žensko podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Dan kasneje, 4 avgusta, so na omenjenem mejnem prehodu policisti odkrili še dva ukradena avtomobila. Pri kontroli češkega državljana in njegovega avtomobila Volkswagen Multivan ob vstopu v državo so ugotovili, da je bilo vozilo odtujeno leta 2009 v Češki. Vozilo so zasegli, zaradi suma storitve kaznivega dejanja Ponarejanje listin bodo zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu. Ob kontroli drugega državljana Češke, ki je vozil Volkswagen Passat, so spet ugotovili, da je bilo vozilo odtujeno leta 2004 v Češki. Vozilo so zasegli, zaradi suma storitve kaznivega dejanja Ponarejanje listin pa so zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
5. avgusta popoldne so na Gruškovju odkrili še dva ukradena avtomobila, oba znamke Volkwagen Sharan. Prvega je vozil državljan Češke, drugega pa državljan Poljske. Prvi avtomobil je bil ukraden leta 2007, drugi pa leta 2011, oba v Nemčiji. Obe vozili so seveda spet zasegli, zaradi suma storitve kaznivega dejanja Ponarejanje listin pa so zoper oba voznika spet podali tudi kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
S pretvezo okradel naivneža
4. avgusta okoli 4. ure je neznani moški, star okoli 45. let, visok okoli 180 cm, močnejše postave in oblečen v rdečo majico, na parkirnem prostoru bencinskega servisa v Lorma-nju pristopil do parkiranega osebnega avtomobila, v katerem je spal 64-letni državljan Italije in potrkal po šipi ter ga prebudil. Zvabil ga je k zadnjemu delu avtomobila, češ da je predrta pnevmatika. V tem času je drug neznan moški iz avtomobila odtujil torbico z dokumenti, mobilna telefona in gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 4200 evrov.
Foto: MG