loto Lm nevnKa m. v Mani, v sredo ZB. ovsasto 19Z5. cena Din rso tehal« vsak dan popoldne, lsvseaUl nadele in pravnike. — Inserati: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vista 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Insera ni davek posebej. — „Slovenski Narod«1 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravnfstvo: Enaflova ulica Ste v. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Enaflova ulica it. 5, I. nadstropje. — Telefon stev. 34. HT Poštnina platana v gotovini. Od sto duhovnikov Je v Sloveniji morda en sam dober ali pa ne.* Stepan Radić na Krškem polja 23, avg. G. Stepan Radič, ki se je v nedeljo produciral pred slovenskimi kmeti na Krškem polju, je imel kaj nesrečen dan. Svoj govor je prepletel s precej puhlimi trditvami o Orlih, Sokolih in o potrebi Pucljevih golobov. Slovenci naj na pr. zavržejo Orle in Sokole ter ustanove nove telovadce, Pucljeve Golobe! G. Radič je hotel korajžno udariti tudi proti slovenskemu klerikalizmu. Prav! Obregnil se je ob slovenske duhovnike, 6 katerih je trdil, da »od sto duhovni-nikov je v Sloveniji morda en sam dober, ali pa tudi ne«. G. Radić je hotel, kakor se zdi, s to frazo napasti slovenski klerikaiizem, pa se je spodrak-nil. Površen, kakor je sploh, je zamenjal slovenski klerikaiizem, to je SLS s slovenskim duhovništvom! V tem smislu moramo kot napred-njaki odločno ugovarjati proti Radiče-vi generalni obsodbi slovenskih duhovnikov. Slovenski duhovnik je po svojem jedru dober Slovenec, korekten državljan, dober Član slovenskega ljudstva, zvesti prijatelj kmeta, vnet za marsikatero plemenito in človekoljubno misel. Tudi v preteklosti je stal marsikateri duhovnik v prvih vrstah slovenskega narodnega gibanja in še danes niso redki med našimi svečeniki oni, ki so zvesti pristaši državne in nacijonal-ne misli edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev, marsikateri duhovnik je deloval požrtvovalno in uspešno na gospodarskem in prosvetnem poprišču ter na teh dveh poljih ustvaril marsikaj, kar ima za slovensko ljudstvo trajno vrednost. Drugo pa je SLS, je slovenski klerikaiizem, to so oni ljudje, ki sede v vodstvu te stranke in ki zapeljuje slovenske duhovnike, da pozabljajo na svoj vzvišeni poklic, da nekrščansko ločijo ljudi radi pripadništva ali nepri-padništva k SLS v vernike in brezver-nike, da se vmešavajo v politične posvetne borbe in da vrše za SLS de-magoško politično propagando. Take duhovnike smo kot napredni aki vedno pobijali in klicali tako zapeljanim duhovnikom, naj puste politično in posvetno polje, naj se umaknejo političnim strokovnjakom, posvetnim voditeljem ter naj se raje pobrigajo za vzvišeni poklic, ki ga morajo vršiti že po notranjem nalogu cerkve med vsemi verniki, med pripadniki vseh strank, v celi družbi! Ta medstrankarski delokrog si mora slovenski duhovnik brez Izjeme znova nazaj pridobiti, če hoče kot nekoč vršiti svojo duhovno misijo nekoliko boljše, kakor jo izvršujejo danes tisti zloglasni svečeniki, ki so se udinjali posvetnemu molohu, ki zanemarjajo svoj duhovniški poklic in ki hlepe po udobnostih, po položajih in po posvetni slavi političnih velikašev! Zato moramo s tega stališča odkloniti zagovor, ki ga objavlja v današnjem »Slovencu« posl. dr. Kulovec v obrambo slovenskega duhovnlštva pred Radičevo obtožbo, ker ne loči pravega slovenskega duhovništva, tistega duhovništva, ki mu je duhovniški poklic prvo, politika in klerikalna avtonomija SLS pa deseta briga, od tistih duhovnikov, ki zanemarjajo svoje duhovno delo in ki se ponižujejo v navadne agitacij ske kuli je SLS. Slovenski duhovnik je v bistvu dober. Ne vemo, zakaj naj v slučaju nesreče odkloni pomoč slovenskemu naprednjaku, zakaj ne sme sodelovati pri vodni zadrugi, pri električni centrali s pristaši drugih strank, zakaj naj odreče članstvo splošno državne narodne in samotelovadne organizacije, kakoršno je Sokolstvo? Druge vrste pa je tisti duhovnik, ki odklanja vse to iz trmoglavega besa SLS, ki se upira blagemu Človeškemu sožitju, k) ne dovoljuje svobode političnega prepričanja, ki se zoperstavlja splošnim narodnim organizacijam in ki odklanja narodni soli-darizem jugoslovenski! V svojem prostem času je slovenski duhovnik lahko tudi kulturni, prosvetni in gospodarski delavec. Saj je marsikateri izmed njih v preteklosti dokazal, da zna požrtvovalno služiti tudi splošnim narodnim potrebam. Vse drugo pa je, če pogledamo na delo tistih duhovnikov, ki so klerikalni agitatorji. Ti klerikalni agitatorji gotovo niso imeli časa niti dobre volje, da kaj ustvarijo na- gospodarskem polju. Najboljši dokaz najdemo v povojnem času, ko se je SLS vrgla na demagogijo In avtonomijo ter ostala gospodarsko popolnoma negativistična in defetistič-na stranka« Popolno zotBle v Beogradu Radičevska agitacija v Vojvodini« — Radikali vznemirjeni radi te agitacije« — Za danes popoldne konferenca ministrov. — Socijalni problemi in Društvo narodov — Beograd j 25. avg. (Izv.) Tu vla* da popolno politično mrtvilo. Živahno ' i>7 •. -its—u, kjer se pripravljajo za skupščino Društva na* rodov v Ženevi. V Beogradu vlada da* nes velika vročina, temperatura znaša 35 stopinj Celzija. Z Bleda je prispel prosvetni mini* ster Velja Vukičevič. Državni podtaj* nik tega ministrstva prof. dr. Josip Pa* sarič j 3 bila danes zaprisežen ter je prevzel njemu dodeljene posle. Notranji minister Boža Maksimo* vič še ni prispel v Beograd. Za danes popol \ie je sklicana konferenca mini* strov pod predsedstvom zunanjega mi* nistra dr. Ninčiča, da razpravlja o vseh problemih, ki so na dnevnem re« du Društva narodov. Minister ža so* cijalno politiko Milan Simonovič je do* poldne r-oseti! zun. ministra ter mu predložil poročilo o vseh socijalnih problemih, glede katerih ima naša dr* žava zavzeti svoje stališče pri Društvu narodov. Med vojvodinskimi radikali je za* vladalo veliko vznemirjenje radi inten* zivne icfitaciie, ki so jo pričeli agita* torii HSS. Radičevci v Vojvodini se približujejo narodnim manjšinam, zla- I sti Nemcem in Madžarom ter jih sku* šajo nridobiti na svojo stran. Obljub* liajo Hm razne koncesije na političnem in kulturnem polju. Vojvodinski radi* kali so poslali iz Novega Sada poseb* nega delegata, ki je pri mnistru za šu* me in rudnike dr. Nikču interveniral ter ga pozval, naj vpliva pri Radiču v tem smislu, da radičevvi opuste vsako agitacijo v Vojvodini.- Minister dr. NikiČ je to izjavo vojvodinskih radi* kalov zel na znanje. Radikali tudi gro* ze, da bodo proti radičevcem organi* zirali srnaovce, ki bodo začeli z bra* hi jalno silo preganjati vsakega radi* čevskega agitatorja. Na nopoldanski ministrski konfe* renči nride v razgovor tudi svečanost na Lovčenu, dalje vprašanje fakulta* tivnega odkupa zemljišč na temelju novega finančnega zakona. Notranji minister ima poročati o svojem razgo* voru z min. predsednikom Pašičem. Po Beogradu so razširjene vesti, da je St. Radič izrazil željo za sestanek s Pa* šičem v Evians les Bains, kamor je pri* •nravlten orl«0tovati še nred zasedanjem Društva narodov. Pašič se temu sestan* ku izogiba. Zasedanje Društvo narodov Odhod jugoslavenske delegacie. — Vprašanje narodnih manjšin« — Beograd, 25. avgusta (Izv.) V zunanjem ministrstvu je zbran ves materija! za septembrsko zasedanje Društva narodov. Naša deflegaeija odpotuje začetkom septembra v Ženevo. Zunanji minister dr. Nrncic odpotuje koncem tega meseca najpreje na Bled, kjer poroča kralju o programu zasedanja Društva narodov in nato odpotuje še v Francijo v Evians les Bains k ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču. Današnja »Politika« objavlja kratko izjavo Stepana Radiča o delovanju naše delegacije v ženevi. Radič je med drugim povdarjal, da vse-buje program Društva narodov 22 točk, nad polovico problemov pride v 5. sekcijo (soci-jalno-kulturno). Tu se bo razmotrivalo vprašanje mest, univerz, šol, zaščite dece in de- klet. Za ta vprašanja vlada povsod velik interes. Radič trdi, da bo v tej sekciji on zastopal Jugoslavijo in da bo izvoljen za predsednika. Njegov namestnik bo dr. Laza Marko vič, kot strokovnjak je pnMeljen tej sekciji dr. Juraj K r n j e v ič , državni podtajnik v ministrstvu za socijalno politiko. V politični sekciji pridejo po Radičevi izjavi na vrsto razna važna politična vprašanja, tako tudi vprašanje zaščite narodnih manjšin na Romunskem. To vprašanje so Društvu narodov predložili Madžari. V zvezi s tem vprašanjem se prične tudi raznio-trivanje narodnih manjšin v ostalih državah. Poljska in varnostni pakt Stališče Mate Antante* — Sestanek generalnih štabov v Parizu? — Varšava, 25. avgusta. Listi objavljajo brzojavno poročilo iz Pariza, po katerem se sredi meseca septembra sestanejo v Parizu generalni štab? Francije, Poljske in Male amtante. Na tem sestanku se ima določiti posebna vojaška komisija, ki ima določiti glavne smernice nafpram varnostni pogodbi Na skupščini Društva narodov poda Poljska po zunanjem ministru posebno izjavo, ki se bo nanašala na varnostni pakt. Poljska je v načelu za ženevski protokol Sn proti pogodbi, ki ne garantira varnosti Poljske. — Rim, 24. avgusta. Rimski listi javljajo, da nameravajo države Male antante predložiti Društvu narodov posebno spomenico, v kateri bođo določile svoje stališče napram varnostni pogodbi in za garancijo splošnega miru v Evropi. Mal* amtanta zahteva, da se varnostno vprašanje pri Društvu narodov končno reši in uredi. Mala antanta je proti temu, da bi varnostna pogodba samo deloma varovala sigurnost meja, dočim bi na drugi strani bilo povsem odprto vprašanje ostalih meja. Tej akciji se pridružijo tudi baltiške države. -359- Pred novo krizo na Grškem — Solun, 24. avgusta. (Izv.) Na brzojavno povelje vojnesa ministra so vpoklicani vsi na dopustu se nahajajoči oficirji ter se morajo javiti pri pristojnih ko- — Beograd, 23. avgusta. (Izv.) Po poročilih iz Aten in Soluna se nahaja sedanja grška vlada v težki krizi. Režim Pangalo-sa se maje. Predsednik grške vlade je odpotoval v Idro, kjer je predsednik republike, da mu poroča o položaju. Potrjujejo se vesti, da je vojni minister brzojavno pozval v službo vse na dopustu se nahaja- G. Stepan Radić je torej temeljito zgrešil cilj, ko se je obregnil ob vse slovenske duhovnike. Naj bi bil raje ošvrknil SLS in pokazal na neizmerno gospodarsko in kulturno škodo, ki jo je zadala slovenskemu ljudstvu s tem, da je šest let čepela v opoziciji, nasprotovala sodelovanju z državno upravo, odklanjala državno ureditev ter s tem odbijala vsako konkretno zaščito slovenskih gospodarskih in kulturnih interesov. Škoda gre v milijarde. Koliko dobrin bi lahko imeli Slovenci, da je od vsesa začetka SLS sodelovala v vladah in s tem izrabila za Slovence usodne konjunkture beogradske Narodne skupščine, zlasti pa veliko konjunkturo srbohrvatskega spora zadnjih Sest let... joče oficirje. Nekateri pričakujejo izbruh nove revolucije. Ministrski predsednik Pangalos prispe v kratkem v Solun, kjer prouči vprašanje ureditve jugosloveuske pristaniške cone v Solunu. Vodilni grški krogi žele, da se čimpreje sklene z Jugoslavijo korekten sporazum. GrSka ne more računati na pomoč od strani Romunske. vznemirjenost radi albanije — Solun, 24. avusta. Atenski in solunski listi objavljajo vznemirljive vesti o zavezniški pogodbi med Jugoslavijo in Albanijo. Navajajo, da je med jugoslovensko in albansko vlado sklenjen tak sporazum, po katerem se ima v eventualnih slučajih Albanija združiti z Jugoslavijo. Pravoslavna cerkev v Albaniji ima v cerkvenopravnem oziru pripasti pod patrijarh!jo v Peći. Jugoslavija ima tudi pravico v slučaju vojne v Albaniji rekrutirati 23.000 mož. velik gozdni požar V bosni — Zagreb, 25. avg. Iz Sarajeva javlja* jo, da je v nedeljo začel goreti gozdni kom« pleks, imenovan Ridič pri Sarajevu. Z naj« večjim naporom so kmetje in orožniki kon« čno udušili požar. Zgorelo je približno 50 ti« sOč kvadratnih metrov gozda. Zatrjujejo, da je nastal požar po neprevidnosti pastir* lev. Škoda znaša več milyonoy. tragična smrt petih morn* ~ TEV — Dubrovnik, 25. avgusta. Na mali ladji je včeraj pet mornarjev plulo iz 2ir-ja v Larin. Na odprtem morju je nastal vihar, ki je gnal ladjo daleč od obrežja. Mornarji so se z vsemi napori skušali rešiti. Borili so se okoli 15 ur, da bi se resili. Valovi so jih končno vrgli s krova in ladja je plula dalje. Ladjo so zagledali mornarji parnika »Sud«, ki je last paro-brodne družbe »Oceania«, S čolni so hiteli ladji na pomoč. Na krovu so naSli samo desetletno dekletce ter jo rešili. Mornarji so vsi utonili. stav::a angleških mornarjev Melbourne, 24. avgusta k. Zveza pristaniških delavcev ie soglasno sklenila podpirati stavkujoče angleške mornarje. Skrbela bo za prehrano in preskrbo stavku jočih. Angleški mornarci in strojniki iz Aucklanda so sklenili stopiti v stavko. občtmcxe volitve v pe-trovaradinu Petrovaradin, 24. avgusta, r. Pri včeraj * šnjih občinskih volitvah so dobili od 20 man datov radičevci 10 mandatov, hrvatska me* ščanska stranka 5, radikali 2, samostojni de« mokra ti 2 in obrtniki 1 mandat. prepovedano zborovanj * *?c komunistov. Pariz, 24. avgusta, k. Vlada je prepovedan Ia protestno zborovanje radi usmrtitve treh komunistov v Varšavi, ki so ga komunisti nameravali prirediti pred poljskim poslaništvom. VOJAŠFi manevri na poljskem in v romuniji. —. Bukarešta, 25. avgusta. Veliki vojaški manevri na Poljskem, ki so se vršili na ruskopoljski meji, so konča* ni. Manevrov se je udeležila tudi jugo* slovenska vojaška delegacija, ki je na* to odpotovala na Romunsko, kjer so se včeraj pričeli veliki manevri. Manev* rom prisor^-uieio od strani Jugoslavi* je general Barjaktarevic, polkovnik To* mič._ naš poslanik na romunskem dvo* ru ČoT*k?Antfč in vojaški ataše naše* ga poslaništva. vprašanje potniškega vizuma med avstrijo in ____češkoslovaško — Praga, 25. avgusta. Po poročilu »Prager Tagblatta« prično končna po« gajania med avstrijsko in češkoslova* ško delegacijo za odpravo potniškega vizuma med obema državama. Pogaja* nja se vrše na Dunaju. Zunanje in no* tranje ministrstvo 'Češkoslovaške je v načelu za odpravo. Finančni minister se še ni izrekel za odpravo. Načrt za odpravo vizuma odklanja ministrstvo za socijalno nolitiko ter utemeljuje svojo odklonitev s tem, da Češkoslo* vaška še nima zakona za zaščito do* mačeha delavstva, kakor ga imata Nem čija in Avstrija. francoski odgovor nemčiji — Berlin, 24. avgusta. Francoski po« sla nik de Morgier je danes popoldne v spremstvu diplomatičnih zastopnikov An* glije, Italije in Belgije izročil odgovor fran* coske vlade glede varnostnega pakta nem« škemu zunanjemu ministru. Odgovor se na* naša na noto nemške vlade z dne 20. maja, ki vsebuje nemške predloge za sklenitev varnostnega pakta. Vsebina odgovora bo istočasno objavljena v vseh glavnih mestih. — Berlin, 25. avg. Danes se sestane mi* nistrski svet, da razpravlja o francoskem odgovoru. Vsebina se po želji Francoske objavi v petek. Za danes je sklican tudi dr* žavni zbor, da razpravlja o francoskem od* govoru. za početnike dunajskega velesejma Dunaj, 22. avgusta, s. Ravnateljstvo av* strijskih zveznih železnic je za obiskovalce IX. dulrtjskcga jesenskega velesejma, da jim omogoči pri povratku razgled po Av* striji, razpisalo reden splošni abonma, ki stane za I. razred 120, za II. 90 in za III. raz« red 60 Šilingov. Abonma velja od 6. do 13. septembra in opravičuje do poljubne vožnje na vseh progah avstrijskih zveznih železnic z vsemi rednimi potniškimi, brzimi in direktnimi vlaki razen nekaterih lokalnih vla* kov, ki so razvidni iz legitimacije. Legiri* macije za abonma se izdajajo pri sejmskem uradu in pri generalnemu ravnateljstvu av* strijskih zveznih železnic na Dunaju I, Schwarzcul>crgpUtz j? Obsodba v zagrebškem procesi) — Zagreb, 25. avg. (Izv.) Ob velikan* skem navalu občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo razpravno dvorano in ce» k> stalo na hodniku, jc bila danes progla* šena sodba v scnzacijonalncm procesu pro* ti trgovcem z dekleti. Navzoče so bile vse zvodnice, dočim so lastniki javnih hiš osta» li doma. Sodnik Zvonimir Božicevič je ob 11. dopoldne med grobno tišino prečial ob* širno sodbo. Obsojeni so: Antonija Buha« rič, zvodnica, na šest mesecev zapora, slu» ga javne hiše Rudolf Hršak, zvodnica Cilika SladoviČ, zvodnica Ana Sulic, lastnica jav* ne hiše v Petrinji Julijana Lenkucz, zvodni* ca Ana \Vcnzel, zvodnica Angola Ponikvar* Mikšik. lastnik javne hiše v Bjelovaru N. Palic, lastnik javie hiše v Zemunu Gjok* Jovanovič in njegova žena Marija Jovano* vič, lastnik javne hiše v Zemunu Marko Rus in gostilničarka Angela Pinta r na dva meseca zapora, Hovan Dczidcr, Lazar Dro» njak in Ivan Almassv iz Subotice na 6 ted» nov zapora. Obsojeni so po paragrafu 512. kaz. zak. radi zvodništva. Kazen je po tem pargrafu določena od 3 do 6 mesecev. Ne* kateri obsojenci so kazen sprejeli. Pritoži* jo se A. \Venzel. Cilika Sladovič. Sulic in vsi lastniki javnih hiš. Državn pravdnik je priglasil priziv radi prenizko odmerjene ka* zni pri nekaterih obsojencih. S tem jc bil danes končai proces, ki jc vzbudil povsod največje zanimanje. FRANCOSKE IZGUBE V SIRIJI. — London, 24. avgusta, s. »Dailv Mail* poroča iz Damaska, da so bile francoske izgube ob uporu Dni zov veliko večje, kot so jih sporočali uradni komunikeji. Kakor zatrjuje list, so izgubih* Framcozi dva tisoč mož pole-g 23 ubitih častnikov, 11 poljskih topov, 30 strojnih pušk in veliko množino granat in strelfva za pnške. Poleg tega so Dnrzj uničilf več francoskih letal. V Bajrut je prispelo 5 tisoč Francozov ojačenia. Za' prihodnji teden pričakujejo nada-fjnih 7 ti/ soč. - I Sovjetska Rusija proti vohunstvu. J — Bukarešta. 24. avgusta. Listi objav. Ijajo poročala iz Moskve, po katerih so sovjeti sklenili najstrožje odredbe za pobijanje vojaškega in gospođajrskega vohunstva. Po teh odredbah lahko sovjetske oblasti zapro in obsodijo na smrt odnoeno v izjemnem slučaju na dosmrtno ječo vs« Rusiji neljube osebnosti, tako politike, novinarje :n znanstvenike, ki prihajajo v Rusijo, da na meetu proučavaj o gospodarski položaj Rusije. Razširjenje pristanišča v BaKru Beograd, 22. avgusta, n. Po odredbi pro* metnega ministrstva se začno prihodnje dni dela za razširjenje pristanišča v Bakru. Otvoritev razstave v Subotici Beograd, 22. avgusta, n. Nocoj je od po* toval v Subotico trgovinski minister dr. Kra* jać, kjer otvori jutri dopoldne Obrtno in industrijsko razstavo. m. ■ * ' —i__Jiifj— _w Borzna poročila. Ljubljanska borza. Bukovi hlodi od 25 cm prem. napr. od 2 m dolž. napr. frc. u. p. denar 230. Cerovi krili od 2 m. d. napr. od 25 cm prem. frc. cneja denar 25. Crni bor-bordona-H 3—8 m d. 30-30—50-50 frc. Gruž blago 650. Bukova drva suha 1 m d. frc. n. p. 3 v. denar 17.50, blago 17.50, zaključki 17.50. 2ITNI TRG Pšenica domača, fco Ljubljana: denar 270; koruza slavonska ,fco Postojna trs., 1 vagon: denar 235, blago 235, zaključek 235; koruza slavonska, par. Ljubljana, 1 vagon: denar 222.50. blago 222.50, zaključek 222.50: koruza nova. umetno sušena, fco Postojna trs.: denar 198, ilago 207.50; oves slavon* ski, fco Ljubljana: blago 187.50; laneno ser mc, fco Ljubljana: denar 545. Efekti: 2 ln pol odstot drž. renta za vojno Škodo, denar 297, 7 odstot. invest. pos. iz 1. 1921, denar 75, Celjska posojilnica d. d., denar 201, blago 206, Ljubljanska kreditna banka, denar 225, blago 265, Merkantilna banka, denar 100, blago 104, Prva hrvatska štedionica, denar 898, Kred. zavod, denar 175, blago 185, Strojne tovarne in livarne, denar 90, Trboveljska premogokopna 'družba, denar 335, blago 340, Združene papirnice, denar 111, Stavbena družba d. d. Ll., denar 165, blago 180, 4 in pol odstot. kom. zad. dež. bke., denar 20, blago 25, 4 in pol odstot. zast 1. kr, dež. bke„ denar 20, bU« go 25. Inozemske borze« —i Curih, 25. avgusta. Borza: Beograd 9!225, Pariz 24.20, London 25.07, Newyork 526.40, Mflan 19.46, Praga 15.30. — Trst, 25. avgusta. Predborza: Beograd 47-^7.50, Pariz 126^126.50, London 129—129.25, Newyork 26.5O-36.60, Pra^a 7&50~79^£urJil 514=516, &EUL£*&03ZM »SLOVCdSK) NAROD« dne 26. avgusta u2o. štev. 192 Pismo iz Prage. Ministrski predsednik Švehla pripravlja pot za plodonosno Končno zasedanje zbornice« S tem tednom so se končale poli-Jične počitnice, ako se sploh da o njih govoriti, kajti naši politični voditelji so bili to pot tudi za časa svojega bivanja v Karlovih varih ali v Jahimovu med seboj v stikih in so imeli posvetovanja. Ministrski predsednik Švehla se je vrnil v Prago že 21. t. m. in pričel pogovore z vocestvenimi Činitelji koaličnih strank. Najprvo se je pogajal za sklicanje koalične »petke«, ki se fma sniti sredi prihodnjega tedna. Narodne demokrate, republikance in li-Idovce bodo v njej zastopali dosedanji 'delegatje, socijalne demokrate pa začasno, kakor v poslednjih mesecih, minister za socijalno skrbstvo dr. Hinter; 'ali ostane zastopnik Čsl. socijalistov, [bivši minister Stribrnv, še ni določeno. [Pri teh razgovorih se hoče min. predsednik seznaniti s stališči posameznih ■strank k predlogam in političnim vprašanjem, katerih rešitev pride najprvo ma vrsto. Za zasedanje zbornice je pripravil -rnin. predsednik Švehla obsežen program, ostaja pa mu še težka naloga, jzagotoviti njegovo izvršitev, kar glede na klic po volitvah ne bo lahko. Parlament se sestane v prvi polovici septembra, po nekaterih vesteh dne 10. Soc. demokratje vstrajajo pri predčasnem razpustu parlamenta in zahtevajo, jda bi bUe volitve v oktobru, republi- 23. avgusta. kanci pa si jiK Želijo v novembru. Pred vsem gre za to, da se odstranijo težko-Če glede interpelacije CsL socijalistov v stvari pastirskega lista in pa, da se uredi pot k skupnemu delu strank večine tudi v ostalih točkah delovnega programa, katerega gladki potek bo samo na ta način zasiguran. Šele potem, ko se premagajo te težkoče, bo mogoče govoriti o vprašanju termina za eventualne nove volitve. Soc. demokratje navajajo za ok-toberski termin kot vzrok, da ako bi se volitve vršile pozneje, bi nastale razne tehnične težave, tako na primer je na Slovaškem v oktobru veliko deževje in celo. že snežni zameti, zlasti na višje ležečih krajih, kar bi otežko-Čalo volilno agitacijo. Republikanci pa zase naglašajo, da je v oktobru zemlje-delsko prebivalstvo še precej zaposleno s poljskim delom. Sodi se, da se je celotna politična situacija zlajšala in da tvori ugodnejši temelj za nadaljna pogajanja minist. predsednika, kajti ljudska stranka je zavzela v svojem tisku mirno stališče napram napadajočemu pastirskemu listu čsl. škofov, kar nas opravičuje, da upamo na možnost sporazuma med ko-aličnimi strankami in da bo mogoče dati na to novo provokacijo hierarhije pravi odgovor. J. K. S. Prosveta Angleška revija o Slovencih Posebno številko o naši kraljevini v ^angleškem jeziku je izdalo pred kratkim iiredništvo ugledne angleške revije »The Central European Rewiew«, ki izHaja v lx>ndonu, Newyorku, in na Dunaju. Številka se bavi na 114 straneh' s pokrajinskimi I lepotami naše države, katerim posveča ,yeč kot polovico številke, v drugi polovici pa tolmači angleškemu svetu naše indu-jstrijske, prometne, obrtniške in literarne fnllJfce. Slovenija je v tem zvezku po zaslugi Zveze za tujski promet izredno "dobro zastopana s krasnimi ilustracijami naših najlepših' krajev na Gorenjskem in na Štajerskem (stran 12—29). — Slike so prav srečno izbrane in so izmed najlepših in iugf&ikavnejših v celi publikaciji. Tudi naga industrija je v knjigi zastopana s po-člankom o Falskl električni centrali 81—101), ki ga krasi četvero nazornih lepili slik ter s člankom o tovarni za du-v Rušah (stran 112—113), ki je ravno-lepo ilustriran. Slovenskemu kmetij-jje posvečen posebni članek na strani T, Id govori o naši kmetijski družbi. Kra-pregled naše gozdarske in lesne in-|e podala na strani 102—103 Josip znani avtor knjige: »Industrija Veseli nas, 'da prinaša posebna številska zgoraj omenjene revije tudi sliko našega, za tujski promet v Sloveniji in v celi Idržavi prezaslužnega rojaka, načelnika v {ministrstvu trgovine in industrije dr. Ci-tila 2ižka; ne veseli pa nas nikakor, jda je na preglednem zemljevidu železni-Škifi zvez Evrope z našo državo, ki ga je napravil ing. Ram. Avramovitch, izpuščena Ljubljana, središče Slovenije ter eno glav-nflr železniških križišč in žarišč tujskega prometa v državi. Po tem zemljevidu se, ker je na njem južna železnica popolnoma izpuščena, pride iz Prage ali Dunaja v Beograd v Trst in Zagreb samo preko Budimpešte (H), v Ljubljano in Slovenijo |pa sploh ne. To preziranje Slovenije, ki je po svoji organizaciji prispevala v precejšnji meri k zanimivi in prikupni vsebini knji-jge, moramo prav zelo obžalovati. A. * * * < — Narodno gledališče v Ljubljani. Za fcasa V, ljubljanskega velesejma vršile se bodo v Narodnem gledališču, tako v drami, kakor tudi v operi gledališke predstave in sicer bode vprizorrla drama dve premijeri, ito je vaško šalo pisatelja Pecije Petroviča: Vozel (Čvot) in pa angleško veseloigro Pegica mojega srca, delo pisatelja Manner- sa. Obe ti dve deli s t prvokrat isvjKta na našem odru. Poleg teh dveh premijer igra drama tudi Golarjevo Vdovo Rošlfnko. V operi se pojeta kot slavnostna predstava v soboto dne 29. t. m. Mascagnijeva Ca-valleria rusticana in Leoncavallovi Glu-maoi. Poleg teh dveh del sledijo v naslednjih dneh še Hoffmannove pripovedke, Ai-da. Bagdadski brivec in Netopir. Zasedbo in red predstav objavimo v prihodnjih dneh. Predprodaja vstopnic se bode vršila pri dnevni blagajni v operi vsak dan od 10. do pol 1. in od 3. do 5. ure popoldne in to od petka 28. t. m. dalje. Cene iste kakor v lanski sezoni. — Naš slovenski slikar Ivan žabota, ki biva stalno na Slovaškem, je bil s posredovanjem jugoslovenskega konzulata v Bratislavi pozvan, da portretira Njegovo Veli. Čanstvo kralja Aleksandra I. žabota je lani napravil sliko čsl. prezidenta Mađi Hrvatsko planinarska} društvo takozvani »Planinarski dan«, ki naj privabi planince iz cele države, da se medsebojno pora z-govore in približajo ter pri tom spoznajo edem najlepših delov naše skupne domovine — Plitvička jezera. Slovensko planinsko dimetvo vabi svoje člane, da ee izleta v čim večjem številu udeležijo. Odhod bode v soboto, dne 5. septembra zvečer in sicer iz Ljubljane z dolenjskim vlakom ob 18. url s priključkom v Karlovcu na zagTebški br-zovlak, ki privede glavno skupino udeležencev. V nedeljo, dne 6. septembra dospemo po liški progi do Vrhovine, od koder se popeljemo z avtom ali koti, ali pa peš (2 uri) do Plitvičkih jezer. Nedeljo in ponedeljek ogledovanje vseh krajev Plitvičkih jezer. Povratek v ponedeljek, najbolje preko Zagreba. Na praznik, dne 8. septembra bo skupen pose t planinsko in ftportne razstave v Zagrebu. Prijave za izlet naj pošljejo po. družni ce in člani nemudoma Osrednjemu odboru SPD; prijavijo naj tudi. ali potujejo preko Ljubljane, ali pa preko Zagreba. Točno Število udeležencev je treba vedeti, da se potrebno oskrbi glede vožnje, prehrane in penočevanja. — Lov na divje svinje. V okolici Pla-nine pri Sevrikri so se zaredile v večjem številu divje svinte, katere povzročajo tamošnjim posestnikom mnogo škode. Da se ta škodljiva divjačina zatre, je sreski poglavar v Brežicah odredil, da se užitek lova na to pri nas redko divjačino. — Slovenske lovsko društvo v Ljubljani. 1551 n r \~ ' JESENSKI Mednarodal veleseim v Prani 6. do 13. septembra 1925 Središče srednjeevropejske trgovine n industrij <• Posebna jngoslovanska razstava 50°/n znižana vožnja na čeiioilovaških In jugosl. železnicah. 25 znlfanja na avstr. le I. Brezplačni vizum za potovanje na čehoslovalko. Pojasnila in legitimacije daje: Cehoslov. konzulat, LJubljana Aloma Compiny, LJubljana. Julijska bralinn —j Nevarna naloga. Pred dnevi je polagalo v Gorici 108 učeiteljev in učiteljic pismeni usposobijenostni izpit. Pisali so Italijanski in slovenski učttelji od šolske oblasti narekovano nalogo, da ne smejo omejevati svojega delovanja samo na solo, temveč da se morajo uveljavljati v vseh panogah socijalnega življenja. Kdor omejuje svoje delovanje samo na solo, ni vreden nazvanja vzgojitelja. Ni dvoma, da bodo pohvaljeni oni mladi italijanski učitelji, k! so se v nalojrl zavzeli za širno delovanje med ljudstvom, pa tudi ni dvoma, da ne bo dobro za one slovenske učitelje, ki so se enako plemenito kakor italijanski njihovi kolegi izrekli, da hočejo delovati v vseh panogah socijalnega življenja. Doslej že je prepovedano slovenskim učiteljem v Julijski Krajini sodelovati v društvih ali celo voditi jih, dočim smejo italijanski učitelji početi, kar hočejo. Najhujše je seveda v Istri. Preganjanje, premeščanje in odpuščanje iz službe čaka one, ki hočejo v svojem učiteljskem poklicu delovati v sploSen prid slovenskega ljudstva. Vidi se namen, kako hoče italijanska oblast slovenski rod pahniti v nevednost. Zato mu stalno odijomlie vsa fizobraževalna sredstva in slovenskega učitelja hoče pretvoriti v slepo orodje pri svojih protikulturnlh namenih v Julijski Krajini. —j Iz Postojne. Težak ie udarec, ki te Zodel telovadno društvo »Postojna«. Povsem nepričakovano je bil letošnji telovadni nastop prepovedan. Lan! je bilo društvu povsem nenadno ukazano, da mora izprazniti telovadnico, kjer so se do takrat vršile vaje. Ko je društvo dobilo nov primeren prostor, se je pričela telovadba znova. Z velikimi Žrtvami se je doseglo, da so se odprla vrata v skromno, toda našo telovadnico. Priprave za letošnji nastop so bile zelo dobre In pričakovati je bilo ugodneEa uspeha. Ureditev telovadnice je stala mnogo denarja. Ni drugače, nego da se društvo obrača sedaj do svojih prijateljev s prošnjo, da mu s prostovoljnimi darovi priskočijo nI pomoč. Italijanske oblasti ob meji sistematično ubijajo slovenska društva in gradijo pot za Italijanska. y# L Križanovska: 33 0 bronu nesmrtnih .sv- Roman. S%?= O! Zakonska zvestoba še nikoli ni bila za-Jpreka ne moškemu, ne ženski, ki jo hoče prelomiti. Kraljice kulis smatrajo za svojo zaslugo, če se jim posreči oskubsti kakega kalina, ki se je vjel v njihove mreže. Zakonske žene večintoma nimajo niti pojma o čednostih svojih soprogov, o njihovi prijaznosti, radodarnosti in postrežljivosti, ki so je deležne te Venerine vestalke. Samo v njihovih bu-duariih bi mogla zakonska polovica spoznati značaj svojega gospodarja in vlastelina, ki nj nikjer tako dolgočasen in siten, kakor pod zakonsko streho. Ne čudite se: govorim golo resnico. Vi, Supra-mati, ste še naivni in neizkušeni. Toda počakajte in prepričate se, kaj bo, ko pridete v Pariz, ko se naselite v sijajnem hotelu, ki ste ga podedovali od Narajane, in ko se raznese po mestu vest, da je prispel nabob. Od vseh strani se poJavii° Prijatelji, ki bodo kar tekmovali med seboj, kako bi vas zabavali. In kako si morete misliti plemenitejšo zabavo, kot je podpirati in pomagati talentom, ki jih kar mrgoli med gledališkimi lahkoživci. Vi še ne veste, kaj se pravi biti za kulisami »doma«, podariti o pravem času šopek ali kako dragocenost, prirediti Intimni večer ali izlet s »temi da^rm>, a == najviš- ja nagrada je — nositi v gumbnici rožo, ki ste jo dobili Od kake gledališke zvezde. Naj bo roka, ki je dala rožo, še tako umazana, vam se bo zdela igralka stoodstotni talent. Prezirajoče boste primerjali to prekrasno in zapeljivo vilo s svojo zakonsko ženo, s tem bebastim bitjem in neprijetnim bremenom, ki si še drzne govoriti vam o nekakih svojih pravicah in zahtevah. Supramati jo je poslušal v nepopisnem začudenju. Po glasu in izrazu v očeh se je dalo soditi, da govore iz Narinih ust čustva, ki jih je dolgo skrivala in brzdala. Narajana je moral pač globoko užaliti to Žensko z očmi sfinge, da je vzbudil v nji tako mržnjo do zakonske zveze. Šele zdaj je razumel, zakaj je vest o Narajanini smrti ni prav nič potrla. — Krivično je valiti isto krivdo na krivca in nedolžnega, Nara, — je dejal Supramati. — Vidim, da ste morala zaradi drugega mnogo pretrpeti. Toda verjemite mi, da se jaz predobro zavedam svoje odgovornost!, da bi mogel zanemarjati dolžnosti, ki Sem jih danes prevzel. Nara se je kot običajno tiho in tajinstveno nasmehnila. — O! Odgovornost In dolžnost, o leni se da na dolgo in široko razpravljati. Za moslce je to maska, pod katero skrivajo svojo sebičnost. Moškemu je vedno prva stvar na svetu izpolniti razne obveznosti napram samemu sebi. a najsvetejša njegova dolžnost je skrbno skrivati pred ženo vsa tajna pota svojega intimnega življenja, da bi vladal doma mir in da bi se žena ne mučila. Vse to, kar govorim, dragi Supramati, se ne tiče neposredno vas. Zdaj še ne zahtevam od vas zvestobe in dokler ne bova končnoveljavno združena, ste vi povsem svobodni. 2tvite in uživajte vse naslade. V takem dolgem življenju je treba vse preizkusiti in spoznatu In ker ste do najinega povratka v Benetke svobodni, si vam ne bo treba izmišljati kopico laži, da skrijete zakonsko nezvestobo s krivimi prisegami. — Nara, kako me morete tako žaliti, kako si morete misliti o meni kaj takega? Kakšno pravico imate domnevati, da začnem zdaj razuzdano in razvratno življenje, ko sem vendar preživel najnevarnejša leta pošteno in marljivo? — Zato, ker še ne poznate dveh najnevarnejših zapeljivcev — zdravja in bogastva. Vi nočete razumeti, da ni življenjski eliksir prav nič spremenil naše Človeške narave, naših strasti In nagnenj k vsemu, kar je na svetu slabega. Nad nami imajo oblast vse strasti in omame, ki mučijo človeška srca. Razlika je samo ta, da mi ne najdemo tolažbe in miru v smrti. Mi ostanemo sužnji strasti in nagonov, ki jih neznani življenjski sok vedtiD obnavlja, mi smo sužnji telesa, ki noče umfetl — Ne, ne, Nara, nehvaležni ste in krivico delate čudovitemu darilu, ki nas varuje smrti. Meni se pa zdi, da smo zelo srečni, ker lahko ljubimo in sovra- žimo, čutimo žalost in veselje. Kako prazno bi bilo brez tega življenja, ki je varno pred smrtjo, pred tem Damoklejevim mečem, visečim nad glavo vsakega živega bitja. Poleg tega je ločitev duše od telesa zelo težka in celo strašna operacija, ki jo lahko potrpežljivo prenašajo samo izvoljeni. — Pride Čas, Supramati, ko se bo zdela smrt tudi vam rešitev. Oglejte si dobro člane naše bratovščine, pa se takoj prepričate, da jih je dolga življenjska pot izmučila in da si žele spremembe. — Morda čaka tudi mene taka utrujenost, toda zdaj živi v meni samo zaupanje, energija in hvaležnost zato, da imam pred seboj široko polje koristnega dela. Za vse to moram hvaliti Boga. Edina želja mi še preostaja in sicer ta, da bi prepričal vas, Nara, da lahko zaceli ljubezen — to čisto in božanstveno čustvo — vse duševne rane. — Da, če bi bila taka, kakor si jo predstavljate vi. Toda ljubezen med moškim in žensko — to je večna borba nasprotujočih si interesov. Moški in ženska ljubita nesebično samo otroke, prijatelje in živali. Pa pustiva ta pogovor. Moje naziranje o tem se ne da spremeniti. Vsi moški so po mojem globokem prepričanju izdajalci in ciniki, pripravljeni pozabiti in odpustiti vse grdobije, s katerimi skrbi ženska za njihovo zabavo in razvedrita, toda neizprosni, kadar gre za nepristransko sodbo o hovi lastni osebnosti. R^FS Stev 192. »slovenski narod« dne26. avgusta 1925. Stran 3. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne — Cestna zveza Kamnik—Logarska dolina. Včeraj v ponedeljek so se v Kamniku sestali župani in zastopniki mestne občine Kamnik ter občin Loče, Solčava, Županje Njive in Gozd, da se posvetujejo o akciji za zgradbo ceste iz Kamnika, odnosno Crne preko Volovla-ka v Loče. Nujna potreba te ceste je splošno priznana. Že pred desetletji se je takratni deželni odbor kranjski izrekel za zgradbo te ceste ter bil pripravljen takoj pričeti z zgradbo, Čim se za zgradbo na štajerski strani izreče tudi štajerski deželni odbor. Stvar je tako napredovala, da se je na Volovlaku že vršil sestanek delegatov kranjskega in štajerskega deželnega odbora, na katerem sestanku naj bi se definitivno rešila usoda te cestne zgradbe. Ker je bila nemška gospoda v Gradcu načelno nasprotna, da bi se ustvarila nova zveza med Savinsko dolino in slovenskim središčem Ljubljano, je zastopnik dež. odbora štajerskega na tem sestanku, ako se ne motimo — fnž. Notar, izjavil, da deželni odbor štajerski ni za to zgradbo, Češ da so zanj gradbeni stroški preveliki, dejanski seveda zgolj zato, da bi preprečil poglobitev zvez med slovenskim delom Štajerske in Kranjsko. Tako je takrat padel v vodo načrt, da se zgradi cesta, ki bi vezala romantično Logarsko dolino preko Loč s Kamnikom in osrčjem Slovenije z Ljubljano. Glavna zapreka za zgradbo te ceste je z osvoboditvijo odpadla. Za to je že pred desetletji započeta akcija zdaj znova oživela. Na sestanku v Kamniku se je namreč sklenilo, da se v najkrajšem času skliče širša konferenca vseh prizadetih občin in drugih interesentov, na kateri se bo izvolil poseben odbor, Čigar naloga bo, da uvede resno in energično akcijo za zgradbo te ceste. Mestni župan kamniški dr. Rihard K a r b a bo na-prosen. da prevzame predsedstvo v tem odboru. Ta konferenca se bo vršila, kakor čujemo, v soboto 5. septembra popoldne in sicer ali v Kamniku ali v Stahovici. Poleg kamniškega župana dr. Karbe se zlasti zavzemata za stvar lučki župan I. Plaznik in županjenjivski K. Prelesiik. Ker so projektu naklonjeni tudi merodajni Činitelji, se je nadejati, da se bo cesta Kamnik—Luče že v dogi ednem Času zgradila, s čimer bo pokrajinski naš biser divna Logarska dolina stoprno šele otvorjena širokemu tujskemu prometu in v najkrajši črti zvezana z Ljubljano. — Dvajsetletnica Zveze za tujski promet v Sloveniji!. Letošnje leto poteče dvajset let, odkar je bila ustanovljena Zveza za tujski promet v Sloveniji. Da proslavi ta važen mejnik v svoji zgodovini čim najdostojneje, priredi »Zveza« v paviljonu »K« ljubljanskega velesejma reprezentativno razstavo našega tujskega prometa. Na dan otvoritve velesejma se vrši obenem tudi slavnostno zborovanje v svrho proslave dvajsetletnega jubileja. To zborovanje se bo vršilo v sejni dvorani Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani (palača Ljubljanske Kreditne banke), dne 29. avgusta ob 16. popoldne. — Kraljevska dvojica v Hrv. Primorju. Kralj Aleksander I. in kraljica Marija sta včeraj poselila, kaikor smo že poročali, Plitvička jezera. Povsod je narod kralja in kraljico navdušeno pozdravljal. Kraljevska dvo. jica se je 6 spremstvom verzi 1 a v avtomobilih. V epremstvu so bili prvi adjutaait general Hadžić, podpolkovnik Ko®tić in mornariški kajpetan Mazuramič. Kraljevska dvojica si je 6amo razgledala krasote Plitvičkih jezer ter je nato posetlla Senj, Novi, Crikve-nioo, Kraljevico, Bakar in Sušak. Na Sušaku je prebivalstvo priredilo vladarju velike ovacije. S Sušaka »ta odšla kralj in kraljica na Plase, kjer ju je čakal dvorni vlak. ki ju je povedel nazaj na Bled. — Namestitve profesorjev In učiteljev. Prosvetni minister Velja Vukičevič se je snoči povrnil z Bleda v Beograd. Kralju je predložil v podpis več ukazov o vpoikoji. tvi, odnosno novi razmestitvi srednješolski H profesorjev in učiteljev. Imenovani bodo novi gimnazijski ravnatelji, profesorji in učitelji. 25. avgusta 1925. — Kraljevska dvojica na povratku s Plitvičkih Jezer. Kakor smo že včeraj javili, sta kralj Aleksander I. in kralijca Marija bila v nedeljo na Plitvičkih jezerih, od koder se danes vračata na Bled. Dvorni vlak je danes zjutraj ob 7.34 prispel preko Karlovca v Ljubljano. Vlak je na glavnem kolodvoru postal le nekaj minut in je nato nadaljeval svojo pot na Gorenjsko. —VSE CENJENE NAROČNIKE »SLOV, NARODA« tem potom ob* veščamo, da smo jim priložili položnice, in prosimo vse one, katerim je po* tekla naročnina, da isto čimpreje ob* novč, ker sicer se bo vsem, kateri ne obnove naročnine pravočasno, USTA* VILO POŠILJANJE LISTA 27. AV* GUSTA 1?25. — Obenem opozarjamo inozemske naročnike, da smo bili vsled povišanja postnih pristojbin PRIMO* RANI ZVIŠATI NAROČNINO Z DIN 30.— NA DIN 35.— mesečno, kar naj blagovolijo pri obnovitvi na* ročnine upoštevati. — Uprava »Slov. Naroda«. — Kongres UJU. Vsi delegati in udeleženci odpotujemo v Subotico v sredo 26. t. m. ob 5. uri 27 minut. — Ljubljana glavni kolodvor. — Kaj je z obmejnim turistovskim pro. metom? Iz turistovskih krogov nam pišejo: Konvencije z Italijo so bUe že pred tedni podpisane v Nerttunu, a še danes ne vemo, ako je bilo v tem sporazumu urejeno tudi vprašanje obmejnega turlstovskega prometa. Zdi se, da ne, ker obmejni organi še nič ne vedo, ali smejo turiste puščati preko meje na podlagi izkaznic poedinih planinskih društev. Prosimo predsednika naše delegacije g. dr. Rvbafa, ki je pravkar prispel v Beograd, naj nam stvar pojasni, afco vlada ne smatra za potrebno, da bi objavila, kako se je glede turistov uredilo vprašanje prestopka državne meje. — Prvi kongres pravnikov iz vse naše države 6e bo vršil v dneh 18.—20. septembra v Beogradu. Dne 21. septembra bo skupecn izlet v Arandjelovac in okolico. — S srebrno svetinjo za državljanske zasluge eo bili odlikovani organi finančne kontrole v Dalmaciji v priznanje njih hrabrosti in požrtvovalnosti ob priliki reševanja ponesrečenega vojnega hidroplana iz morja. — Iz uradniških krogov nam pišejo: D očim imajo državni nameščenci že blizu eno leto svoj novi uradniški zakon, ki jim je njih prejemke v višji ali manjši meri zboljšal, je bivši klerokomunistični obeliski svet vodil mestne uradnike z načrtom nove službene pragmatike celi dve leti za nos. Ge* rentskemu svetu se ponuja ravno sedaj Še ugodna prilika, da uveljavi že izdelani na* črt nove uradniške pragmatike in popravi s tem škodo in krivico, ki jo radi krivde brez* vestnih demagogov uradništvo trpi že dve leti. — Normalnotlrne železniške proge v Bosni. Kakor je znano, je večina železniških prog v Bosni ozkotirnih. Sedaj je železniško ravnateljstvo v Sarajevu imenovalo posebno komisijo z nalogo, da prouči vprašanje, kako bi 6e ozkotirne proge razširile v normalnotirne. čim ta komisija konča svoje delo, predloži svoj referat železniškemu ministrstvu. — Vizum na potnih listih veljaven Šest mesecev. Iz Beograda nam poročajo: Ministrstvo zunanjih del je sklenilo s Češkoslovaško, Italijo, Avstrijo, Francijo, Nemčijo in Anglijo glede potnih vizov sporazum, na podlagi katerega bo odslej veljal vizum na potnih listih avtomatično šest mesecev. Odslej torej ne bo več potreben poseben vizum za vsako potovanje. — Kongres državnih uradnikov in službenikov se bo vršil letos v Beogradu in sicer 28., 29. in 30. t. m. — Sezonske pošte po kopališčih se na ukaz ministrstva pošt in brzojava zatvori jo dne 1. septembra. — Italijanski konzul v Splitu. Za italijanskega generalnega konzula v Splitu je imenovan g. Markiz Bartoluci Godolini, ki je dobil že tudi naš eksekvatur. — Zakon o kmetijskih kreditih. Zbirka zakonov XVIII. snopič. V Ljubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Cena brošuri Din 6.50, s poštnino Din 7. Pravkar je izdala Tiskovna zadruga v svoji zbirki Zakoni 18. snopič, v katerem objavlja Zakon o kmetijskih kreditih, ki ga je v preteklem zasedanju sprejela narodna skupščina. Natrj opozarjamo vse pridobitne sloje, zlasti pa razne kmetijske zadruge m poso-ffctice. — II. svetovni kongres za promet z motori se bo vršil v New-Yortoi od 11. do 13. januarja 1926 v času, ko se bo vršila tam avtomobilska razstava. Po dosedanjih poročilih je že zagotovljeno sodelovanje 50 držav. Natančnejše informacije daje o kongresu Jugoslavia Bkspress Agencija d. d. — Zagreb. — Permanentne legitimacije za letošnji velesejem veljajo Din 50 in irpravičujejo imetnika do poljubnega večkratnega vsto* pa na sejmišče. Poleg tega pa upravičujejo letos tudi do brezplačnega vstopa na vinski prostor po 6. uri zvečer, tako da se vsakemu obiskovalcu izplača nakup legitimacije, ki mu velja za ves čas trajanja sejma in nudi enajst dni poučne zabave in užitka. Tudi si kupec ne more ogledati izdelke, ki ga za* nimajo, naenkrat, marveč si jih mora ogle* dati večkrat. — Prazna ženska učna mesta so, kakor poročajo, v nekaterih krajih v južni Srbiji, Prekmurju in Crni gori. Te službe so pripravne za one učiteljice, ki obvladajo cirilico v besedi in pismu in ki nimajo upanja, da bi dobile prihodnji 2 do 3 leta kako službo v Slovenji. Dr. Fran Marhilč zopet redno ordinira 2932 v Mariboru, Trubarjeva ulica 11 od 9.—11. ure in od 2.—4. ure pop. — Postajališče Medno. Pišejo nam: K notici v »Slov. Narodu« št. 184 z dne 15. t. m. ponavljamo glede razdalje, da je iz prav vseh davnih in sedanjih voznih redov razvidno, da znaša razdalja od Ljubljane gl kol. do Vižmarjev 6 km, od Vižmarjev do Medvod pa 6. Novo postajališče Medno leži pa ravno na polovici med Vižmarji in Medvodami, torej 6 in 3 je samo devet. Ta razdalja 9 km je zabeležena tudi v pravkar na glavnem kolodvoru v Ljubljani afišira-nem stenskem voznem redu, a tudi prvi kilometarski mejnik kaže ravno nad Mednom, torej že izven razdalje med Ljubljano gl. kol. in Mednom, 92.8 km, oni pod gl. kol. v Ljubljani pa 102.1 km, kar izpričuje, da je Medno od Ljubljane gl. kol. oddaljeno le 9.3 km in prav nič več. Velja potemtakem za Medno prvi pas, to je pri potniških vlakih 3. razreda Din 3.50, kar •naj železniško ravnateljstvo čimpreje popravi. — Več prizadetih. — Poučno potovanje v Južno Srbijo. Udeležniki odidejo iz Ljubljane v soboto dne 29. t. m. ob 11, zvečer, oni iz Štajerske pa z vlaki tako, da bodo ob eni ponoči, na dan 30. t. m. v Zidanem mostu. Če bi se že* lel tega zleta udeležiti še kdo, ki se doslej ni javil, naj se oglasi osebno radi polovične vožnje in drugih informacij v Agrarnem bi* roju dipl. agr. A. Jamnika v Ljubljani, Še* lenburgova ulica 7./I. (nasproti glavne po« šte) najkasneje do 29. t. m. opoldne. Spre* jem takih zamudnikov je z ozirom na že odrejeni prostor v vagonih omejen. Strošek polovične vožnje je okoli Din 600 — Ujet morski pes v Kraljevici. V petek, dne 21. t. m. so ribiči v Kraljevici ujeli velikanskega morskega psa, dolgega pribllS-no štiri metre, ki se je zapletel v mreže. Pes je divje trgal mreže in bi morda še ušel, da ga niso ustrelili slučajno navzoči vojaki. Psa so prenesli na Sušak, od tu pa na Reko, kjer so ga razstavili. — Blaznež umoril svojo ženo. V Velikem Bečkereku se je te dni odigral pretresljiv slučaj. Rada čobanov, na katerem so bili fe dalje časa opažati znaki nenormalnega stanja, Je v napadu hipne blaznosti zaklal svojo ženo Miciko. Blaznež se Je nato mirno vsedel poleg svoje žrtve ter j* brezizrazno gledal v obraz. — Pet mornarjev utonilo. Na mali ladjici se je iz Zirja v Ilarin pri Dubrovniku odplulo na odprto morje pet mornarjev. Na morju jih je zalotil vihar ter vrgel Colnlč ob pečino. Vseh pet mornarjev je utonilo, rešila se je samo neka deklica, ki je bila tudi v čolnu. — žejni Zagreb! Preteklo leto se je popilo v Zagrebu 79.500 hI vina, 535.07 hI zagrebškega likerja, 9.42 hI inozemskega likerja, 8155 hI zagrebškega piva itd. Mestna občina je Imela 23 milijonov Din dohodka d. Eismann: &1oja žena i. Nikoli nisem tepei svoje žene. Zdi se mi, da je sploh grdo človeka tepsti. Tepsti žensko pa je dvojna grdobi ja. Lahko bi navedel mnogo tehtnih razlogov v dokaz, da je moje mnenje pravilno. Toda zdaj ne gre za te razloge. Gre za to, da sem prišel hočeš nočeš nepričakovano do žalostnega in zelo čudnega zaključka: vse kaže, da se bom moral izneveriti svojim principom in da bom moral ženo tepsti. it Brez diote seveda ne gre. Toda v mojem slučaju nikakor ni Slo Za doto. Moja žena je imela hišico in nekaj gotovine, toda tako bogastvo- bi mi lahko prinesla tudi druga. Tudi bogve kabo plamteča ljubezen me ni gnala v zakonski jarem. Zaknni iz strasti niso nikoli srečni. Vzel sem Mašo zato, ker mi je bila všeč. Bila je piav fletna. brhka, pametna, vedno Videla, rdečelična in okrogla. Okrogle imam sploh rad. V Mašinih :eh se je vedno lesketalo nekaj po-bno veselega in razposajenega. Zdaj te iskre ni več. Zdaj je Maša — ožna in mračna ženska, sama kost in koža, mevža, tako dolgočasna, molčeča in kisla, da včasih pogledaš, pogledaš, pa vzdihneš in se obrneš proč. Kajti jaz sem še fant od fare, triintrideseto leto mi teče, jaz sem krepak, močan in soč-nat, — in koliko let bom moral še preživeti s to dekadentsko figuro? Prsa — šahovnica, bokov sploh ni, obraz — rmen in zguban, izraz oči tak. kakor da je šele včeraj spremila svojega prvorojenčka na pokopališče... No, fizične zvestobe naj nikar ne zahteva. Če je raka! Saj tudi ne tajim, da se tako-le za spremembo rad spozabim na strani. Mislim, da bi me za te neznatne norčavosti nihče ne kaTal. Okrog sobarice Dunjaške bi se pa res ne bilo treba sukati, res bi se ne bilo treba. Tem manj je biLa dopustna ta storija, ker imava otroke, stanovanje je pa majhno in kuhinja pred nosom. Z Dunjaško ni bilo treba, to je — res... Zato pa tudi nisem protestiral, ko je Maša to punco spodila. Niti besedice nisem črhnil. Potem, ko smo Dunjko spodili, nismo imeli dekle pol leta. Maša je delala vse sama in v hiši je bil res večji mir. In prihranilo se je. S prihranenim denarjem je kupila Maša otrokom krMtrčke. Zelo elegantne koltrčke. Zdaj smo dobili Agafjo. Ta je že stara in kilo ima. Maša sama seveda ne more vsega -r- z deco ie pač mnogo sitnosti! No. pa naj bo še ta stara kokla. Zdi se mi, da imam pravico trditi O sebi, da nisem hudoben, ne kdove kako pedaitičen ali siten in za skupno življenje dokaj prikladen. Nisem skop, rade volje bi poslal Mašo kam, da se malo pozdravi, ker bi zelo rad, da postane zopet okrogla rdečelična. Toda moja žena ima grozen značaj, in zato čedalje Dolj hira — dasi bi človek rekel, da bolj shujšati že ne more. III. Čudovito grd značaj ima Maša. Včeraj zvečer sva bila v posetih pri todbini von Magen. Ernestina Iva.iovna je imela god. Zbraio.se je mnogo gostov, naših, bančnih, potem carinskih in raznih drugih. Moja Maša se je seveda našopirila vrag vedi kako. Zmašlla si je visoko frizuro hi celo atlasni steznik je navlekla nase. — Kakšna frizura pa je to? — sem vprašal. — Molči Draga vojvodinja, kakšna frizura ie to? — A kaj. mar?... — Nič »kaj mar«, marveč kakšna frizura je to? Gleda me s svojimi veliki motnimi očmi, njeno lice je žolto, okrog oči so pa gube. Kaj me gleda? Saj na meni ni vzorcev. — Ti misliš, da postaneš boli stasita, po alkoholnih pijačah. Na enega prebivalca odpade približno 1 hI na leto. — Letalska nezgoda. Xa poletu iz Er-cegnova v Kotor je treščilo v morje vojaško letalo. AvijatSke je rešila admiralska ladja »Vila«, dočim se je letalo potopilo. — Požar v Beogradu, V Hartwigovi in Princa Gjorgja ulici v Beogradu je snoči izbruhnil velik požar, ki je uničil 60 pro* dajalen. Požar je okoli polnoči Izbruhnil v neki pekarni in so gasilci z največjim napo« rom požar lokalizirali šele zjutraj. Gasiti so pomagali poleg gasilcev tudi oddelk voja* Stva in policije. Škoda je velika. — Velik vto mv Lokah, V noči dne 16. avgusta je bilo v Lokah, občina Trbovlje, vlomljeno v trgovino Kristine Trbovc. Ta* tovi so odnesli razno manufakturno in ga« lanterijsko blago v skupni vrednosti 32.807 dinarjev. — Vlom v Črnomlju. Dne 12. t. m. je bilo vlomljeno v hišo posestnice Marije Be< lec v Crmlji. Tatovi so odnesli več raznih predmetov v vrednosti 1000 Din. — Epilog k požaru v Dravljsh. Polici* ja je aretirala posestnika Jakoba Tomšiča, ki je osumljen, da je zažgal svoje lastno po* slovpje v Eh-avljah. Tomšič, ki je nerabno poslopje baš hotel porušiti, je bil precej vi* soko zavarovan. Tomšič naravno zanika in* kriminirano dejanje. — Povodom požara v Dravljah je v soseščini goreče hiše stanu* joči čevljar Miroslav Smolinski, boječ se, da se razširi ogenj tudi na njegovo hišo, nabasal v prazno vrečo več parov čevljev in zastor za okno in jo vrgel skozi okno. Med požarom mu je neznan zlikovec vrečo odnesel. Smolinski ima 2000 Din škode. — Težka nesreča pri zidanju cerkve. Pri gradnji cerkve v Sračincu pri Varaždinu se je dogodila te dni težka nesreča. Zrušila se je že skoraj dograjena kupola in pod-snla devet zidarjev. Dva sta bila težko, ostali lahko ranjeni. — Samomor v Zagrebu. V Zakladni bolnici v Zagrebu se je v nedeljo z nožem za. bodel neki Mirko Kotor. Prizadjal si je dva sunka v prsa. Našli so ga mrtvega in okrvavljenega v postelji. Vzrok samomora Je bfla baje neozdravljiva očesna bolezen. — Razstavo psov v Zagrebu je Zagrebački zbor zaradi tehniških težkoč odpovedal ter se Ista vrši pozneje, čas razstave psov se razglasi v časopisih. — Slov. lovsko društvo. 1550-n — Spoznati moraš vse izdelke tovarne testenki »Pekatete«, da lahko izbereš kar tebi prija. Oglej si razstavo na vele-sejmu paviljon »G«. 159/L sminuEalje Jutri) stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 26. avgusta 1326. Stev. 192 Gospodarstvo Zastoj v trgovini z vinom in žganjem Trgovina z vinom je na domačem tržišču zelo elaiba. Denarne razmere, ki so zelo nepovoljne, so vplivale tudi na konzum tako, da s« je znatno znižal. Vse leto je bil položaj na vinskem trgu nenormalen. Ker vino ni šlo v promet, je ostalo še precej starega vima. Vinska letina bo letos dokaj bogata. O kakovosti novega vina se še ne da govoriti, ker je odvisno od vremena v avgustu m septembru. Izvoz našega vina Je zelo slab. Konkurenco nam delajo italijanska, madžarska in francoska vina. Če ne pride do enotnega vinskega zakona, ki bi bil izdelan po vzorcu modernih vinskih zakonov, ne moremo računati z uspešno konkurenco z inozemstvom. Cene notirajo: Zagorje: 5—10 Din liter, producenta se drže rezervirano. Medjimurje notira: domača vina, ako se sploh še dobe, 8—10 Din, vsi drugi vinogradi zahtevajo že 10—15 Din. V Primorju si je trgovina belim vinom nekoliko opomogla, ker je tujski promet velik. Domača vina se dobe še po 8 do 10 Din. Otok Krk notira: črna vina 5—6, bela 6—7, dalmatinska 5—7 Din. »Vodica« ce plačuje po 50 Din sodček. V Bački vlada peronospora in vlaga. Izgledi za letošnjo letino niso.baš povoljni. V Hercegovini so cene poskočile deloma zaradi večjega povpraševanja, deloma zaradi peronospore. Cene notirajo: vina iz 1. 1923—7 Din, črna vina 5 Din, vina iz 1. 1924 Din 6—6.50, črna vtna 4.50 Din. Inozemska tržišča. V Avstriji so izgledi za novo vinsko letino glede na kakovost in količino zelo povoljni. Cene varira jo med 60—so grošev liter. Na madžarskem vinskem trgu je promet zelo slab. Letina kaže zelo dobro. Cene vtoa varirajo med 350—400 —500. Položaj na češlooslovaškeon vinskem trgu je zelo nepovoljen, ker noče nihče vina kupovati. Tudi uvoz je slab. Cene notirajo v okolici Bratislave 6—6.50 Kč liter. — Trgovina z žganjem v zastoju. Konzumenti so rezervirani in čakajo, da se žganje poceni. V Srbiji notira 6la.bo žganje 10o Din 10, močnega pa sploh ni na trsu. V Beogradu notira slabo 16, močno pa 24 Din. —g Izvoz blaga in porast cen. Zadnje čase se zopet opaža porast cen našega blaga. Za siromašno kmetsko ljudstvo je to hud udarec, čeprav se je podražilo blago samo za spoznanje. Vzrok je Čedalje večje povpraševanje iz Italije. Odkar se je bila stabilizirala lira, so se pojavili italijanski trgovci, zlasti v Sloveniji to v Dalmaciji in začeli kupovati blago. Tudi :z Avstrije prihaja k nam mnogo kupcev. Ta živahnost v trgovini in porast cen bo deloma ublažili krizo našega poljedelstva. Zadnje čase je opažati tudi v Nemčiji večje zanimanje za naše pridelke. Nas izvoz v Nemčijo se je povečal. —g Razstava poljedelskih strojev v Parizu. Pod pokroviteljstvom francoskega poljedelskega ministra se otvori v Partai koncem januarja 1926. V. razstava poljedelskih strojev. Natančnejši termin otvoritve se bo še določil. Z razstavo bo tudi združen semenj za semena. Udeležbo je prijaviti do 15. oktobra 1925. Commissariat General du Salon de la Machine agricole, Pariš 8, 8 rue Jean Goujon. —g Dobi.ve. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 7. septembra t. 1. pri komandi vojnog okruga v Mariboru gle* de dobave 120.000 kg sena in 60.000 kg sla* me. — Dne 9. septembra t. 1. pri intendan* turi Dravc':e divizijske oblasti v Ljubljani za dobavo 150.000 kg sena in 80.000 kg sla* me. — Dne 19. septembra t. L pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave jermenov in usnja ; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave risalnega materijala in gle d" dobave razne samotne opeke. — Dne 21. septembra t. 1. pri direk* ciii !rrflvr;V> "Veznic v Zagrebu glede do* bave hrastovih pragov. — Dne 22. septem* bn t. L pri di-ekciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave kolčakov za kuplja* nje (VacuumschlauchsKupplungsmuffe) ter glede dobave železa za avtogensko varenje. Predmetni oglasi z natančnejšimi pogoji so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in in* dustrij^ v Ljubljani interesentom na vpo* gled To in ono Zakonska tragedija na Dunaju Med brzojavnimi vestmi smo včeraj na kratko poročali o tragediji vratarja ju-goskrveoskega poslanika Pavla Obriskala na Dunaju, ki je ustrelil svojo 451 etno ženo Franci ško m nato izvršil samomor. O tragediji zaznavamo še nekatere podrobnosti. Pavel Obriskal je brl v mladih letih ljubimec svoje žene. ki je bila lastnica kro-jacmee. Ni je pa mogel poročiti in tako se je ona poročila s krojačem Kremzom, ki je v vojni padel. Pravijo, da stara ljubezen ne zarjavi m tako se je Obriskal pred šestimi leti poročil s svojo nekdanjo izvo-Ijenko, ki je imela v pnem zakonu dva otroka. Zena je možu, ki je rodom Jugoslo-ven, preskrbela mesto vratarja pri jugo-slovenskem poslaništvu na Dunaju. Zakon pa-je bil nesrečen, zakaj mož se je vdajal pijači in se ni malo ni brigal za svoj dom. Med obema zakoncema so nastale razprtije m v marcu tega leta sta se ločila. Radi stanovanjske bede, ki vlada na Dunaju, pa je žena možu dovolila, da še nadalje ostane pod njenim krovom. Prepiri so se množili. Pred tedni je bil mož na podlagi ovadbe žene aretiran, nato pa zopet izpuščen, ker je žena zahtevala ukinitev postopanja proti njemu, da ne izgubi službe. Še enkrat je imel Obriskal opravka s policijo in brl je policijsko kaznovan radi kaljenja nočnega miru. USODNA NOČ. V nedeljo sta se oba zakonca slučajno istočasno, približno v polnoči vrnila domov. Mož je bil v gostimi, žena na domačem vrtu. Med zakoncema je nastal nov prepir in ob 2. url zjutraj so sosedje še vedno čull govorico ter psovke. Približno okoli petih zjutraj je zadonel močan pok, ki mu je sledil krrk žene. Hčerka v sosednji sobi je čula detonacijo in prihitela v spalnico matere, ■kjer je videla očma stati poleg postelje žene, v ropah pa je imel še kadeč se samokres. Trenotek nato je počilo še dvakrat. Neka soseda, začuvši detonacijo, je skozi okno klicala na pomoč. Takoj nato je r>ri-hitel službujoči krfminaflmi uradnik, ki je skupno s hišnim gospodarjem vdrl v stano- vanje, čigar vrata so bila zaklenjena. Ko sta vstopila v stanovanje, sta našla oba zakonca mrtva. Obveščena je bila rešilna postaja, nakar sta bili trnpli prepeljani v mrtvašnico. Pri možu so našli pismo, v katerem vali krivdo na svojo ženo. Humor pri poroki V nekem angleškem Časopisu pripoveduje neki magistralni uradnik nastopno: Jaz mislim, da nobena stvar ne napravi moža tako raztresenega kakor poroka. Nedavno sem poročil mlad par, izročil ženinu papirje in mu povedal, koliko ima plačati. Postal je rudeč kakor rak in ves otmpan je brskal po svojih žepih, potem pa se rra-enkrat odstranil iz sobe. Nevesta, ki si nI znala razlagati, kaj se godi, je čakala deset minut silno razburjena, nakar ie pritekel ves potan novoporočenec in težko so-peč položil denaT na mizo. Kakor sem pozneje slišal, je bil svojo denarnico pozabil dema in je v naglici zastavil svojo zlato uro in verižico. Nekoč sem ravno hotel izreči poročno formulo, ko je pridivjal neki mlad mož v sobo bi zakričal: Jaz vam prepovedujem tega moža poročiti, ker je tat, ki nosi sedaj moje hlače in spada v zapor. Kakor bi bombe vrgel, je nastalo strašno razburjenje. Izvedel sem, da sta bila ženin in oni drugi brata ter sta snubila eno in isto dekle. Ko je uslišala takratnega ženina, je bil brat jezen in ni več govoril ž njim. 2enin je oblekel, ko je šel k poroki, nove hlače, ki pa so bile slučajno last brata ter se je pri Izberi hlač zmotil, ker so bile njegove silno podobne bratovim. Razložil sem besne-čemu bratu, da tu ne gre za nikako tatvino, nakar je zapustil z mrmranjem poročni urad. Ko je bila ceremonija pri kraju, je rekla mlada žena s pomislekom: Tega bi si pa ne bila mislila, da bom svojega moža v hlačah svojega brata poročila. Neki mož je stopil v poročni urad pol ure poprej, predmo je bila poTOka napovedana. Vsedel se je, potegnil fz žepa steklenico in pit: Moram si priboriti peklenskega poguma, kajti sedaj se poročim. To pa boste razumeli, kadar boste videli njo. Ko je nevesta točno ob uri vstopila, sem jo pogledal in ženina razumel. Neki romanopisec je prišel k meni in me naprosil, ali sme skozi teden dni prisostvovati pri porokah. Vprašal sera ga, zakaj. Odgovoril je: V kratkem se poročim in hočem prej spoznati v vseh podrobnostih razpoloženje na tem kraju. Na dan svoje poroke se je obnašal naravnost vzorno. Največje umetno jezero na svetu Moderna tehnika triumiira. Iz Amerike prihajajo poročila o velepoteznem načrtu zgraditve velikanskega umetnega jezera v Schenctadvju, država Newyork. Umetno jezero se zgradi v goratih krajih države Alabane ob reki Tollapoosa in bo držalo 530 milijonov galon vode, to je trikrat več kot največia rezervarja Ashokan in Kensi-oo, ki preskrbujeta Newyork z vodo. Jezero se bo imenovalo CheToke«, Blutfs, imelo bo 700 milj obrežja ter bo pokrivalo 40.000 akrov zemlje. Voda jezera bo proizvajala elektriko v industrijalne namene. General Electric Co., v Scbenectadv, izdela tri generatorje, ki Jih bodo gonile tri vodne tribune, vsaka s 45.000 konjskimi silami. To bodo drugi največjM generatorji v Ameriki poleg strojev s 70.000 konjskimi silami, ki jih je postavila General Electric Co. v Niagara Falls, Newyork. Velikanske podjetje bo dovršeno leta 1936. • Prva lokomotiva v Združenih državah je stekla dne 8. avgusta 1829. Bila je ena izmed štirih, ki so bfle izdelane na An-zleškem. Ime lokomitive je bilo Stourbrid-ge Lion. Poskusna vožnja se je izvTšfla pri Honesdale v Pensilvaniji. Tračnice so bile iz lesa. Vodil je lokomotivo tri milje daleč intženir H. AH en. * Otrok pod avtomobilom. V Londonu je dan na dan polno avtomobilskih nesreč. Motociklje lahko vodijo dečki, stari 14 let, avtomobile pa 17 let. Neki avto je podrl na tla llletnega Ivana Terekija in za v4*ke1 potem s seboj še 20 km daleč do garaže. Truplo je bilo strašno razbito._ Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: OTON CHRiSTOF Barvni trakovi, ogljeni, indigo in povoščeni papir, hektografični zvitki in aparati, podloge za stroje pri Lud. Baraga* Selenburgova 6|l T;t#ia t 3016 Rodbina Polachova naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nje iskrenoljubliena sestra, dobra tetka in svakinja, gospodična Melanija Zalar po dolgi in težkomučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, v najlepši življenski dobi danes udano preminila. Pogreb drage rajnke bo v sredo ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg 9, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo polože v rodbinsko grobnico. Maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Bodi ji prijazen spomin! V Ljubljani, 25. avgusta 1925. Kupujte edino-le pri Josip Petelincu na i bolj >e 138-l šivalne stroje in kolesa znamke Gritzner, — Phdn!xv pneumatiko, potrebščine za kolesa, stroje in Lamerz-igle Ljubljana (blizu Preieraovega spomnita cb vodi) Na malo! Na veliko! I Zahtevajte cenike! h. mffl s Er. mu pleskali« In Udarim Ljubljana, Karel Kotnikova ulica (baraka za Ledino) se priporočata cen j. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. 121 L Naznanilo preselitve. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem preuredil in znatno povečal svoje podjetje ter svojo pisarno s 25. avgustom 1925 iz dosedanjih prostorov na Vidovdanski cesti štev. 3 preselil ¥ nove večje prostore ob koncu BesIJeve c. nasproti carinarnice v L nad. hUe9 kjer Je mitnica ob ishodu s gl. kolod. Vestno in točno kakor dosedaj, tako bodem i v bodoče — ker bora imel lokal v bližini carinarnice in skladišč — še lažje in hitreje opravljal vse carinsko-posredniške posle uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk. Prosim cenj. občinstvo, da mi ob razširjenju in povečanju mojega podjetja ostane tudi v bodoče naklonjeno in beležim z najodličnejšim spoštovanjem Rafko Turki carin, posrednic, 3017 LJublfana, telefon štev. 157 Važno za obiskovalce! Važno za obiskovalce! Lipskega jesenskega velesejma od 30. VIII. do 5. IX., tehnični velesejem od 30. avgusta do 9. septembra. Znižane cene na železnicah In vizum. — Za slučaj, da se !avl zadostno Število obiskovalce:*, bodo vozili za časa velesejma direktni vagoni Zagrei-Ljubljana-Lipsko. Prijave sprejema ter dale vss potrebne pojasnila Častno zastopstvo za ljubljanski okraj: Stegu in drugi, Ljubljana* Dunajska cesta (palaca Ljubljanske kreditne bankej. katero preskrbi tudi vizum ter izroia legitimacije. Na vetesejmu stalen jugoslovanski tolmač lastno shajališče jugoslov. državljanov *w<" H i m i, — ■——a—e—n Mali oglasi, ki služilo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka besedo BO por. Najmanjši znesek Din 5. ItlHLI OGLHSI Zeoitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgov skope inačala, vsako beseda Din 1'-. Najmanjši znesek Din IO I Službe I Absolvent trgovskega tečaja išče shžhe v kaki večji lesni trgovini ali v pisarni. Po» nrdbe na upravo lista pod »Absolvent«. 2988 Sestra k otrokom v stroki spretna in za* nesljiva, išče mesta v Ljubljani ali zunaj. Na* slov: Zagreb, Samostan* ska 3, Sepetauc. 2934 Gospodična zmožna strojepisja, slov., srbohrvaškega in nem* škega jezika, išče službo v pisarni. — Ponudbe na upravo lista pod »Pošte* na — 2884«._ Strojepiska vešča slov. in nemškega jezika išče službe v pi* sami. Ponudbe na upra* vo lista pod »Stroj epis* ka«/2945 Korespondent z-nožna moč, vešč slov. srbohrv. in nemškega je* zika v govoru in pisavi iš7e službe Dopisi t*i upravo lista pod »Kores* pondett*/2946 r Stanovanja S Dijak ali dijaUrja se sprejme v vso oskr* bo. Gosposvetska c. 12/1 Stanovanje 2—3 sob in pritiklinami išče boljša mirna druži* na. Plačam dobro. Po* nudbe na upravo lista po n »September«/2943 Prazno sobo v bližini Gridišča iščem za takoj. Naslov pove uorava SI. Naroda. 162 L Naslovi dijaških stanovanj se do* bijo pri ge. Likar, Po* Ijanska c. 87, Vila Ber** man. 2647 Kot ostanovalka se sprejme gospodična, ki je čez dan odsotni. Ponudbe na upravo lista pod »Sostanovalka«/3004 Prazno sobo s posebnim vhodom v mestu iščeta dve gospo* dični Dopise na upravo i«sta pod »Prazna soba« 3010 Stanovanje išče zakonski par brez otrok v mestu ali na de* želi. Ponudbe pod »Ura* dnik 2912« na upravo »Slov. Naroda«. Stanovanje 4—S sob. kuhinje in kleti, z električno raz* svoti javo, se išče. Plačam dobro. — Ponudbe pod »Stanovanje 2913« na upravo lista. I £oka!i | Mesnico na prometnem kraju na deželi vzamem takoj v najem. Ponudbe na upi. 1 sta pod »Mesnica«/2947 Gostilna dobro idoča, na promet* nem kraju, se išče v na* jem. — Ponudbe na upr. »Slov. Naroda« pod — »Gostilna 2909«. Lokal pripraven za ključavni* carsko obrt, lahko je na dvorišču, se išče za ta* koj. Ponudbe na upravo lista pod »Lokal takoj«/ 2942 Učenka močna, pridna, bi rada vstopila v trgovino z ma* nufakturnim blagom. Po* nudbe na upravo lista ped »Učenka«/2938 50.000 Din posojila iš3em proti do* orim obrestira. Vk j izba na vilo. — Ponudbe pod »Takojšnje posojilo — 2907« na upravo »Slov. Naroda«. I prodam | Bruseljske čioke s? prodajo. Ponudbe na upravo lista pod »Čipke« 3005 Pianino dobro ohrinjen se radi selitve takoj proda. Po* nudbe ia upravo listi pod »Pianino« 3009 Naprodaj dva srebrna jedilna ser* visa, brušeni se"v;si z* pivo, vino in likerje in oljnate slike Dopise na upravo lista pod »Servis« 3uU6 Salonsko ogledalo veliko in stenska ura se proda. Popise na upravo lista pod »Ogledalo«300S Spalna oprava iz trdega leta ia kuhinj* ska oprava se takoj pro* da. Ponudbe na upravo lista pod »Oprava*/2°*0 Oprema za manufakturno blago se takoj proda. Ponudbe ra pravo lista pod »Ma* nufaktura«/2939 Trgovske in privatne posle v Fran* «i ji* kjer vsled mnogolet« nega bivanja dobro po* zna jezik in prilike, po* sređuje vestno in kulant* no Josip Zibern*, Ljub* ljana, Stari trg 34. 3012 Špago, dreto In vse vrste vrvarskih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču «Konopjuta> L i ubijana, Gosposvetska cesta 2 103/n Največja zaloga in najcenejša dvokoiesa, motorji, otroški vozički, šivalni stroji, pnevmati* ka. Ceniki franka. Pro* daj a na obroke »Tribu* na« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vo* zičkov, Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. 160*L Pozor! Pozor! Stara trgovina z mešani :n blagom, vinom in žg.i« njem, na zelo proraetnein kraju, v sredini Ljublja* ne se odda v najem naj« viljemu ponudniku vsled bolezni lastnika Ponud be na upravo lista pod »Stara trgovina« 3002 Sonja! Dvigni pismo v upravi lt«rta! Lado. 3007 Uradnik s kapitalom želi znanja z gospodično s primer i Dim premoženjem. Po» nudbe s polnim naslovom na upravo lista pod »Uradnik«/2944 Gospodična srednjih let želi znanu z roljšim gospodom, naj' raje z želez, uradnikom Ponudbe na upravo lista pod »Zenitev«/2937 Hiša z lokalom pripravna za vsako obrt, vrt gozd in njiva — se ugodno proda. — Po« nudbe pod »Ugodna ce» na 2911« na upravo »SI. Naroda«. Posestvo novo zidano, enonadstr hiša, velik vrt, hlev, 3C GraSe« zemlje, lep ^ozd, se radi selitve takoj pro* da. Posestvo je oddalje* no 20 minut od železni* Ske postaje. Dopise na upravo Slov. Naroda pod »5tajcrsko«/2941 e. L iai->Ji .d IS letno Jnmstuo najpopolnejt STOEWER šivalni stroji s pogrezljlvim transporterjem (grabeljc); z enostavnim premikom je pripravljen za stopanje, vezenje ali šivanje UD. BARAGA UUBUANA Selenburgova ul. 6, 1. 116 T TelefgM ŠL 9SD, Naznanilo. Cenjenemu občinstvu si usojam tem potom sporočiti, da sem PREVZELA staroznano gostilno »Metliško vino" na Bregu št. 8 ter zasiguravam cenj. goste, da bodo z dobro kapljico in finim prigrizkom najbolje postrežem. Sprejemam tudi abonente na kosilo in večerjo. ara Francka Hostnik. LasUiina in tisk »Narodna tiskarne«.