Leto XY1II. V Celju, dne 20. novembra 1908. Štev. 134. Uredništvo je na Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron.' pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za inserate plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsa-trat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust se kokrat Kam sedaj? O združenju obeh jugoslovanskih klubov v državnem zboru so že razni merodajni možje in zbori toliko povedali, da smemo smatrati uresničenje te ideje kot gotovo stvar. Združenju jugoslovanskih državnih poslancev v en sam klub, se ne stavijo na pot stvarna, načelna nasprotstva, mariveč v prvi vrsti le osebni obziri, osebne antipatije med odličnejšimi člani jedne in druge parlamentarne organizacije. Ne da se sicer tajiti, da je med našimi poslanci več takih, ki so napredno navdahnjeni, res je pa tudi, da nimajo poguma svoje naprednosti odločno pokazati in se jasno izreči za napredno načelo. Vse stoji pri nas pod vplivom one stare in še globoko vkoreninjene prazne vere v neko slogo, iz katere baje izvira naša moč. Kdor pa čisto trezno pogleda tej slogi v obraz, vidi, da je bila med nami ta sloga samo zato mogoča, ker je posvetno razumništvo delalo vedno le to, kar mu je duhovstvo narekovalo. Vzdrževala se je ta sloga pod hipnotičnim vplivom starih gesel, o katerih resničnosti ni nikdo nič premišljeval, v strahu, da ga kot krivoverca ne izobčijo iz naroda ali vsaj iz kroga rodoljubov. Pod vplivom teh gesel stoje tudi danes še oni, ki poudarjajo potrebo sloge in opisujejo v tako živih barvah nje morebitne učinke. V vsakdanjem političnem in gospodarskem življenju Slovencev te sloge že zdavnej ni več. To tajiti bi bilo zastonj in bi tudi ne imelo smisla. V volilnih uspehih, posebno za državni zbor, se pa ta razcepljenost v napredni in nazadnjaški del ne kaže tako ostro, kakor v življenju. Krivo je temu dejstvo, da je takih, ki niso ne krop ne voda povsed največ in ti odločajo pri volitvah. Več na pa, in naj bo še tako smešno majhna, ima poslance, dočim ostane odločno napredna manjšina slovenskega naroda v zakonodajskih zastopstvih brez zastopstva. Izvoljeni zastopniki večine slovenskih volilcev se bodo torej združili ter določili skupno taktiko proti vladi pod pogojem, ki ga je stavil predsta-vitelj in zastopnik odločno klerikalne smeri dr. Šusteršič: da varujejo v polnem obsegu načela S. L. S. in svobodno izvrševanje nje programa". Ta pogoj bode brez dvoma sprejet in združitev bo s tem omogočena. Kam bodo združeni poslanci krenili — v službo naroda ali v službo vlade? To je vprašanje, ki nas zanima. Če napravimo bilanco bar. Beckove vlade za Slovence, ne bomo ni trenotek v zadregi, kam bi naše poslance gnala dolžnost. Oglejmo si samo v širših potezah najglavnejše dogodke v zadnjem času. Odkar so si Nemci priborili posebno nemško ministerstvo, se je njih agresivnost na naše posestno stanje podvojila in potrojila ter nam s popolnim uspehom trgajo postajanko za postojanka iz rok. V tej agresivnosti gre justična uprava Nemcem s posebno gorečnostjo na roko tako, da smo o priliki imenovanj začetkom t. 1. pisali: „Javno obtožujemo ministra predsed-sednika Becka in pravosodnega ministra Kleina, da sta z zadnjimi imenovanji vedč in hotč kršila pravico — na ljubo nemški politiki." Takrat so namreč imenovali tri Nemce za sodnike v slovenske sodne okraje: Laški trg, Šoštanj in Konjice. Dva teh treh Nemcev (Stepischnegg in Dolezell) sta preskočila po več dobro kvalificiranih Slovencev, samo da je justična uprava mogla vstreči nemškim zahtevam. Od slovenskih sodnih pristavov na Štajerskem je bil imenovan takrat samo dr. Mohorič, pa tudi on je bil zato prestavljen — na Kranjsko. Dela se siste- matično na to, da se odstrani od štajerskih sodišč vse Slovence, zato se je ob vsaki priliki prestavlja na Kranjsko. V Gradec ne pride več noben Slovenec k deželnemu nadsodiščn; Slovencn se da še k večjemu naslov in tudi čin višjega sodnega svetnika, pusti se ga pa tam, kjer je, le v Gradec ne sme na noben način! V dokaz za prvo trditev, da se odstranjuje slovenske sodnike s Štajerskega in da se nadomeščajo z Nemci, navajam Konjice, kjer ima onih 300 Nemcev, ki so bili pri zadnjem štetju tam našteti, 3 sodnike, 13.050 Slovencev sodnega okraja pa nobenega. Naše šolsko vprašanje v Celju je še vedno nerešeno in se kar ne gane z mesta; nimamo ne ljudske šole, nobene meščanske, ne dekliške šole, ne gimnazije, ne trgovske ne obrtne šole. Naša dekleta se pošiljajo v samostanske učiteljišča tndi nimamo in vse sni* naše prošnje so in ostanejo glas vpijočega v puščavi; noben minister ni še z mezincem ganil, da bi spolnil svojo dolžnost proti nam in nam dal, ona kulturna sredstva, katera s svojimi davki Nemcem plačujemo, do katerih imamo pa mi polno pravico in država ima dolžnost nam je dati. Kako se nam godi v finančni upravi, je tudi znano. Naši davčni uradniki službujejo po Srednjem in Gornjem Štajerskem, nam pošiljajo v najlepše slovenske kraje nemške davčne upravitelje, višje upravitelje, finančne komisarje in druge uradnike. Pri politični upravi je pa če mogoče še slabše, tam je Slovenec že bela vrana. O vsem tem so naši poslanci tožili in govorili — Beckova bivša vlada ni vkljub vsem pritožbam popravila ne ene grajane krivice! Tako je pri nas na Štajerskem. Da drugod ni bolje, dokazujejo razsodbe in škandali zaradi rabe slovenščine pri sodišču v Celovcu, nadalje dejstvo, d vsi Slovenci rodom Korošci službujejo na Kranjskem in Štajerskem, dočim se načeloma nikogar ne nastavi na Koroškem, katero je prepuščeno popolnoma Nemcem. Omenim naj še, da so nam Nemci odjeli edino mesto dvornega svetnika pri Najvišjem sodiščn, da so dali narodno - brezbarvnega ali nemškutarskega klerikalnega Čeha za finančnega ravnatelja v Ljubljano, da hočejo iz nestvarnih ozirov imenovati na Jagičevo mesto Nemca na stolico slavistike na dunajskem vseučilišču .. • Vsem tem realnim izgubam nasproti ne stoji niti najmanjša pridobitev. In vlada, ki tako postopa s Slovenci, naj bi imela namen pošteno rešiti jugoslovansko vprašanje, kakor zatrjujejo klerikalni listi? Naj to verjame, kdor more, nam je to nemogoče. Če je bila Beckova politika „srednje poti" za nas tako blagonosna, si lahko mislimo, kakošna bode še le uradniška Bienerthova. Na to naj naši poslanci malo pomislijo, ko se bodo odločevali, kako taktiko jim je zavzeti proti njej. Narod bi dejal, da je samo ena pot mogoča in ta je odločna in poštena opozicija. Politični pregled. Domače dežele. Parlament se snide 26. t. m. ob 11. nri zjutraj. Na dnevnem redu prve seje je med drugim volitev 4 podpredsednikov zbornice ter 4 zapisnikarjev; razprava v vseh dosedaj še ne overovljenih volitvah od maja 1907. 1.; poročilo jubilejskega odseka o zakonskem načrtu o določitvi glavnice v znesku 100 milijonov kron za starostno in invaliditetno zavarovanje v proslavo cesarjeve vladarske 60 letnice. Tudi gosposka zbornica se snide istega dne. LISTEK. Primož Trubar. K njegovi štiristoletnici. (Dalje.) III. V zgodovini reformacije je odka-zano Trubarju mesto nesebičnega in oduševljenega propagatorja tujih dogajanj. v zgodovini slovenskega naroda oznanja Trubarjev program jutranjo zarjo novega dneva. Reformacija je ponesla med Slovence globlje umevanje Kristusovih naukov ter presadila versko življenje od zuna nosti zopet v notranjost. Tudi slovenski misleči individnum se je uprl predpisom mišljenja, ki jih je diktiral Rim. Slovenska duša se je vzdramila iz odrevenelosti in zaspanolene vere v autoriteto; reformacija je prisilila Slo- venca, da je začel misliti z lastno glavo, kritikovati in zaupati svojemu razumu. V boju se mu je vzagajala zavest, da je licemerstvo nepošteno, in požrtvovalnost za prepričanje čednost. Reformacija je klicala slovensko ljud-stve in njegove pastirje nazaj k prvotni krščanski morali ter dvigala nravnost; pri pogledu na počasno dviganje propadle nravnosti so se zazdele reformatorjem celo slovenske narodne zaljubljene pesmi „nepotrebne ter pohnjšlive'1, in zaželeli so, "da jih izpodrinejo s protestantskimi cerkvenimi pesnimi. Specijalni pomen reformacije za Slovence tiči v Trubarjevem spoznanju, da potrebuje tndi slovensko ljudstvo v kulturnem boju svojetra .kulturnega orožja. Trubar je povzdigni! kmečko slovenščino na isto vrsto z gosposko nemščino in učenjaško latinščino. Tak korak je mogla vdahniti takrat samo sila reformacije, ki je spoštovala pravo individualnosti; storiti pa ga je mogel samo mož, ki je nosil zavest rodbinske dolžnosti do svojih rojakov v srcu. Sloven: ki talenti, ki so se vdali brez te zavesti reformaciji, so izginili brez -sledov za rojake v tujem morju; Slovenci, ki jih ni navdušila ideja reformacije, so majali z glavami k novemu početju in ga smatrali za nepotrebno. Slovenski katoliški izobraženci tekom stoletja niso začutili potrebe in moči, da bi pisali za svoj narod v maternein jeziku; in ko so jim napravili reformatorji tir, sledili so brez navdušenja in negotovih korakov: zato se sme sklepati, da bi se brez reformacije in brez Trubarja slovenski jezik še stoletja ne bil začel pisati m tiskati. Izmed slovenskih reformatorjev pa je privabil Trubarjev primer delavca za delavcem na torišče. Glavno pozornost so posvečali Trubar in učenci kot pisatelji cerkvenim potrebam, ker so bili bojevniki za mlado cerkev, in naslanjali so se na nemške vzore, ker so se tam učili in ker še kot začetniki na književuem polju mladeea naroda niso utegnili samostojno raziskovati ampak morali hiteti, da soseda dohite. Toda prvič zlasti Trubarjevi katehetični, polemični in apologetični spisi niso suženjski prevodi, ampak kompilacije po raznih predlogah, kjer pisatelj tu kako točko izpusti, tam kako gloso o domačih razmerah vstavi, tako da se moraš vedno vprašati, kaj je Trubarjeva lastnina in kaj prevod, zakaj je pisatelj to izpustil in ono poiskal v drugem viru. Drugič pa je bil pojem cerkve v oni dobi dosti širji nego danes, zanimanje za cerkveno vprašanje je stalo pri vseh s I o ] i h v ospredju in čtivo, ki je -obravnavalo to vprašanje, so tudi posvetnjaki najbolj iskali. (Halje prih.) V prvi seji bode baron Bienerth razvil svoj vladni program v obeh zbornicah ter predložil več zakonskih načrtov, tako zakonski načrt o podržavljenju južne severonemške zvezne železnice, Aspanške železnice in Polabske železnice. Vlada bode predložila načrt novega pooblastilnega zakona, na temelja katerega bode pooblaščena provizorično urediti trgovinske odnošaje z inozemskimi državami. — Razni klubi se snidejo Že 25. t. m. na prvo posvetovanje na Dunaju. " Nejevolja cesarja proti krščansko socijalni stranki, katera je s svojim postopanjem prisilila Becka k demisiji, se je jasno izražala v različnem tonu cesarjevih pisem odstopivšim ministrom. Dočim je imel vladar za vsakega bivših ministrov posebno toplo besedo, sta pismi Ebenhochu in Gessmannu v uradnem hladno-korektnem tonu, brez vsake presrčnejše besede. Z obzirom na vnanje razmere si bo bar. Bienerth prizadeval sestaviti čim prej parlamentarno vlado, ako se mu pa to ne posreči, bode krona imenovala ministre iz srede večjih strank, tako da bi se vendar osnovala koalicijska vlada z uradniškim značajem. Kakor vse kaže, ni upati, da bi se napetost med Čehi in Nemci toliko polegla, da bi bilo sporazumljenje med obema toliko mogoče, da bi zastopniki obeh narodov hoteli vstopiti v nov koalicijski kabinet. — Nejevolja poljskih strank proti Nemcem je tudi zelo velika, ako smemo soditi po pisavi nekaterih merodajnih listov — pa Poljaki se po navadi vedno o pravem času z Nemci pobotajo in pobarantajo — tako bode tudi to pot — kako bode z Jugoslovani, se ne da še soditi, bržkone bodo uradniško vlado podpirali z narodno krščansko socijalno frazo, da mednarodni položaj zahteva, da se vlado podpira za vsako Aneksija Bosne in Hercegovine je tisti plašček, s katerim se bode prikrivalo hlapčevanje jugoslovanske delegacije vsaki vladi. Vnanje države. Srbija in Črna gora oborožujeti. Oboroževanje Črne gore je seveda naravnost smešno, ker vendar ves svet ve, da ima Črna gora pač mnogo starih obrabljenih ruskih pušk, ki so pa brez municije in brez vojakov popolnoma nerabne. Denarja za municijo ni, živeža za vojsko ni, vsa skladišča so prazna in vojaki, t. j. ogromna večina mladih in zdravih Črnogorcev je v Ameriki in drugod v inozemstvu na delu, doma so le otroci, starci in žene. To vedo v Avstriji prav dobro, zato bi bilo tudi najbolj pametno, da bi se vsemu bedastemu rožljanju s sabljo in vsem frazam »generala" Vukoviča ali koga ne pripisovalo nikakega pomena. Pa dunajski kršč. socijalci in vsi njih klerikalni bratci po celi Avstriji se delajo, kakor bi se res bali Srbov in Črnogorcev ter ščujejo dannadan vlado in narode v vojsko. Človek res ne ve, kaj si ta pobožna gospoda obeta od vojske proti Srbiji? Kaj bode Avstrija imela od tega, ako tudi v par tednih okupira Srbijo in Črno goro? Obdržati ne bo smela ne ene ne druge države, ker bi se temu cela Evropa uprla — o tem ni dvoma — in moralni uspeh? Mržnja proti Avstriji bi po celem Balkanu prišla naravnost v delirij in potem bi se klerikalna gospoda sicer prepozno, a vendar še lahko prepričala na svoje oči, da bi z vojsko, v katero so državo naščuvali, spravili celo Bosno in Hercegovino vkljub vsem zmagam na bojnem polju, v nevarnost. Gospoda tira s svojim hujskanjem našo politiko na ona pogrešna pota, po katerih smo bili že pregnani iz Italije. Ali naj se to v XX. stoletju ponavlja na Balkanu, kjer bi lahko igrali v resnici prvo ulogo, ako bi prav razumeli svojo zgodovinsko nalogo ? Nemški naval na šoštanjsko posojilnico — ponesrečen. Nekoliko pojasnila o vzornem gospodarstvu »Schallthaler Spar- und Creditverein-a" v Šoštanju. Ker so šoštanjski Nemci zopet uprizorili naval na slovensko posojilnico in ker nemško in nemčursko časopisje na zloben in lažnjiv način krade čast ugledni slovenski posojilnici kakor tudi Slovencem v Šoštanju, štejemo si v sveto dolžnost, razkriti javnosti vzorno vodstvo in pošteno gospodarstvo Schallthaler Spar u. Credit-vereina v Šoštanju. Danes obelodanimo ta-le slučaj: J. T. posestnik iz Lokovice izposodil si je pri tej nemški posojilnici svoto 60 fl, za kojo mu je bil porok F. G. posestnik v Velikemvrhu. Ker J. T. ni plačeval redno obresti, tožil je Schalthaler Spar und Creditverein po svojem zastopniku dr. Sen. izposojevalca in poroka in se je dne 24. 12. 1897. sklenila z njima poravnava — III. 839/97, — po kojej sta se zavezala plačati svoto 60 fl s 6°/0 od 1. 1. 1896. in stroške po 17 fl 61 kr. do 30. 1. 1898. Ker o pravem času ni bilo plačila, vknjižila se je ta tirjatev na temelju poravnave na tačas dolžnika J. T. lastno zemljišče vi. št. 147. d. o. Lokovica in na poroku F. G. lastna zemljišča, vi. št. 10, 11 in 12 d. obč. Velikivrh (Šoštanj). Umevno, da je nemška kasa ta dva reveža preganjala z eksekucijami, dokler nista tirjatev poplačala do zadnjega vinarja. Tako je bila ta tirjatev že pred letom 1903 z obrestmi in stroški vred popolnoma poravnana, kar je Schall-ther Spar und Creditverein izjavil v sodnijskem zapisniku z dne 3. 8. 1903 E 137/3 in dovolil tudi vknjižbo izbrisa, na kar se je glasom zapisnika vknjižil izbris zastavne pravice za-stran izvršljive tirjatve po 60 fl z vsemi pripadki (zbirka listin št. 815/3) toda le pri dolžnikovem zemljišču vi. št. 147 Lokovica ne pa tudi pri po-rokovih zemljiščih — kot sovložkih. Ko so prišla 1. 1907 tudi poro-kova zemljišča na javno dražbo, odka-zalo se je iz skupila Schallthaler Spar u. Creditvereinu glasom razdelilnega sklepa od 5. 11. 1907 št. E 688/7 na glavnici že plačanih 60 fl = 120 K in vsi vknjiženi stroški. Odkazani znesek je plačal zdra-žitelj teh zemljišč Posojilnica v Šoštanju dne 8. 3. 1908 Schallthaler Spar u. Creditvereinu in ta je izdal isti dan izb.isno pobotnico, na podlagi katere se je ta tirjatev izbrisala pri porokovih zemljiščih. Iz tega je torej dovolj jasno, da je nemški Schallthaler Spar u. Creditverein v Šoštanju tirjatev dobil dvakrat plačano, vrh tega pa vtaknil še v svojo nemšku-tarsko malho stroške, kateri so bili že pred leti prizastop-niku poravnani. Gospodje okrog tega slavnega Schallthaler Spar u. Creditvereina, povejte nam na tem mestu, s kakšno pravico ste shranili dvakratno vračilo ene in iste tirjatve oziroma med kake izdatke ste zopet vpisali po krivici sprejetih 120 K, ker vam sicer bilanca ne bode „štimala". Najbrž ste jih izdali v prid laž-njivim obrekovanjem Šoštanjskih Slovencev. Dokler ne daste povoljnega odgovora, ste podvrženi kazenskemu zakonu in upamo, da bode c. kr. drž. pravdništvo v tej zadevi uvedlo potrebne korake, kojemu smo na razpolago z izvirnimi listinami. Šoštanjskim Nemcem pa svetujemo, naj ne hodijo na solnce, dokler imajo maslo na glavi. Prihodnjič se odpre še druga kulisa, da bo javnost zvedela, kaj se za isto godi v vašem nemškem taboru. Šo&tanj, 19. XI. 1908. Nem škutarsko g o n j o zoper slovensko posojilnico je povzročil kakor kažejo dejstva njen lastni tajnik neki Josip Dodič, katerega je ta zadruga vzela iz golega usmiljenja v službo, ko je bil letošnjo spomlad na ulici brez strehe in kruha in jo je prosil s povzdignje-nimi rokami službe, obetajoč nebo in zemljo, poboljšanje, pridnost, poštenost in bogve kaj še. Gabi se nam izgubljati glede te neznatne osebice besedi, ako ne bi splošni slovenski interes in še posebej interesi posojilnice v Šoštanju to zahtevali. Ta Dodič, ki so ga že iz različnih služb zapodili, — bil je liberalec pri Kmetski posojilnici v Ljubljani, klerikalec pri Gospodarski zvezi v Ljubljani, odkoder je še znana njegova šentlenartska afera z mačkom na kegljišču, menja značaj kot kameleon kožo. Zapodila ga je tudi Delniška družba na Laškem — večinoma povsod zaradi pijanosti pa tudi drugih uradnih de-liktov, ki so se doigravali pred sodiščem in se še bodo in je sedaj srečno priromal po mamljivih obljubah šoštanjskih nemškutarjev in zlasti Wosch-naggov v nemški tabor. Mi take značaje nemškutarjem privoščimo, gliha vkup štriha, dober tek Hans! Dan za dnevom je popival z nemškutarskimi natakarji po špelunkah ter obetal, da bode že nekaj napravil. No mi Šoštanjčani nimamo vzroka se tega nekaj bati in preiskava, ki teče, bode krivce pokazala v pravi luči. Ričet, ki ste ga želeli Slovencem, bodete posrebali sami in trdno upamo, da doseže roka pravice tudi prave krivce, ki so to ostudno in vsakega dostojnega človeka nevredno gonjo uprizorili. Prehitro ste triumfirali, pili ste na medvedovo kožo. Kapaciteta Dodič, ki bode s svojo kožo morala poplačati račun, pa ostane večno zaznamovana kakor Kajn. Zvedeli smo take stvari o zlobnih nakanah, zahrbtnih intrigah ter zlorabi uradnih tajnosti, da se nam ježijo lasje. Zaradi tega se nič ne čudimo, da je ravnateljstvo šoštanjske posojilnice pred začetkom današnjega uradnega dneva izvršujoč soglasni sklep včerajšnje skupne seje zapodilo Do^iča na mestu in vpričo sodne komisije iz pisarne, ga odslovilo isto minuto iz službe ter ga vrglo tudi iz stanovanja posojilnične hiše. Imel bode priliko premišljevati o hvaležnosti, kakoršno pozna vesoljna nemškutarija, kateri ga privoščimo. Morebiti ga pa pustijo tam petake šteti? Bode treba! Zoper Do-diča in razne druge krivce, ki hujskajo proti slovenski posojilnici je že vložena kazenska ovadba. V veliko pomirjenje nedolžno zbeganega ljudstva je bilo, ko so videli nehvaležneža odkorakati iz pisarne posojilnice bledega lica, o kakoršnih je insceniral pisarijo v nemških listih glede Slovencev. Uradovalo so je potem vzlic aranžiranemu navalu popolnoma mirno in dostojno, ljudstvo je rado poslušalo nauke in pojasnila, ki so jih dajali zastopniki pregledujoče Zadružne Zveze v Celju in so uprav blagodejno uplivale zlasti rodoljubna in pomirjevalne besede osebno navzočega g. dr. Kukovca. Kličemo torej ljudstvu, ne pustite se zapeljevati in begati od zavrženih ljudij in nemškutariev, ampak zaupajte besedam in svetom, ki jih obilno dobivate od poštenih Slovencev. — Naravnost neverjetno umazane reči so govorili nasprotniki šoštanjskih Slovencev o posojilnici v Šoštanju, da bi slovensko kmečko ljudstvo zbegali in pripravili do tega, da vzdigne svoj denar pri slovenski posojilnici v Šoštanju. Pravili so, da ima posojilnica samo še 12.000 K denarja drugo je že vse izgubljeno. Teh 12.000 K pa da je že pobrala sodnija in ga bo ta v četrtek 19. novembra razdelila med vlagatelje. Torej naj pridejo vsi, da rešijo, kar se da rešiti. Drugi šoštanjski nemčur je pravil okoli, da manjka posojilnici 180.000 K. V neki nemčurski gostilni so hujskali, da bo v četrtek 19. novembra sodnija izplačevala vloee, torej naj pridejo vsi k sodniji. Drugi so govorili, da je okrožno sodišče v Celju pobralo že vse knjige posojilnici v Šoštanju in da bo torej vendar enkrat zaropotalo pri tem zavodu. Govorili so, da je načelnikov namestnik g. Švarc že odstopil od posojilnice, da ne bi trpel izgube. Seveda so kmetje debelo gledali, ko so prišli zadnji četrtek v posojilnico in so videli, da g. Švarc še vedno opravlja svoj posojilniški posel. Spoznali so takoj, da jih nemškutarii grdo farbajo. Po celem okraju so se potepali najeti hujskači, ki so pravili, da morajo vsi, ki so posojilnici kaj dolžni, priti v četrtek 19. t. m. in poplačati svoj dolg, oni pa, ki imajo kaj naloženega, naj takoj pridejo in vzdignejo svoj denar, sicer bodo izgubili vse. Obresti baje že itak ne dobijo nič več, te so že izgubljene. In res je prišlo mnogo dolžnikov zadnji četrtek in so prosili in spraševali, koliko morajo plačati. Seveda so vsi debelo gledali, ko se jim je povedalo, da jih nihče ne tirja za dolg in da naj gredo mirno domu ter naj pridejo še le potem, ko bo dolg že zapadel. Spoznali so, kake prijatelje imajo v tržkih nemškutarjih. In takih nesramnih sredstev so nemškntarji rabili vse polno. — Nekateri hujskači, ki so šun-tali ljudstvo zoper šoštanjsko posojilnico, so že ovadeni. Bomo še le videli, ali ima ta ljuba avstrijska država še trohico pravice za Slovence ali ne! — Odlikoval se je v hujskanju zoper šoštanjsko posojilnico Mihael Mak p. d. Kofleitner doma v Šaleku pri Velenju. Ovadba je vložena! — Nemški časopisi so imeli te dni vse polno najpodlejših hujskajočih člankov zoper šoštanjsko posojilnico in zoper šoštanjske Slovence. Pa mislite, da jih je državno pravdništvo zaplenilo? Kaj še! — Slovenci v Šoštanju, poizvedujte, kaj se je zadnjo nedeljo govorilo v šoštanjski nemški kasi. — Marsikaj se pripoveduje in bo dobro stvar zasledovati. — Pride te dni neka uboga od šoštanjskih nemškutarjev nahujskana ženica k sodišču v Šoštanju in prosi dr. Tertnika, naj ji izplača hranilno vlogo slovenske posojilnice. Dr. Tertnik pove, da nima sodnija posojilničnega denarja. Če pa ženica hoče izvedeti, kako s posojilnico stoji, naj gre vprašati Hauke-ja, ki je eden izmed voditeljev šoštanjskih „neniče v". Vi dr. Tertnik, še sploh ljudem v takih zadevah kaj svetujete, zakaj potem ne svetujete pravilno? Ali je Hauke predsednik postnilnice? No, morebiti pa ima Hauke informacije od »gostov", ki stanujejo v nemški hiši!! — Kako je »Slovenec", list krajn skih duhovnikov, blatil šoštanjsko posojilnico, je znano. Podleži! Da se ne sramujete, ko veste, da je gonja proti šoštanjski posojilnici le plod nemškega sovraštva zoper Slovence. ,.Slovencu'' primerno je nastopal cekmošter nem-škntarskega župnika Govediča, Zupan. Pfu j! — Precej kmetov ln kmetic je prišlo zadnji četrtek v šoštanjsko posojilnico. da vidijo, ali je res že vse narobe. Ko so jim navzoči odborniki in g. dr. Kukovec iz Celja obširno in natančno razložili položaj posojilnice in jim tudi pokazali hujskanje zoper posojilnico v pravi luči, se je pametno ljudstvo takoj pomirilo. Vsak je takoj spoznal, da hujskajo nasprotniki samo radi tega, ker je posojilnica v slovenskih rokah. Seveda bi nemškutarjem dišal slovenski denar. Ubogo ljudstvo se je moralo res vsakomur smiliti. Celi teden, celo leto težko dela in se ubija za vsakdanji kruh. Nič dobrega nima na tem svetu. Pa pridejo taki falotje in strašijo in begajo uboge ljudi, samo da bi sami imeli od tega proflt. Če je še kaj pravice na tem in onem svetu, te zlobneže mora zadeti zaslužena kazen. — Že zadnjo spomlad so nasprotniki enkrat nahujskali ljudstvo zoper šoštanjsko posojilnico. Pa so se ljudje takrat prepričali, da je vse laž, kar so nemškutarji govorili po svetu. To se je poznalo še sedaj, kajti tokrat je prišlo mnogo manj ljudi j v posojilnico po svoj denar, kakor spomladi. Zakaj se niso že spomladi porabila vsa zakonita sredstva, da se tako nesramno hujskanje onemogoči enkrat za vselej ? Ves okraj trpi pod takimi neznosnimi razmerami in je naravnost nečuveno, da se poklicane oblasti ne zavzamejo za celo stvar. Bo pa že treba zopet državni zbor na pomoč poklicati! — Če bo pri celjski nemški šparkasi treba knjige revidirati, ali bo sodnija potem slovenske revizorje poklicala? — Vsa gonja zoper šoštanjsko posojilnico je delo šoštanjskih nem-škutarjev. Delo, ki so ga spodnješta-jerski nemškutarji začeli meseca septembra v Ptuju, se torej nadaljuje. Isto se kaže tudi v Mariboru in Celju. (Slučaj ,,Martin Krpan"!) Pač dovolj resen opomin za Slovence, kako jim je postopati! Ali se bomo res dali kosmate pojesti in brez odpora po-mandrati ? — Orožništvo že zasleduje ljudi, kateri mamijo vlagatelje šoštanjske posojilnice. Štajerske novice. Gledališka predstava »Martin Krpan" se vrši nepreklicno v nedeljo ob 7. uri zvečer v celjskem »Narodnem domu.!' Slovenci iz Celja in okolice, pridite polno-številno! Poslano. Ljubim Slovenkam in Slovencem v Celju in v celjski okolici! Midva podpisana junaka sva zvedela, da se udeležite prihodnjo nedeljo 22. t. m. polnoštevilno najine predstave v »Narodnem domu" v Celju, katero priredi celjska »Čitalnica". Proti temu nimava ničesar. Dovoliva si pa opozoriti Vas, da se začne predstava točno ob 7. uri, reci in beri: ob sedmi uri zvečer. Zvedela sva namreč od cesarja Janeza V. in njegovih slavnih ministrov, *) Za maščevanje gg. Martina Krpana in Brdavsa ne prevzame uredništvo nikakšne odgovornosti. Op, uredništva. da doslej še niste nikdar prišli točno ob napovedani uri k predstavam, zato Vam s tem zagroziva, da bova začela grdo pometati po nerednežih, ako se bo prihodnjo nedeljo še kaj takih našlo. Torej pozor! Zavarujte se s točnim prihodom pred najinim maščevanjem. Srečno! V Trstu, 19. novembra 1908. Martin Srpan, Brdavs I. slovenski junak. kralj jutrovih dežel. — Plakate »Svoji k svojim" so iskali te dni celjski policaji v potu svojega obraza po celjskih gostilnah, trgovinah in prodajalnah. Ne bi verjeli, da umejo ti gospodje tako urno premikati svoje krače po mestu! Po 20. septembru se jim namreč prav nič ni mudilo razisKovati po mestu, kdo je prejšnji večer razbijal imetje slovenskih meščanov, napadal in pretepal mirne ljudi. S svojim iskanjem pa se je in-direktno postavila celjska policija v službo gibanja »Svoji k svojim", za kar se ji v imenu dobre stvari lepo zahvaljujemo. — Plesne vaje v »Narodnem domu" se pričnejo, kakor čujemo, že prihodnji teden. Vaje priredi plesni odsek »Celjskega Sokola". Vse natančnejše še objavimo pravočasno. — Celjski odsek »Prosvete" namerava še tekom tega tečaja ustanoviti v celjski okolici, v prvi vrsti v narodno izpostavljenih krajih, nekaj ljudskih knjižnic. Ker pa nam primanjkuje knjig; in - gmotnih sredstev, se obračamo tem potom na širšo slovensko javnost, da bi nam priskočila na pomoč z denarnimi prispevki in knjigami, ki so primerne za priprosto ljudstvo ter tako podpirala nesebično stremljenje in kulturno narodno delo radikalne mladine. Imena darovalcev se objavijo v našem časopisju. Vsi prispevki se naj blagovolijo pošiljati na naslov: Alojzij Trstenjak, stud. iur. Celje. — Celjska nemika hranilnica ali šparkasa, ki ima svoje prostore v velikem poslopju pred železnično postajo, 'vedno bolj nazaduje. Meseca oktobra t. 1. so hranilne vloge tega zavoda zopet padle za 169.736 K 95 h. Ta mesec se je namreč v celem vzdignilo pri tej hranilnici 353.214 K 25 h, vložilo pa samo 183.477 K 30 h. Od 1. januarja 1908 do 1. oktobra 1908 pa so padle hranilne vloge tega zavoda, kakor smo že enkrat poročali, za ogromno vsoto 554.752 K 22 h. Vsega skupaj je torej izgubila celjska nemška šparkasa v prvih 10. mesecih tekočega leta na hranilnih vlogah 738.229 K 52 h, ali: skoraj en milijon kron. Leta 1907. pa tudi skoraj en milijon kron, namreč: 809.533 K 22 h. — Odgovarjamo na razna vprašanja še enkrat, da tistemu, ki hoče vzdigniti svoje hranilne vloge iz celjske mestne hranilnice ali šparkase, ni tn ba iti tja osebno. Najenostavnejše je, da izroči svojo hranilno knjižico tistemu slovenskemu zavodu, pri katerem misli svoj denar naložiti. Ta slovenski denarni zavod bo potem že sam vzdignil isti denar pri nemški šparkasi. Vlagateljem se na ta način prihra ii mnogo časa, truda in stroškov. Toliko na znanje. — Potres v Celju. Danes zjutraj ob 5. uri 5 min. smo občutili v Celju močan, 6 sekund trajajoč potresni sunek, katerega je spremljalo votlo bobnenje pod zemljo. Posebne škode ni napravil nikjer. — Sunek so močno občutili tudi v okolici. — Dr. Ambrošič je razpustil »Celjsko pevsko društvo", ker je bilo na" plakatih za predstavo »Martina Krpana" nekaj slovenskih tvrdk. Mi smo vedeli, da je gospod Ambrošič slab politik, vemo in čutimo tudi, da kot upravitelj mestnega imetja ni ravno posebno ženijalen, a z razpustom tega društva je pokazal, da je še povrh slab jurist. Kajti s tiskovnimi zadevami in gledališkimi predstavami ima opraviti le okrajno glavarstvo. Razpust »Celjskega pevskega društva-' in zastonjska prepoved gled. predstave bo slnžila v nesmrtno blamažo celega celjskega nemškega abderitstva. — »Slovenski kmečki koledar" je ravnokar izšel v svojem drugem iet-niku za 1.1909. Naročuje se pri »Narodni založbi" v Celju in stane trdo vezan 1 K 50 vin., s poštnino vred 1 K 70 vin. Kdo se še ne spominja, kako hlastno so posegli lansko leto naši ljudje po »Kmečkem" koledarju? Lahko mirno rečemo, da letošnji »Slov. kmečki koledar" nikakor ne zaostaja za lanskim; poleg zabavnih in poučnih povesti, pesmic, smešnic, ugank, zanimivega drobiža je zlasti skrbljeno za to, kar našega kmeta najbolj zanima ali bi vsaj moralo zanimati: gospodarski sestavki. Tu najdeš dobre nasvete in pouke za živinorejo, sadjarstvo, vino-rejo, gojenje travnikov, umetno gnojenje itd., katere so zapisali deloma skušeni kmetje sami, deloma pa učeni kmetijski strokovnjaki. Koledar dela »Narodni založbi" in svojemu marljivemu uredniku g. Vekosl. Spindlerju vso čast in ga najtopleje priporočamo v nakup in razširjanje. — Dijaški kuhinji v Celju sta darovala gg. Ivan in Albina Zotter na Gomilskem 10 kron na mesto venca na grob pok. gosp. dr. Ivana Dečko. Prisrčna hvala! — Razširjenje okrožja celjske telefonične centrale. Kakor smo zadnjič s posebno okrožnico tukajšnje telefonske centrale naznanili, pač lahko iz Celja telefonično govorimo skoraj s slednjim nemškim gnezdom na Srednjem Štajerskem in Koroškem, nimamo pa prav nobene zveze s Savinsko, Šaleško in Mislinjsko do'ino (izvzemši Žalec), nadalje s Posavjem in Ptujem, Ormožem, Središčem, Ljutomerom itd. Pozivamo interesente v dotičnih krajih, naj se oglase za priklopljenje se inter-urbanski telefonski zvezi pri graški trg. in obrtni zbornici in pri graškem poštnem ravnateljstvu; naši poslanci morajo pa to zahtevo podpirati razven na teh tudi na višjih mestih. Na delo torej! — Robert Zangger 20. septembra. O uspehu tovadevne tožbe zoper Mar. Samec smo obljubili poročati. Tožbo zoper Marijo Samec je Zangger brezpogojno umaknil. Dekla Ivana Jelen je pa danes izjavila pri sodniji na podlagi izpovedbe Zanggerjevih prič, da je Zanggerja pač krivo razumela, da bi bil pohvalno govoril o razbijanju šip. S tem je stvar končana. — »Mi Nemci se bojimo samo Boga — in slovenskih trgovcev ter obrtnikov" tako se glasi sedaj geslo spodnještaj. nemškutarstva. Mist.flkacija. »Narodnemu listu" je nekdo morda samo pomotoma po ročal, da je gospa Plevčak, soproga narodnega gostilničarja v Gaberju umrla, kar pa hvala Bogu ni res. Gospa Plevčak živi in ji želimo, da ostane še dolgo zdrava in vesela! — Zaprt je od torka sem otroški vrtec v Gaberju zaradi škrlatice. — Ponočnjaki v Zgornji Hu dinji. Piše se nam iz celjske okolice Odkar vzdržuje v Gaberju nastanjeno orožništvo in pa policijski stražnik vzorni nočni mir, so si izbrali nekateri nočni razgrajači Zgornjo Hudinjo za nočne nemire. Z divjim rjovenjem in vpitjem hodijo po vasi in prebujajo počitka potrebno kmečko ljudstvo iz najlepšega spanja. Predvčerajšnjim je opozoril te razgrajače starejši kmečki fant, naj mirujejo, a se je moral naglo umakniti, ker mu je jeden grozil z revolverjem. Slučaj je že ovajen orož- ništvu in tudi isti ponočni tiči. Upamo, da bodo sedaj dobili Hudinčani ponoči mir v vasi. — Proti gg. dr. V. Kukovcu in dr. Stikerju nadaljuje »Slov. Gosp."t oziroma njegovi c. kr. zaupniki pri celjskih sodiščih gonjo zaradi nekaterih nemških zagovorov. Tem ,narodnjakom', ki se zmiraj strahopetno skrivajo, kadar se je treba javno pokazati Slovenca, pač pa pri vinu, kartah in klobasah rešujejo ubogi slovenski narod in njegove pravice, ne bodemo nadalje odgovarjali — iz, obzirov snažnosti in dostojnosti. Mi ostanemo pri tem, kar smo povedali in s tem je cela zadeva za nas končana. — Doslednost »Slovenskega Gospodarja". »Slov. Gospodar" še zmiraj ne more pozabiti na madžarskega bo-goslovca Segha, ki je okradel več slovenskih duhovnikov. »Slov. Gospodar" priznava, da Segh ni znal slovenski in priznava, da so priče in sicer slovenski duhovniki nemški govorili. Pravi, da je to prav, kajti drugače bi jih Segh ne bil razumel. V istem hipu pa »Slov. Gospodar" še enkrat nesramno napade dr. V. Kukovca, da je Segha v nemškem jeziku zagovarjal. Ta napad pa »Slov. Gospodar" opravičuje s tem, da obtožencu ni bilo treba zastopnika razumeti, češ da zastopnik govori za sodnike in menda ne za zastopano stranko. Da priča govori zato, da bi sodniki položaj spoznali, »Slov. Gospodar" vendar ne zanika. Iz tega slučaja zopet vidimo, da je najboljša šola za nesramno zavijanje Slov. Gospodar. Da zastopniku ni treba jemati obzira na zastopano stranko glede jezika, katerega stranka govori, je torej najnovejše načelo celjskih poročevalcev »Slovenskega Gospodarja".. — Telovadni odseki »SI. kršč. soc. zveze". »Slovenec" priobčuje v svoji včerajšnji številki nekako statistiko čukov po Slovenskem. Kakor kažejo klaverni kršč. soc. telovadni odseki v Celju in Trbovljah, je večina telovadcev le na — papirju. Za telovadno delo je treba vzdržnosti in pa — strokovnega znanja. V naših so-kolskih društvih se vrši to delo premišljeno in neprenagljeno, za to bode sokolska organizacija tudi stalna — Za slov. deco dne 2. decembra I Pozivamo vse rodoljubne Slovence na Spodnjem Štajerskem, naj ob priliki cesarjeve šestdesetletnice dne 2. dec. darujejo mesto razsvetljave, strelbe in drugih svečanosti mal donesek Ciril-Metodovi družbi ali pa za druge narodne namene. — V konkurz je prišel g. Vin-ceuc Vabič, trgovec v Žalcu. — Umrl je v Št, Petru v Sav. dol. v pondeljek posestnik Wolf. Pokojnik je bil nemškega mišljenja. — Občinske volitve v Grižah. Zadnji »Slov. Gosp." poroča, da je pri obč. volitvah v Grižah »zmagala" duhovniška stranka. No, izlivi hude jeze v listu že pouče vsakogar, da ta »zmaga" ni bogvekaka. In tudi ni. V 3. razredu, kjer je največ volilcev in kjer pride torej volja ljudstva najbolj vpoštev, je sijajno zmagala narodna stranka z vsemi kandidati; v 2. razr. so sicer prodrli klerikalci, a v prvem je dobila narodna stranka zope* 2 odbornika. Razmerje je sedaj 8 napred-njakov proti 10 klerikalcem. Značilno je za volitve tudi, da je prqpadel prejšnji kler. župan Šuler in najbolj zagrizeni klerikalec Škrabar. Slava vrlim Grižanom! — Dijamantno poroko sta obhajala v Konjiški vasi pri Konjicah zakonska Jože in Tereza Likeb. Še na mnoga leta! — Iz Hrastnika. V takozvanem »Prapreškem grabnu" pod Retjami je našel v sredo posestnik M. Urbajs mrtvega moža. Sporočil je stvar tukajšnjemu orožništvu, ki je dognalo, da je mrtvec berač Jevšovar, pristojen na Dol. Mož je hotel bržčas ponoči iz Retja v Praprotno, pa je zgrešil pot in padel črez strme pečine. Mogoče je tudi, da se mu je zmešalo, ker se je opazovalo, da postaja vedno bolj nenormalen. — T Laški trg pride za nadžup-nika župnik Zdolšek iz Št. Jurja ob Taboru, v Št. Jur ob Taboru pa kaplan Lončarič iz Trbovelj. — Sestanek trboveljskih narodnjakov. Včeraj zvečer se je zbralo v društvenih prostorih pevsk. in tamb. društva „Zvon" pri s. Počivavšeku na Vodah lepo število najodličnejših trboveljskih narodnjakov, da bi se posvetovali o ustanovitvi „Sokola" v Trbovljah. »Slovensko sokolsko zvezo" je zastopal načelnik g. Jože Smertnik iz Celja, kateri je zbranim obširno razložil pomen sokolskega društva in podal mnogo praktičnih nasvetov za ustanovitev. Vsi navzoči so se enoglasno in navdušeno izrekli za ustanovitev in povdarjali, da je zanimanje za pokola" v Trbovljah splošno. Izvolil se je na to pripravljalni odbor z gg. Po-čivavškom in Goropevškom na čelu, kateri do oskrbel prve nujne potrebe, kakor primeren prostor za telovadbo, vaditelja itd. Kakor je bilo videti, težave glede tega ne bodo velike. — Na istem sestanku se je na predlog podpredsednika „Zveze narodnih društev" sklenilo tudi vse potrebno glede takojšnje ustanovitve narodnega izobraževalnega društva v Trbovljah. — Na razgovor je došla konečno reorganizacija krajevnega odbora „Narodne stranke". Tudi to vprašanje se je za sedaj povoljno rešilo. — Za „Narodni sklad" se je ob tej priliki nabralo 21 K. — Prisrčna hvala zavednim na-prednjakom! — Z ustanovitvijo omenjenih društev se bo narodno življenje v Trbovljah še dokaj povzdignilo in razcvetlo. Zamašila se je s tem velika vrzel, katera je bila vočigled „izobra-ževalnemu" in „društvenemu" delu gotovih elementov od dne do dne občutljivejša. — Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trbovljah je neprestano požrtvovalno delavna. Častite rodoljubke Ana Dimnik, Anica Knnej, Avrelija Kuhar in Silva Počivavšek vodijo to narodno delo in je pospešujejo s paznostjo tudi tam, kjer pravimo: „zrno do zrna pogača". Podružnica in po njej prirejene veselice, nabiralniki, razpečavanje narodnega blaga, uporabljanje blaga, ki se prodaja naši družbi v korist, zbiranje rabljenih poštnih znamk in igrač za božičnico, širjenje „Slovenskepa Branika" in družbinega koledarja, to je v korist naši družbi in v ta namen delujejo trboveljske Slovenke res vzorno. Slava jim! — Iz kozjanskega okraja. C. kr. namestnija je potrdila ustanovitev čebelarskega društva za kozjanski okraj. V odboru so sledeči gg.: Oskar Žolnir. Rupert Brovet, Fran Lovrec, Alojzij Pečnik in Matija Cvetko. Podružnica priredi v nedeljo, dne 22. t. m. ob pol 9. uri zjutraj zborovanje v Podčetrtku, popoldne ob 2. nri pa v Kozjem, povsod v šoli. Predavala bodeta gg. Lovrec in Žolnir: 1. O pomenu čeb. društva. 2. O gmotnem in idealnem pomenu če-belarenja. 3. O prednostih premakljivega f>anja. Razkazal se bo ob enem prosto narejen premakljiv ločen panj. Čebelarji ste vabljeni, da v obilnem številu pristopite novo ustanovljenemu društvu. Oskar Žolnir, t. č. predsednik — Iz Sv. Lenarta v Slov. gor. Jub. šolarska kuhinja v Sv. Lenartu v Slov. tror., ki se je ustanovila 15 t. m. se otvori 2. decembra t. 1. — Denarni zavodi in šolski prijatelji so najvljudneje prošeni naj blagovolijo to iz narodnih ozirov zelo potrebno podjetje podpirati. Darila sprejema šol. vodstvo — Ubogi Gostinčar! V Radečah je povedal na znanem železničarskem shodu, kjer se je gg. Gostinčarju in dr. Benkoviču tako slabo godilo, so-cijalist Čobal Gostinčarju nekaj gorkih. Obkladal ga je baje z „lažnjivcem" in drugimi enakimi lepimi besedami. Ra-deško okrajno sodišče je zato obsodilo Čobala k 8 dnevnem zaporu. Proti tej kazni se je Čobal pritožil in novomeško okrožno sodišče je kazen znižalo na 30 kron globe. Ubogi Gostinčar! — Radovedni smo, na koliko dni, oziroma krone bo obsojen dr. Krek v Celovcu za svoje „frkovce" ? — Pripravljalni odbor za cesarsko jub. slavnost na Ptujski gori vabi uljudno k cesarski jubil. slavnosti, katerv se vrši dne 2. dec. na 1908 na Ptujski gori. Na sporedu je slovesna maša, odkritje cesarskega jub. spomenika, sajenje jubil. drevesa, na predvečer razsvetljava, godba itd. Svirala bo majšperška godba. — Iz Ptuja. Zabavni večer, katerega je priredila ženska podružnica sv. Cirila in Metoda je uspel jako sijajno. Vsaka točka se je z • veliko spretnostjo dovršila. Obisk je bil prav obilen, navdušenje veliko in prosta zabava nad vse živahna jn vesela. Čisti dobiček znaša 90 K in se odpošlje vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda. K temu lepemu uspehu so nam poleg gospodičen veliko tudi pomagali gospodje, katerim vsem se tem potom odbor naše podružnice najiskreneje zahvaljuje. Enako tndi vsem cenjenim udeležnikom, ki so pripomogli k lepemu dobičku. Omeniti moram tudi, da se je ta večer prodalo 1000 narodnih kolekov. — »Slovanska čitalnica v Mariboru je priredila zadnjo nedelj j svojim članom in gostom zahavni večer, ki se je, vsaj kar se občinstva tiče, obnesel prav izborno. Moramo pa reči, da smo ves večer pogrešali vodilne roke. Nekatere točke programa so bile naravnost v slabih rokah. Posamezne točke na goslih s spremljanjem glaso-virja so bile prav dobre ter zaslužite mladi umetnici vso pohvalo. Le isto opozarjanje občinstva k posluhu z zvoncem in celo s „silentium" ni morda prav na mestu. Kar se pa tiče solo-petja, moramo odkrito priznati, da smo pri jednakih prireditvah imeli čast poslušati že večkrat boljše soliste. Česar se Tonček ni učil, tudi Tone ne bo znal. Tudi pevski zbor nas je malo presenetil, ker se nam je že pokazal v boljši luči. Kvartet je bil zelo dober, točke n ZVEZNA TRGOVINA, CELJE, Rotovška ul. 2. OD M rS 03 N © cd © m Zbirka domačih zdravil s poljudnim opisom človeškega telesa. (IV. pomnoženi natis).......... Nova pesmarica. Zbirka najbolj znanih slovenskih in slovanskih pesmi. Mehko vezana K l'60, eleg. vez. Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah, spisal dr. J. Romih................. Občinski red. Zbirka zakonov, zadevajočih posle obč. področja, spisal dr. I. Dečko, I. zv. K 3'60, trdo vez. Mlinarjev Janez, slovenski junak ali vplemenitba Tehar- čatiov IV. natis............... Kmetijsko gospodarstvo, II. popravljeni ifi pomnoženi natis. Spisal V. Rohrman, vezano v platno .... Zbrani spisi P. Pajkove, I. zv. broširan ........ Zbrani spisi P. Pajkove, II. zv. broširan, K 2'—, eleg. vezan Zabavnik, spisal A. Brezovnik........... Trtna uš in trtoreja, spisal Ivan Belč........ Luči, Funtek, broširane K 140, vezane....... Gedichte, Vodovnik-Siegensfeld, eleg:. vezane..... Civilno-pravdni red, dr. L. Filipič, v platno vezan . . . Naš dom. I. zv. Vsebina: „Cesarjevič in sestri dvojčkinji" in „Krajevna kronika Teharskih plemičev", broš. Naš dom. II. zvezek. Vsebina: „Zadnji grof Celjski" in „Iskalci biserov na otoku sv. Duha", broširan . . Naš dom. III. zvezek. Vsebina: „Vojna leta 2000" in „Loma in na tujem", broši. an........ K r— 2'40 160 4'40 160 2"— 3 — 140 — 80 2.20 2 — 5 — — 50 —"50 —"50 Naš dom. IV. zvezek. Vsebina: „Cis:anka", izvirna povest ter razne humoreske, broširan......... Naš dom. V. zvezek. Vsebina: „Pavlo Črnokril", „Nu, občinstvo", „Ljubezen do domovine", „Pesem o hudourniku", „Karin" in „Plesati ni znal," broš. . Naš dom. VI. zvezek. Vsebina: „Pevčevo srce", „Krvava svatba v Kijevu", „Prijatelj Lovro"...... Naš dom. VII. zvezek. Vsebina: „Palica Petra Gašparja ■Sveteckega", „Zvonikar", „Sodba", „Poezija in proza", „Vij"................ Kržišnik: Male pesmi za mladino, broširane..... Ivan Bele: Viničarjev kažipot, navod, kako vinograde nanovo zasajati in obdelovati, broširan..... Dr. A. Božič: Lovski zakon za Štajersko, kartoniran . . Der Panslavismus. Eine nationalpolitisehe Betrachtung broširano.................. Prof. Jos. Kožuh: Navodilo h kartografičnim osnovam, vezano v platno ............... Prof. Jos. Kožuh: Pregledni izpisek iz navodila h kartografičnim osnovam, broširano......... Red za šolske sluge............... Šolski red.................... Madeži in njih snaženje, praktično navodilo, kako je snažiti madeže na raznem blagu, kovinah itd. kartonirano................. Srbske narodne pesmi. Sestavil J. Mohorčič..... K —'50 „ —50 r -'50 „ —50 n -'24 * —'60 n 1 20 „ —'60 n „ —'20 „ —'24 » -'30 » i — » —'40 OPOMBA. Pri naročilih prosimo, da naj blagovolijo cenj. gospodje odjemalci denar naprej poslati, sicer še na naročila ne ozira. Za poštnino je dodati za knjige v vrednosti do I krone 10 vin., do 2 kron 20 vin., čez 2 krone pa 30 vin. siisi=ii; Sil: — sil: mm hi Trgovina knjig, papirja, pisalnega orodja itd. Prodaja igralnih kart. Iimi=g==a=ai» Tsak dan jih izdela to-gp^" varna 60.000 parov. Edini kontrahenti: Messtorff, Behn & Co., Dunaj I. Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah s čevlji, gumijevimi izdelki in modnim blagom. Zadružnega uradnika sprejme Posojilnica v Šoštanju, Štajarsko. Pismene ali uatmene prošnje je podati g. notarju Vinko Kolšeku v Šoštanju, kateri daje pojasnila glede pogojev. — Nastop službe lahko takoj. RavEiateljstvs Posojilnice w Šoštanju. 658 3-1 Mlinski stroji so zelo po ceni naprodaj in sicer: I par 48" nemških mlinskih kamnov z vsemi železnimi in lesenimi deli, I čistilni stroj za pšeno (grijes) ,Austria' (Hoerde in comp.), I cilinder z 2 5 metra dolgim vretenom s polžem, transmisije, 2 čistilna cilindra, stroj za snaženje spirale, 3 železna okna, 2 m visoka, 120 m široka, vse skoro novo. — Vprašanja okrbništvu v Žovneku, pošta Braslovče v Savinski dolini. Najboljše peči štedilnike, vseh vrst, tudi za kurjavo z žaganjem, slamoreznice in sploh vse železninsko blago po najnižjih cenah priporoča trgovina z železnino „MERKUR" P. Majdič, Celje. Zaloga najboljših in zajamčenih umetnih gnojil po tovarniških cenah. 637 5-2 "1 Milan Hočevar - Celje 1 Glavni trg št. 10 I-n=sa«s Stanje hranilnih vlog 241/2 milijonov kron. m Mestna Priporoča direktno |.9un bila po K 2—, drugih vrst po importirano arabsko K 2-40, 2-80, S-20, 3-60 itd. trikrat na teden ki,a K 2"80' ®'20 "ln ---- svežo praženo ter okusno italijansko namizno n|In bučovo olje, Olje, vinski kis. - - „ radajnsko, slatinsko kislo vodo. Galico, žveplo, rafijo in Bartelnovo klajnoapno. kavo _____________________________ Ogrske salame, švicarski sir, Premog s pečovniških jam. v celih vozovih. Prodaja na drobno in 263 -32 t lastni hiši t Prešernovih ulicah št. 3 poprej na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po i3U% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. rar pt Blasnikova in družinska pratika se dobiva na drobno in debelo v Zvezni trgovini v Celju. Zvezna tiskarna v Celju. Priporoča se si. zavodom in uradom, si. učiteljstyu, gg. trgovcem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Motorni, oziroma električni obrat. Najmodernejše črke. Najnovejši stroji. Hitra in okusna izvršitev tudi največjih del. — V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. Dalje uradne tiskovine, zavitke, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, jedilne liste, časopise, knjige, brošurice, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, razglednice, vizitke, poročna naznanila, vabita, letna poročila, prospekte, vstopnice, dekrete, vozne listke, mrtvaške listke, hranilne in zadružne knjižice, računske sklepe, šolske tiskovine in druge v tiikarsko stroko spadajoče stvari. Za neveste in ženine poročni prstani in druga ženitovanska darila Rafael Salmič v »Narodnem domu" v Celju Velikanska zaloga ur, prstanov, uha- a nov, verižic i. t. d. Velika izber očal ter optičnih predmetov. Velika delavnica za vsakovrstna popravila. Vsakomur je na ogled stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Naročite cenike KSjrSSST za8toni Točna postrežba! Nizke cene 566 11-6 31 RUDOLF HAVELKA modna trgovina v Ptuju |5| priporoča p. n. občinstvu za jesen in zimo najnovejše blago za dame In gospode r raznih kvalitetah, kakor tudi raznovrstno platno za životno in po-gteljsko perilo. Nadalje nudi preproge, garniture, volnene In čipkaste zastore čevlje najboljšega izdelka za dame in gospode, dežnike, zavratnice, ovratnike, pletene in likane srajce, ter vsakovrstno drugo v manufakturno stroko _ spadajoče blfigo po primernih cenah. — Postrežba točna In strogo solidna! IS 536 41—26 |j| lini i ni f irl Kupujte narodni kolek! Mirani narodni koledar Kravate najmodernejše iz zadnje novosti in v velikanski izbiri so ravnokar prišle. ovo vpeljano za dame! ovratnike, kravate, jabots, pajčolane, različne rokavice in pasove, spodnja krila, predpasnike, srajce in drago raznovrstno perilo. Nadalje je za gospode velikanska zaloga ja-grovih srajc, jopic in hlač, glase in pletenih rokavic, nogavic, belih in pisanih srajc, raznih modernih ovratnikov in zapestnic, spodnjih hlač, naramnic in žepnih robcev. — Vse v najboljši kakovosti in po najnižjih konkurenčnih cenah samo v trgovski hiši na debelo ———— in drobno ——— R. STERMECKI, CELJE. Poštne pošiljatve točno in čez 20 K franko. Prodajalka vešča slovenskega in nemškega jezika, izurjena v manufakturni in špecerijski stroki, išče primerno službo, eventualno v kontoarjn. Nastop 1. januarja 1909. 647 2-1 Edina slovenska puškarska tvrdka v Borovljah na Koroškem. Najboljša delavnica za temeljito popravo lovskih pušk, za izdelovanje novih vložnlh cevi za kroglje in drobni svinec, za nasa-janje novih kopit. Dela po najnižjih cenah! Kdor si želi nabaviti novo, zanesljivo in ceno puško, naj zahteva najnovejši slovenski cenik, kateri se brezplačno dopošlje. Velika zaloga raznovrstnih revolverjev od 7 K naprej- 216 50-35 Vizitke priporoča Zvezna tiskarna. ITAN RAVNIKAR, Celje Telefon 8t. 17. G^Ška CCSta Št. 21. Telefon St. 17. Trgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki in raznimi suhimi in oljnatimi barvami. Priporoča svojo veliko zalogo kineškega, ruskega in cejlonskega čaja; naravnost importiranega jamajka ruma In konjaka; vseh vrst namiznega in zdravilnega vina. Velika zaloga kave najrazličnejše kakovosti, surove kakor vsak teden 183 štirikrat sveže žgane. 35 Nanovo sem vpeljal raznovrstno pecivo za čaj, imperijalski in savinski sir kakor tudi pristne kranjske klobase in vsak dan sveže surovo čajno maslo, sardine, morske postrvi v olju ter razne druge delikatese. Za božične praznike še posebno priporočam razne vrste j&nega sadja in pristno strd. Bogata zaloga stearinskih, voščenih, nagrobnih in božičnih sveč. Svinjerejce opozarjam na „Lucullus", s katerim najhitreje in najceneje zredijo svoje prašiče. Na drobno in debelo. Poitna naročila se izvršujejo solidno in vestno. Zavitke priporoča Zvezna tiskarna v Celju. r i POSOJILNICA V CELJO POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 milijonov kron hranilnih vlog in nad 340.000 kron ===== rezervnega zaklada. = v lastni hiši Narodni dom L Posojilnica uraduje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov. = J 80 48-43 Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4V2%. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%i 51/2% in 5% obrestovanju. 81 Brzojavi: ,Kamnoseška Industrijska družba Celje'. mm mi mam Edino narodno kamnoseško podjetje v Celju. Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska dražba. Stavbena in nmetna kamnoseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbe« nih del s kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in ::: cementa. i:: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnili miz, prižnic, kropilnili in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brušenje, puliranje in struganje kamena s stroji. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkili cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč :;: (rakev). ::: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::; lavanje napisov v iste. ::: JužnostajersKa hranilnica V Celju v Narodnem domu sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne in jih obrestuje po štiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentnl davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280 000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se , 79 48-43 SlirvnnrfailinrbD hninilniro pri na,a9aniu svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali lU^nUaldJtjranti IlrUlHIlIlLC varovance in zahtevajte pri sodiščih, hi»RnŽfa!DS1cbn hlMtlilllim - da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v JuuliUuluJbl tlnU IU ulUlIfluU. u i ZVEZNA TRGOVINA V CELJU ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2. Esa ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2. Velika zaloga svinčnikov, peres, pe-resnikov, radirk, kamenčkov, tablic, | gobic, črnila, trgovskih in odjemalnih knjig, zavitkov, papirnatih vreč itd. itd. ^ ♦ | Časovni predmeti: papirnati krožniki, servijete, konfeti, serpentine, lampi-joni in dr. TRGOVINA S PAPIRJEM, PISALNIM ff IN RISALNIM ORODJEM ess ❖ ♦ ❖ LASTNA ZALOGA ŠOLSKIH ZVEZKOV IN RISANK NAJVEČJA ZALOGA vseh tiskovin za urade in privatnike ceniki brezplačno na razpolago SOLIDNA IN TOČNA POSTREŽBA. K seziji priporoča: Lampijone, Serpentine, Korijandoli, Karte za tombolo in šaljivo pošto. 54 76 Za jesensko in zimsko sezono priporočam svojo najobširneje založeno trgovino novomodnega sukna in volnenega blaga za obleke, kostime, bluze itd. po najnižjih cenah ■ i » -N* Karol Vame a Celje & Narodni dom