Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejemali, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 0 gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. voč na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr.' če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša-Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. YrcduiStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6- uri popoludne. Štev. lOO. 7 Ljubljani, v petek 17. julija 1891. T^etnilc XIX. »Najprej Madjar,potem katolik?" Mladočeško glasilo »N&rodni I.isty" je milo-kdaj posvetilo kakemu umršemu cerkvenemu knezu poseben uvoden članek, da, skoro nikoli ne. Toda čez noč nastal je z listom obrat, in sicer povodom smrti kardinala Hajnalda. Poudarjajoč strogo opozicijo, kojo je početkom šestdesetih let delal pokojni kardinal kot sedmogradski škof centralistiškim zaprekam Schmerlingovim, ovirajočim državno pravo svetoštefanske krone, drznejo se praški »Niir. Listj" tako-le pisati: „Baš so položili Madjari v grob tega svojega narodnega škofa — no, mrknimo mi Čehi z očesom po teh »naših" škofih, po teh »naših" prelatih in kardinalih iu primerjajmo jih s tem velikim mrtvim madjarskim rodoljubom. ,Bil je najprej Madjar in stoprav potem katolik', odmeva jednomiselni vzdih solzečega se< madjarskega naroda nad Hajoaldovo grobnico, čujte to vi naši Uierarhi, ki v svoji ultra-montanski gorečnosti vedno bolj zanemarjate dolžnosti svoje do naroda, ter v popredje stavljate dolžnosti svoje do Rima tako, da že vsakega pro-klinjate kot nevrlega sina cerkve, vsakega nižjega duhovnika, kateri iskreno stoji na strani naroda in se poteza za njegove pravice. Vam vsem bodi kot zrcalo življenje in značaj pokojnega madjarskega škofa, kardinala Haynalda . . ." Mi kar strmimo — pravi brnski »HlasB na to — videč »N. L.", kako zbog abonentne politike bogatajcem in kopici protestantov na ljubo napadajo tako često katoliško cerkev in naredbe njene, zaletavajoč se vsak hip v katoliško hierarhijo in škofe po načinu židovsko-liberalnih »Šmokov", kako hkrati plakajo in ihte pri krsti kardinala Haynalda. Zakaj tako delajo? Namen je jasen: Njim se ne gre tak6 za kardinala H«ynalda, marveč za to, da sramot škofe v svetovaclavski kroni. Zoper to neplemenito9t iu sramotno ščuvanje moramo najodločneje povzdigniti glas svoj ter poudarjati resnico. Umrši kardinal Hayuald je bil najprej Madjar, a stoprav potem — katolik! Odkod »Nar. Li8ty" zajemljejo to modrost? Iz glasil katoliških Madjarov gotovo ne, temveč iz ogersko-židovskih listov, nasičenih sovraštva zoper katoliško cerkev. Kardinal Haynald je bil, kakor pri katoliškem cerkvenem knezu inače biti ne more, pred vsem katolik, a po-, tem znameniti madjarski rodoljub, ki je za pravice svojega naroda vse storil, česar je zmožen samo katolik in neustrašljiv a nemisen cerkveni kuez. Za svojega škofovanja na Solnogradskem in Ogerskem daroval je kardinal Haynald več nego pet milijonov goldinarjev pred vsem za cerkvene namene, dalje tudi za narodno in človekoljubne, ustanavljajoč šole, sirotišnice in bolnišnice in skrbeč jednako za cerkev in katolike na Ogerskem, kakor za blaginjo svojega naroda. Tako dela cerkveni knez in rodoljub, koji je v prvi vrsti katolik. Da bi ne bil pokojni kardinal in kaloški nadškof izvrsten katolik, ne bil bi mogel biti vzoren madjarski rodoljub, kajti vsako rodoljubje ima najmočuejo in jedino za-slorabo v krščanstvu in katoliškem prepričinju. Tako brnski vrli „Hlas". Zakaj navajamo mi napominani članek ? Ni li često poudarjal »Slov. Narod" s svojega napredno-liberalnega stališča, da je najprej Slovenec, a potem še le — katoličan 1 Kar se naših škofov in cerkvenih dostojanstvenikov na Slovenskem tiče, pač jih ne treba zagovarjati pred nespodobnimi napadi liberalnega slovenskega dnevnika, kajti povestnica našega narodnega probujenja in razvoja jasno za nas govori zoper (napade mladoslovenskih protivnikov katoliške cerkve. Ako se ozimno nazaj v povestnici, stali so cerkveni dostojanstveniki naši vselej v vrstah bori-teljev in braniteljev naših narodnih pravic. Za pro-bujenje našega naroda v obče v prvi vrsti moramo zahvaliti katoliško rodoljubno duhovščino po Sloven- skem, bodisi to na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, v Primorju ali Goriškem. Kdor inače sodi, grdo laže. Iu kdo je oviral in nasprotoval tem rodoljubnim nesmrtnim duhovnikom - junakom, kojih { broji povestnica našega probujenja na stotine, delo-i vanje na narodnem polju? Škofje nikoli, temveč j vlade in njeni organi, samo neprijatelji katoliške cerkve, sovražniki slovenskega naroda. Povejte nam samo jeden slučaj, kdo drugi > neki, nego posvetni vladni stvor je preganjal pri j nas slovenskega duhovnika, zvesto stoječega na na-I rodni strani in borečega se za narodne pravice. Črna nehvaležnost do cerkvenih dostojanstvenikov iu vsega slovenskega duhovništva je, če jo napadajo sloveuski radikalci z nedostojnim', lažnjivimi bese-j dami iu psovkami. Učite se od katoliških slovenskih I duhovnikov biti dobri, nesebični in odločni rodoljubi, i prijatelji in voditelji ljudstva! Kako d bro bi se > godilo vsemu narodu našemu, in vse pravice imel bi bil že pribojevane, ko bi vstk stan med narodom spolnoval dolžnosti svoje do naroda in domovine tako, kakor jih spolnujejo in izvršujejo duhovniki in škof|e naši. Bodi jim zato iskrena zahvala in ljubezen vsega naroda! Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. (Konec.) Gosp. predsednik se na to spodobno zahvali prevzvišenemu gosp. pokrovitelju, da so se udeležili zborovanja ter sobano prepustili za zborovanje. H koncu jih poprosi za višji pastirski blagoslov. Predno mil. gospod knezoškof to stor£, osrečijo društvenike z naslednjim ogovorom: »Začeli ste, gospod predsednik, zborovanje s krščanskim pozdravom: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Ideja, katero izraža ta pozdrav, oživila je to pre-važno društvo, katero tudi še sedaj v tem smislu deluje. Tudi pred ustanovitvijo tega društva se je LISTEK. Ponoini kralj. Francoski spisal A. de Lamothe. (Dalje.) »V tem trenotju," govori duhovnik, ko zopet zasedeta voz, »vzdiguje se iz vseh delov Irske molitev kakor*dim blagoslovljenega kadila — v nebo! Oj, koliko bolj nas ta varuje, nego nakiiue in spletke zmotenih ljudij! Vsaka prelita kri vpije k Bogu za maščevanje. Bog sovraži vsako nasilstvo; ako pa narod trikrat na dan srce in glas povzdiguje k Bogu, da pozdravlja nebes Kraljico, uslišal bode Vsemogočni njega prošnjo. Narod, ki moli, ne more biti uničeni" Peter ni odgovoril. V dnu srca je čutil, kako prav ima duhovnik; spominjal pa se je tudi gorečih besedi j diplarja — in izrek: »Kadar nam vzrilste mladi orel" — odmeval je v njegovi duši, kakor skrivnostno gromeuje, ki nas ostraši tudi tedaj, če je nebo še jasno in modro. Predno sta prišla k vznožju hriba, bila sta na razkrižju, kjer se cesta odcepi na Malibory; pod košatim hrastom stalo je pet ali šest oseb. — Ko je voz tu obstal, stopil je mož k vozu in vskliknil: »Peter, moj sin!" in oče objame sin«. — »Živel naš dobrotnik, živel naš oče! Bog ti pl&ti, lev glengariffski!" klicala sta Hadfielda, oče in sin, Tom Joyce, Marija in nje otroci. »Hvalite Boga, otroci moji, hvalite Boga! On je vse storil! On bode pomagal, potrpite!" — Irci ga obstopijo, poljubujejo mu roki in ga bltgoslav-ljajo. Vhod v Malibory bil je slaven. Prepevanje na- I rodnih pesmij namestilo je čestitanje; otroci so ves večer po vasi nosili smolnate luči in Mihal Cnglan je iz samega rodoljubja sežgal dve ali tri povesme rudečkastega r^sja, ki si ga je bil nabral v gorah, da bi si ž njim naredil mehko posteljo. To vse bi bilo čisto nedolžno, ko bi ne b i mož uboge Katine v gostilni krčmarice Hackett brezmerno se vpijanil in pri tem revoiucijonarnih pesmij prepeval. Posledica temu je bila, da je pri protestantski krčmarici izgubil ves denar, ki ga je vtel za prodano prasč, — da sta se prikazala takoj dva redarstvenika, ki sta ga odvedla na postajo, kjer mu je bilo čakati, da ga lord Plunder obsodi v ječo. — — V hiši Hadfieldovi in Joyce-ovi bilo je veselje prisrčuejše, a manj glasno. Peter je pripovedoval in Hadfield je slavil vikarija. Osem dnij potem vršila se je v majhnej kato-liškej cerkvici priprosta, a ganljiva slovesnost. Pred oltarjem klečala sta Peter iu Zalika; vikarij jima je blagoslovil zaročna prstana. (Porjčena še nista bila tedaj; duhovnik ju je le slovesno zaročil.) Mladi Irec bil je ganjen, Zalika povesila je glavo in jokala. »Spomni se svoje neveste," nagovori ga duhovnik, »spomni se svoje rodbine, spomni se Irske! Misli vselej na Boga, hodi po poti pravice, a ne poslušaj besedi hudobnežev! V deželi, kjer denar uboge očara, kjer se hrepenenje za njega pridob-ljenje premeni v bolezen, kjer ga svoboda opijani, tam se spominjaj krstnega kamena, pri katerem si postal kristijan, in spomni se oltarja, pri katerem si postal tempelj božji. — Kar tudi ti bode naklonila previdnost božja: ne pozabi nikdar, da si Irec, da si katoličan!" — — Sledeče tedne so porabili za p.'ipravljauje na pot. Kakor skromen je tudi irskemu izseljencu odločeni prostor ua ladiji, plačati mu ga je vendar drago. Hadfield in Tom Jnyce združila sta vse svoje prihranjene novce, a še ni bilo dovolj. Vikarij jima je podelil eno gvinejo, več ni mogel. Dan odhoda se je bližal, zato se Hadfield odloči, da bo prodal kravo. Mejtem je diplar doktorju Irvingthonu o stvari sporočil. »Pojdi takoj v Cork!" velel je učenjak. »Ana Wilson ima amurikanskega poveljnika, s katerim sva delovalo po gorečih moždh v tem smislu. Ker je bilo to delovanje tako pred društveno dSbo, kakor tudi po ustanovitvi društva obrnjeno v slavo božjo, v širjenje krščanskih načel, ker je bilo to delo misijonsko, apostolsko delo, je bilo od Boga blagoslovljeno; očitno se kaže blagoslov božji nad tem delovanjem, nad tem društvom. Že sedaj se lahko pravi, tfa je korist delovanja tega društva velika. Naj bi se ue bili nekako pred 20 leti ojačili nekateri navdušeni možje, ki so v tistih burnih časih ustanovili .Slovenca", kje bi bilo katoliško prepričanje našega naroda, kje ona verska zavest, ki sedaj osrčuje duhovnike in lajike v boju zoper liberalizem. Da se je tistikrat ustanovil .Slovenec", da se je pozneje ustanovila lastna tiskarna, da se je ustanovilo društvo, to, častiti gospodje, je bilo velike pomembe. Nad vsem dosedanjim sem spadajočim delovanjem se kaže torej blagoslov božji, ki naj rosi nad društvo tudi v prihodnje! Dejal sem, da se gre pri tem delovanju, pri tem društvu za razširjanje krščanskih načel. In prav ta ideja je vzbudila tudi tolik pogum, ki se je kazal pred ustanovitvijo društva in ki se kaže tudi v društvu. Sprejmite torej vsi gg. odborniki, vsi društveniki in sploh vsi podpiratelji tega društva mojo prisrčno zahvalo za tako pogumno delovanje v korist krščanskemu tisku. Ce se morda Vaše delovanje tu in tam napačno sodi, to gotovo od tod prihaja, ker dotičniki niso prav ali niso dovolj poučeni o društvenem delovanju. Upajmo pa, da se bodo take neprave sodbe bolj in bolj zgubljale. Po celem svetu, med vsemi krščanskimi narodi se opaža v zadnjih letih neka težnja, da bi se vse javno mišljenje, življenje in delovanje ukrep i lo v krščanskem duhu. To opažamo tudi pri nas. In prav ta misel daja pogum tudi temu društvu. In prav je tako, kajti če narodi ne napredujejo na temelju krščanstva, napredek njihov ni pravi, ni stalen in koristen. Ce pa pri naporih svojih ne vidimo vselej v e-likega uspeha, naj nam to ne jemlje poguma; osrčuje naj nas vedno dobri namen, kateri pred očmi imamo. Nikar se tudi ne ustrašimo zabavljic, preganjanja itd. Saj je Gospod napovedal spoznavalcem svojim, da jim bo trpeti zarad Njegovega imena. Ne dajmo se torej prevladati od takih neprijet-nostij. Saj ne iščemo tolažbe v časnem plačilu, ampak v čisti zavesti, da dobro delamo. Posebno priporočam, naj bi imeli gospodje društveniki in sploh vsi prijatelji tega društva velik pozor na časopisje. Dandanes so časniki velikanske pomembe, ker velika večina ljudi čita samo lahko berilo, išče si duševne hrane samo v časnikih. Zato prav posebno priporočam skrb za dobre časnike in njih razširjanje. Z dobrimi katoliškimi časniki bodemo dandanes prav veliko koristili. Duševno in gmotno podpiranje takih listov je v sedanjih časih pravo pastirovanje, pravo apostolsko, misijonsko delo, kakor nič manj tudi zabranjenje slabih listov po farah, po mestu in po deželi. Naj prijatelja. Oddaj mu ta list z besedami: ,To pošilja slama klasu'." „In on me bo umel ?" .Popolno!" Tobija Hoppy vzame pismo in gre na pot. Na palubi .Ane \Vilson" sprehajal se je Amerikanec, pušeČ iz dolge pipe in trebeč si z nožem dolge nohte. Po načinu, kako je ta mož klel in pljuval okolu sebe, spoznal je Tobija AmerikaDca, ter se takoj napotil proti njemu. A kapitan je mislil, da je on, posebno v angleškem zalivu, gospodar. Komaj je zagledal dip-larja, že je z&upil: .Hej, John, vrzi mi psa v vodo!" John je bil dolgopeti čuvaj, ki se je takoj obrnil proti Tobiju. A ta uren in slok, zmuzne se mu, kakor jegulja iz rok, pustivši mu v veliko zabavo mornarjev velik kos svojega prtnega oblačila v roki. .Ta ima srečo", vpije jeden izmed nju, „z raztrgano obleko nas obišče — in se povrne z novo." — Tovariši se glasno zakrohotajo. .Ti bi svojemu očetu v obraz pljunil, da bi se ti le tujci smejali!" zavrne ga Tobija. .S tvojim opičastim obrazom bi ti ne mogel človeški oče biti!" jezljd mu prejšnji. .Hip, hip, Irce!" ščuva angleški mornar Irca. Drugovi mu odgovarjajo. ;> ■ (Dalje sledi.) bi se kolikor mogoče storilo za razširjanje .Slovenca" in .Domoljuba". Duhovščina slovenska, vzlasti kranjska, se je te dolžnosti svoje že v prejšnjih časih moško zavedala in rad in s hvaležnim srcem pripoznam, da si je kranjska duhovščina pridobila mnogo zaslug v tem obziru. Naj ta zavest o potrebi ka-toliških časnikov klije v naših srcih enako goreče tudi v prihodnje ! Očita se nam brezdomovinstvo. Prava ljubezen do domovine se je kazala pri ustanovitvi zavodov tega društva, dalje pri ustanovitvi društva samega; in zopet se tako lepo kaže v podporah, temu društvu darovanih. Naj bi se te podpore prav bogato iztekle! Spomnimo se večkrat besedij Kristusovih: .Iščite najprej kraljestva božjega in vse drugo vam bode privrženo." Še enkrat izrekam zahvalo vsem, ki sodelujejo in podpirajo to društvo, vzlasti odbornikom in ne-utrudljivemu gospodu predsedniku. Naj nas pogum nikdar ne zapusti! Združenimi močmi delujte v lepi edinosti, imajoč vsikdar pred očmi vzvišeni namen društva, in uspeh bo vedno lepši in popolnejši." Po navduševalnih teh besedah podelili so prevzvišeni svoj višjepastirski blagoslov. Gospod predsednik pa je, zahvalivši se prevzvišenemu gospodu pokrovitelju, zaključil sejo ob 3/412. uro predpol-duem. »Matica Slovenska". LXXXIX. odborova seja v sredo, dne 8. julija 1891. Na vzo eni: J. Marn (predsednik); Bartel A„ Koblar A., Kriiu A., dr. Lampe Pr., dr. Lesar J., Pleterinik M., dr. Požar L., Senekovie A., dr. Stare J., Šubie I., dr. Tavčar I., Tomšič L., Wiesthaler Fr. in dr. Zupanec J. (odborniki); Lah E. (zapisnikar). Skupaj 17. Predsednik pozdravi navzočne, povč, zakaj se prične današnja seja nekoliko pozneje, in prečita prošnjo odbora .Pisateljskega podpornega društva", .Matica" naj bi dovolila iz B!eiweisovega spominskega zaklada kak prispevek k pokritju troškov za spominsko ploščo. Ker .Matica" ta zaklad le hrani in ker bi smel ž njim razpolagati le dotični odbor za javni ali stalni spomenik v Ljubljani, sprejme se soglasno nasvžt pričujočega njegovega predsednika, g. dr. Jerneja Zupanca, da se odboru .Pisateljskega podpornega društva" v tem zmislu odgovori. Vabilu k slavnosti odkritja spominske plošče na dan 12. julija se je .Matica" odzvala s tem, da se je izvolilo njeno zastopništvo „ad hoc". Ponudba prof. Bezenška v Plovdivu, .Matica" naj bi založila II. natis njegove .Slovenske stenografije", sprejme se v načelu ; vendar je treba od pisatelja zvedeti prej njegove pogoje; knjigo naj tako vravna, da jo bode moglo ministerstvo potrditi za šolsko knjigo; tudi morata po opravilnem redu »Slov. Matice" rokopis pregledati in priporočiti vsaj dva presojevalca pred natiskovanjem. Poljske povesti .Z ognjem iu mečem" ima sedaj .Matica" na ogled dva prevoda. V oceni ju imajo presojevalci, katerim je na razpolaganje tudi prvovirnik; sklepalo pa se bo o osodi omenjenih prevodov še le v prihodnji odborovi seji, najbrž meseca oktobra. Stvarna poprava II. natisa Pokorny-Tuškovega .Prirodopisa rastlinstva" se ima pospešiti. Ker pa ni upanja, da izide III. nati3 še o pravem času za II. tečaj prihodnjega šolskega leta, se predsedništvo pooblasti, da na primeren način o svojem času skuša pridobiti od knjigotržcev in slovenskih rodoljubov zadostno število iztisov te knjige bodisi v dar, bodisi v prodaj, ali pa v poznejšo zameno s III. natisom. Sestavek o fotografiji se ima po nasvetu presojevalcev vrniti, ker je „Matica" spis iz te stroke še le pred dvema letoma v .Letopisu" objavila in je po njem večinoma zložen ponujani sestavek. Ko se reši na to neprijetna zadeva z Blazni-kovo tiskarno in določi odgovor na prošnjo I. mestne deške šole za društvene knjige, pride na vrsto volitev .Slov. Matice" upravništva. Predsedništvo prevzame starosta g. dr. Jernej Zupanec. Po nasvetu ravnatelja Senekoviča, ki ob kratkem omeni zasluge sedanjega predsednika za .Matico", potrdi odbor g. kanonika J. Marna vnovič per acclamationem za predsednika. Kanonik J. Marn, ki prevzame zopet predsedništvo, se zahvali za izkazano zaupanje, poprosi, naj gospodje odborniki podpirajo ga tudi v prihodnje na korist slovenskemu narodu ter nasvetuje, naj se prav tako soglasno potrdijo tudi dosedanji upravitelji. Le na mesto bivšega blagajnika, ki se je vsled bolehuosti odpovedal odborništvu, naj stopi g. dr. Josip Stare. Nasvet predsednikov se soglasno sprejme. Blagajnik dr. J. Staro se zahvali za zaupauje in pravi, da mu bo častna naloga, upravljati .Slovenske Matice" zaklad ter skrbeti za to, da se pošteno po-množuje. Novoizvoljeni blagajnik je prevzel v petek 10. dDe t. m. vpričo predsednika, tajnika in ključarjev društveno blagajnico, kar bodi o tej priliki še jedenkrat povedano članom, poverjenikom društvenim in sploh slovenskemu občinstvu zaradi nakaznic, denarnih pisem itd., katera naj se blagovoliš odslej njemu pošiljati. Upravništvo .Matice Slovenske" v novi sestavi je bilo v slovenskih dnevnikih že objavljeno. Po nasvetu g. dr. J. Z u p a nca se ima poslati g. Robiču za njegov marljivi trud, ki ga je imel z .Matico" kot blagajnik in hišni upravitelj, iz odbora pismena zahvala. Vsled poziva predsednikovega poročajo še zapisnikar, vrednik .Letopisa" in pa korektor Vrhovčeve knjige o stanju natiskanja letošnjih društvenih knjig, ki se sme zvati ugodno in je torej upati, da izidejo o pravem času. (Konec sl^di.) Delavsko vprašanje. Okrožnica papeža Leona XIII. (Konee.) Dandanes je delavsko vprašanje predmet mnogim prepirom. Da se ta prepir poravna mirnim in postavnim potom, to je pač v največjo korist državi. Vprašanje to pa se bo pri krščansko mislečih delavcih bližalo svoji rešitvi, ako bodo ti delavci v dobro urejenih društvih in pod modrim vodstvom nastopili isto pot, katere so se kristijani v starem veku držali nasproti velemogočnemu paganskemu svetu v svoj lastni blagor in v blagor človeške družbe. Kakor silna je namreč moč predsodkov in strastij, vendar se bo povsod, kjer ni pokvarjena volja zatrla čutil za pravico in resnico, javna naklonjenost nagibala možem, ki so zapisali na svojo zastavo pridnost, zmernost in red; postavili se bodo na stran delavcev, ki višje cenijo poštenost in pravico, nego dobiček in katerim je prava zvestoba v dolžnostih nad vse druge ozire. Razširjanje takih delavskih društev bi dobro došlo tudi onim delavcem, ki so izgubili vero in nravnost, ker bi se jim s tem polajšalo poprijeti se boljših nazorov. Vsaj pač mnogokratov taki sami čutijo, kako trdo jih imajo njih denarja lačni gospodarji, ter da se delavci toliko cenijo, kolikor jim donašajo dobička. Ni jim skrito, da vlada v društvih, katerim so se pridružili, namesto medsebojnega spoštovanja in ljubezni le razdor, ki se prikazuje in vedno spremlja nesrečneže brez vesti in brez vere. Koliko tacih nesrečnih, ki so telesno pobiti in duševno onemogli, bi se rado otreslo tacega ponižujočega suženjstva; vendar si tega ne upajo, ker jim brani ali sramožljivost ali strah pred revščino. Tem vsem zamogla bi donašati katoliška delavska društva obilno pomoč; odstranjala bi namreč ovire ter omahujoče vabila v svojo sredo in onim, ki bi se skesano vrnili, bi naklanjala varstvo in bratovsko sočutje. * * * Konec. S tem smo Vam pokazali, časti vrlini bratje, kdo da je poklican, da sodeluje pri izvrševanju važnega socijalnega vprašanja in kakšno naj bo to sodelovanje. — Vsak, ki je poklican, naj se torej potrudi in sicer brez odloga, da z odlašanjem še težje ne postane poravnanje zla, ki je že tako silno naraslo. Vlade držav naj delujejo s postavami in naredbami, delavci, katerih osoda se odločuje, naj postavnim potom zastopajo svoje koristi; ker pa je, kakor smo v pričetku omenili, vera jedino zmožna, da se popolno in v kalu zatro neprilike, zato naj se vedno bolj razširja prepričanje, da je pred vsem potreba, naj se vnovo oživi krščansko mišljenje in življenje; brez tega tudi vse najmodrejše in najboljše naredbe niso zmožne vstvariti prave sreče. — Kar pa zadeva cerkev, trudila se bo vsaki čas, da se ne bode pogrešala njena vsestranska pomoč. Njena delavnost bo tem vspešneja, • čem več prostosti bo imela, da se razvija. Naj bi to pomnili vzlasti oni, katerih rokam je izročen blagor držav. Vsi duhovniki pa naj posvečujejo tej veliki nalogi vse Bvoje moči in vso svojo gorečnost ter naj pod Vašim vodstvom in po Vašem vzgledu, časti vredni bratje, neumorno vsem stanovom oznanjajo in zabičujejo zapovedi svetega evangelija ter naj z vsemi pristopnimi jim sredstvi delujejo za blagor ljudstva, pred vsem pa naj v sebi in drugih visokih in nizkih hranijo in poživljajo ljubezen, gospo in kraljico vseh kr(epostij. Blagora nam je namreč vzlasti pričakovati, ako se ljubezen popolno razvije, ona krščanska ljubezen namreč, ki hrani v malem vse zapovedi evangelija, ki je vedno pripravljena samo sebe darovati za blagor bližnjega in je najblagonos-nejše sredstvo proti strupenemu napuhu in sebičnosti sveta; nje božjo podobo in delovanje narisal je sv. apostelj Pavel z besedami: »Ljubezen je potrpežljiva, je dobrotljiva, ne išče svojega; vse pretrpi, vse prenese." Kot zagotovilo blagoslova božjega in v znamenje Naše blagonaklonjenosti podelimo Vam, časti vredni bratje, Vašim duhovnom in ljudstvu v ljubezni svoj apostoljski blagoslov. V Eimu pri sv. Petru, dne 17. maja 1891. v 14. letu naše višjepastirske vlade. Leon XIII., papež. Politični pregled. V Ljubljani, 17. julija. Iotrau|e dežele. Volitev v delegacije. Kompromis zastran volitev v delegacije med češkimi veleposestniki in Mladočehi se ni dognal. Mladočebi so zahtevali štiri mandate, veleposestniki so jim ponudili pa le tri, ker so jeden mandat odločili Staročehi Polaku, ki ni v češkem klubu. Mladočehi se volitve niso udeležili, vzlic temu bili so trije izvoljeni, ki so pa izjavili, da volitve ne vsprejmo. Mej nemškimi in češkimi poslanci za Moravsko se je letos sklenil nekak kompromis. Izvolili so v delegacije jednega Čeha iu tri Nemce. Dosedaj je Moravska odposlala v delegacije navadno samo nemške zastopnike. Pravdniki pri konzulatih. »Wiener Zeitung" je objavila razglas ministerstva vnanjih stvarij, da ^e nastavijo stalni pravdniki pri c. in kr. konzulskih uradih v Carigradu, Solunu in Smjrni. Naloga njih bode, varovati pravice avstrijskih in ogerskih državljanov. Tuanje dr žare. Srbija in Avstrija. »Dnevni list" piše, da Srbi le zaradi tega simpatizujejo za Rusijo, ker še ni prisvojila niti pedi zemlje na Balkanu. Ko bi Avstrija dala Bosni in Hercegovini narodno avtonomijo, pa bodo Srbi takoj simpatizovali za-njo. — Na to le opomnimo, da je Rusija že večkrat pokazala, kako rada bi pograbila najboljše dežele balkanske, . a jej stavilo druge države zapreke. Razmere v Bosni in Hercegovini pa danes še neso ugodne za samoupravo, ker bi potem v teh deželah mohamedanci zopet gospodovali nad kristijani. Srbija^'Kakor poroča »Nar. Dnevnik", sklenil je liberalni shod v Kragujevcu, da se pošlje kralju adresa, naj vresniči ideale naroda srbskega. Ta adresa je pač bila že zaradi tega odveč, ker je kralj še premlad, da bi mogel misliti na tako veliko nalogo. Nemčija in Francija. Pariški listi se pritožujejo, da nemško veleposlaništvo neče podpisovati potnib listov francoskim trgovskim potovalcem, ki hočejo v Alzacijo in Lotaringijo. Nemški listi pa stvar tako pojasnjujejo, da veleposlaništvo le nekaterim sumuim osebam ni hotelo potnih listov podpisati, mnogim drugim trgovskim potovalcem pa jih je podpisalo. Nemška vlada je dobila zadnji čas pravila in seznam članov nekega društva v Nancy-ju, ki ima namen delati na to, da se Alzacija in Lota-ringija kdaj zopet pridružita Franciji, in pa francosko trgovino v teh dveh pokrajinah po moči varovati tuje konkurence. Francoskih potovalcev, ki so člani tega društva, pa sedaj seveda ne pustč v Alzacijo in Lotaringijo. Alzacija in Lotaringijo. Občinske volitve v Alzaciji in Lotaringiji letos neso izpale Nemcem po volji. V Strassburgu se ni nič premenilo. Za-naprej bode v mestnem zboru kakor dosedaj 9 Nemcev in 27 domačlncev francoskega mišljenja. V Metzu so pa Nemci dosedaj imeli večino, ali letoS so pa izgubili S mandatov in več ne bodo imeli večine. Te volitve so pokazale, da nemštvo v Alzaciji in Lotaringiji kaj slabo napreduje. V Bero-linu so se veselili, ko je pri državnozborskih volitvah bilo izvoljenih nekij Nemcev v teh dveh pokrajinah, in so se že nadejali, da bodeta kmalu tudi deželi čisto nemški. Sedaj pa vidijo, da so se varali. Pri državnozborskih volitvah Alzačani neso pokazali svojega pravega mišljenja, ker so se nadejali, da nemška vlada odpravi prisilne naredbe za- ( stran potnih listov. Ko pa Nemci tega neso storili, I pa Alzačani in Lotarinžani nemajo več povoda prikrivati svojih mislij. Švica. Kriminalna kamora zveznega sodišča i je obsodila Castionija, ki je ob ustaji v Tessinu umoril državnega svetnika Rossija, v ostmletuo ječo, na dvanajstletno zgubo državljanskih pravic in pa v . plačilo stroškov v znesku 3663 frankov. Kazen se je zaradi tega nižje odmerila, ker je Rossija obtoženec umoril iz političnih uzrokov. — Vse druge osobe, ki so bile zatožene zaradi omenjene ustaje, je sodišče oprostilo. Irska stranka, to je protiparnelovci, dobš v kratkem novega vodjo. Z Mac Carthy-jem večina ui zadovoljna, ker je premalo odločen. Govori se, da izbero za vodjo D.llona ali pa Seitona. Prvi je vel;k nasprotnik Angležev. Zaradi svojega političnega prepričanja je že moral veliko prestati. Baš sedaj sedi v ječi. Duhovščina bi bila baje bolj zadovoljna s Sextonom, ker je Dillon bil prevelik prijatelj Parnellov in od njega ne pričakujejo, da bi z vso odločnostjo nastopil proti Parnellu. Francija in Sijam. Oduošaji mej Francozi in Sijamci niso najboljši. Francozi niso zadovoljni, da na sijamskem dvoru Nemci in Angleži dobivajo veduo večji upliv. Sijamcem pa ni prav, da Francozi zbirajo vojake ob sijamski meji. Dnevne novice. V Ljubljani, dne 17. julija. (Milostljivi knezoškof) povrnili so se danes z z birmovanja domov. (Nagajivost ali nemarnost na poštah.) Dohajajo nam večkrat pritožbe od naročnikov, da redno ne dobivajo lista. Tako neki gospod na Gorenjskem j več tednov ni dobil »Slovenca", ki se je vračal na- . zaj z opomnjo na zavitku, da ga naročnik noče vsprejemati. A naročnik pritoževal se je vedno v j pismih, zakaj mu ne pošiljamo l:sta. Po dolgem zasledovanju prišli smo na sled, da ga vrača dotični j poštar, ki je zagrizen nasprotnik »klerikalcem", ka- ' kor se je izrazil v neki družbi. S 1. t. m. naročila j se je na naš list čitaln;ca na Vinici. Danes nam ( poroča prijatelj, da čitalnica ni dobila še nobene številke našega lista, akoravno se ji od 1. t. m. redno pošilja. Mora že kje zopet tičati požrešen dihur, ki žrč papir. Ne bode mu teknil, če ga vja-memo v past. Neki trgovec v črnem Vrhu nad Idrijo si je tudi pred tedni naročil naš list, ki pa se vedno vrača v Ljubljano z opazko na zavitku: »Retour!" Gosp. trgovec bil je te dni sam tukaj ter vprašal, zakaj mu lista ne pošiljamo. Torej je nagajivo st v prvi vrsti kriva, da se naročniki pritožujejo za nerednosti na dotičnih poštah. Naj nam p. n. naročniki naznanijo vsak tak slučaj, naša i skrb bode, da odstranimo napotja. — V predzadnji ! številki je pisal „Slov. Narod" : „Na katoliški pod-1 lagi motijo se volilci, ščujejo trcijalke, zlorabljajo leče, na katoliški podlagi razcvita se najbujnejši terorizem. Tako se nam iz okolice ljubljanske javlja, kako je neki župnik pritisnil učitelja in ga potipal z debelim prstom. Učitelj je samee, in vsled tega, ker razmere v dotični vasi niso baš ugodne, prisiljen, da ima hrano v farovžu. Iu baš vsakdanja hrana bila je ona Arhimedova točka, po kateri je hotel župnik »Slovenski Narod" dvigniti iz stežajev. Učitelju dal je svoj kategorični »aut-aut": »Ali pustite »Narod", ali pa hrauo v farovžu". Pri naših brezdomovincih tudi tako postopanje ni nič čudnega." Grozno hudodelstvo, katero storiti pa je vsak duhovnik dolžan svoji časti toliko časa, dokler bode „Narod" tako nesramno napadal in grdil slovensko duhovščino! Ko bi bili mi tako občutljivi, kakor so gospodje pri „Narodu", morali bi samo iz novejšega časa navesti mnogo »autos da-fe" njegovih pristašev nasproti našemu listu. Naši naročniki pa iz tega spre-vidijo, da imamo svoje nasprotnike ne le med gospodi, ki stoje na radikalno-konfuzni podlagi, temveč tudi med osebami v c. kr. poštnih uradih. (Kanonično umeščen) je bil včeraj čast. gosp. ; Janez Golob na faro Primskovo na Dolenjskem. (Znamenita spominska palica.) Gosp. Andrej Jamar, vodja v tovarni na Fužinah pod Ljubljano, je podaril kranjskemu muzeju znamenito palico, na katero je vrezal kot dijak vsa imena 99 svojih sošolcev v logiki na tedanjem ljubljanskem liceju leta 1847—48. Palica je bila sprva lastnina Jareba, se-nijorja dijaškega društva. Od tedanjih sošolcev, med 1 katerimi najdemo več znanih umrlih in še živih 1 m6ž, jih je umrlo 54. Ta letnik je bil v onem vi- • harnem času II. stotnije akad. lige v Ljubljani. Morda se utegne kateri še živečih gospodov od onega časa spominjati tudi napisa ni palici: »Tod den Philisternl" j (Posebni vlak s Štajerskega) pripelje jutri ob Vi 11. uro dopoldne okoli 1000 oseb v Ljubljano; | od tu se jih odpelje večina v Trbiž in na Sv. Višarje, drugi v uašo divno Gorenjsko, nekateri v Trst. Za obojo vožnjo imajo jako zn žano ceno za svoj vlak do Trbiža, ki postane v Ljubljani le četrt ure. Priredil ga jim je g. J. Paulin tu. (Most čez Savo pri Smledniku.) »Laib. Zfg." poroča, da je c. kr. cestni odbor v Kranju sklenil narediti pri Smleduiku most čez Savo, ki bo dolg 73 metrov, širok 4 95 metrov. Vsi troški so prora-čunjeni na 18.000 gld. (Otroške -vrtuarice.) Skušnjo so naredile za pouk v otroških vrtih naslednje gojenke c. kr. učiteljske pripravnice: Josipina Bezlaj iz Št. Vida nad Ljubljano, Adela Czernich iz Rudolfovega, Celestina Ekel in Ida Ekel iz Rudolfovega, Franja Koceli iz Ljubljane, Franja Korenčan z Vrhnike, M. Kozina iz Ljubljane, Josipiua Ivohrer iz Ljubljane, Ivana Lipovšek iz Celja, Marija Prelesnik iz Ljubljane, H. Rabič iz Radovljice, Emilija Strecker iz Ljubljane in Aua Stupica iz Špilfelda; dalje privatne učenke: Slava KoČevar iz Zagreba, Matilda Piletič iz Hodiž in Josipina Texter iz Tržiča. (Iz Wlirishofena) se nam poroča: V nemško-.rancoski vojski leta 1870 ozebel je neki nemški častnik v nogo, da se ni mogel operati na-njo. V minolih 20 letih popotoval je mnogo po svetu in se posvetoval s slovečimi zdravniki, ki so ga zdravili. Naposled so mu svetovali, naj si da nogo odžagati, če si hoče ohraniti življenje. A možu ni ugajal ta svet, zato je prišel letos h Kneippu. Ta mu reče, naj si ne dii odrezati noge, temveč naj se zdravi doma z vodo po njegovem navodilu. Dne 14. t. m. se je pripeljal dotični častnik v "VVorisbofen, hodi brez palice malone popolnem ozdravljen. Župnik Kneipp jd na njegovo prošnjo predaval o tej bolezni. Rekel je mej drugim: Zdravniki so mu ostru-pili kri z raznimi zdravili in naposled so mu hoteli še nogo odrezati. Voda mu je ozdravila nogo, pa tudi očistila telo raznih strupov. — Vsak dan prihaja mnogo gostov, med njimi je več Slovencev in Hrvatov. Te dni pride tudi škuf Posilovič. Vreme je lepo. (Zmaga.) V skupini velikih posestnikov je pri volitvi za okrajui zastop na Ptuji zmagala narodna stranka s 136 glasovi. Nasprotniki se neso udeležili volitve. (Vincencijeva družba) praznuje prihodnjo nedeljo god in letni spomin svojega patrona s službo božjo v »Marijanišču" zjutraj ob 7. uri in skupnim obhajilom društvenikov. Popoldue ob 6. uri je rav-notam občni zbor. (Družbi sv. Cirila in Metoda) je te dni izročil častiti gospod župnik Ivan frho v n i k svoto 161 gld. 45 kr., in sicer 100 gld. kot pokroviteljnino posestnika z dežele, g. Antona Zamika v Krtini. Ko hvaležno beležimo to pokroviteljnino, oznanjamo slovenskemu svetu, da je v vzgled ostalim premož-njakom po deželi posestnik Anton Zarnik prvi sel-ski pokrovitelj naši družbi. — Ostali denar pa je častiti gospod rodoljub nabiral ob razdelitvi podobic sv. Cirila in Metoda kot vsprejemuic naši družbi ter kot darove ob bivšem prazniku naših svetih apostolov. —• Naj bode požrtvovalnemu gospodu donašalcu družbina iskrena zahvala! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Družbi sv. Cirila in Metoda) došlo je zopet 12 gld. 57 kr. od dunajskih vseučiliŠčni-kov. Ob raznih prilikah nabrani ta šesti letošnji dar akademiške naše tamošnje mladine prejeli smo s ponavljano radostno zavestjo, da: »Dokler ji zvesta bodeš ti, mladina, — Ničesar ne boji se domovina!" — Pristave k. Hvalno omenjati so pri Slovenjegraški podružini požrtvovalno delujoči gospodje župnik Anton Ostrožnik (prvomestnik), kapelan Fran Vidmajer (tajnik) in poslovodja J. Stanouik (denarničar). Zadnje naše poročilo o teh čast. osebah ni bilo namreč s cela pristno. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. (Izlet slovenskega delavskega pevskega društva »Slavec") v Radovljico v nedeljo, dnč 19. t. m., vrš.l se bode po nastopnem vsporedu: V nedeljo zjutraj ob 6. tiri 30 minut odpeljejo se ude-ležniki z južnega kolodvora v Radovljico, kamor dospejo ob 8, uri 11 minut. Pri prihodu v Radovljico vsprejem društva in gostov pred slavolokom po dostojanstvenikih mesta Radovljice in narodnih društvih, na to zajutrek v gostilni g. llirschmann-a. Ob 10. uri slovesna sv. maša v župnijski cerkvi; pri sv, maši pdjejo udje društva; po maši ogled mesta in okolice ter gradu grofa Thuru-Valsassiue. Ob 1. uri skupen obed pri g. Hirschmann-u. Ob 3. uri popoldne ua vrtu gostilne g. Hirschraann-a velika vrtna veselica. Vstop k veselici 20 krajcarjev za osebo. Ob 8. uri 0 minut zvečer odhod iz Radovljice in dohod v Ljubljauo ob 9. uri 45 minut zvečer. — V slučaju neugodnega vremena preloži se izlet na drugo nedeljo. (Na mariborski gimnaziji) je bilo 299 učencev, in sicer 187 Slovencev, 100 Nemcev, 4 Čehi in 2 Italijaua. (Konjereja.) V Slov. Bistrici so potrdili od 583 konj Je 68 za vojaško službo, v Mariboru od 1930 konj 285 in v Št. Lenartu od 590 pa 211. (Drugo mestno petrazredno deško ljudsko šolo) v Ljubljani je obiskavalo 558 učencev, katerih 534 govori le slovenski, 2 le nemški, 22 slovenski in nemški. Za višji razred je sposobnih 366, nesposobnih 185. Pripravljalnica za obrtno šolo je imela v I. oddelku 67, v II. oddelku 52 učencev. (Kmetijsko in gozdarsko razstavo) priredi c. kr. kmetijsko društvo v Gorici od 12. do 27. septembra, in sicer v proslavo stopetindvajseietuice društvenega obstanka. Deželna razstava bo za kmetijske in gozdarske pridelke, avstrijska za vina in za druge zavrete pijače, pa tudi za kmetijski pouk, za ribar-stvo, živinozdravilstvo in podkovstvo, mednarodna pa za vse snovi, ki nam jih daje kmetijska kemija, in za kmetijsko orodje ter za stroje, koje nam oskrbuje mehanika. Ako se hoče kdo s Kranjskega udeležiti te razstave, more se zglasiti neposredno pri razstavnem vodstvu v Gorici, ali pa tudi posredno pri c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani, katera bode ravno tako rada vse potrebno oskrbela. Za zglasitev potrebni obrazci se že sedaj dobe pri družbi v Ljubljani in ravno tako tudi natančni programi. (Četrti avstrijski vinarski kongres) bode od 16. do 20. septembra t. 1. v Gorici. Kongresa se lahko udeleže odposlanci kmetijskih in vinarskih društev, zastopuiki kmetijskih in vinarskih učilišč ter tiste osebe, katere se vpišejo kot udje pri kongresnem predsedništvu. (Iz škofovine mariborske.) V stalni pokoj podal se je č. g. Lovrenčič, župnik pri Malinedelji, v začasni mir pa je stopil kapelan v Vojniku, č. gosp. Rom. Premeščeni so kapelani, gg.: Dekorti k Sv. Juriju pri Taboru, Gunčar v Ljubno, Lekše v Voj-nik, Marinič v Velenje, Mešiček v Brežice. Umrla sta gospoda: Dosluženi župnik Grabar pri Sv. Urbanu blizo Ptuja, kapelan Pečnik v Koprivnici. Svetila jima večna luč! (Zmagovalci pri tekmovalni telovadbi II. vse-sokolskega shoda.) Vsled razsodišča dobila so odlike nastopna društva: V tekmovanju društev višjih oddelkov dobilo je prvo odliko društvo praškega »Sokola", drugo odliko društvo vinogradskega „Sokola", tretjo zopet praški „Sokol". V tekmovanju društev nižjega oddelka dobilo je prvo odliko društvo vinogradskega »Sokola", na drugem mestu je zmagalo društvo smihovskega »Sokola" in tretjo odliko dobil je brnski »Sokol". V boren ju (metanju) zmagal je g. M. Benčan, člen ljubljanskega »Sokola". Slavnostso odlikovanje vršilo se bode prihodnji teden, kakor se nam poroča iz Prage. („Učiteljski Tovariš") ima v zadnji številki naslednjo vsebino: Podobice v abecedniku (L. Stiasuy). — Knjiga Slovenska (J. Marn). — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Vprašanja in odgovori. — Književnost. — Dopisi. — Vestnik. Raznoterosti. — Ruski orjak. Po Rusiji potuje cirkus Ferroni, v katerem kažejo orjaka Gerarda. Prišedši v Nikolajev, naznanil je lastnik po velikih plakatih, da da 25 rubljev tistemu, ki premaga Gčrarda. Oglasil se je res velik močan kozak. Zvečer je občinstvo pri predstavi radovedno čakalo boja. Ko junaka nastopita, je Rus hitro Gerarda zgrabil za vrat in ga jel daviti. Ubogi umetnik se je zgrudil na tla. Rus pa ni hotel odjenjati, temveč ga je začel obdelavati s pestjo. Gledalci so sedaj prihiteli, da bi kozaka pomirili, ali ta se je sedaj še le prav razjaril in jel mahati po gledalcih. Hotel je menda 25 rubljev dobro zaslužiti. Policijski načelnik je, videč, da bi tudi redarji nič ne opravili, poslal po požarno brambo, ki je bojevitega kozaka poškropila z vodo in tako naredila konec boju. Gerard pa sedaj najbrž ne bode več v Rusiji iskal tekmeca. — Lakota. V mnogih pokrajinah v Indiji bode letos velika lakota, ker je izostal veter mon-zum, kateri prinese dež. atar Benetke, 10. julija. Tretja divizija italijanskega brodovja je odplula v Pulj, od koder pojde na dalmatinsko obrežje. Berolin, 16. julija. Naučni minister Zedlitz -Trutzschler jo zahteval, naj se v 24 urah opravičita profesorja Bergmann in Hahn, katerima se očita, da sta bolnike zdravila z okužljivim cepivom in tako provzročila smrt. Pariz, 17. julija. Storili so velike priprave, da bi zabranili štrajkovcem ustaviti delo. Oddelki žandarmerije in redarjev z republikansko gardo stražijo železniške črte in delavnice. Ženijski vojaki morajo opravljati železniška dela. Štrajlc pojema, nekaj delavcev je že prišlo na delo pri zapadni in severni železnici; Kolodvore stražijo vojaki. ^ Piccoli-ieva tinktura za želodec ^ JSJS" je mehko, toda ob enem uplivno, delovanja pre- "5B33I JSJfT bavnih organov vrej&joče sredstvo, ki krepi želodec, iBar kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Cena "S2QS iOJf steklenici 10 kr. (800—137) -£tfi Tujci. 15. julija. Pri Maliču: Nitscli, c. kr. vladni svetuik, s hčerjo; Zubinoss, potovalec; Mendel, Essinger, Volk, Hostnik, Maver, trgovci, z Dunaja, — Stelier, dr. Ferluga s soprogo, Pogorelec z rodbino, iz Trsta. — Ditrich, uradnikova soproga, iz Delnic. — Ferjančič iz Zavrača. — Wittine s Štajerskega. — Weibl, trgovčova soproga, s hčerjo, in Pezdirc s hčerjo, iz Metlike. — dr. Hoiifman, zasebnik, s soprogo, iz Nemčije. — Stiegler, inžener, in Griinhut, tovarnar, iz Gradca. — Met/,, zasebnik, s soprogo, iz Glivico. — Gruber, tehnik, iz Norimberka. — Fiseher iz Ljubljane. — Petsche, zasebnik, s hčerjo, iz Tržiča. — Foldman, potovalec, iz Prago. — Rom, trgovec, iz Kočevja. — Schlemitz, uradnik, iz Biliača. — Novosel iz Zagreba. — dr. Globočnik, notar, iz Kranja. Pri Sionu: Becker, tajni svetnik; Pitschman, Hula, Danzer s sinom, trgovci; Averone; Zwillinger, inžener; Raab, potovalec, z Dunaja. — Basevi, Petromo, Ilermansdorfer, Lamel, Dereani, iz Trsta. — Beslaj in Golop iz Postojine. — Katarina in Aurora čurčic iz Brodit. — Ruckgaber, poročnik v pok., iz Celovca. — Ledetzky, trgovec, iz Mcdjuric. — Csajagi in Bard Reccii iz Budimpešte. — Runco s soprogo iz Pazna. — Semliner, nadporočnik, iz Budve. — Dereani, zasebnik, iz Žužemberka. — VValzer, trgovec, iz Celja. — Gross, trgovec, iz Slov. Bistrice. — Lončarlč, stavbeni podjetnik, iz Sele. — Šušteršič iz Železnikov. — Tome iz Suhora. — Mahoritsch, nadravnatelj kaznilnice, iz Kopra. Pri avstrijsJcem caru: Turk s soprogo z Reke. — Goli, trgovčeva soproga, z otroci, iz Idrije. Pri Južnem kolodvoru: Planan iz Planine. — Čadež iz Poljan. — Rimeo, trgovec, z rodbino, iz Pazna. — Omuletz iz Gorice. — Andri, hotelirjeva soproga iz Pulja. — Slabnik z bratom in Šerobogna z Reke. Umrli so: 14. julija. Tomaž Dovjak, kramar, 70 let, Florjanske ulice 14, emphysema pulm. 15. julija. Viktor Mchkota, delavčev sin, 4 mesece', Opekarska eesta 15: katar v črevih. Vremensko sporočilo. Ca* Stanje opazovanja 16 '7. u. zjut. 2. a. pop. 9. u. zveč. zralcomora t mm 73-37 73 40 toplomera po Celzija 10r6 27'6 214 Veter si. SVŽIl. si. szapad > .sSf Vreme J3-* 1 -g«* Ž 33 a tfel. oBlae. n 000 jasno Srednja temperatura 219", za 2'9° nad normalom. Dovoljen semenj! Po odgovoru slavnega c. kr. okrajnega glavarstva v Rudol-fovem z dne 14. julija 1891, je ii^ri^i B na Veliki Loki pri Temenci dovoljen dne 25. julija 1891, t. j. na sv. Jakoba dan. Županstvo Velika Loka, dne 15. julija 1891. Klemenčič Franc, (3—1) župan. Sargova glicerinova zobna crema. Izvrstno sredstvo za lepe svetle zobe. Po kratki rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob. Salodont. Od zdravstvenega nrada potrjeno. Prav prillčno na popotovanji. Dišeče okrepčevalno. Neškodljivo celo za naj nežnejše zobe. V Nemčiji, Franciji itd. so rabi že z največjim vspehom, nadalje na dvorih, v najvišjih krogih, kakor tudi v navadni družini. Dobiva se v lekarnah in parfumeirijali itd. Komad 35 kr. (41) Dunajska borz a. Dn6 17. julija. Papirna renta 5%, 16% davka .... 92 gld. 70 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 92 „ 65 Zlata renta 4%, davka prosta ..... 111 „ 85 „ Papirna renta 5%, davka prosta .... 102 „ 95 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1027 „ — „ Kred.tne akcije, 160 gld...........294 „ 75 „ London, 10 funtov stri........117 „ 50 Napoleondor (20 fr.)................9 „ 33'/," Cesarski cekini....................5 „ 57 ., Nemških mark 100 ...... . 57 75 Dne 16. julija. Ogerska zlata renta 4%....... Ogorska papirna renta 5%...... 4°/o državno srečko 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečko 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banko 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/, % Kreditne srečke, 100 gld....... St. Gendis srečke, 40 gld....... 105 gld. 10 kr. 101 134 „ 85 „ 149 n » n 25 „ 179 „ 50 „ 97 „ 20 „ 100 „ 60 „ 186 » 75 n 60 » 75 „ Ljubljanske srečke, 20 gld..... Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 60 „ Rudolfove srečke, 10 gld..... Salmove srečke, 40 gld...... Windischgraezove srečke, 20 gld. . . . . 49 50 „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. * 157 n 75 „ Akcije Ferdinandove sov. želez. 1000 gl. s t. v. 27S5 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . 103 75 „ Papirni rubelj . , ...... 29 „ Laških lir 100........ . 46 50 „ tmenjarnična delniška družba na Dunaju, v I., Wollzeile štev? 10. Najkulantnojše se kupujejo in prodajajo v kursnein listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize. ■W Ruzna naročila lzvrštf se linjtočnejc. Izdajatelj: Anton Kriiji. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališko propinaoijske zadolžnloe. 4','j «/„ zastavna pisma peštanske ogerske koiner- oljonalne banke. 4komunalne obveznioe ogerske hipotečne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro-o gorska banka in podružnice njene. 1860. leta srečke. Serijsko žrebanje že dnč 1. avgusta. X* romese na cele srečke.....gld. 14'/, I in 50 kr kolek na petino srečke..... „4 / ibijvh.hoibk. Glavni dobitek gld. 300.000 avstr. velj. Premijsko žrebanje dne 2. novembra.