*stiaiaa p.'aiait& t gefo^ji!
NaroCnfna
issia letno 30 Din, polletno 15 Dift, za Inozemstvo letno 60 Dis,
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTVO™-^UPRAVA: pri g. Jos. 3enbo v M. Soboti telefon številka S.
8t»*. rai. pošttss krast. 12>5«&
ilsais wsmk@
V. LET6
Huriks i@6@ti, 23. februaria 1936.
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran SCO Din, pol strani 400 Din. — Cena saalim oglasom do 30 besed 15 Dia vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki ogias 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vratajo ŠTEV. 8
Velesile
Abesinsko-italjanska afera je v marsičem prekrižaia načrte velesil, zmedlo njih medsebojno raz-erje v Evropi, ki je dobilo kali rvega razkrajanja že z nastopom "itlerja v Nemčiji. Kljub temu, a so pretekli že meseci od iz-ruha sovražnosti v Afriki, se niti danes še ne more reči, da so se razmere med velesilami ustalile in da so krenile po novi začrtani poti, ki jo narekujejo razmere.
Sporazum med Veliko Britanijo in Francijo ter drugimi sredozemskimi državami, ki so si medsebojno obljubile sodelovanje za primer kakršnega predvideva pakt v Društvu narodov, je prisilil Italijo, da se je začela približevati Nemčiji. Italija si je izbrala opravo pot, zakaj Nemcem je naj-[bolj ležeče na tem, da se razbije jfrancosko-angleški sporazum, ki (jim lahko postane prav tako uso-iden kot Italiji. Nemška diplomacija je tako postavljena pred novo Veliko nalogo in če se ji posreči [razdvojiti London in Pariz, bi bil [to glavni pogoj za nadaljne vnanje-(politične uspehe hitlerizma. ■ O kaki gotovi zvezi med Ri-imom in Berlinom pa danes še Ine more biti govora. Trpka je •resnica o angleško-francoskem avezništvu za Rim kakor za erlin, a ta zveza je naperjena redvsem proti Italiji. Pričakovati t)i le bilo, da bi se radi tega ivezali, Italjani in Nemci in v diplomatskih krogih se že tudi ■širijo take vešti. Ali bi pa bila italjansko-nemška zveza tudi za-Sosteir^protiutež -obstoječi- pogodbi? Ne da se zanikati, da sveža med Anglijo in Francijo pomeni mnogo več in predstavlja večjo silo, zlasti v gospodarskem in finančnem pogledu, ' Istočasno ko se je začelo govoriti o zvezi med Italijo in Nem-Jčijo', pa so se pojavile vesti o Združitvi Francije, Velike Britanije fn Rusije, > katerim bi se priklju-lile še srednje in male države v 3vropi. Nič ni čudnega, 'da je v o' kombinacijo 'vstopila tudi Sovjetska Rusija. Nekdanja prija-eljsk^ zveza rtied Itafijo in An-$ o, kateri ste imele v marsičem, )b8ebft6'na političnem polju skup-ie' interese, se je zrahljala, a na mesto Italije je stopili Rusija, ki
■ - ti. L. tiu 5 )
skuša na miren in diplomatski način od svoje nasprotnice na morjih dobiti koristi, po katerih že dolgo hrepeni. Vstop Rusije v zvezo je narekoval prvenstveno le trgovski čut. Isto je tudi pri Angliji, ki rabi močnega zaveznika v svrho zaščite svojih posesti ob Tihem oceanu. Japonski imperializem, ki steguje svoje ne-našite roke po ruskem ozemlju in angleških kolonijah, je prisilil Anglijo kakor Rusijo zbližanja, v svrho obrambe ogroženih posesti. Da se Anglija zaveda te nevarnosti, dovolj zgovorno priča njeno oboroževanje na suhem in na morju in milijardne postavke v proračunu za svojo vojsko. Isto pot je krenila tudi Sovjetska Rusija, ki se tudi mrzlično oborožuje.
Da se obstoječim političnim načrtom da življensko silo in to čimprej je dokaz, da je franco-
ska poslanska zbornica že začela razpravljati o ratifikaciji pakta z Rusijo o medsebojni pomoči. Ta pakt predstavlja skupno z rusko-češkoslovaškim paktom nadomestilo za vzhodno pogodbo, ki jo je onemogočila v glavnem Poljska. Podpis te pogodbe je veli-l-ega političnega pomena, predvsem za Rusijo, ki bo s tem dobila odločilno besedo v vseh političnih dogajanjih v Evropi ter ne bo več stala tako v ozadju ko dosedaj. Ker more v sedanjem stanju stvari pomeniti to samo oja-čenje mirovnih stremljenj, je za-padna Evropa v enaki meri kakor Mala antanta in Balkanska zveza interesirana v največji meri na vsem tem. Na obzorju je obnova nekdanje velike antante v moderni obliki. Seveda je treba do končne ustvaritve tega bloka, ki bi bil največje jamstvo za mir, premagati še mnogo težav.
PO L! £ I K fl
Sedmo zasedanje gospodarskega sveta Male antante, se bo pričelo 24. t. m. v Pragi. Že dosedanji uspehi trgovinskih zvez med državami Male antante so značilni. Lani se je uvcz iz Romunije v Č5R povečal skoro za 50 odstotkov, uvoz iz Jugoslavije pa se je povečal celo več ko za 50 odstotkov. Nadaljni razvoj trgovinskih od-hošajev bo urejen na osnovi skupnega gospodarskega načrta.
.Balkanska zveza je popolnoma neodvisna od Male antante. Njen namen je zagotoviti mir in prijateljstvo med balkanskimi državami ter mir in red v Evropi*« To je rekel turški zu nanji minister Ruždi Aras, pariškim novinarjem, itt še-omenil o predsto-ječern skupnem gospodarskem načrtu za izpopolnitev trgovinskih odnošajev med državami M3le antante. >
Finančni odbor še vedno razpravlja & predloženem proračunu.
Nekateri list so prinesli podatke o novem proračunu naše banovine. K tem poročilom je banska uprava poslala pojasnilo, v katerem pravi, da je proračun povišan samo za pet milijonov dinarjev. Ooklade ostanejo ne spremenjene. Zvišanje novega proračuna gre v prvi vrsti na račun trošarine na alkoholne pijače, pri čemur je pa treba poudariti^da se trošarin-ska stopnja w lnobenem primeru ne bo zvišala.	<rj- , q j
i Položaj vlade dr. Stojadlnov.ča je trdere tudi -v t -samem parlamentu. Vlada Ima zanesljivo-,večino> in da lo
rej m nikase ovire, da ne bi spravila pod streho državnega proračuna. Skupščina bo potem nadaljevala svoje delo v smislu vladne -nastopne deklaracija,
V Beograduje je začelo ponovno izhajati glasilo nekdanje radikalske stranke »Samouprava.* List je bil ukinjen, ko so bile razpuščene politične stranke. Sedaj bo izhajal kot glavno glasilo nove JRZ.
Za zadnjo sejo Narodne skupščine je vladalo veliko zanimanje, tako med poslanci, kakor tudi med občinstvom. Po prerekanju radi zapisnika, katerega so zopet povzročili opozici-onalni poslanci, je naposled Narodna skupščina prešla na dnevni red, V obravnavo je prišla interpelacija, ki se nanaša na dodelitev semena kmetom, ki jim je suša uničila setev. • Kmetijski minister je izjavil, da ministrstvo samo ne more dodeljevati semena, pač pa je razdelilo banskim upravam kredite za nabavo semena. V to svrho je bilo odobrenih 264 000 Din. Razen tega so imeli prizadeti kmetje možnost, da si za nabavo semena najamejo ugodno posojilo.
Predsednika finančnega odbora, poslanca Mita Dimitrijev:ča, so izključili iz članstva JRZ, ker je s- svojim ravnanjem v finančnem odboru- kršil sklepe in disciplino kluba/ K!ub JRZ šteje sedaj 160 članov, s klubom skupščinske večine pa 177. ' ! j, i" 'Dr. Živko Topalovič je na konferenci socialnih * demokratov izjavil, ll >.■	i mL 13 J« 1 1 flitofat >n h 4i?
da je prijavil ministru notranjih del ustanovitev jugoslovanske socialistične stranke. To je že tretji poskus za priznanje te stranke.
Konferenca gospodarskih zbornic je bila v Beogradu, ki je razpravljala o perečih gospodarskih vprašanjih, zlasti v novem trgovinskem zakoniku, o zasedanju gospodarskega sveta Male antante, o trgovski pogodbi s Španijo in o razdolžitvi kmetov.
V	Zagorju je bir preteklo nedeljo dobro obiskan socialno demokratski shod. Govorniki so razpravljali o političnem položaju ter utemeljevali stališče, da za socialne demokrate ni prostora v nobenih izmed sedanjih strank in da je zato potrebna obnovitev socialne demokratske stranke v Jugoslaviji.
Potovanje češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Hodže v Pariz, se je končalo z političnim uspehom. Ustvarjena je bila podlaga za pogajanja o kolektivni varnosti v srednji Evropi in zbližanju med Avstrijo in Malo antanto.
Mir v srednji Evropi se da ustvariti le na podiagi avstrijske neodvisnosti. Tako pišejo angleški časopisi, ter povdarjajo, da je to tudi eden izmed glavnih evropskih ciljev uradne angleške zunanje poiitike.
V	zvezi z razgovori češkoslovaškega ministrskega predsednika v Parizu, zatrjujejo francoski diplomatski krogi, da bo'avstrijski zvezni kancelar v najkrajšem času posetil Beograd'in Bukarešto. S tem potovanjem hoče dati viden izraz želji avstrijske vladfe po tesnejšem sodelovanju z Malatfo-tanto. 1
Marsejski proces je končan. Prejšnjo sredo je bila objavljena sodba. Predsednik sodišča je najprvo objavil-odgovore porotnikov-aa- posamezna, izmed 32 stavljenih vprašanj, nato pa sklep sodnega dvora, po katerem so Mijo Kralj, Zvdnimir Pospi-šil in Ivan Rajfč obsojeni na doštartno robijo in na deportacijo. Ko so< privedli v dvorano obtožence, ki imajo na vesti življenje Viteškega kralja Aleksandra I Ujedinitelja, so smrtnobledi stoje poslušali sodbo, nakaf so jih zopet odvedli fz dvorane. Dr.<<Aofe Pavel i t, Ivan Pet če*! č in Evgen K*žr-ternik pa so bili- in contumaciarfobso-jeni na smrt.
< Neki mladeniči so pretepli voditelja francoske socialističnem stranke Leona B uma tako«hfidtf,' 'da SOga morali prepeljati v bolnišnico.1
Italjani poročajo, da so južno od Maliale izvojevali ■ veliko zmago.
OMiti	9 • rti H 8 fW8*
Na pomanjkanju prostora trpi predvsem splošni oddelek. Da se temu odpomore, je v načrtu dograditev nadstropja nad obema paviljonoma. Tako bi oddelek dobil na vsaki strani 4 majhne sobe, v katerih bi bilo prostora za 8 bolniških postelj. Radi tesnega prostora, ki vlada danes na tem oddelku, se je moralo mnogo bolnikov namestiti na kir. oddelku mnogi bolniki pa, ki bi morali po značaju svojih bolezni biti izolirani, pa morajo ostati v sobah v družbi z drugimi bolniki. Posebna izolirnica je nujno potrebna in realizacija tega načrta se ne sme več odlašati.
Nič boljše razmere ne vladajo na kirurškem oddelku, kjer so tudi pretesni prostori. Da je temu res tako, je dokaz, da so morali v mesecu januarju ležati po dva bolnika v eni postelji. Za odpravo teh razmer na obeh oddelkih bi bilo potrebno še najmanj 60 bolniških postelj, tako da bi se število teh povečalo na 200.
Primerne razširitve pa so potrebna tudi gospodarska poslopja. Radi pomanjkanja prostora se n. pr. nahaja krušna peč tam, kjer umivajo posodo in magacini (za živila i. t. d.) so nameščeni kar na podstrešju, Pa tudi prostori za uslužbenstvo so mnogo pretesni.
Na merodajnih faktorjih je, da te mu vprašanju posvetijo vso pažnjo. K temu naj jih ne sili le čut do trpečega bolnika, temveč naj se zavedajo, da bo z ureditvijo bolnišnice v Murski Soboti doprinešeno tudi naši nacionalni stvari.
Vsem lastnikom motornih vozil
'V smislu razpisa kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani, z dne 31. I. 1935 No. 1154/2 se bo vršil redni letni pregled vseh motornih vozil po točki 4 pravilnika ministrskega sveta dne 26. 9. 1928 Ur. list 336/110 po za to določeni komisiji dne 24. februarja 1936 od pol 13-15 ure v Murski Soboti pred hotelom Dobray.
Lastnike motornih vozil pozivam, da pravočasno in brezpogojno pripeljejo svoja vozila na pregled.
Vsak lastnik motornega vozila ima prinesti s seboj:
1) Prometno knjižico z državnim kolkom Din 100.— po tarifni postavki
90 a. t. z. za potrdilo v prometni knjižici. 2) Takso za komisijski pregled v znesku Din 54,— za vsak avtomobil, odnosno Din 27.— za vsako motorno kolo. 3) Šofersko legitimacijo. 4) Av-totaksi, potrdilo o plačani prldobnini ter 5) potrdilo, odrezek ček. položnice o plačani banovinski trošarini na pneumatiko za I. četrtletje 1936
Vozila morajo biti privedena v očiščenem stanju in uporabna za vožnjo. Pregledi se bodo vršili z vso strogostjo, zlasti se bo gledalo na stanje šasije, peres, vzvodov, zavor, kretala, žarometov itd.Akobi se last niki motornih vozil iz utemeljenih razlogov ne bi mogli udeležiti pregleda, naj se pravočasno opravičijo, sicer ne bodo smeli voziti z nepregle danimi vozili.
Stare tablice je po prihodu k pregledu skinitl iz vozil ter oddati referentu.
Takoj po pregledu se bodo na poslovnem mestu komisije razdelile tudi nove evidenčne tablice in plombirale.
Tablice stanejo par 25.— Din.
Sreski načelnik: LIPOVŠEK s. r.
Protituberkulozni dispanzer
Krajevna protituberkulozna lig v Murski Soboti je ustanovil »Protituberkulozni dispanzer" j namenom, da pobija v naši kraj jini močno razširjeno jetiko, d po mogočnosti vpliva na izbol šanje zdravstvenih razmer in namen zbira potrebna denarn sredstva.
Odbor lige se obrača v imen usmiljenja do trpečih bolnikov n usmiljena srca z uljudno prošnj za denarne prispevke. Vsak tu( najmanjši dar bo hvaležno spr< jet,. porabljen bo v boju pro morilki jetiki.
Kdor hoče postati član Prot tuberkulozne lige, naj izvoli pismeno ali ustmeno javiti bli gajniku lige g. Čižeku na sresket načelstvu. Letna članarina znaš Din 12.-
Upamo, da vsaj daru eneg dinarja mesečno nikdo ne b odklonil.
Domače pešci
ITJurska Sobota:
—	Srebrn« poroka. V najožjem krogu svoje družine, sta dne 6. t. m. praznovala 25 letnico poroke splošno znani g. Lanščak Franc in njegova gospa Cecilija. Pri cerkvenem obredu, ki ga je izvršil vlč. g. kanonik Slepec Ivan sta stregla vnuka jubilantov, kar je še poglobilo svečani trenutek. Kakor vedno, je tudi tokrat g. kanonik porabil priliko, da je po cerkvenem obredu izrekel slavljencem iskrene čestitke in željo, da bi njihovo življenje teklo tudi še dalje v zakonski slogi in ljubezni, ki naj bi bila vzor vsem ostalim. — Gospodu Lanščaku, kot vzornemu gospodarju, dolgoletnemu članu občinske uprave in delavcu v raznih društvih, ter njegovi g. soprogi, tudi mi ob srebrni poroki iskreno čestitamo in želimo, da bi dočakala še mnogo let in v najlepši zakonski slogi obhajala tudi zlato poroko.
—	Veliko pustno prireditev priredi v soboto, dne 22. t. m. Sokol v
vseh prostorih svojega doma. Začeti prireditve, na kateri bo igral pomni žen jazz orkester, bo ob 8 uri. Pi prave za prireditev so velike in obe se nam pustni večer, kakršnega dolgo ni bilo v Soboti. Vsi proste bodo originalno dekorirani in bo< mnogo pripomogli, da se bo zaba razvila večeru primerna. Najavljen je tudi že več skupin mask. Vstopu na znaša le 5 D!n. za esebo. Pi skrbljeno je za dobra vina. Po enaji uri bo izšel ilustriran humoristič list „Kovran", za katerega je že sed veliko povpraševanje. Za soboto vel deviza: Vsi v Sokolski dom l
— Zbori samarjanskih odredo predavanje. Od meseca marca napt se bo vsak mesec sklical zbor sama janskega odreda sreskega odbo Rdečega križa v Murski Soboti, dipiomirani samarjani(ke), ki so la sko leto absolvirali samarjanski teč (tudi samarjani-gasilci) se* mora udeleževati teh zborov, na katei vodstvo odreda priobčuje nove
Abesinske izgube mrtvih in ranjenih pa presegajo 20 000. Italjanske izgube znašajo okoli 400 mrtvih in okoli 500 ranjenih
Ker je postal položaj abesln skega cesarja zelo težaven, je bajč ta pripravljen na morebitna mirovna pogajanja med Abesinijo in Italijo. To poročajo italjanski listi.
Abeslnska vlada je naročila vsem domačim trgovcem, da morajo sodelovati pri popravljanju cest, ki vodijo na bojišče. Na ta način bi se olajšal prevoz vojnega materijala.
Bolnišnica v Murski Soboti
Poslopje bolnišn'ce v Murski Soboti, je bilo zgrajeno predvsem za prebivalstvo Prekmurja ter je po svoji velikosti odgovarjala tudi takratnemu stanju. Ko so se razmere spremenile, se je k bolnišnici prizidal še paviljon, ki naj bi razbremenil večji dotok bolnikov, saj je pod območje bolnišnice še prišel ves ljutomerski srez. Že takrat se je čutilo, da dozidava ne odgovarja taktičnim razmeram, tekom let pa je pomanjkanje prostorov bilo vedno večje. Da je temu res tako, naj služi v dokaz lanska statistika:
Število bolnikov je znašalo v preteklem letu 2301, ki so ostali v bolnišnici skupno 54 928 dni. Povprečni stalež bolnikov je znašal 123. V zadnjih letih je bilo to število najvišje, zato je tudi neupravičeno pisanje nekega časopisa. To le mimogrede. Dejstvo pa je, da je bilo leta 1932 v bolnišnici 1493 bolnikov, leta 1933 je padlo število na 1962, letos pa je poskočilo na 2301.
Posebno pa se mora povdariti velika štednja v gospodarstvu. Dočim so leta 1932 znašali pri 1493 bolnikih stvarni izdatki 1.024.168 Din, so lansko leto kljub znatno višjemu številu bolnikov padli izdatki na 744 225 DJn. 800 bolnikov je bilo več, a za V* milj. Din se je manj izdalo. Velika razlika je nastala predvsem radi tega, ker se pri bolnišnici ni izvršilo večjih popravil in dograditev, ki bi bile že nujno potrebne.
Klpllng:
Riki-Tiki-Tavi.
„V tej hiši se najde več reči," je dejal sam pri sebi, »kot jih je cela naša družina mogla najti v celem svojem življenju- Gotovo, tukaj ostanem in preiščem vse."
Ves tisti dan je taval po hiši. Pri tem je malo manjkalo, da ni utonil v banji; na pisalni mizi je vtaknil gobček v tintnik in si ga je opekel ob koncu smotke velikega možaka, kateremu je bil splezal v naročje, da bi videl, kako se piše. Pod noč je tekel - v Tedyjevo spalnico, da bi gledal, kako se prižigajo svetiljke, in ko se je Tedy podal spat, je tudi Riki-Tiki splezal na posteljo. B!1 je neugnan tovariš; vso noč je pri vsakem šumu vstal, poslušal in hotel doznati, odkod prihaja. Ko sta slednjič prišla Tedy jeva mati in oče pogledat, kako spi
sinko, je stal Riki-Tiki na blazini. .Tole mi ni všeč," je rekla mali, „še ugrizne mi fanta." »Ne bo ga," je odvrnil oče. ,Ako je ta mala živalica pri njem, je bolj varen, kakor če bi imel krvnega psa za čuvaja. Ako bi na primer prišla kača sem v spalnico —*
Toda Tedyjeva mati še misliti ni hotela na tako strašno reč.
Zjutraj je Riki-Tiki prišel na Te-dyjevi rami k zajtrku. Dali so mu banane in košček kuhanega jajca, in ko se je najedel, je prišel k vsakemu sedet v naročje. Vsak dobro vzgojen mongus namreč upa, da postane neki dan domači mongus pri hiši, kjer bo imel mnogo sob, da bo lahko letal po njih. Riki-Tikijeva mati, ki je bivala v generalovi hiši v Segovvlee ju je skrbno učila Riki-Tikija, kako se ima vesti, kadar pride med bele ljudi.
Po zajtrku je Riki-Tiki odšel na-vrt, da si ogleda, kar se je dalo videti.
Vrt je bil velik, a samo napol obdelan ; na vrtu so rasli rožni grmi, veliki kot hiše, lipe in pomaranče, šopi bambusa in gosta visoka trava. Riki-Tiki sije obliznil ustnice. »Krasno lovišče," je dejal, in rep se mu je nakošatil ob tej misli. Drobnel je po vrtu sem pa tja, povohaval to in ono, kar je zaslišal v trnjevem grmu prav žalostne glasove.
Bil je Darzee, krojaška pastarica, in njegova žena. Naredila sta si bila lepo gnezdo s tem, da sta potegnila dva velika lista skupaj, jih stkala ob robu z vlakni in napolnila votlino z bombažem in mehkim puhom. Gnezdo se je zibalo sempatja, ptici pa sta sedeli na njegovem robu in plakali.
»Kaj pa je z vama?" je vprašal Riki-Tiki.
»Silno smo nesrečni," je odgovoril Darzze. .Eden naših otročiSev je pa« del včeraj iz gnezda in Nag ga je požrl."
„"Htn," je dejal Riki-Tiki. »Res ž lostno — ampak prosim, tujec se tukaj. Kdo pa je Nag?"
Tedajci sta se Darzee in njego žena hitro skrila v gnezdo, ne da mu odgovorila; iz goste trave < vnožju grma se je namreč slišalo til sikanje — grozen, mrzel glas, da Riki-Tiki odskočil cela dva čevlja pre Nato se je iz trave vzdignila palec palcem glava in razprostrla kapa Nagi velike črne naočarke, ki je merila p čevljev od jezika do repa. Ko se Nag dvignil tretjino svoje dolgo iznad tal, se je začel zibati semtei kakor trs v vetru in je ves čas gta Riki-tikija z zločestimi kačjimi oči ki nikdar ne izpremene izraza, na ima kača karkoli v mislih.
(Se bo nadaljevalo.)
aktuelne odredbe pristojnih oziroma predpostavljenih odborov in svoje zapovedi. Nato sledi predavanje iz medicinskega, sanitetnega oziroma sa-marjanskega področjo. Prvi taki sestanek se vrši 6. marca 1936 ob 6 uri v prostorih osnovne šole v Murski Soboti. Predaval bo g. Dr. Gregorc Albin, sreski san. ref. »Kaj moramo vedeti o zračnih napadih ?"
— Težka nesreča. Petnajst letni sin tukajšnjega trgovca Krs-tič Peter, ki je obiskoval tretji razred meščanske šole v Ljutomeru, je pred dnevi, v družbi drugih fantov, drsal na neki zmrznjeni mlaki v bližini kolodvora. Ko se je poganjal po ledu je držal v desnici precej debelo palico. Nenadoma pa je padel tako nesrečno, da se mu je palica za-pičila pod desnim očesom. Kljub temu, da je bila na videš majhna rana, je na prigovarjanje fantov odšel z njimi v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Kmalu za tem pa mu je postalo slabo, kar je bil dokaz, da so mu bili ranjeni možgani. Obdržali so ga v bolnišnici. Padel je v nezavest iz katere se ni več prebudil. V ponedeljek v poznih popoldanskih urah je siromaček izdihnil. Vest o tragičnih smrti fanta je zbudila splošno sočutje. Težko prizadetim starišem naše iskreno sožalje!
Gornja Lendava :
Svengali, slavni čarodejec skrivnostne sile bo budil, magijo črno nam razkril — devojke nežne, lahkonoge, v baletu bodo rajale, gospode si osvajale — iz daljnega Pariza pride krasotec, mladi kavalir — a zdaj se v jezik brž ugriznem, preveč povedal sem — hudlr! Na maškeradi se dobimo in skupno Pusta proslavimo.
oooooooooooooooooooooooooo^eooooooooooooooooooooooooooo
§ Charlotte Weiss in Marijan Zamlič I g	učitelj	g
§	zaročena	8
cenjeno občinstvo z veseljem udeležilo, tembolj ker je namenjen čisti dobiček za zidavo gasilskega doma.
Serdica.
Brez posebnih naznanil.
—	Predavanje. V okvirju kmetijske nadaljevalne šole, bo v nedeljo 23t. m. ob 14, uri v tuk. šoli predaval g. dr. šerbec, živinozdravnik iz M. Sobote o raznih panogah živinoreje. Preko-ristnega predavanja se udeležite vsi kmetovalci v polnem številu.
—	Vprizoritev igre. Že sedaj opozarjamo na lepo igro »Domen", ki jo vprizorijo 1. marca ob 15. uri v šoli učenci kmet. nadaljevalne šole. Nihče naj ne zamudi ogledati si to lepo narodno igro. Vstopnina bo prostovoljna.
—	Jadranska straža priredi v so-t boto 22. t. m. ob 7. uri zvečer v gostilni Kreft veliko maškerado. Poseben
. odbor že dela nekaj dni na vse pre-tege, pripravil je toliko zanimivih točk, da bo zabave in smeha več kot do-dovolj. Že iz besedila vabil, ki so preplavila skoraj vso Goričko, je razvidno, da bo maškerada res nekaj svojevrstnega in vredna obiska.
Jadranska straža vabi Vas, da Vam bo krajši pustni čas, prihitite vsi v gornjo vas. Nadenite si maske lepe, vesele, žive in šaljive, a prosim, samo ne žaljive! Naj luna sije, al' sneži, naj burja brije, dež rosi, čeprav Vam zaje čez pot beži, naj to nikar Vas ne plaši. Predpisana je dobra volja, prinesite je zvrhan koš, pa bodi žena ali mož. Le sitnež naj doma čepi, da nam zabave ne skazi. Da bodo višje akcije, naštejemo atrakcije: Prelepe, pestre maškare — ciganka bo delila srečo — kot znak dobite rožo rdečo, a dame srček bo krasil —
ooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooo
— Beltinci. Sokolsko društvo Bel tinci, je dne 9. II. 1936 na svojem 11. rednem občnem zboru podalo obračun o delu v letu 1935. Župno upravo je zastopal delegat, br. prof. Degen Po pozdravnem nagovoru staroste, br Dr. Sesardiča so sledila obširna poročila posameznih funkcijonarjev, iz katerih je bilo razvidno, da je društvo imelo 28,06483 Din dohodkov in 24,596,01 Din izdatkov, kar priča, da je društvo pridno delalo. Iz poročila načelnice s. Kosovič je bilo razvidno, da je vadilo 6 telov. oddelkov v 313 urah. Skupen obisk je bil 2997 telo-vadečih. Društvo je imelo koncem 1. 1935 članov 46, članic 34, m. nar. 10, žen. nar. 8, m. d. 28, ž. deca 28. Skupno torej 154 pripadnikov. Na prosvetnem polju je bilo izvršeno sledeče delo: 4 predavanja — poslušalcev 409, 32 govorov pred vrsto — poslušalcev 494, društ. večer, 5 gled. predstav, 1 akademija, 2 svečani proslavi, 1 druga prosi, in 2 prosi, za naraščaj. Najpomembnejša prireditev tega leta je bila akademija, s pestrim sporedom ob desetletnici društvenega obstoja. Po akademiji je bila otvoritev krasnega lastnega telovadišča, za katerega ureditev je izdalo društvo okrog 11.000 Din. Na novo urejena knjižnica šteje 431 knjig. Čitateljev je bilo v 1. 1935 — 58 in tem se je izposodilo 332 knjigi. Br. župni delegat se je o delu edinice izrazil pohvalno in bodril z lepimi besedami k nadaljnemu složnemu delu za procvit društva. Določila se je članarina za članstvo 50 Din letno, za telovadce 25 Din. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: Starosta br. Bezjak Joško, podstar, Visanski Franc, načelnica Kosovič Suzana, podnač. Ukmar Silva, tajnica Prešern Štefanka, blag. Fujs Štefan, prosvetar Medvešček Stanko, gospodar Lutar Blaž in Požar Vinko. Nar. obr. ref. Tavzes Marija. Odborniki: Micka Balažic, Kroflič Franc, Klobučar Herman. Revizorji: Gumilar Franjo in Jericijo Marija. Pri stučajnostih je s. tajnica izročila društvu v last nov lutkovni oder, ki ga je nabavila s prispevki prijateljev Sokola in mladine. Oder je moderno izdelan in opremljen z električno razsvetljavo. Ob tej priliki se je tajnica zahvalila vsem darovalcem, ki so pomagali izdelati oder, ki bo služil razvedrilu mladine.
— Polana. Po dolgem zatišju bo priredila naša gasilska četa 25. t. m. svojo veselico v zvezi z borovim go-stiivanjem in sicer v krčmi gospoda Barbariča. To je nekaka Prekmurska tradicijonalna zabava, katere se bo
Med tednom
DOMA
Na povratku iz inozemstva
se je ustavil v Beogradu bolgarski kralj Boris.
Od Beograda do Maribora bodo zgradili telefonski kabel. Preko Avstrije bo imel kabel priključek na evropsko kabelsko omrežje.
V bivšem episkopskem domu v Nikšiču je izbruhnil pred dnevi velik požar. Zaradi visokega snega in nagle pomoči delavcev, se je posrečilo ogenj omejiti.
100 m globoko je padel v rudniku Vrdnik, rudar Franjo Benedikt. Našli so ga mrtvega vsega razbitega.
Na svečan način so na Hrvaškem proslavljali jubilej zagrebškega nadškofa dr. Bauera, ki je praznoval svoj 81 rojstni dan ter svoj mašniški in nadškofovski jubilej.
Tvornica vagonov v Brodu
je dobila naročila za 10 velikih vagonov Za mednarodne brze vlake v vrednosti 15 milijonov dinarjev. To bodo prvi vagoni za mednarodni promet, ki bodo izdelani v naši državi.
Avtomobil, na katerem je bilo sadje, je na poti od Celja proti Zidanem mostu zdrčal po bregu proti Savinji. Pri tem se je vozilo zadelo ob drevo. Radi silovitega sunka se je pri tem smrtno ponesrečil zagrebški trgovec Le-nardič.
Novosadska policija je odkrila trgovce z dekleti. Vodja družbe je bi gostilničar Pavlovič iz Niša, ki so ga prijeli na vlaku v trenutku, ko je peljal dve žrtvi v južno Srbijo.
Neka angleška družba se je po dveletnem proučevanju terena pri Fojnici v Bosni odločila pričeti z eksploatacijo zlate rude v tem terenu in sicer na najmodernejši način. V glavnem rovu Ba-kovici so našli zlato žilo dolgo 180 m, ki sama vsebuje preko 23 milijonov zlata.
DRUGOD
Zadnja neurja v Turčiji so
zahtevala 102 smrtnih žrtev. Tudi kmetijstvo ima znatno škodo. Poginilo je okoli 6000 glav živine.
Nov vzlet v stratosfero pripravlja prof. Piccard. Doseči namerava 30.000 m višine.
Na Češkoslovaškem bodo nove stavbe in hiše, ki bodo letos dozidane, petnajst do pet in dvajset let proste vsakršnega davka.
Na Španskem je vlada odredila, da morajo večje gostilne dati svojim gostom za kosilo in večerjo po četrt litra vina brezplačno, ker je radi dobre letine vino izgubilo malone vsako ceno.
Slabo vreme je te dni zahtevalo v Veliki Britaniji 7 človeških žrtev. Mnogim parnikom je pretila nevarnost, da se potope.
Italjani so izvojevali na severnem bojišču veliko zmago in pognali Abesince v beg. Italjani poročajo, da je pri teh bitkah obležalo na bojišču 35.000 mrtvih in ranjenih.

■JP&I&^A.
Murska Sobota, 12. febr. 1936.
St. 588/35-36.
Vabilo
REDNEMU OBČNEMU ZBORU
ki bo dne 10. marca 1936. ob 8. uri zvečer v klubovi sobi (gostilna Banfi).
DNEVNI RED :	___
1.)	Volitev dveh članov za overitev zapisnika o občnem zboru in imenovanje zapisnikarja;
2.)	Poročilo predsednika; 3) Poročilo funkcijonarjev kluba; 4.) Poročilo revizorjev;
5.)	Sklepanje o samostojnih predlogih;
6.)	Določitev pristopnine in članarine;7.)Volitev novega upravnega odbora; 8.) Volitev revizorjev; 9.) Volitev častnega razsodišča;
______ 10) Slučajnosti._________ _
Samostojni predlogi članov Ve morajo predložiti odboru s podpisi najmanj 10 do glasovanja upravičenih članov vsaj 8 dni pred občnim zborom. Občni zbor je sklepčen ob navzočnosti ene tretjine do glasovanja upravičenih članov. V slučaju nesklepčnosti se mora vršiti eno uro kasneje občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora udeleži.
ODBOR.
SOKOL
čuvajte Jugoslavijo 1 Občni zbor Sok. društva M. Sobota.
Poročilu načelnika je sledilo blagajniško poročilo, iz katerega posnemamo, da je bilo od predpisane članarine 28.152 Din pobranih 23.374, tako da znaša dolg na članarini še 4778 Din. Iz poročila matrikarja je bilo razvidno, da je bilo v začetku leta 1935 270 članov. Na novo je pristopilo 15 članov, brisanih pa je bilo 39 članov, število članov ob koncu I. znaša 246, to je za 24 manj kot ob pričetku pretekle poslovne dobe. Število članic je ostalo neizpremenjeno (76). Med letom je šest članic izstopilo, prav toliko se je prijavilo za vstop v društvo. Število vsega članstva je znašalo v zač. leta 346, koncem leta pa 322. Moškega naraščaja je 45, žen. naraščaja 31. Skupaj 76. Moške dece je bilo 55, ženske dece 64. Skupaj 119. Razlogi, da so nekateri člani izstopili, so bili sledeči: 1 je umrl, v druge sokolske edinice je prestopilo 17, radi neizpolnjenja so-kolskih dolžnosti je bilo brisanih iz seznama društvenih članov 7; 14 članov pa je javilo svoj izstop iz društva. Skupno število črtanih članov znaša 39.

*
Poročilo prosvetarja: Prosvetno delo v društvu ni bilo na oni višini, kot smo ga bili navajeni v prejšnjih letih. Posebno se je pogrešalo nagovore pred vrsto v telovadnici. Pač pa so bili prosvetni večeri in to predvsem v početku leta, ter je bilo 7 predavanj s skupnim številom poslušalcev 767. Mnogo se je predvsem opustilo v delovanju dram. odseka. Po započetem delu v začetku leta, z organizacijo dram. tečaja, z kulminacijo delovanja tega odseka ob priliki vprizoritve »Slehernika« na prostem, je nadaljne delo zaostajalo. Odsek je v celi poslovni dobi organiziral 6 vprizoritev.
Porast v svojem delovanju pa zaznamuje lutkovni odsek, ki je naštu-diral 8 iger ter jih po večkrat vpri-žoril. Agilen je bil tudi godbeni odsek, ki je dal 5 koncertov. V preteklem letu sta bili še 2 akademiji. 2 svečani proslavi ter en izlet, skupaj 26 prireditev. V zadnjem času se je pod okriljem društva osnoval tudi mladinski orkester, ki je z koncertnim programom nastopal že ob različnih prilikah, predvsem pri društvenih mladinskih prireditvah. K poglobitvi prosvetnega dela v društvu samem pa služi na novo ustanovljena čitalnica, ki je posebno pri mlajšem članstvu našla velik odziv.
' Društvena knjižnica ima 2183 knjig, 311 čitateljev je tekom leta prečitalo 1356 knjig, O sokolskem tisku sledeče: Na Sokolski Glasnik je naročenih 30 članov, na Soko>2 člana, Naša radost ima 32 naročnikov1, Sokolska prosveta pa dva. Mnogo pozornosti je bilo deležno poročilo četnega referenta, ki je izvajal: K matičnemu društvu pripada danes 17 sokolskih čet'kakor sledi: Martjanci, Puconci, Brezovci, Križevci,--G-.■ Petro vei?Mač-kovci, Pečarjevci, Moščanci, Gederovci, Bakovci, Tišina, Rakičan, Cankova, Strukovci, Bodonci; G. Lendava fn Vel. DolencU V preteklem letu se je ustanovila sok. ediatea-tudi v Tišini, ki šteje 40 članov. O delovanju posameznih čet sledeče:
G. Petrovci inKriževci: Po sklepu župne uprave sta četi likvidirali.
Mačkovci: Pridno deluje. Lastnega nastopa ni bilo, pač pa so se člani udeležili vseh bližnjih nastopov. Četa je imela tudi dobro uspelo telovadno akademijo.
Brezovci: Delovanje je zadovoljivo.
Cankova: .Zaznamuje velik napredek v telovadbi in organizaciji svoje edinice. Lastnega nastopa ni imela. Četa ima svoj godbeni odsek. Zelo se pogreša primeren telovadni prostor. ., , „ (Se bo nadaljevalo.)
Izdelovanja Združbe trgovcev
5 mm ^m ! *1
,. fi i i t ; ! i
Davčne plačilne olajšave za zaostanke iz leta 1932. 3 t
davkoplačevalci, kf imaftf zaostanki na davkih izža leta 1932 iifJ itejšn jih let, se - ojtatfajb; da poteče' rok ža plačilne ugodnosti teh zadstattkov do konca tega theseca. ' ^ ^
Zato se prizadeti v smislu odredbe finančnega ministrstva odd. davkov z dne 28. I. 1936 br. 5791/III ponovno vabijo, da se navedenih ugodnosti poslužijo v lastnem interesu. Vsa tozadevna pojasnila dobijo pri dayčni upravi.
Po preteku gornjega roka se bodo vsi obroki, če se ne bodo poravnali ob dospelosti, izterjali prisilno. Rok za plačilne ugodnosti se po razpisih finančnega ministrstva ne bo podaljšal. Sicer je pa prejel vsak davčni zavezanec, v kolikor ima zaostanke od leta 1932 in prešnjih let, tozadevno osebno obvestilo od davčne uprave, ter se naj v smislu istega po možnosti tudi ravna, da ugodnost tega plačila ne zapade.
-Faktura za blago,
ki se izvaža v Nemčijo, se morajo odslej izstavljati tudi v tujih valutah in ne samo v dinarjih.
Finančni minister
je dovolil; da ni treba zahtevati od oseb, ki odpotujejo v tujino zaradi zdravljenja ali osebnega zadovoljstva pri izdaji potnihlts-tov potrdila o plačanih davkih. To dovoljenje pa velja le za potovanja do 15. oktobra. / i • ■ ■ Prepoved avtomatov v trgovskih lokalih
Pred dnevi smo objavili, da se morajo najkasneje s 1. februarjem t. I. odstraniti iz vseh trgovskih lokalov vsi avtomati, ki so urejeni tako, da kupec ne ve natančno, katero in kakšno blago bo kupil. Imenoma so> bili navedeni v tej prepovedi avtomati „Polet", »Dirigent" in „Tula".
Sedaj pa objavlja mestno poglavarstvo v Ljubljani, da do na-daljnega ta odredba ne velja za avtomate „Polet" tvrdke Union iz Zagreba, če se prodajo predmeti iz teh avtomatov po prospektih- tvornice. Pod tem pogojem smejo torej biti ti avtomati začasno še nadalje v trgovskih lokalih. 1
Novi banovinski proračun povišan
Novi banovinski proračun predvideva 97 3 (lani 83 6) milijona Din izdatkov in ravno toliko dohodkov.
Proračun banovinskih podjetij pa predvideva 40 8 milijona izdatkov in 28 09 milijona dohodkov, da bo treba primanjkljaj v višini ti 9 milijona Din kriti iz splošnega proračuna. Pregled Izdatkov spTošnega proračuna "predvidevala posariezne oddfclke te izdatke: , . ' Stari proračun
t milijonih Din novi --5.7'"; 6 05 0.63 0.66 9 04 1125 6 35 5 92
Proračun kmetijskega in tehničnega oddelka sta zato zelo povišana, ker so tu všteti tudi izdatki za cestni fond, ki so bili preje fzkazani v proračunu podjetij.
Dchodki pa so proračunani takole:
Stari proračun v milijonih Din novi
Ban. doklade	45.15 47.8
trošarine	22,75 2743
davki in takse 13.45 16.15
na vodne sile —.— 1.2
zaosianki	10 0 5
razno	1.3	1 55
drž. dotacije	—.— 2 7
Proračun bednostnega fonda je s 5 85 milj. Din neizpremenjen. Na novo se uvaja davek na vodne si!e.
Toliko v informacijo p. n. članom v glavnem glede banovinskega proračuna.
Ustanovitev zveze trgovskih združenj za Primorsko banov.
V Splitu je bila seja ožjega odbora Združenja trgovcev; na kateri se je razpravljalo o sklicanju ustanovne skupščine Zveze trgovskih Združenj za Primorsko banovino s sedežem v Splitu. Bilo je že preje določeno, da bo ta skupščina isti dan, ko bo v Splitu seja Centralnega odbora predstavništva Zvez trgovskih združenj. Ta seja bi morala biti že v januarju in je bila nato odložena, da bo sedaj šele proti koncu februarja. Na ozemlju Primorske banovine je skupno 18 trgovskih združenj, ki bi pristopila k novi zvezi trgovskih združenj.
Tudi mi ž naše strani se priklju čujemo tej obče koristni ideji in takemu organizatoričnemu delu, kajti le kot kompaktna celota bomo lahko dosegli čim več uspehov v delu za obči blagor in zboljšanje današnjih, za trgovstvo že skorgj neprenosljivih razmer.
splošni oddelek npi-aVni ' kmetijski prosvetni
tthničlii	28 94
koc: pol.	17 00
finančni	133"
trgovin* itd.	"2 54
ret. krediti1	0.78
! r :, t. i _m <h
37 23 1S07 13.85 2.6 0.8
giazuro, vsaj dve do tri generacije in še dalje, tako, da je denar izdan za ta gospodarski cbjekt res dobro naložen.
Škoda, da se ni gradnja silosev začela propagirati že, ka je še bilo na kmetih več denarja. Posebno v suhih letih je .silo" res blagoslov za našo živino. Kjer je »silo", tam živina koncem zime ne strada, pa tudi mlečnost ne trpi.
Kmetijski cdbcr v M. Soboti bo tudi letos padpirai s primernimi prispevki gradnjo malokmetskih siicsev. V teku je pa tudi akcija za skupno nabavo cementa, ker se ga na ta način dobi precej ceneje.
Pasja kuga.
O tej bolezni smo pred kratkim na tem mestu pisali zelo obširno. Ta bolezen pa ima letcs tako hud potek, kot ga v zgodovini pasjih kug ne poznamo. Navadno so težje oboleli le pomehkuženi in mladi psi. Letos pa obolijo tudi starejši in dobro utrjeni psi čuvaji. Petek bolezni je navadno precej težek.
Kakor je kompliciran potek bolezni, tako je tudi zdravljenje. Imamo za to kugo že prav uspešna zdravila, ravnati se pa mora od slučaja do slučaja.
Glavno pa je, da se napravi obolelemu psu toplo ležišče na kakem mirnem in suhem prostoru, kjer ni prepiha, v toplem govejem hlevu ali kuhinji In da se mu da primerna dobra hrana, kot juha aH mleko.
KmETIJSTVO
Kmetski silosi v Sobočkem okraju.
Dosedaj je zgradilo 74 posestnikov 88 silosev, ki imajo skupno 790 kbm vsebine. Kot rečeno so to samo ma-lokmetski silosi okroglega tipa. Vsi so solidno zgrajeni po načrtih sresk. kme tijškega odbora v M. Soboti. Ti silosi morajo ostati porabni, če se bo primerna" pazilo na notranji omet in
Pozor delavci!
Prekmurskim, Medjimurskim in Štajerskim !
Prevzel sem poljsko delo naimanju Ka-radordevo, Kuipin in Kamendin. Kdor hoče iti na delo se lahko prijavi pri meni v Kri-ževcih. Plače so na Kulpinu in Kamendinu kot lani. V Karadordevem so malo nižje, zato se lahko vsi skupaj zahvalimo g. Horvat Ludviku iz Kuštanovec in Šebjanič Vil. mošu iz Križevec.
Vsi delavci, kateri imate orf mene listke za silje, v najkrajšem času predajte kamor so napisani.	S spoštovanjem
GERGAR VIKTOR
delavski palir Križevci, Prekmurje.
Za vsebino uredništvo ne odgovarja.
Kupim hranilno knjigo
Prekmurske banke v Murski Soboti do 10.000 Din po ugodni ceni. Naslov se izve V Prekmurski tiskarni v M. Soboti in pri
Gojdina v Pečarovcih štev 65. ---
Na nnnHai Je p° ugodni ceni44metro* 11U jirUUUj obsegajoča hiša. Podrobnejša pojasnila daje g Šiftar Ludvik, gostilničar Polana.
IE TO MOGOČE ? ? ?
H f Dsfaes^je vse mogoče1 P& je vseeno čudno, da dobite za^din 1850— popolnoma nov PISALNI STROJ zkov-čekoro, ključavnico in z garancijo. Ali pa ŠIVALNI STROJ z 5 letno garancijo za din 1675 — 1 n si riti n uij A DELE za KOLESA, GUME itd. pa skoraj 9 (j jI J U 11J Štedrija" je mogoča samo pri nakupu, zato- kupujte tam, kje dobite za-najnižjo ceno najboljše blago?* ***
CENI Sf ALNE1 IZBIRA 1TEUKA!
* l!ajvečja"specialno tehnična trgovina: ** tm ***
ŠTIlfUM fSMIfT, M. SOBOTA
nKsjhT*!	sf oT ,e5n«*i«f!
ofttčn vbm
Izdaja jazz-orkestra Sokolskega društva Murska Sobota
Kovran.
Kovran je ptič. Spredaj ima glavo zadaj pa rep. Kadar se obrne v nasprotno smer, ima glavo zadaj, rep pa spredaj. Če e dobre volje z repom miga. Če e z repom migal je samec, če e z repom migala, pa je samica, sto velja za kljun, ki je pritrjen na sprednjem koncu glave. Kljun vori podaljšek lobanje v smeri laprej. Kadar išče v perju mrčes, e kljun obrnjen nazaj. Ako pri tem )pravilu ne miži, more videti tudi ivoj rep. Dobro rejen kovran ega ne more. Tudi slepemu se o ne posreči.
Kovran hodi po dveh nogah Včasih tudi skače. Ako si poško-iuje eno nogo, potem šepa. Če nu obe odpoveta, pa zleti. Po :raku leta z obema perotma, zato >rištevamo kovrana med ptiče
Kovran se preživlja s trdo in nehko hrano ter je od sile po-irešen. Zato mnogo žere. Kadar e žejen pije. Pri tem dvigne [ljun, nagne glavo nazaj, zameži n hlastno požre pijačo. Nato pojavi kljun nazaj na prejšnje mesto ,e je dobre volje ob takih prilikah rad zapoje.
Kovran ljubi družbo. To si »oišče kjerkoli in pri tem ne iz-rira med mladino in starino. Vsi [Ovrani so ptiči.
Kovrana imenujemo tudi kro carja. Vrsta kovranov, ki ima lerje, se latinsko imenuje: corvus :orax. Tak kovran je ptič. So >a krokarji ali kovrani, ki ni-najo perja. .V splošnem so ti kro-carji podobni kovranom. Po na-adi hodijo po dveh nogah. Več trat tudi po štirih. Ako mu od-»ove ena noga šepa, ako obe, frči pod mizo aH v kanal če je dprt.
Krokarji so zelo koristni, ker peganjajo vinsko krizo. Zaradi jihove neutolažljive žeje so jim pstilničarji jako naklonjeni. Krokarji imajo več sovražnikov ne manj sovražnic. Med so-e spadajo trije dnevi, ob ah, policaji in prazen žep. sovražnice pa: Sveta vojska,
policijska ura, peronospora, redukcija plač in boljša polovica. Krokarja je konec ko umre, izje-[moma pa tudi, kadar vstopi v
zakon, ali kadar položi obljubo večne abstinence in se je drži.
Kouvran je ftič, .krokar je tič, oba pa sta tiča.
Kopališče.
Vidi in ve za našo težavo zato je naš oče župan. Ulicam novo je dal razsvetljavo Kanale spravlja nam vstran. Trpeti ne more meščanov
[potenje zato je zgradil kopališče. Proti prahu uvedel je cestno
[Škropljenje in z lešom posul nam ^cestišče.
So rekli naši občinski očetje, da osvežiti treba je naše poletje. Prevelikem potenju so meščani izstavljeni četudi prozorno in net so napravljeni. Da bi v Fazanerijo Muro speljali to bi silni stroški nastali, a kopališče res Sobota nuca, da se meščan kje sfriša in spuca! Rečeno storjeno, nabrali denarje pol Sobote šlo je med akcionarje. Dividend sicer lani ni še bil6 bajž s časoma prišlo bo tudi^to! Če letos bo tudi takšen naval višina bo delnic a la Suez kanal. Se je z deli začelo ko bila že sezona in zgradil je Mesarič okvir iz betona. Z elektriko v kad so spustli vodo ker bajč drugače res ne bi šlo. In silno življenje se tam je razvilo je tja vse hitela kar se je znojilo.
Gospodje in dame in fantje dekline se po pesku so valjali od hude vročine. Mežikali, zdehali, brcali, skakali do ušes se v mokro vodo namakali Jo pili, v njej plavali in jo požirali se v položajih različnih fotografirali Pri gimnastičnih vajah globoko so dihali za spremembo si kožo so z olji naštrihali. v masti so plavale noge in glava saj modna barva je bila rjava. Pa je Faflik slutil velik promet zato si je tamkaj napravil bfifet. Pivo in vino, žemlje klobase kopalcem so vnetim praznile kase. Je jesensko deževje prišlo v diru ter ie konec napravilo sezoni v Kairu. Ker letos b'la zima je izredno mila bo otvoritev sezone že prv'ga aprila. Tam vsak dan boš čitat smel ljubi meščan da kopališče nam dal je Hartner župan.
Berlin—Ga-Pa—-Murska Sobota
In sam ae vem kako, pa tudi aa zakaj sam zaspal kraj našega stadiona. Z dreto skozi bos sem od aekod privlekel sllao lepa saaje i« športnega rajona...
Godba čaji... vs«bližje le prihaja... Stadjan ja pola množice, ki aekaj
[pričakuje. Io se odpra lesen portal silno na Široka skosl njega Ml odkar a» Mure notri
(vsuje.
V kratkih hlačkah so možje, i brkami brez brade. Nekje pa počil je kanon kot začetek olimpijade.
100 m tek je prva točka. Na starta se takoj prijavi Sam Arvai Vlače v sprintercak se Ursttlesko zra?'n postavi. Kot barji se poieaeta drvita kakor veter,
in na cilj prispel je prvi Ursulesko Peteri Skok v daljino I Druga točka 1 Frlm je že pripravljen da bo borba še bolj huda je Karči tud' prijavljen. Je Laci svoje zmage svest pa vidi Karči zicer, miljo daleč skočil je direkt sodniku v šprlcer... Skok v višino zdaj sledi I • Bo Heimer Arnold prvi? Hahna tud' postavil so za tekmovalca k vrvi. In zmago je odnesel Hahn tak' skočil je tak6 da v Facanošu je baje spet prišel na zemljo. Met kladiva je na red se Vutkovič vrti, a smola glej s kladivom vred čez množico sfrči. Za disk se bije ljuta borba Lipič vse .masira" Z meti dolgimi, drevesa preostala ie podira. Adanič pa junak je dneva s kopjem seje strah oseb je pet 2e z njim preluknjal pa sili še v zamahi Zdaj pa tek je čez zapreke se spuiča Kemenj v dir, za njim pa dr. Brumen sili brez obzirov do ovir. In sta tekla mimo cilja še naprej I... Sam Bog jih vari!.. En'ga v Ptuju so ujeli en'ga pa v Kaitel Stari. Pet tisoč metrov to je dasti se Norčič Halmoš javita in ko za tek bil znak je dan na dirjaaje se spravita. Ker dolga pot je to zares (Landkarto v roke vzemi 1) da bi čas hitreje minil v dira sta igrala remi. Dittrich E. je s kolom skakal, pognal se silao iz nižine. Dve ari v zraku je visel ga stresti treba b'Jo 's višine. Najtežji tak je maratonski, ki bil le starim Orkom znan. Za proga to sta aa odločila Nemec Jaaez in štivkn. Oba dofeflk sta nagrada Stivaa radio .Orioa", Nemca pa so poklonili najnovejši Bornifon! Hirschi Kalman pa med tam je napenjal musklae, jih lo€M a krogle k
ker vsakokrat je rimske! počil. Pa je na pomoč pridirlai najmočnejši Nadai Lsci in je krogla zafrčala, kar po tleh po celem plači. FiškaHS Pinter in pa Koliai sta uteže dvigovala. Zmagala je uniforma — je močnejše stiskat znala. Troskok bil je tudi krasen Gumllar, Puhan sta letela kar nad zemljo v treh etapah kakor ne bi neg imela. A kaj je tam — glej sred stadiona žive zemlje, nova tvorba? Ne! Med Heimer O - Stevančecem se bije ljuta rokoborba, Turkov Joiko pa kraj plota se vsemu srečno je smehljal in si s šmirglnom je čistil sodniško drago rtu piščal. Med tem pa plshto so prinesli jo na trato položil?, a za vabo so pod njo za dšnar sladoleda skrili. Na streho lope pa sta zlezla kot na nžbo zvezdne lučke, Peterka in Koder dala sta na noge nove smučke ... In sta splavala po zraku tja na tratlco zeleno, preden pa na tla sta prišla sem se že nsspal pošteno ...
Profesor in muzik in muzik profesor ves divji na Jazz, še bolj na H-mol drugače je oče, član grajske družine, izmed kart pa remi sovraži najbolj.
Park,
So žične ovire v parku zgradili, da ne bi več po travi hodili. Zato smo prisiljeni bili, da pot po travi napravili smo si drugod. Še enkrat več stez naš park imd zdaj, polovica je z žico, polovica je fraj. Če naprej bomo šli samostojno to pot ostal v parku bo samo še drot. Prijetni potem bodo tamkaj španciri tekom let bomo vsi postali fakiri...
Akte notarske rib dnevi študira na harmonij Igrati njemu Je	-
Od enih do treh rad prefaransira, ob nedeljah pa zajce 'ma streljati čast.
Povsod je že bil, še misel mu meri daljine. Pod njegovimi čevlji, so zazvenele evropske
[višine
A če ga čas za trenutek na Soboto ljubo
[privije
vso jezo in sanje v ljube harmonike vlije.
Od zore do mraka so akti mu hrana, obojeroč trosi svojo muzično znanje. Ko čas mu prepušča k temu razsipanju, In v mladinski orkester zakopal je sanje.
Štrajk.
V vsakem obrazu poišče poteze jih sklada si v glavi, kot zna to le on Ustvarjene prste za gosli ima usta skrivnostna za saksofon.
Le tu*in tam zleze iz doma tihega žitja in takrat na orodje vse vspne in gleda v globino Ali pa hodi k orkestru kjer terce najraje lovi. drugače^pa pamet polira in vzgaja šolsko
[mladino.
Težki so v katerih
časi živimo
in v razne zmešnjave z časom hitimo. Ker štrajkat postalo je danes moderno, sledila tud' Sobota temu je verno. In hiša rdeča bila je kriva da začela trgovska se je ofenziva. Trgovinam so spredaj zaprli vhod, zadaj si lahko kupil kamot. Pa so trgovci naši le zmagaii drugi dan zopet so merili, vagali in cajtnge brali osebne vesti, če tam za Soboto, nič novega ni. Ko bilo pa je zave! je spet mir, zdaj sonce spet sije na trgovski revir.
a nazadnje vsem
nagrade so dali.
Kjer je zborovanje
tam je navada
da h koncu obhod je
ali bakljada.
Tako smo tud v Murski
mi doživeli,
da so biki in krave
po cestah hiteli.
Le godba je majnkala
in govor počez
pa vsakdo bi mislil,
da je politika vmes.
Navada je stara, medeni le mesci so kot ovira med muziko stala in roka že sama nad večnim zvenenjem. je iskala, iskala spet našla tolkala.
Plašno stoji še na pragu kot mlad in najmlajši v jati pojoči. A od ure do ure boljše nagiba k orkestru in se udaja želji prevroči.
Mlad je in samec, oficir v rezervi, številke in pisma požira v kancliji. Violino igra ob urah večernih pozneje ga najdeš pri remi partiji.
Iz nižin pobira glasove in jih-servira orkestru nekaj že let. Našoli, na odru, trfovadnici, tisku na'basovskem ključu visi on razpet.
Tekmovanje.
To so bile priprave velike ko so na marof prignali k nam bike. Pa junce in krave, teleta, telice, različne uganjali z njimi so vice. Vsak bik je moral v Černelavce tečt', krave so morale kamenje vlečt', druge pa zopet T za hec so orali,
Pesem o Kozicu
V	„Kovrana" spada" veliko slavlje,
ki doživelo je naše Ženavlje. Četudi od takrat dolgo je že pa se kljub temu pozabit ne sme. Da med Gorčanci ne bilo bi zamere, k njim padel balon je iz stratosfere.
V	prijaznosti rekel izstopivši je stric, češ naj ga kličejo kar za — Kožic. Telegraf je dogodek spravil v daljo, in nekateri za to so dobili medaljo. Z balonom imeli smo križ in težavo, ki nam prinesel svetovno je slavo. Povsod pri nas tako so sklenili da bodo kar hitro Mflugplace" zgradili
'i

Kaj pa če zopet na nas se podere, presenečenje kakšno iz stratosfere. Spet moral pristat' bo sredi pšenice, to vendar škoduje za „Tourist Office!" Kožica in Elstra na avto smo dali in jih prav tiho skoz Mursko peljali. Jih poslali v Ljubljano v nadaljno porabo kjer jih za ljudsko so kazali vabo. A mi pa hudo smo se valjali v slavi saj slednjič enkrat smo b'li prvi v državi. Le to je škoda in verjetno tud' ni, da kakšen Kožic spet iz lufta zleti.
Bil je župan pa je krenil naprej do poslanca od nas na Angleško njemu je majhna distanca Zdaj Maribor ve tud'kje je Slovenska Krajina pri šaržah požarnikov vspel se je do najvišjega klina.
Soboška abeceda
Arvai v Murski je trgovec Adanič je hud Francoz Anderš pa je strasten lovec Armič je graščine kos.
Benko Josip je poslanec Bračko po orodju skače Brumen je od Pe ko znanec Benkič čuva nam kegljače.
Cvetič srajce fabricira Cor je svoji bauti vdan Cvetko krepko salutira Celeč Ferdo je župan.
Čeh rad marsikaj pogrunta Čižek Rdeči Križ krmari ČrnjaviČ se pri sejah punta Čičeri je znanec stari.
Dittrichov je v Murski mnogo Dolgov znan' je „sapožnik" Debelaki so za žogo Detela je znan sodnik.
E je črka res od sile Eden le si jo lastil Eiselt bil narave mile Ergo se je odselil.
Faflik nosi nago glavo Frim za plesne je korake Flisar toči vino zdravo Fridrich sili pod oblake.
Je tovor odložil,ki mu na glavi goličil kompleks Bil je starosta zdaj postal je starosta „eks", Je trojice član, zato je on sam le tretjina Na predsedniških mestih vleče kot „šnelcug"
[mašina.
Gabrijelčič deco vzgaja Grabrijan je v pelerini Guliču sreč nagaja Glančniku vsak zob skomini.
Hartner je naš lord mayor Hvala obrajta stare Grke Hirschl „drukarjev" je vzor Heklič avto ima in brke.
Ivaniševič pri nas edini Ime si je okitil z „i" In hvala Bogu, da v družini Ima imen na i še tri.
Justin je velik muzikant Je Jonaš Janez lepih gest Jokovič je „ledig" fant Jugovič je fajfci zvest.
Udano položil si križ je na pleča ker starostvo ne nudi oljkove vej'ce. Ves dan mu misli hite v krogu teko: od sreza k Sokolu, od Sokola v Andrejce..
Kemeni je večno mlad Kirali obraze bosi Komotar ma hčerko rad H Kodra dva le Murska nosi.
Si-., tr_
Lipovšek je naš glavar Ligeti popravlja ure Lahu godba je katar Lipič je predsednik Mure.
Mesarič nam zida hiše Merhar ledig sten razglablja Močnik v kamne firme piše Menhard pa je „stara sablja".
i^adai — pojem za tercet je Nemec je šahist veliki » . Nemec — dve — vojak komplet je Nemec — tri — je ljubi Fiki.
„0" težave spet servira Od vseh na „0" sta samo dva Ori — prvi — ta šofira Obal pa na trompeto igra.
Pertot sokolska je instanca Pečan se s trahomom tepe Peterki je spoit moštranca Purač nam fabricira „kepe".
Roš obrajta komisijon Roth ovčice svoje pase Ruža poje bariton Ravnihar odšel od nas je.
Sukič hišo ima na stok Sočič je naš „Grand Kafč" Samec naš je silno strog Sesardič v Beltincih je.
Ze dolgo je tega, kar stopil je k nam preko ^T ...	[Mure
najvišji je vrh med vrhovi, ki se giblje nad
[našo ravnino
za zabavo edino ustvarja brezskrbne lovske
f [si ure
iznad aktov pog'eda tud' včasih^v našo [temno davnino .t.
Štubelj ves je samstvu vdan Šiivan nam radio oferira Šerbec doktor vet. je znan Šiftar K. rad diplomira ...
Trautmanov je več v Murski Tuš občinsko godbo vodi Turk prav nič ne zgleda turški Tekme nogometne sodi.
Urek je naš šef stacjona Ursulesku brije brade U je strašna mrtva cona Urh ne spada v te arkade . . .
Vadnal Francozov je maršal Vučak, doktor, zida vilo Velnar šol je „magistral" Vutkovič 'ma športno žilo.
Zobec zna določit pline Zupančič nov je Sobočan Zrimu so prešle skomine Zečirovič je musliman.
Žmavc zna delati arcneje Žalik k šahu se ne vsede Žibert se med „Ž" tud' šteje Ž je konec abecede.
Z enim očesom že gleda v penzjon z drugim pa pazi na svoje noge v svojem nehanju drži se sezon ob koncu sezone pa Fiki spet je
Na^skrbi ima vzgojo naše mladine, o šoli modemi, sanja prevroče. Dramatiko dal je med lepe spomine, in nekaj že let na čelu je „Sočea.
Denar skozi prste polzi mu ure in ure. V prostih minutah najde v športu zaklon, ter grunta kaj treba napravit za višje
[piedestal Mure in najraje Imel bi, da Murska bila bi en S |
velik stadjon.
Paragrafov vseh ne pozna še nature od glave do pete je z' športom prežet srce njegovo' je v ritmiki Mure pri šahu pa je najtežji atlet.
Stoka ali kljunač, tudi Jnef".
(Scolopax rusticula) Sloka je tajinstvena ptica, zelo zanimiva i za lovca i za kuharice i za druge ljubitelje narave. Vsak ljubitelj narave uživa, ko opazuje njen tihi polet v jesensk h večernih ursh, uživa kuharica, ko pripravlja njeno drobovje, ki ima v nemškem jeziku jako prozaično ime in ki je za gurmana še večji užitek, največji užitek pa ima lovec, ko ponosno in zadovoljno z redkim plenom stopa proti domu.
Strel na letečo sloko pa je jako težak in včas h tudi nevaren, saj se je že zgodilo, da se je svinčene zrno odbilo od slokinega kljuna, in ranilo lovca samega ali njegovega soseda. — Zato iščejo iznajdljive glave že dolgo druge uspešnejše načine lova na sloke.
Tako priporoča znan Nimrod sledeča dva načina, ki ju tekom svoje dolgoletne kariere menjaje uporablja, z Izrednim uspehom, kakor pravi.
Znano je, da ima smreka, posebno v prvih letih rasti, prav mehko lubje
in tudi les. Naš prijatelj je zasadil na mestih, kamor so sloke ob selitvi redno prihajale, prav na gosto mlade smreke. Sloke so seveda prihajale že {z navade, podedovane od roda do roda, ob času selitve na ista mesta in počivale v senc! gostega smrečja ne sluteče ukano in nevarnost, četa go njačev se vsuje v smrečje z vikom in krikom, sloke se preplašeno dvignejo in iščejo v divjem begu rešitve. V splošni zmedi se marsikatera zapiči z dolgim kljunom v mehki lub in les
mladih smrek in.....gonjači jih
obirajo, — kskor grozdje v vinogradu
Nad nami njegova široka je dlan, da varna nam pot je skozi noč, skozi dan. Radi žen razdelil nam je noč na dva dela, s streliščem je slava njegova scvetela.
Drugi način pa je tale : Sloke prav rade posedajo po močvirnatih travniki in pašnik h, kjer t dolgimi kljuni vrtajo v tla in iščejo ličinke, črvičke in drugo hrano, taka mesta je prav lahko spoznati, po belo obrobljenih vizitkah čokoladne barve, ki so jih izgubile sloke. Tam je treba odgrniti mah ali rušo, po goli zemlji politi mizarski ali čevljarski klej ali drugo primerno leptlo in zopet pokriti z odgrnjenim mahom ali rušo. Ko pride sloka in zapiči kljun v zemljo, se kljun prilepi na tla in n§ more več odleteti. Tako postane brez puške lahek plen lovca:
Pričakujemo, da bomo v prihodnji številki že mogli objaviti poročila lovskih tovarišev, kako sta se jim obnesla zgoraj popisana dva načina lova, in morda nam bo kdo mogel priporočati še kaj boljšega.	i
Kamor vodi pot mu, kamor vodi cesta, konja uporablja naš poveljnik mesta. V prostem času prede, tihe lepe saaje kako bi Šobočane, naučil mačevanje.
Nad akti sloni in cigare kadi z špic cigarom iz Sarajeva. Zadrugi razno blago preskrbi, mu Joli", je važna zadeva.
Križem, kražem po naših krajih krmari, mu avto požira daljine, najrajši pa je le doma. Akte notarske študira, rad zajcem življenja
podari
politika mu je v krvi, in vsemu samo se
smehlja.
Predirja kot Ahasver z vzorci vso banovino, d6ma drži se preredko in to le kot gost. Najraje bi videl žejno vso domovino na vsaki smreki rad videl zoreti bi grozd.
Tračnice svoje le redko kedaj le redko kcdaj jo mehbe med Težka je sfcftba, však vlak p. le bo srečno prevodi nage pri
zidove skrbi
Jtove.
V domu Zdravstvenem živi inTregira, nekaterim ljudem oči inspicira. Cvetličke, drevesca, fižolček, solata na gredah njegovih najbolje mu grata.
Zajčji razgovori
Leži, leži tam polje RakiČansko, so jame v njem in velike kotanje; pred soboškimi lovci so se zaje', v strahu za življenje, skrili vanje Ko bližje pride topotanje nog trudno dvigne glavo zajec star, s slabotnim glasom šepeta sosedi: »Brž na noge, glej tam gre glavar I" In v kotanjah drugih:,Benko je zpuškoi pa spet: Hartner gre nSnas!" naslednji pa je Mikula opazil a eden pa: »Dolenc!" kriči na glas. Spet drugi: »Avbč! Župančič pride!" Pa spet: »Trobeja se ne boj izogibaj raje se notarjev če nočeš iti v pokoj!" Se dere zajček. »Anderš tam prihaja no Bogu hvala Vučak gre za njim... O vraga, Benčec je tam zadaj nobenemu ne grem na lim!"
V	bližini pa prepir je:
»Kaj zajklja valjaš se po tleh brezskrbno, kakor da bi vedla, da nam tud' letos prizanese kot leto vsako — Franjo Čeh!" Tam čuj debato! »Glej, tud' Šiftar puško nosi! Ak' bi se dali ustreliti, ko z očmi tak' milo prosi?" Zajca dva pa sta šuŠIjala: »Mar veš zakaj tam sosed"joka ? Se Fabiču pred cev postavi a on mu mimo repa poka!"
V	dir! Glej Celeča župana ta glasno strelja kot kanon Jezovšku teči skozi noge on poreče še: »Pardonl" »Glavo skrij, tam Pinter gleda, glej da Horvat te ne krstil
in Sočič!... Tu je... Skoči... Ah I..." Tako gre zajčji guč po vrsti. Po polju pa se grom razlega in zajec vzdihne iz globin: »Marsikakšen moj kolega postal bo danes čisto hinl"
V	večeru vračajo se lovci
V	Soboto, v Stoj kvantir. Noč je padla na poljane,
i na prdufcnjerfi revir . . .*
Zdravniška posvetovalnica.
T. K. Iz R. Motite se. Prepričan sem, da vetrovno vreme škodi Človeškim organom kakor tudi slabo pivo, vendar to le pod gotovimi pogoji. Svetujem Vam, da je skoro boljše, da greste k zdravniku in to osebno, da Vas preišče. Vašega mnenja mu ni treba povedati ob začetku preiskave, na koncu pa boste to radevolje zamolčali.
V bodoče Vam svetujem da vprašate natakarico če je pivo sveže.
T. N. Iz H. S. Lasje Vam neprestano izpadajo, se tožite. Že večkrat sem dajal primerne nasvete v posvetovalnici, ne vem pa ali z uspehom aH ne. Splošno mnenje je, da so najvažnejša vsebina glave pač možgani. Namreč čim več las — tem manjša pleša. Čim večja pleša, tem manj las. Nekaj sličnega je pri siru. Čim boljši je sir, temveč lukenj ima ; res je pa tudi, čimveč je lukenj tem manj sira je. Pika.
N. P. Iz S. Zdravnik Vam je predpisal dvoj* očal, ene za blizu, ene za daleč. Tožite se S/ plfctbu, da vsled res slabih oči težkb lotiti ena očale od drugih. — Svetujem Vam, da greste ponovno k Vašemu zdravniku, da Vam zapiše še trttja, s katerimi boste ločili ene od drugih.
S. T. Iz Š. ulico. Pomlajevalnih sredstev se poslužujete že par mesecev. Poslali ste nekega sorodnika v apoteko, ker se kot poznana dama ne bi rada osmešila. Tožite pa, da ste že teden dni na to postala nekahi nervozna, nekaka tuja ih neznana čustva preživljate, dalje, da ste V zadnjem tednu dobila željo po alkoholu in nikotinu, da nimate več obstanka doma in omenjate še več težkoč in pojavov, kflterih pa ne omenjam. Vprašate me za svet, kaj naj bi storila. — Priložena prazna Škatljica od zdravil (doslej ste jih porabila 6 škat-Ijic) dokazuje, da ste porabljala in uživala pomlajevalna sredstva za — moške.
— V prihodnji številki nadaljujem. Gospodu S. S. iz M. S. pa odgovorim med 4 očmi pb prvi priliki.
Pravice pri nas najvišji je žrec, ob urah prostosti veren Je oče. Z avtom se večkrat vozi za hec, ob nedeljah pa zajcer streljati hoče .,
fčlše ne veš. ..
da so hoteli zgraditi most pre-Eko Mure pa je bila voda pregloboka,
da se je radi odhoda 2 učencev z tukajšnje osnovne šole na druge šole, zmanjšala potreba graditi tiovo šolsko poslopje v Soboti, da je novoustanovljeno društvo Zoo" vzelo v najem vse obce-tne jarke, ker jih rabi za akvarij,
da bo občina po odkupu parka >obrala vse žice in jih ponudila r nakup Abesincem, za napravo ličnih ovir na fronti, da je zimska veranda v gradu ovolj velika, da se preuredi v IrostOre, ki jih prebivalci nujno )ogrešajo,
da se je sklenilo, da se vsi fa sani iz fazanerije premeste, vsled jomanjkanja stoječih dreves, k afliku na vrt, da so se delničarji kopališča ritožili, zakaj kopališče ni še dprto, kljub mili zimi, da ima v prostorih, kjer je mela prej JNS pisarno, svojo evljarsko delavnico Maček — efan,
da je sklenjeno radi velikega dmahjkanja stavbnih parcel, par fclirati tudi park, da bodo po izvršeni parcelaciji izni pari hodili na par-cele in več v par-k na ljubezensko r-ado,
da se zato nasuli pešpOta rilnim odpadkom (t j. z lešom), se prah ne bo poznal na črto čevljih, črni obleki in cilindru, da trgovci še ne ved6, ali bo-letos tudi štrajkali, da se bodo na javni dražbi odale vse table z napisom: Ko-rjenje prepovedano. Kazen 25 in,
da so ljubljanski gostje po od-du uspelega gostovanja v Šoti, pozabili že na 2 rabljena vica, da je Kovran ftič!
(O še ai kar tu med nami živi i prehodil ie pot do družine, nadel je vseh zakoncev si
'trjtak Jim tiiu j- »».frfan*M*
"jot .pei, m ®i pelerine . .
Če je pravica, pravica ne rabi besed, — to mu je znano, če snega primanjkuje, skikurs odveč je — tudi to ve! Žene najboljše rasto gori nad belo Ljubljano, vse ve In zna, le kaj mu z glave pometa lase?
5W*
Spuntala se je frizura radi dram pa tudi tajniške on posle dela sam, Sokolu žrtvuje prav vse proste ure, odkar s Koroškega je prišel preko Mure.
Še ena zdravniška.
K zdravniku je prišel bolnik s pritožbo, da je močno oslabel, da ne prenese nobenih jedi več, da ima grozne bolečine v želodcu itd. Zdravnik ga temeljito preišče, konstatira raka na želbdču in mii svetuje takojšno operacijo, sicfer ga tekofn pol leta, oziroma leta nt bo več med živimi. Boifllk plača vizito, operacijo odkloni in ža iosten odide.
Minejo leta.
Nekega dne ogovori tega zdravnika na cesti dobro rejen možakar. »Dober dan, gospod zdravnik, r£d Vam bi nekaj povedal." »Dober dan, gospod, kdo ste, kaj želite?" »Ali se <ne ne spominjate 1 Nekako pred 5 leti sem bil pri Vas na pregledu, pa ste rekli, da imam raka na želodcu in mi svetovali operacijo." »Aha, ja, res je, se že spominjam, kajne, da je bil res zadnji čas za operacijo,' ha, ha." »Gospod zdravnik, nisem šel n^ope-raicijo, čakal sem doma na svoj kotite No — in glejte, kako sem danes zdrav 1"
Zdratnik mu odgirvori: „Vf # morali umreti! če pa ti fivite, fe to ttotat, da iti bitf nlprtifo ždratffcni. Za znrfnost sft le segnilf v ffobii«
Skrbijo naše ga meje noč ino dan. Ti Murska ga malo poznaš! Težka je služba biti gran. kapitan posebno če ženo imaš.
šola.
Kot stara devica stoji tam ob cesti in čaka že osemdeset let odrešenje;
»meredajni faktorji", nad taka________
vzdržljivost
od r.člcdaj so našli na moč dopadenje. Od same poniŽBbftl v tla sama sili, da ji strehe je iS še Ifi rlčkSj zlddvja. Nazadrijfe le ŠitntiHti Bodo ostali in klopi Hekajsirtih od njeft'g*drob6vj». Podrefjone sfflemo, bodočilošt jo čaka in mesto preČ&tiib zk šolo nam drago 1 Baje bi jo radi razstav'ii in v zabojih poslali na razstavo svetovno v čikago. Pa se lahko zgodi, da nam jo ne vrnejo ker je znano: Amerika čudeže ljubi. Potem bo res treba novo sezidat a prej pa še jok bo in stok po izgubi!
Skozi stroje njegove je „Kovran" letel kot drugo kar pravi se soboški tisk. Kot avtoposestnik se je vživel in družinico pelje rad na obisk.
Vremensko poročilo.
V severnih krajih bo prevladovalo mrzlo vreme, padavine niso izključene. V južnih krajih jasno, toplo, možne so nevihte. V srednjih predelih oblačno, hudi vetrovi. Pričakovati je * toraj, da bodo prebivalci Lendavske in Grajske ulice nosili zimske suknje, prebivalci Šolske, Cerkvene ulice pa lahka letna oblačila. V centru pa naj si prebivalci zavarujejo nosove.
Violinski solo — in debata. Član orkestra — Prima. Ing. in samec — Zima. Potovanja radi brata . . .
ete komandant *s6d reprezentira, požarom ali mimohodom on le komandira.
Kozmetika.
Gdč. A. G. v M. Soboti., O
veliki važnosti kumare, paradižnikov in belic pri negi obraza sem že večkrat jporočala. V zadnjem času nekaki pariški kos-metični saloni priporočajo tudi papriko. En način Uporabe paprike v kosmetijf je sledeč: Vzemi osem do deVef s/ednjevelikih še
zelenih padfiff......
mleko, p pusti to tri i potem odo letne moke, S to maso si
či jih v kislo pokrij in m mestu; aj toliko toa-iš sirasto maso.
_______ - _crij ha debelo
kožo obraza iir rojfonafljaj 10 let. Ponavljam, da mflfejo biti paprike še zelene, k«: sanjo ztiffl paprika lahko pordečf. Za tatct obraze se pa vzame mesto paprike rav-notolika krompirja (ne prožen***!) Kose odpr* v/tt.Sdtok&ttefe salon, se 6ŠŽM6 oglaiffe. S. A.
Razgled
Samaritanci
V šoli so se zbrali ob večerih in se učili o kosteh in tako dalje. Zdaj bodo uniforme še dobili, a nekateri pa baje medalje.
Smučarji
Priprave so bile tokrat zaman Zdaj se učijo dve leti že gibe! Letos v galošah bij je vsetn smuk nam in tistim, ki imajo h-ibe.
Kuh. tečaj
Rulati, puiarj«, puisč, indijančki; najnovejši izrazi v veliki zalogi! Gospe so mnogo pridobile v tečaju, , pridobili s tečajem so tudi soprogi...
Francozi
Sončnice
Rumen je cvet in vidi se ga daleč a kar je glavno sončnca da olje, in radi tega blagoslova že moraš biti dobre voije
Dogodek
Poslal ga je h konkuenc, da ga brije! Brez besed on šel je I In ko je prišel spet nazaj na cesto, Brke črne še imel je.
Gostovanje
Jaz Žane in Ti Žanel Preljubi Ceiestin, četudi je Prekmurje kolonija Injekcija je bila ie prehuda in malo prevelika polomija.
—	Ti, od kedaj pa je naš prijatelj Feri abstinent ?
—	Zadnjič< je prišel tako natreskan domov, da je svojo[ženo dvojno videl
— od tega časa ne pije več.
*
Gdč. Šarika Držaj in g. Joško Prime sta meseca decembra na Go ričkom trenirala v smučanju V Fokov-skem gozdu je pa gdč. Držaj prišla do padca, ki bo imel človeško življenjema posledico, vsled tega je izostala njuna udeležba v Garmisch-Partenkirchenu.
»
Pišta je z očetom na lovu; zajec teče mimo; Oče zakliče: »Zajček, napravi svoj teštament 1« — nastavi puško in vstreli.
Zajec teče, kar more.
Reče Pišta: ,Atek, glej, kako beži k notarju I*
zgubljeno
Trije vijoiinski ključi so se izgu bili; najditelj naj jih vrne »Jizi" M. Sobota. _
. Izgubil sem ključ od hišnih vrat. Najditelj prejme nagrado; pod značko „Dobra žena." _
Izgubil sem pri preferansu42 Din, pošten najditelj naj jih vrne pod značko ,.berač". _
Zgubil sem dežnik na poti od doma do šole, morda obratno. Najditelj naj ga vrne pod značko „Nepozabljivi prefesor" na upravo lista.
Našel se je šop davčnih nakaznic. Najditelj jih vrne lastnikom proti primerni nagradi. Dopise pod »poštenost" na upravo lista._
Več voz drv je ostalo brez lastnika. Lastnik naj se zglasi v fazaneriji.
Iz uredništva
Slike je napravil Erno jih izrezal Franci B.—e. Nasvete lovske priskrbel pa naš ljubi Vlado je. Kar je drugo, pa je Joža v besede vpletel svoje „štime' Milan pa je vposlal svoje verze, svoje rime. In tako je naš Kovran zagledal v Murski beli dan*
Prihodnja itevllka Izide lata
1937«
Moderno je, glasove poditi skozi nos in poleg Slovenca postati dober Francoz.
Tečaj za tečajem vrši se brez konca in kraja,
prekmurski Pariš ob bistri Ledavi vstaja I
Singer
Drdrali so stroji, brez pokoja mlade in stare so jih poganjale. Velik promet je bil v »stari kavarni" kjer so vso spretnost ženske oznanjale..
Dram. tečaj
Ker res ni vseeno
kako se v bodoče bo na odru govorilo!
Tako se začelo jc
in... potem pa vse t.ho je bilo ...
Plesni tečaj
Korak naprej in zdaj na desno, lep poklon, svečano, resno, gospodje, gospodične ve parket soboški čaka žel
Rokoborba
Če si bolj slabih kosti jih dobro preštej preden greš v šolo k njim. A še boije
Skozi okno raje jih glej l Kegljači
Lina in Janči čakata težko pomlad, ko postaja topleje.
Ko kranclni, kegli in kugle ter fanti
frčijo— se Janči nasmeje
Škornji In očala, kapo na kare, v poletju cenjena je suknja »lister". Školnlk je in školnike tud' vodi samec i.e in Sokola fin. minister.
Če je nedelja in sončece sije vsak rad iz Murske med polja zavije, Med drugimi Šavel je tista postaja kjer se nedelja najlepše obhaja. Zato pa tudi je razumljivo da pozimi na vinček poleti na pivo jo mahnejo ven v gruči veliki tudi ta trojica ki je na sliki. Ker od zadaj človeka se težko spozna, zato tud' uganka slika je ta!
Penzijon" mu je beseda nepoznana
Primerno parcelo za gradnjo pod mžnice iščemo. Ponudbe pod ^Banka* M Sobota.
Kupim tronadstropno ali štirinad stropno hišo v M Soboti. Plačam v gotovini. Ponudbe pod »Takoj" na upravo lista.
Kupim vse stare letnike' lista »Kovran". Ponudbe pod »Lokalni patriot", na upravo lista.
Kupujem odpadke cigar. Ponudbe pod »K. J." na upravo lista.
zamenjam
SOBE
Oddam sobo z repariranim vhodom. Kopalnica v soseščini, enako stranišče. Vprašati pri posestniku M J.
Oddam štirisobno stanovanje mla-detru gospodu ali gospodični .kovran".
Zamenjam svojo 40 letno ženo za dve po dvajset. Ponudbe pod »Pomlad* na upravo lista.
Popolnoma nove smučke zamenjam ti dobre galoše. Ponudbe pod »Mila zima" na upravo lista.
Svoj brezposelni poklic zamenjam s primerno službo proti nagradi. Ponudbe pod .dobra kupčija" na upra vo lista.
Zamenjam knjigo »Dobra kuharica" za dobro kosilo. Ponudbe pod ,Za konski mož" na upravo lista.
Zamenjam dobro ohranjeno kolo za dobro ohranjeni avto najnovejšega tipa. Ponudbe pod »Kriza" na upra vo lista.
Nekaj pridnih delavcev sprejme olepšalno društvo v M. Soboti.
Večje Število delavcev dobi stalno zaposlitev pri gradnji osnovne šole v M. Soboti. Prijave ped značko „Lepa bodočnost 1996 '
dopisovanje
GI3
6ic>!
Mlad državni uradnik brez pre moženja išče peznastva z mlado sim patično gospodično. Premoženje po stranska stvar. Dopise pod , Lepa bodočnost * po možnosti s sliko,
Cuci . . . pridi v park pod najil hrast — točno ! Čaka Te Muki .
Srček, čakam Te cb polnoči v baru na rnaškeradi. Tvoj mucek.
Lepo masko vabim, da pride dalmatinsko klet. Spoznaš me po rib v ustih
]GV(0| 1 efo	PREKLIC	M
Podpisani resnično obžalujem, da je marsikatera karikatura sltbo izpadla. Zahvaljujem se imenovanim, da niso odstopili od tiska. ..Kovran". 1		
Q>9. GiD	PRODAM	
Star avstrijski denar, različne vel kosti in barve prodam. Nekaj metre tega blaga si lahko tsak dan ogl date. Ponudbe , F. j. I."
Predam malo rabljeno kolo znate ke ..Amerika". I formacije
Kovranu".
Če hočeš po Prekmurju na izlet, moraš dober BICIKEL imet'; če hočeš čuti, kaj se po svetu godi, le RADIO pove najnovejše vesti. Vse to po ceni ti nudi
RITUPER ALOJZ
zato se k njemu potrudi!
Brna, Fiž in premog, makaroni čokolada in sidol, bifos in pa bonboni artikle druge specerijske brez lionca in brez tipaja
HOJER LUDVIK
20 solidne cene nam prodaja,
Sveže meso, šunke, klobase za vesele in tudi žalostne čase] in z najnovejšimi, krepkimi vici ti postreže
KEMENJ MARKO
v mesnici._
PAPIR in knjige pa tudi tobak, razglednice, tinto — to ve vsak okoličan in Sobočanc — ima v zalogi RENČEČ FRANC
Če skrokan si in maček ti brni po glavi, domati praSek hitro te ozdravi, ki dobiš ga v apoteki pri Dr. B&LCS»U tam „na eki".
I
Kdo nudi meSano blago, gasilske kroje še celo, in premog ima, tobaka zalogo in tudi drugih stvari še mnogo, še s šalami lastoni vas spravi v smeh ? To je FRANC iEH To je naš dober znan'c
—EEČEH FRANC.
Če ustavi se ura« nikar ne obupaj in vsled skrbi se ne praskaj po giavi Kazalce uteži, pobaši vse skupaj vse k PLAiEKU nesi, da on jo popravi
/SAA,
Da na kolesu ne bodeš zasopel še danes naroči kolo znamke ,,OPEL(( ki lahka tak6, so močno zgrajena so lepih oblik,' jim nizka je cena.
Kolo znamke „OPEL" deviza vseh-je po flOPEL"-naj vsakdo v Cankovo gre za „OPEL" pri
VOGLERJU
dado pojasnila za „OPEL" se želja bo tam izpolnila
Pripuroiamo
naslednje
tvrdke
Kar rabiš v pisarni: peresa papir in pa žige, mape, kuverte, pivnike, svinčnik, črnilo. Ka šola zahteva: barvice, zvezke in knjige, gobo in kredo, aktovko, torbo, ravnilo. Za tiskovine, plakate, cenik je najnižji izbran
v TISKARNI in v TRGOVINI ]2IQ0II HflHN.


OKO OBLEKE so danes moderne! Lična fazona in dobro blago. Velika izbira in cene prav zmerne pri BRUSEN JOIICO najdeš vse to.
NalveCJa izbira različnih klobas kratke m dolge, tanke, debele, pri mizi, na poti, csvežajo vas kot bi bilč iz devete dežele.
Gnjati praške za praznike svete sveže meso, dobi se vsak' dan deiikatese, sir in paiteie
drugod tako dobre iščeš zaman.
Pa še gostilna z dobrim res vinom
ki vsako voljo slabo prežene a kar je pa glavno za čase današnje nobenih težkoč ne delalo cene.
To si možiček predobro zapomni in ko spet objemal svojo boš ženko povej da za želodec raj je odprt v mesnici — v restavraciji
JOSIPA BiNKO.


Železo rožno, dobro jeklo posoda in pa tudi steblo pločevina in peči pri Hekliču se vse dobi
Razno pecivo res zapeljivo sveže vsak dan peče nam Sobočan FRIDRICH - marljivo.
n
Mudi se Ti v Soboto po opravku Daleč peš je, in s kolesom tja. Zapomni si besedo v stavku WEISS dobro avtotakso
50 O
O >
ima. g
]a - nevarna stvarca je smodnik to vsak od nas pač dobro zna če ne veš, kje bi kupil ga stopi tudi s HEHMčEM v stik.
Droge, fotopredmete, bandaže
kolonsko vodo patfeme, pudre, igračke razne
lepotično blago Drogerija „pri Belem križu" prodaja še kaj in vse to
Drogerija Anderi.
»v
: > i
•	s k..i



Če hočeš si hišo lepo zgraditi da v njej boš prepeval veselo kot ptič, lično, poceni, moderno in dobro potem naj jo zida le
Mesar ii.


Moderno pohištvo, delo precizno
in znažno S P U R TOMO poceni in pažno.
Kdor dobil recept je od zdravnika ir. zdravilo potrebuje za ,bolnika, kogar muči glavobol in nima teka da zdravilo mu
Mg. Žmavec
apoteka.
Slabo voljo, morda še žejo in glad težko prenašaš, če star si al* mlad Razvedrilo, mrzla pijača in dobra jedača pri Flisar Jožefu
duh in telo takoj ojača.
Barve različne in laki dobre peči pločevino verige in žreblji, vijaki in drugo še železnino v trgovino
FRIM
se potrudi ki po nizhih cenah to nudi
Sobote ponos in diha: Tovarna ŠIFTAR LUDVIKU! Perilo, srajce hot se šiba izbira tam je res velika.
I	I Če rabiš kapo, copate ali klobuk dobiš ga pri Suki&i brez velikih muk.				
					
					
In v kratkem tud* kolesa, lepa, lahka kot peresa kupil pameten bo kolesar pri HeklKu za mal denar!
Da pri čevljih ne bo
maiSr g
kupite usnje pri
tvrdki COR |
Če hočeš da svojo denarnico šonaš,
kupi blago pri
Janezu JonaS
Brke striže po fazoni Glavi lepo da — pričesku ondulira datnske lase brivec
Peter Ursulesku
vi
Perilo lepo in moderno
■ kar ie vaino danes folidnodelofiiske cene ie pri tvrdki
Cvetii Janez
3M
UIIIIIIIHIHIIIIIIII
i orrrR^CH^
i Ca II URA prav na hodi DITTRICH belile U dobavi ie Je treba tud' popravi ie H aamalvo gre po vodi pri nJem laberal PRSTAN pravi ie BRILANTE »otri atavl
OPTIKA - KRISTALI.
Ml
KLOBUKE DAMSKE KUPILI? IN REPAR1RALI ? Pri tvrdki
A. KIRALI
i.
Matto blago in iensko perilo Moiko perilo in damsko blago srajce, kravate, krepe in svilo
Šiftar In Hahn
prodaja vse to.

dS
Itlttlllllltlllllltlillltlll
RAZNO!
DITTRICH EM.
ssstttstmusttsstsmttm
-M*
Ce na Francosko pel|e le pot «1 prtij^o na) M te dk tare K TUJUITMANU HINKU
poj« t baoto,
________■ I ■imun a Alt ^tJlM
lam & upi picicnc in niuvnt bvhi«
Kolesa dobra, ki lakho tek6
otroški vozički če bo kaj v družini
in STROJI ŠIVALNI poceni zelo
ter foto predmeti solidni in fini,
stroji pisalni znamke le znane
SMUČI in drugo kar spada na sneg.
POTREBŠČINE ŠPORTNE, dobre, izbrane
velika izbira te reši zadreg.
In horniphon radio, zmagovalec sveta
v Soboti tudi zastopstvo ima.
Vse to in še drugo ima Sobočšn	v-
trgovec solidni	£RNEST gTIVAN,
I I
I
'INVf A33IMN3S
eiu '3§EfiSaj| 'ajsoS vi ';uje|es ou; »A^psi nd sauiA .jid" ,pnj j»qop ui s^^zsf 'sseqoi>i 'J|S Bd SJfJIADO 'dS3{3]| U[ ajuajaj
'..lill JIHBiB" |DI!1S03 A eaipa os
buja
I I
I
		
Kurjim očesom ČEVLJI in ŠKORNJI ne bojo v kvar, ki jih solidno, poceni izdela IVAN DOLGOV, čevljar.	1	Če ti nagaja tvoja brada I in griva ti ovratnik liže: DONKO KONRAD te OBRIJE 1 in te zraven še OSTRIŽE.
Vsak pozna firmo ASCHER In SIN Največja je, največji je njen magacin Mešano blagb, steklo in posoda razna Kolonialna roba, postrežba pa prijazna
Izbira neizmerna Cena zmerna ^p Zato ostaja publika mu verna.-
Po nizkih cenah mešano blago solidno In dobra hopli lahko to si zapomni In žal ti ne ho da tirdlia BRATU HRUMEH IjJl
I
Topla in mrzla jedila v RESTAVRACIJI FAFLIK dobiš Vina izbrana in pristna, klet njegova ti nudi Nato pa v kavarni udobni prijetno sediš Prijatelj kar tja se potrudi
Za avto predvsem je treba B E N C I N A če ne, se zgodi, da sam ga porivaš zato je MNCINSKA ČRPALKA edina it njetmu zopet korajžo priliva!
Popelje! se z njim in pelješ se možko v___.	-
Bencin da in z avtom vozi TUNC JOSKOe
Kam po obeda ali po večerji greste ? v „ Veliko kavarno" k Sočičti
tam preko cesta.
Ce bolel IhTga vlača, •na SSNPI MOabaatlace"f pa v polhih ribe hco| debli, le v soatUao JUMH" pohltll.
itmi i m smOVI
pridri ii ajt pojilim ml li tod! inanlu u k« letali
N| H BBHO H l»l UAl
ZLATO in srebro, are, očala velika izbira, cena je mala Ufleti Anton, «*ar in zlatar tudi popravi vsako to stvar.
VINA IZBRANA, OKUSNE JEDI -SAJ SAM MELJE MOKO - IMA MESARIJO -V SOBAH NJEGOVIH DOBRO. SE SPI, GRB NJtOOV SPADA VMENEŽERIJO, „PH SLONU' HOTEL JE TO SLOVIT
m
ie hožeš biti danes po modi le v „PEKO" čevljih vedno hodi lično obutev, žensko in moško
prodaia v Soboti
BRUMiN JOŠKO
Iz pločevine razne umetnije
klepar ti GUSTAV DITTRICH zvije.
E03E2eJI
op
GZ91GK0
Če tvoj striček ali teta a i' sorodnik druge sorte god al' rojstni dan obhajo NOVAK SIOONIJA da torte in bonbone in likere, vse za penez fa!
Vsi v n|en lokal t
nORION" radio pa tudi blcIM« in mnoge druge železne artikle Strole različne, — telesne peCft
se najceneje pri
JANEZU NEMCU
dobi
šara
gkmhs
Astra čevelj ne tišči brez Astre ples nam ne uspeva zato si Astro vsak želi kot luč na nebu Astra seva.
BI
In Ji n niti nliljliD lepota h alibi utuil
V fmIRi, h !ttt pi M dngič
iijliljli Milita
JEROUM PURA«
Razirali ? Friziraii? Ondufirali? Manikirali?	Da!	Joief KiraH
		
Kje naj Micka, kje naj Franc!
Isi obleko lepo priskrbi ko v dana5njiq težkih Časih brez denarja p«C nič nI Danes ko povsod je kriza naša je
535348532353485353234891488948485353534853532353