Leto VI.» šfev. 21. V Cell«, četriek drae 21, februarja 1924. Pošfnlna plafiana v gotoiiii Stane letno 84 Din, mesečno 7 Din, za inozemstvo 240 Din. ©glHsi se računajo po tarifu. Pri večkratnem oglaSanju popust. Posannexna Stevllkca stone I Din. Izhaja vsak torefc. četrtek in »otooio. UrednlStvo: Strossmayerjeva ul. št. 1,1. pritličje. Teles. 65. UpretvnlStvo : Strossmayerjeva u. št. 1, pritličje. Teles, 65 Račun kr. poštnega čekovnega urada št. 10.666. Poslanstvo naše države. Uilo j<> nmogo let so ined priho- dom Tuikit v Evropo, ko se na Baika- nu nlkakor ni moglo doseči kolikorto- liko trajno stanje niira, reda in stalno- sti, brez katerega ne more biti nobenc- Ka umskega in stvarnega napredka. Takega stanja ni bilo mogoče uposta- v^ti, ker ni nikdar uspelo niti enemu balkanskih narodov in piemen, da >s'tvori veliko .svojo državo, ki bi obse- #ala večji del Balkana in tako bila do- volj mocna, da garantira Balkan u -i'ed, mir in stalnost upostavljenega rftnnja. Hazdeljen od davnaj na nekoliko majnih državic, je bil Balkan še po prihodu Turkov stalno pozorišče nji- hovih rned.scbojnih borb in klanja. A ne samo njihovih, temveč tudi tujih, kor je enkrat ena, enkraf. druga drža- va privlekla tujce v svoje medsebojne boje, ali pa so tujci sami prišli na Bal- kan, ker so ga videli razdvojenega in «xslabljenega. Vsled tega se na Baikanu ni moglo pomnožiti prebivalstvo, niti razviti vse Panoge ljudske delavnosti niti dvigniti «plošno blagostanje, niti procvitati umsko in. materijelno kultura balkan- «kili narodov. Semterlja so se pokazali v eni ali drugi državici lepi začetki procvitanja, katere pa je zopet prvi ftiedsebojni boj uničil, dokler niso pri- äli Turki tor pokopali vse te pričetke kulturo za eeüh pet .sto let. S propada- rijem Turßijo je pričelo osvobojenje Balkana od divjakov, a tudi stara igra in star balkanski greh, mecLsebojiic borbc balkanskih narodov. V zadnjih petdcset letih sta se Srbija in ßolgar- ska vojskovali trikrat! Naloga nase nove države je, da da Balkan u tako dolgo zaželjeni in nad vse potrebni mir, red in .stalnost. Nasa država zavzema glede prostora polovi- | <;o Balkana, z ozirom na štovilo prebi- val.stva pa celo nad polovico. Danes na Baikanu ne more biti vojske in preli- vanja krvi brez volje naše države, v bodocnosli ho to se manj mogoče, četu- di bi se Bolgarska ne priklopila nasi «iržavi. 0 tein niti ne dvoinimo, prišel bo čas, ko so bo Bolgar.ska ujedinila r. narni in tedaj bo naša država obsegala tri eeirtino Balkana. Prvikrat je Bal- kan z veejim svojim deioin v raojah one «lržave in no lu.jo, kakor jo bilo za casa Rimljanov, Bizantincov in Turkov temveč svoje lastne državo balkanskih domorodcev. Prvikrat je Balkan u za- gotovljen trajni niir, notranji in zuna- nji, ter vse ugodnosti trajnega miru, vse možnosti poleta in procvita, mate- rijalnega in duševnega. Te možnosti niso malo. Za veliki polet naše države in našega naroda, in še bolj za polet bodoče še večje države vseh Jugoslovenov imamo čvrsto pod- lago, bodisi v položaju zemlje, katero posedujemo, bodisi v prirodnem boga- stvu in v sposobnosti jugoslovenskih piemen. Naš narodni dora, naša država, Ježi na veliki svetovni cesti, ki vežo vz- hod z zapadom, skozi njo teče najjačja ^ila cole srednje Evrope: Donava, ob njono obal pluskajo valovi Jadransko- La morja. Naš narod, tlačen stoletja, želi, sedaj osvobojen, znanja, bogastva, fnoči, časti in ugleda ter doatojnoga mesta v družbi drugih narodov. Vse materijelno, moraine in du- sovne sile so ua razpolago, da so stvori po/orisco in poprišce mirnega kultur- nega in civiliziranega dela in napred- ka, da s« stoletna pustinja spremeni v piodno njivo in cvetoc vrt. To jo veliko povslanstvo naže drža- vo v Kvropi in v svetu, ki ga mora iz- vrtüti v dobro in srečo naše()sma žena«-. Reži- ja: g. Putjata. Nasa publika ima Ijub- ljanske go.ste rada in pricakuje mnogo od njih. Zato je gledališce pri gostova- nju ljubljanske drame tudi vecino tako dobro zasedeno. Pri torkovi predstavi n. pr. čisto razprodano in vrbu tega jo ostalp nercšeno he marsikatero neso- glasje pri blagajni radi nezasiguranih sedežev. Trodejanka »Osma žena« je tipičen pariski otrok Duhovit zaplet- Ijaj, ki ni prevec »zapleten«, iz dialo- gov sine tupatam osvežujoča raketa osprita, aforizem in eelo v tistih neiz- ogibnih — kako bi že rekli — indecent- nih prizorih, ko je človeku že skrajno neugodno v bojazni, da zdajpazdaj trči ob čeri vulgarnosti, zna autor v virtu- oznem decrescendu uravnovesiti revo- lucijo oboutkov v poslusalcu. Skratka, igra za vse in vsakogar, ki v primerni interpretaciji ugaja vedno in povsod. Po dolgem času smo pozdravili na na- Äem odru ljubega gosta, g. Putjato, v vlogi Browna. Igral ga je s široko do- brovoljno ffosto, ki je njemu laatna, nikdar pozabili. Žrtvovali smo del ria- cHiusL ponosa. l'ogodba naravnost žali našt^ dostojaustvo. Plebiscit je dokazal, da je Heka naša. Končno je dr. Griso- gono izrazil prepriuanje, da pride cas, ko bo v Italiji prodrla ideja resničnega mecLdubojnega prijateljstva na Jadra- iiu........V popoldanski seji uar. skupSoi- ne so hg govorili proti pogodbi dr. Hob- «joc (kler.), Kapetanoviö (musl.), Jo- vanovic: (zeniljor.) in dr. Šumenkovič (dorn.). Končno je dobil besedo pred- sednik džemijotskega kluba Ferad beg, ki je prosil ministra Vujicica, naj po- novi svojo izjavo glede dogodkov v JuŽTii Srbiji. To je izzvalo v opoziciji viharne proteste. Ko je stopil Vujičič ves bled v skupščino, so se nemiri še povečali in opozioija mn je preprecila vsako besedo. Sredi silno burnih pri- zorov je büa zakljurena seja ob 20. uri in sklicana nova za prihodnji dan dopoldne z istitn dnevnim redom. Na- slednji dan sta govorila ostro proti po- godbi \roja Lazič (zomlj.) in Ned. T)i- vac (soc. dem.). Posl. Vasa Jovanovic (rad.) in minister dr. Ninčic sta pole- luizirala z govorniki opozicije in bra- nila pogodbo. Ninčiču je duhovito od- govarjal dr. Grisogono. Po izjavi posl. Kapetanovica, da muslimanski in kle- rikalni kiub protestirata proti pogodbi in vladi, so klerikalci in muslimani zapustili vsejo. Zbornica je prešla k gla- sovanju. Vsega skii[)aj je glasovalo 147 poslancev, in sicer za konvencijo 123. pvoti pa 24, pri glasovanju o poedino- stih pa 123 posj. za, proti 21. Za rati- likacijo ko glasovali radikalci, džemi- .iot, Srbsk.'i stranka in Romun, ))roti pa navzoči demokrafi in zemljoradni- ki. S tont jo rimski sporazum odobren. Trgov-inska pogajanja z Italijo so zadela na velike težkoče. Italijani so namrec prinesli a seboj obsiren tiskan projekt, ki obsega predloge, ki so za aas nosprejemljivi. Italija zahteva za 200 predmetov cnrinske olajšave, na- dalje privilegije za italijanske volepo- sestnike v Jugoslaviji, dalekosežue koncesije za. italijanske obrtnike in tr- govce v naši državi. Gospodarski krogi zalitevajo, da se pogajanja z Italijo od- ložijo, dokler no bo odobrena nova ca- viriska tarifa. dasi bi v zadnjem dejanju n. pr. neko- liko poglobljene bolesti dalo po- ¦slavi domnevno varanega moža več markantnosti in učinkovitosti. Izgo- v°i'java je pri g. Putjati že malono do- brH.. kar še manjka, bi se pa dalo sko- ^j nazvati — privlacno pikantnost. ^° ^pikanlnosti« ima pa očitno preveč &a. iVablocka, kateri zveni slovenska huseda težko in novajeno. V naslovni v'ogi Monne pa se odlikuje s harmo- »icno igro in zlasti v 3. dejanju s po- globljono du.^evnostjo. Izvrsten Hubert je bil g. Rogoz. šarmanten v svoji na- ivni nebogljenosti, v igri in celi pojavi zelo simpatičen. Dobra je bila Miss Ge- orge ge. V. Danilove, Lucijana (gdt\ M. Danilova) pa bolj dekorativna, kot «otranje obcutnia. Ravnatelj hotela (#• Modven) je bil dobor, le v nastopu nekam natakarski, treba bi rau bilo veC dostojanstva in izrazitejše maske. Isti iRKilec je resil tudi vlogo detektiva Go- ka, kar pa za bodoče pri znatnejših vlogah nikakor ni priporočilno. Dobra postava je bil Marki g. Danila, žal je bilo znanje vloge zelo nesigurno. Osta- le vloge tajnika, natakarja in sluge so resili domači igralci gg. Pfeifer, No- vak in Zorman z dobrim nastopom in v skrbnih maskah. Ves potek predsta- vo je vzbujal dober, enoten vtis, k če- mur so znatno r.ripomogle tudi zelo o* kusne dekoracije. tivalcuacijü Barttm in Delle. V sporazuinu je bil določen terniin za. iz- menjavo ratifikacüj 16. februar. Ker jt* rok prekoraeen, obstoja opasnost, da bi sedaj mogla italijanska vlada zavln.- (>vati roko, ki so doloeeni za predajo Baroša in Delte. Ako se ratifikacije iz- menjajo \ cetrtek, mora Italija do s-o- bote evakuirati Baros jn Delto ter ju izrociti jugoslovanskim oblastim. O korekturah v 81oveniji nihce vec ne go- vori. Dr. Nmčič o tem sploh ni nie o- menü v svojem govoru. Zagrebška konj'erenra. V nedeljo se je vršila seja vodstva H.RSS, kateri sta ])i-.isostvovala tudi dr. Koroser in dr. Hrasnica. Njuno porocilo je bilo odobivno, definitivni sklepi pa bodo storjeni, kakor hitro se pogajanja 7, Ljubo iJavidovicem popolnoma zaklju- cijo. Dae 18. tm. se je vrnil dr. Koro- aec v ßoograd ter posetil Ljubo Davi- doviča, kateremu je poročal o svoji konferenoi v Zagrebu. Povdarjal, je, cia so bili v Zagrebu z njegovim refe- rai,om popolnoma zadovoljni. Francijct infervenira na Grskem. Venizelosovo zdravjo se je toliko zbolj- šalo, da bo lahko zopet stopil v politic- no življenje. Francoska vlada je pod- vzela v prid plebiseita vse korake. Gr- ški poslanik v Parizu sporoca vladi, da želi trancoska vlada, naj se proglasi- tev republike ne izvrši z vojaskim pre- obratom Mogoee je, da prevzame Yo- niziUos regentske posle. Boj s aolijskimi anarhislt. Sofij- ska policija je obkolila hišo v pred- rnostju, kjer se je imelo vršiti anarhl- stirno zborovanje, in pozvala navzoce, Dili se udajo. Anarhisti so nato priceli sti'eljati, pri cemur je bilo nekaj orož- nikov in policijskih uradnikov mrtvih. Hiša se je vnela, toda požarna bramba je og'iiij udusila. Dosedaj so ujeli tri anarbiste, tri \ipepeljena trupla pa so spravili iz razvalin. Ranjenih je šest polic. uradnikov in aretiranih. mnoffo osel». Ccljske novice. /. MLADINSKI KONCERT V CEUU. Uvažujoč eminentno važni glasbeno-vzgojni moment mladinskih koncertov je sledilo drugim vecjim me- stom naše države tudi Celje. Glasbena Matica je priredila po inieijativi ne- umornega in agilnoga ravnatelja gosp. Karla Sancina prvi mladinski koncert v nedeljo 17. februar ja v veliki dvora- n i Narodnega doma. ki jo je napolnila mladina vseh celjskih sol do zadnjega prostora. Razcn učiteljstva Glasbene Mat ice je sod el oval na klavirju tudi njen predsednik, baneni ravnatelj g. Mirko Gruden. — Na vsporedu je bilo predavanje g. Osterca o vijolinski so- nati, nakar je sledilo izvajanje treh so- nat in sicer: Schubert d-dur, Mozart a-dur in Grieg g-dur. — Predavatelj je govorjl uvodoma na splosno o vrsti sonat, njih zgradbi in delitvi, kakor tu- di o razvrščanju in razvijanju posa- meznih tem. Pred izvajanjem poedinih sonat je opisal g. Oster» kratko skla- dateljev življenjepis, omenil njegova dela ter razložil v glavnih orisih sona- to, ki jo imela slediti. Jasen, priprost in ntladini popolnoma razumljiv na- čin predavanja je moeno dvignil zani- manjf in z veseljem moramo konstati- rati, da rias je iznenadilo, s kakšno \x~ trajnostjo in päzljivostjo je sledil mla- di avditorij izvajanju poedinih skladb. , Virtuoz g. Karel Sancin jo igral gosli1 "^ pri vseh treh skladbah, na klavirju jo* dovršeno spremljevala Mozartovo in Griegovo .^onato gospa Mirca Sancino- va, Lch,ubertbvo pa posebno diskrotno gowpod ravnatelj Mirko Gruden, tako 3 ^________ ____^__^^___^ Stran 2 N' 0 V A D 0 B A « 5'ev. 21. O(la,tki VA najstarpjših casov pa (|p .4aJ/ašn.iJ]} c|i)i. Dpkazoval jo mpč o^spjp/ijo pps^niozn}}) snovi ob jakq poi^niji };f|]e)f[b, katepp gf jp y tp svrhp sam sps|;ayii. ilasti so pa vz|Dudi]i yp- iiko ''jHYiffliiod slukiteljbv v&zlipni dp- godki in tudi nesreoe, ki jih je pri fa- brikaeiji eksplozivriih snovi dozivel predavateij sain, all pa posnel isto iz verodostojuih virov. Gospodu kapetanu Kovaevi so jo koneem predavanja za lijegovo požrtvo-valnost iskreno zabva- lil predsednik ljud. vseučilišča g. viad. -svetnik Epi. Lilek. Žel je pa predava- tdj tudi iivaležno jn'iznanje vseb slu- saloljev. NOČNO SLVŽB0 inui ta teden le- karn;: T>'i ^'uriii 7'oni;i^;';j", OlavT>i trtr. h'üüAlilL JE meslo cvulja na .irrob inurii gospej Matildi ICrhartic g. dr. A. Schwab mestnim ubogim 50 Din, za kar se nm mestni ubožni svet naj- srrnojo zalivaljuio. DUUSrVO HISNW POSKSTNI- KOy ZA CfLJE JN OKOLWü opo- ^arja svoje clane, da. se ppbira clana- rina samo z seznanioui, ki iiria dru- štveno .stainbiljjo in podpis društvene- ga preüsednika g. dr. Božiča. Vsako pobiraiije na drug načiii je nepräviluo. JÜOQSLOVANSKA MAT1CA jo prejela. od Ljudskega vseueilišča kot dar prebitek od predavanj o Bo.sni s skio])t. slikanii znesek 75 Pin. Lepa. hvala! KliyO G4BERJE. Petek 22., so- ])o(a 23. in nedelja 24. februarja. :>Car- slvo pragozdov« I. epoha. FASJI KONTUMAC. Ker je bi- la pasja steklina po nekoin psu nezua- nega laslyika unesena v obeino Pe- Irpvce in Teliarjo, torej v bližino mesta Celja. so odroja v sniislu § 41 in 42 za- kpna z dne 0. avg. 1907, d. z. St. 177 do preklica sledeče: 1. v obniočju me- sta Ceije morajo vsi psi, od dne objav- ljenja te narodbo naproj biti opremlje- ni z varr»im, grizenje izključujočim nagobčnikora, ali pa se morajo po od- ra.sjiji, dovolj kjepkili'osebah 'voditi na moeni vrvici. 2. Hišni psi varulii rno- rajo biti tako priklenjeni, da ne dose- ^ejo jijjih Ovsob in živali, če se pa na- bajajO; tietudi privezanj, v odprtih in pristopnilj dvoriseih ali stopniščih, morajo tudi oni imeti nagobenike. 3. Prepovedauo je psc jemali seboj v go- stijne, kavarno, prodajalnice, sejmi- kcn in druge javne prostore. 4. Za čas koniumaca se psi ne srnejo prestavlja- ti iz mestne občine v drugc kraše niti po cG.sti nili po železnici brez posebne- ga dovoiila niestnega inagistrata. 5. Vsak slučaj sumljivcga obolenja kake- ga p,sa je takoj prijaviti mestnemu ma- gistratu. Vsi psi, kateri se bodo našli nezadcstno zavarovani, se bodo lastni- kom takoj odvzeli in uničili, zoper laet- nika pa se bo kazensko postopalo. Vr- nitev po konjaču odvzetih, nezadostno zayarpvanih psov je izključena in se tqzadevne prošnje ne bodo upoštevale. Tržne cene v Celju, dne 15. febr. 1924. (V Din.) Govedina:V mpsnicah I. vrste?.5 — do 26*—, il. 23>'— do 25'—, na trgu I. vrste 24"- do 25"-, II. vrste 20'— d» 22'—, varnpoviO' do— *—, pljuč 10'—do 12—, jeter -•— do 22'-, 1 kg ledic 22'— do —•-, loja 10-~ do 25'—. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 32"— do 351--, II. vrste 30— I kg ji-ter 22- , 1 kg pljuč22*— do —'—. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 1. vrste -•- dj 35'—, II. 30— do -•-, 1 kg pljuč 15'—,1 kg jeter 15 —, 1 kg slanine I. 42" -, II 40'—, 1 kg masti 42'—, 1 kg ameri- k^nske masti 39-—, 1 kg šunke 50—, i kg prekajenegt mesa I. 45"—, II. 42, 1 kg pre- kMJenih parkljev 10'- , 1 kg prekajene glave 2o'—, 1 kg jezika 40'-. Klobase: 1 kg kra- kov.skih 50'—, 1 kg šunkove 50* , 1 kg hrermvk —•— do 35'-, 1 kg safalad 35'—, 1 kg posebnih 3"—, 1 kg panških — —, 1 kg svežih kranjskih 50'—, suhih kranjskih 6U* , 1 kg salami fi.ie 1^0* - do —•—, Perutnina: (1 komadj.puran 18U-- piščanec —•— do -•¦—, večji —•— do •—, kokoš 40"- do 50-—, petelin 40'— do 50'—, raca 40- do 50—, gos 140-- do , domač zajec, manjši " do 251—, večji 301 —. R be: 1 kg krapa (mrtvega) -'— do •—. (živegai —— do — * - , 1 kg ščuke (mrtve) -• do —•-, (2ive) -'- do — • . Mleko, maslo, jajca, sir : 1 liter mleka 41— —¦-, l kg surovtg-i m?sla b0— do —'—, 1 kg čtfjnega masla 88 , 1 kg rmsla 5o-—, 1 kg bohinjskf'ga sira 62'— do 70'—, 1 kg sirčka 1S' , eno jajce 1*25 do 1-50. Pijače: (1 lit^r) starega Vina \l'— do 15'—, novega 91— do 12'—, piva .7'— do—'—, žganju —'— do 0-. Kuh: 30 do .*¦> dkg beUga kruhit 2'.^0 do — —, 70 Vio 84 dk>; bdega kruha 5'-¦- do — • ,1 kg bt-lega kruha T , 1 kg črnega kruha 6' - , 1 kg Zemelj 10'—, žemlja 5 do 57a dkj? 0'50, žemlja 10 do 11 in pol dkg V— do — •—. Sadje: 1 kg luksuznih jabolk —'—, I."—, 11. 6—, III.5—. 1 kg luksusnili hrušk—•— do— ¦—, 1. — ¦— hruSk II.—'—, 111. —"—, 1 kg breskev -r--— 1 liter navadnega kostanja — *— do—•— 1 kg orehov 9'—, 1 kg luščenih orehov —'— do 30-—, 1 kg, sliv —•— do —•— Ikgčešpelj —'—,1 Kggrozdja— •— do — •— suhih češpelj 8'— do 13"—, 1 kg suhih hrušk 8*-. Specerijsko blago: (1 kg) kave Porto- riko 68'—, Santos 50'—, Rio 40'—, pražene kave 1. 6S-—, II. 56'—, III. 48'-, kristal be- lega sladkorja 22'50, v kockah 24'—, kavne primesi 26'—, riža I. 11. -, 11.10'—, (1 liter) namiznega olja 32'—, bučnega olja 38'—, vinskega kisa 4'—, navadnega kisa 3'—, petroleja 7'—, spirita denat 15'—, (1 kg) soli 350 do 4'—, celega popra 38'—, mle- tega popra-40*—, paprike 48'-, sladke pa- prike 120"—, riževega škroba24—, testenin: I. 14-, II. 12'- do -•-, mila 17'¦• do 20'•-, kaibida 7'50. Mlevski izdelki: (L kg) moke St. 00 6'-, 0 5 90, 2 5'6C, 4 5'30, 7 3'70, krušne mešane moke—"—, ržene enot- ne moke —•- , ježprena 5'4O, otrobov l'80, koruzne moke 3*70, koruznega zdroba 4'50, pšeničnega zdroba 6'30, ajdove moke I. 6'6u. Na drobno pri kilogramu 20 para yec. Zito: (q) pšenice 370'- , rži 320'—, ječmena 330'—, ovsa ?&j—, prosa 300*—, nove, sušene koruze 30ö'—, ajde 300'—, fižola ribničana 500'— do 700'—. graha &00-— do— --JeceiSOO'— do—'-. Kurivo: (q) premoga, Črni 51— do —•—, rujavi 2650, m3 trdih drv 140—, q trdih drv 40'—, m3 mehkih drv 120'—, q mehkih drv 32'—. Krma- q sladkega sena 100'— do —'—, pol sladkega sena 75'— do —'—,kislega sena b0— do — —, slame 50— do — •—, prešano po Din 25*— pri 100 kg več. Zelenjava in gobe: (1 kg) glavnate solate (kom.)—¦—do-----, štrucnate 0— do 0—, endivije I1— do 1*50, 1 kg poznega zelja 2'—, (1 komad) ohrovta0'75dor-, karfijbl 2'— do 3'--, kislega zelja 4'—do 5'—, koie- rabe 0'iO, spinače V30, (1 kg) cebule 2 — do 3' , česna 10"—,krompirja i'50, 1 komad repe 0'25, krožnik kisle 150, motovilca 1*50, 1 kg radiča 9'—. PROTESTNO ZBOROVANJE GO- ST1LNIÖARJEV V LAŠK7CM. V jiedeljo 17. tin. se je vršilo pro- toslno zborovanje gostilničarjev v La- škem v prosiorih ^. Henketa. Zbralo se je do GO cManov iz vseh krajev Savinj- ske doline, Trbovelj, Hrastnika, Gelja, iSevnice in drugod. Zborovanje je otvo- ril v imenu načelnika g. CJrada tajnik g. Has ter zaprosil predsednika Zveze g. Jotka IJožiča, da obrazloži neopra- vic.^no izterjavauje taks, kakor je bila skieiijcna resolucija. Ugovarjalo se je tudi proti noopravičeni upostavitvi tr- ga Laško v i. razred, kot mesto ali ko- palisee, ker so dosedaj tvg m izrabljal kot tak. Kopališče je še le delovalo šest tednov. zategadelj je neopraviceno za- htevatt od tamošnjih gostilnir-arjev isio taJiso kakor za mesta in letoviLča. Obrtniki tudi niso rnogli s cenami kal- kulirati in tudi niso imeli nobenegu promcta. Zelo udarjord so pri tern ma- njši obrtniki, kor se jih jo pri komisiji zu odmorjenje davkov in placila tak.s ravxio iako obremenilo kakor hotelirje, ki lahko sezono izrabijo, akoravno ne iztočijo vec kakor 4—5 hi vina celo le- U). Neopravičnost predpisov teb vin- skih taks je razvidna, in je bilo pro- testno zborovanje na mestu. Nato je povzel besedo g. Bernardi, ki je obraz- iožii splošno organizacijo in iste po- nien. Povdarjal je tudi važnost Zveze, ki je združila 28 zadrug. Če bi se Zve- za že preje osnovala, bi se ne moglo u- veljaviti takega zakona, kakor ga ima- mo. Izrecno se zahteva, da se sporaz- umno zasliši zastopnike organizacij, predno se izda podobne zakone, kakor je zakon o laksali. Rer je gostilničar- ska organizacija zelo močna, so se za- cele oblasti zaniinati za njo. Protest, ki je bil enoglasno sprcjet, se glasi: podpisana Zveza gostilnicarskih zadrug za Sp. Štajersko, Prekmurje in Meziskp dolino s se:ležem v Celju via- ga pritožbo in protest proti ukazom ppsameznih okrajnih glavarstev, kate- ri ne uppsteyajo zakona o taksi in pri- stojbinskem pravilniku.' Tzdala so naredbe z dne 5. januar- ja 1924, s katerimi zabtevajo neopra- viceno plačilo in pristojbine po tansni postavki (»2 zakona o taksab in pristoj- binah, ker so posaiiiezniki zo istim do- ločbam po avstrijskcm zakonu iz lota 1913 pri pridobitvab koncesij že zado- stili, isto pkrajno glavarstvo zahleva ponoynp placilo takse po 1500 Din, ter ne upoKteya pravilnika za izvrševanje iz tarifno postavko 01, R3, (i4, 65, 06 in 67 p taksah, razglašen v Službenih No- vinah kraljevine Srba, Hrvata i Sloye- naca št. 2G3, izdanih dno 12. noverii- bra 1923 '(prilpg 14-1923). ' Posamozni gospodje referonti o- brtnih olilastev si niso ali na jasnom, ali pa nivso splošno proučili pravilnika ali pa istcga sploli ne upostevajo ali pa ga niso vzeli naznanje, i. s. clena 11, kateri so glasi: h Una poslopja, ki so v krajiaah izven Srbije in Cine gore, v katerih se, je izrrsevul kavarniski ali gostilničar- ski obrl neprekinjeno do dne 0. aprila 1920, «o :-matrajo, da so dobila krajev- no pravico, in ta. ppslpj)ja no plačajo iznova. le takse. ()e se je v njih izvrše- \al tak'obrt do razglasitvo teh predpi- sov. (Pi'ipomha Zveze.) Neopravičena so torej pobh-anja taks po 1500 Din bodisi, da je nadaljevalec koncesije ku- pi! posüslvo in isl.o s prepisom j^rido- bi], ravnol.ako ne v.dove in mladoletni otroci. v katerih korist se i.sta vodi. 2. Vsa ostala poslopja, ki so v kra- su\iih izven Srbije in Crne gore, v ka- terih se je zacelo točenje pijao pozneje jjego dne 0. aprila 1920, morajo pred- hodno placati takso iz tarisne postav- ke 03 taksne tarife, ee^se že niso placa- la do.slej. Keraziimljivo je, da okrajna glavarstva posiijajo in iztirjavajo tak- so, katera je Jbila. j)la'üana 9. apr. 1921 ter jo zopct zahtevajo na vplaeilo po 200 Din, kateri znesek se je plačal i. avgusta 1923. En zjjewjk po 200 Din je bil vrnjen, znesek po 200 Din pa j« bil plačan, torej je zadoščeno točki 2, el en a 21 pruvilnika, sedaj pa se ponov- no zahteva od istega 1500 Din. Pripo- mnimo, da je bila stara gostilna, v ka- teri se je žo deselletja izvrsevala ista obrl s pripoinbo, da je imela koncesijo pokojna soproga in po ieku 2 mesecev zakonskega življenja je isti zaprosil zanjoter si jo pridobil. Navajamo tudi siučaj: Oee je opravljal gostihio čoz 25 let neoporpeno, vsled svoje slarosti jo prcpustil sinu koncem leta 1921 po- sestvo in gostilno kot edinemu sinu v njegovo korifit. Pridobil si je koncesijo ter plaeal zahtevp.no takso po običaju bivšega avstrijskega zakona. Neupra- vičeno je torej okrajno glavarstvo, da zahteva zopet poiožitev zneska po lo()0 dinarjev, kor on ni sezidal nove hiše, pač pa le nadaljujo obrt naprej, kakor jo že prej kot nelastnik starisem po- niagal. JProsimo kr. financno ravnateJi- stvovMaril-orii, naj blagovoli potreb- Jio ukreniti pri okrajiijji glavarstyili, da upostevajo zakon in njega pravil- nik ter ,se ne delajo težkoce posamez- nim obrtnikom. ki s(i že italc pritožuje- j.o proti visokim laksam. vrhu tega jim ta cblastva povzročajo nebroj pritožb in nepotrebnih izdatkov. V najboljši želji, da smo posameznim clanom Zve- ze in zadrug zadostili, prosimo vjjud- np najugodnejse in najhitrejše ugodit- ve na.še prošnje. Dncvna kromka. Obletnicn dr. Tavčarjeve smrti. V torek je minilo leto, odkar je umrl na« slovonski prvoboritelj, starosta na- predne misli in vzor-znacaj dr. Ivan Tavčar. Bodi mu ohranjen časten spo- min! Trgovski plesni venček združen s koncertom se vrsi v soboto, dne 23. tm. v Šmarju pri Jelšah v dvorani g. Hab- jana. Ker svira vojaski orkester dray- ske divizije iz Maribora, obeta biti ude- ležba nadvse sijajna. Kdor pomotoma ni dobil vabila,naj se obrne na g. Fer- do Pustek-a v Šmarju. Vstopnina je za osebo 15 Din. Obleka promenadna. — Prijatelji neprisiljene zabave in krae- ne godbc- najse te redke prireditve si- gurno udcležijo. DeloMor. 19-letna Elizabeta M.. hči posestnika iz Dobrenje pri Maribo- ru, je iz sramu umorila svojega novi>- rojencka s (.eni, da mu je z udarcem zlomila desno temnico. Zlaln.iki. V doglednem času dol?i-' mo prve ziatnike s podobo kralja Ale- ksandra. Vliti bodo iz zlata, ki šmo ga prejeii'od Avslrijc. Njih stevilo ne bo veliko. '(frozen slucaj mladinske propafg- sli. Na neki dunajski pplicijski komi- sarijat je prišlo 16-letno dekletce Ana Jug z zalitevo, da se jo vpiše v seznam prdstitiitk. Ker je bila so prcmlada, ao jo oddali policiji, dokler ne najde^o mesta v'käkem mladinskern zavetisfiu! v zaporu so bile tudi tri 15, 10 in 18- letne dckliw. Nagovarjala jih je in kq- nečno pregovorjla, da so ji zvečer po- rnajrale pri «amomoru. V ttemi so pri- trdile vrv na steinq," dvign ile Jugpyb, ki si je ovila vrv'okrog vratu, in lo spustile. Poznoje .so priznale svojo so- iidelozbo. Najstarejsa, ki jo že dopolni- la 18. leto, je bila oddana sodišču radi umora. • j N 0 V 7\ DOMc Stran 3 KmcH-c pristovicc r> febrriarjn. AVo svocan no zmrzuje. slabo letino o- znan.juje. — Svečan brez zime, inraz o \9\\k\ noci. — -Musice in komarji v sve- i'unu prorokujejo mraz, v inarm. — Vvsi meseei v icjlu proklinjajo lep fehru- n.y. — Bol.ie s-rovati v februarju volka, «ego kmel«. v srajcL — V februar.ni m or«, viharitj, da ft.1 inku rogovi ma jo- jo. — Moeni f-everni vetrovi v febrmvr- ju javljajo lodovitno !elo. — če v sve- imwi sovcra ni. v ap.rvlu gotovo privr • .ši. - Bo]a jros Csik-'J.'/ v februarju olio- la blagoslovijuno Jeto. iiimnamjvr aknidel TO.OiM) Din. 1a Sentc pororujo: Veletrgovcu Leonu Btrgerjii j* I'kradol 13-letni ginmuzi- iw, .sin nokegn, rmstavljenea 70.000 i). M laden, i"- tj.. jiolrosii ves denar za igrn- ^1 in slntlkarije. ----- t'rije najstarejši vasčnni mi isii (lau nmrii. V Erielsbaehu so umrli isii oio\anja. sc bo- do se priobčili. Skupkčina riuogradnikov r Zu- grebn. Dim 16. tin. se je vrsila v Za- gre-bfi general na skupščina Glavnega save/.a juMOslovenskih vinogradnikov. Zborovanju so priaostvovali zastopniki iz vseii pokrajin države, ziasti iz Slo- venijo in Hrvatske. V oclbor so bili jz- voljer.i med druginii: podpredsudnik Puklavo».1 in Skaiicliy. Prvi je referiral Skalirky o polrebi regulacije produk- cije, zboljšaoni vinskih vrst, o proiz- vodpji jriornili \ in in zboljsanju klolnr- stva. Vidiranje pohti-h lidor zu Cile su- mo v Zayrebii. Oi Jen ski konzuiat v Za- grcim javlja, da zaraorejo potniki in iKKuljeuci, ki pol.ujejo v južnoamerisko rupublikü Ciie. vidiiaii vsvoj potni list, sumo pri pribtojnern konzulatu, lorej za iiaso kraljevino pri konzulatu v Za- grobu ( n no kakor se je to doscdaj do- gajalo, da so ga. skušali vidiraii ])ri ci- lensketM konzulatu v inozemstvu), da si. prihranijo morebitne neugodnosti | o!) prihodu v (^ile. Hpokornlki. V monakovski cerkvi sv. Ane sta bila posveče.na frančiska- norn bivsi nadnoroenik lianoveranskili ulaucev, ])rJiu: Franc Löwenstein - Wortheiin-Frviidenberg in bivši po- vcljuik Ingolsladta, generalui poror- tiik pL Beiehling-Meldegg. oue postavke. ki za.deva;jo Jijego\- da- vek, za druge davene zavezance pa le U'daj. c'1 se izkaže s pismenim, kolka pro.'-Sim pooblastilont, da jib je upra- vicoii zastopati v davenih zadevah. M. \\o\\ za vložitev prizivov zoper odme- ro U'L.i davka poteee s 15. marccm tl.. in predpis davkov onim zavezancem, ki do tega due ne \ loze priziva ali pri- ložbe pri davon em oblastvu v Celju, po.stane pravuoveljaven, četudi se ne vroce posebni placilni ualogi. Prizive je kolekovali s kolekoni ])o 20 1), proš- nje za. na/nanilo odrnerne podlage pa s kolekoni po 5 Din. Davkoplaciovalec, kateri ui viožii prijave o doseženeni promed;. jc izgubil v smisln clena :10 zakona o davku na poslovni promet iz lota. 1922 praviro do pritožbe zoper iz- Yi"«e»o osi7iiero uradnim potom. —- Fi- nac'iif tajiiik: dr. Močnik s. j-. Odgovorni. urednik: Lie. Edv. Simnic. Izdaja in tiska; Zvesna iixkarna, Celje. Zdaj leva roka je sledila se z milom — Zlatorog — umila. Ne mislite, da to je Sala — koj bela roka je postala. Nadaljevanje sledi. Opozorilcr umcriskhu, porralni- kont. Izscljeniški od.sek ministrstva za socijalno poliüko objavlja, da prihaja- jo mnogi privainiki osebno v minislr- sivo in proaijo za vidiranje potnih li- slov s klavzulo odobrenja za iDovi-att^ v Zediujene države. Vsi interesenti se opozarjajo, da naj v nobenera slučaju ne grt-Jo osebno v mini sir slvo, marveč da v lastaein interesu vlože svoje pros- nje preko pristojnih oblasti, ki bodo I po.stopale. v smislu izdanih naredb. Razslava (jradbenih načrtov v Ma- rihoru. V svriio propagande odpomoči stanovanjske bede in v resno opozori- tev centralne vlade, je kreditna in sta,vbna zadruga »Mojmir« v Maribo- ;'u sldenila priredilev razstave gradbe- u.in nacrtov s potrebnini ozirom na oe- nene malostanovanjske stavbe. V slu- eaju dovoljnih prijav se razstava vrsi v vehki Kazinski dvorani. Otvoritev dne 0. marca. Prijave na zadrugo »Mojmir« do 25. tm. Prijavljeni nacrti na sprejeinajo od 1. marca dalje. Žele- ti je, da ye razstave udeleže brez vsa- kega vabila tudi vnanja pod jet ja in arhitekti, "treba .ie le pravocasne prija- ve ha naslov zadruge. Razen neznatnih iipravnih stroškov, ni nobenih poseb- nib pristojbin. I^riporocljivi so tudi načrti za pri proste stavbe za okolico mesta. Najbolji projekti se po zakljuC- ku, ki je doloeen na Ki. marca, lahko razstavijo v zadružni pisarni, kjer so I ?astnikom vsak c-as na razpolago. Ob- cnem z otvoritvijo razstave se vrši obč- ni zbor, za katerega so zanimajo tudi vnanji zadruzniki. Med razstavo se vr- še tudi prodavanja. Predpis davka na poslovni pro- met za loJo ]<)t!3. V smislu zak. o dav- | ku na poalovni promet, Ur. 1. st. 113 iz lota 1921 in kI, 20 iz leta 1922 se daje ! v splošno vednost: 1. V času od 15. do j 2lJ. svečana 1924 bodo v pisarni pri- j stojucga davouega urada razgrnjeni ! izkazi o predpisu puvšalno odmerjene- ' ga da^ko na poslovni promet za leto 1923 od prometa iz leta 1922. 2. Dav- koplacevalec ima pravico vpoglodati le j?1 Za ppodajo Sisalnih strojEn se iššej© potniki s plačo in provizijo za okolico Celje. Pod »kavcija« na upravniStvo. 2—1 iVoda se malo p@sesfvo v Pečovniku št. \ 58. Vpraša sp v Pe- čovniku št. 4 (Pri dveh golobih). Cena 65 000 kron. 2—1 Železoo blogojno šf. Z. dobro ohranjena, se po nizki ceni ta- koj ps^oda« Pojasnila da iz prijaz- ncsti trgovina Goričar c5 LeskovSck. 2-1 Kovaski ucenec SO spjr'ejjme« Ivan Steblovnik, ko- vaski mojster, Rečica ob Paki. 3—1 Stanovanje v Celju, s 3 sobarni, »e zamnewia s SLanovanjem v Liubljan.i. Pod »Za- menjava« na upravo. ,; 2—1 Štev. 87. Na okrajni cesti Celje — La^ko bo delna proga od vasi Debro do ko- pališča LaSko radi prevo^a transfor- matorjev za elektrarno Fa!o, do konca. februarja 1924 zajjavtomobile m težke vozove — zaprta. La5kot dne 16. februarja 1924. Obrsjni zostcp Lašbo. t/Ws&Mtfi&tm&isasa ?3&flPÄ«* volčje pasme, še mlad, velik, se -4 vu-Jaö je naSel. Lastnik naj se oglasi čimpreje pri Josipu Rcharju, Zabukovca, p. Griže pri Celju. 1 z vrtom v mestu Celju se taicoj proda. Resni kupec dobi stanovanje takoj. Naslov v upr&vi list«. 2—2 Lepa, 6 mesecev breja krava $e 5» «B o «5 ©, Poizve se v drogeriji Sanitas, Celje. 2—2 Strojno pietenje in podpie- t&nje noga^ic ter drugih pletenin. Nanicslasprejemaf iiiiuis in i&iiiity trgQvma rnc:iih del CeSje, Vodmkova ul. Zafivala. Ob priliki nenadomestne izgube n?jinega dobrega, nepo- zabnega očeta, gospoJa Franca Pečnik-a izrekava vsem onim, ki so nama stali v teh težkh urah ob sträng za dokaze sočutja in Stevilno zadnje spremstvo najino globoko zahvalo. CELJE, dne 20. februarja 1924. Rado in Stanko Pečnik. Rfl w &c sf a t a Skoduje zdravju, radi tega si kupite pravočasno mo- cen, fini in poceni dezreik katerega pa edino dobite v veletrgo- vini R. Stermecki, Celje. TiLc-vci en- gros cent:. Istotam se v-rodajaletos po fudvito nizWih cenah perilo, i'ev- lji, klobuki, uoga- , vice in vse drugo modno blago. II. 9Lava, ča|, Raltac, čoKoIada Zalog^.: Celje, Kovaišfe^ ul. 1 T4® novo ofvorjenol Sti'aii 4 > N 0 V A D 0 B A « Strv. 21 ^y*" Telefon Stev. 75 In 76 Podružnica Poštnl ček. ra«. 10.598 Ljuhljanske kredifne hanfce w Celju Delniška glavnica in rezerve CdltPSlfll V LjUbijaili Delniška glavnica an rezerve Din 60,000.000- * * Din 60,000.000- U3tanovljcna leta 1900 ^¦ . ; ¦ Podpuznioe Bxrezfice, Craomelf, Gorlca, «ran!. MarStoor, Met&ovlč, Novl Sad, PtuJ, Sarajevo, Split, Trsf. Sprejema Vloge na kSijizice fn fiekočl SjKK Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račnn protft ugodnemn obrestovanjet S^ß** valut in dovoljuje vsaftiOOTStne ftreditC Otvarja akredltive In lzdaja krednna pfsma za m- in inozemslvo. Pisalni stroji „ADLERN* ZaSoga: Celje« Dfsčkov tr*? I. 3 ICu^i se Befta grascina z urejenim parkom, brez zemljiša. Po- nudbe na Oto Munder, Zagreb, Jurko- vičeva ulica 12. 3—3 6. dunajski »MMIHK1IIIIMIM1I« mednarodni velesejm 9. do 15. marca 1924, ugodna nakupna priložnost za vse stroke NajbogatejSa čvrste konkurenčne izbira! oene! Vetik uspeh dunajskega jesen- skega velesejma 1923. 100.000 kupcev od katerih je bilo 20.000 Inozemoov iz 72 držav celega sveta, ki »o izvrsiW velika naročila. Wiener Messe, Wien VII. Kakor tudi potom zaCasnih znstopsiev in zunanjih izvestiteljskih mest in to: V Mariboru: Stevo Tonöiö. » » Prvo Jugoslav, transpor- tno d. d. Sohenker & Co., Meljska ul. 16 Dei. glavnica: Din 60,000.000'— Rezerva; Din30,000.000s— Bled, T)All«M7Mifl9* Ljubljana, Cavtat, f \J\&TULM\,\9 lVIar»ilbor», Celje, IVEetlcoviö, Dubpovnik, Ppevalje, H©i»cejgrnLOAri, Sarajevo, Jelsa, Split, Jftsenice, Šifeerailc, Kopčula, Tr»žio, Kotor, Zagreb. Kpaknj, ¦¦¦¦¦»¦¦ AßscriiS3H$|i tä&tkl jYastof sa &rzoja4c Jadranstss. ftfititratti zaVodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City. BANCO YUGOSLAVO DS CHILE, Valparaiso, Antofogasia, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir. Edin pupilammowaren in javnokoristen denarni zavod celjskega mesfa Mestna hranilnica celisfea Ustanovljean leta 1864. — Pod trajnitn državaim nadzorstvom. *I lastni palaöi pH kolodvopu. Vsl liranfIničnt posll se f zvrSu)e|o nalkulentneje, tattro In toC- ao. Ugoduo obresiovanje. Polasnlla In nu»vcli brezplaCno, Vrednost rezervn/h zahludov „ad «roi» 25.000.000^. Za hranilne vloge jamci mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjc foUm je popolnoma «a notfo creicca, o- prctflliftia z sajmodcr- Bcjjiai stroll Tcsteimc izdelo]cm iz pnfpmt- Mgabanal^'.cgazdroba. Ccnjcni« gg. trgcVcem Vliudtso uaznatijani, da 5«a zacc! sbralo^ati z izdctovauicm VsalsoVrstnih TESTENIN Zagota^ljarngg trgoVc«. da bodo izdcW noje toVarne pnfoVrsttii tcr j« todo lahHo Kosali z V5cmt drngimi iz- :: d««ß. :: Za obtla naročna, Katera s« taW izVrüio, sc najtoplcje priporoJaw.- Z odličai» sposto^aoiem CELJE v ^ x ^ . . . CELJE flnfon KMCIC S .SflBinja1