P^tuina plačana v gotovini. *T?7V. 95. V LJUBLJANI, četrtek, 28. aprila 1927. Posamezna številka Din 1.— LETO T' NARODNI DNEVNIK L' Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečo* naročnina: V Ljubljani in po pošti: Uin 20'—, inozemstvo Din 30'—. tSeodvisen političen lisi UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvRA VNIšTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2352. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Beseda o dobrem časopisju. U lZZrZT°Se?ban,‘’ko smo čila- časopisiu in tru< llauk o dobrem ° “ašii' je ven-naukn t . ^niniivo, če deli dobre Potrebovala^! bi Pf da ne bi auka o dobrem časopisju, •strani tako °Sem >Jutroviil velikih stvareh vzorno praznih na resnih nih nalog' (wndvoma’ da Je ena g>av- bralce o važnih a]a’ da informira sv°ie informiran dogodkih. Toda treba je ™tega vZPTln0 " natakati 'iudem siu str,zarSzp^°ztt^r0 v zmi- la v prvi vrsti služiti resni^ -°P1SJe m0‘ in tudi če je časopisje str« iavnosti smelo le propagirati strankin arsko’ bi tolmačiti in pojasnjevati njene težni Pa zaradi blagra stranke preiti resnice ah jo celo potvarjati. V današnjih časih žal smatra tako visoko pojmovano časnikarstvo kot norost, toda to je samo zaradi tega, ker je vsa javna morala tako tak° Padla' ^ normalnih razmerah pa je ume nazlranie 0 časopisju samoposebi da oT stvar- Prepuščamo vesti »Jutra«, dobrena0^’ 'e to kardinalno zahtevo Pa ie 5aS0pisia izpolnjevalo, cijami in ^ d.ruga razlika med informa-Poročati v ®°rniaci.iami' Časopisje ima lna javnost n 1 ' rStl le ° tem’ kar zani" »rf ° te.m kar druži instink-Mh zakrivijo tudn^nie kan^ali’ Pa naj nikogar ne brigajo, in časr>^-nu življenja nesrečo biJmjega i “ nje neslane dovtipe tk S, deUl rez cula z0 dostojanstvo človeka. Je 1* fn a U° pomanjkanje srčne kulture ki '»anS111? novinarju nikdar ne sme smatra lo J naJ rečemo o listu, ki stv° za uspeg!nardale kot edin0 Sred' ln°ra ta Židov,£ °a naro6nike! Ali slovenski narod? 1Znaidba priti tudi med Čeprav pa jp • . S0Pisja nad vse , ;ormalivna služba ča-važnejša. Zakal Tl™’ Vendar pa ni naj-v°dnik naroda ber časopis mora biti be in tisti n ’ Inora hiti klicar nove do-v harodn • r^an’ k* zbira vse dobre sile predek V U1 *ak° °lnoS°či narodov na-časo ’ • • ^em ie ravno največji pomen P1SJ ain v tem je njegova historična „ s,Uga za človeštvo. Ravno tako pa tudi j^sopis nima večje krivde, kakor če se el svoji nalogi izneveri. Časopisje mora zato nujno biti napred-0 iu v nasprotju z njegovo glavno nalo-klič6’ie reakcionarno, ker kako naj ha n e!0veštvo k poti naprej, če mu je k°zvan6d obrnien vedno nazaj. Naše ta-v tej to6kfpredn° časopisje pa je ravno Pogled je v ”daimaQi napredno. Njegov (,ase Praznega*1*!. °.bmjen nazaj v blažene heralci in da i °*a med klerikalci in li-,0 svojo reakdvL*!eSreea popolna’ ^ na V značaiu u-. Wst še ponosno, da je demokra‘t£rednfRa lista 3e nadalje, kusiji, 'temveč h«Se ne izoSiba dis-Hko je napredek*Jedno.spreime- ker °Pet vidimo, da naše ulkoz ,moR°e' A tu 'Časopisje sploh noče disif00-0^6? V8atra za svojo dolžnost, da tud-6 f predloge zamolči. a tud* najbolj večji je list, tem večje so njegove Oftfi (n/li Inm l/on t___ Vlada se pripravlja na volitve. Vukičevič proti Maksimovičevi politiki. Beograd, 28. aprila. Vprašanje popolnitve vlade, o katerem se je zadnje dni stalno trdilo, se ne bo tako kmalu izvršilo, kakor se je mislilo, je odgodeno, kakor se z gotovostjo računa, na daljši čas. Zdi se, da se bo Velja Vukičevič držal svoje izjave, ki jo je dal pred nekoliko dnevi in v kateri je naglasil, da ni ni-kake nujnosti za popolnitev vlade. Zanimivo je, da so vladni krogi, kakor se je včeraj opazilo, neobičajno okupirani s pripravami za eventualne volitve. Čeprav se v današnji vladi prav malo govori o tem, da ima volilni mandat, se vendarle vidi, da so se vladna prizadevanja začela gibati v pravcu, da se izvrže čim detajlnejše priprave, ki so potrebne za volilno kampanjo in za volitve ^uuie. Kar se tiče volitev in roka, in ka-er®m naj bi se izvedle, se opaža, da sta ' današnji vladi dve struji. Prva, ki jo tvorijo demokrati in ki zahtevajo, da se Pojde na volitve takoj in da se te izvedejo se to poletje, in druga, ki jo tvorijo radikali, in to ne samo oni, ki so izven današnje vlade, ampak tudi pristaši današnje vlade in celo sam Velja Vukičevič gre za tem, da se vprašanje volitev odgodi vse dotlej, dokler se ne izvr-še priprave, ki so v to svrho potrebne. \ endar pa se tudi ta skupina zavzema za to, da se izvedejo volitve najkasneje to jesen. Priprave za volitve so se začele vršiti prav živahno. Opažajo se razne konference, ki se vrše vsak dan v to svrho. Iz 'ladnih vrst se trdi, da bo vlada začela v prvi vrsti urejevati prilike v raznih krajih, kjer so njene skupine posebno zainteresirane, in to najbolj v Vojvodini in Srbiji. V zvezi s tem se je vršila včeraj konferenca pri ministrskem predsedniku in ministru notranjih del Velji Vu-kičeviču, na kateri so sodelovali trije poslanci iz Vojvodine, ki pripadajo skupini Ljube Jovanoviča, in sicer Svetozar Stankovič, Bela Stibič in Joca Laloševič. Konferenca je nadaljevala tudi popoldne svoje delo in je trajala do 8. zvečer. Razpravljalo se je o navažnejših gospodarskih finančnih in administrativnih vprašanjih Vojvodine. Vlada je že včeraj razrešila službe Dragoslava Djordjeviča, komisarja občine Subotica. Ta akt Velje Vukičeviča je zelo značilen, ker je bil komisar Dragoslav Gjorgjevič znan kot eksponent Bože Maksimoviča. Sicer pa je bil Djordjevič v stalnem konfliktu z večino subotiške radikalne organizacije in z radikalnimi poslanci iz subotiškega okrožja. Zato je bil tudi na njih zahtevo odpuščen. Razentega so se proti Djordje-viču večkrat pritoževali predstavniki opozicije. Zato se ta akt Velje Vukičeviča splošno odobrava in se smatra kot zelo značilna gesta Velje Vukičeviča, da je začel s korekturo politike, ki jo je vodil Boža Maksimovič. Posle mestnega komisarja v Subotici bo opravljal začasno veliki župan v Subotici Karlo Stipič. Po tem odpustu Djordjeviča bo prišla, kakor se doznava, vrsta na velikega župana bačke oblasti Milivoja Petroviča v Somboru zaradi raznih pritožb proti njemu. Iz vladnih krogov se je doznalo, da bo potem prišlo do odpusta še drugih predstavnikov Maksimovičeve polifike. Demokratske priprave za volitve. Beograd, 28. aprila. Opaža se, da so demokrati zlasti zavzeti s svojim strankarskim delom. Pri njih se vrše redni sestanki v pravcu volilnih priprav. Od njih je določen dr. Šumenkovič, da se briga za vse zahteve demokratskih poslancev in za potrebe stranke v vladi. Zato se tudi vse konference vrše v miniva™ Za zBradbe. renca, na katero jfol!^1 konfe' niokratske s,ranke LdtUlftT tl kateri elani demokratskega kluba fn glavnega odbora. Ti sestanki so čisto stranske narave in se večinoma nanašajo na razna predhodna dela, ki so potrebna za volitve. Sinočnja konferenca se je poleglega bavila zlasti z vprašanjem izprememb, ki naj bi se izvršile v uradilištvu, specialno v resoru ministrstva notranjih del v korist demokratske stranke. Na tej konferenci je bilo sklenjeno, da se vrši v petek ob 10. dopoldne seja glavnega odbora po sestavi nove vlade. Na tej seji se bo diskutiralo o politiki stranke. •irjr- W?.17T«*a« li u °SU in tudi tem višje, ker ima Več-fiiislj. ha javnost. Pri nas pa nekateri bbjjgj0' da zadostuje, če s kvantiteto satjj0 kvaliteto v listu in da je glavno kr^. bankarska služba in škandalna y a- ,ist ima velike dolžnosti do jav-l9 n kako pojmuje te dolžnosti, v tem >k ^ oh njegove dobrote, ne pa v njego-\ . segu. In ker se mi tega zavedajo si svesti tudi svojega pošte- PAŠIČEVCI SE BOJE VOLITEV. ■?ime!ir,ame": je bil pri Vukičeviču ?„ kl sednika vlade bivši tninister ^a irgovfno !n Kr0iač' Okrog Vukičeviča se kretajo tudi ugledni pašicevci, a njihovo konferiranje ima drug značaj in drugo svrho. Nezadovoljni radikali si prizadevajo, da bi izkoristili situacijo Velje Vukičeviča v svoje dobro in streme za tem, da napravijo, ako le mogoče, kak aranžman med Veljo Vukičevičem in njegovo skupino. Opaža se, da se oni zelo boje posledic, ki bi jih pretrpeli o priliki bližnjih volitev. Oni čutijo, da se orientacija Velje Vukičeviča vedno bolj oddaljuje od njih no«r de'a’ se ne b°j>mo sodbe jav-k l n ni ln 2010 tudi z vso hvaležnostjo od-ennkfb.0 nauke >Jutra«. Okusi pač niso . . fmkuterim je zunanjost več od pake nima' °** d°br° te na’ n so vedno bolj v strahu, da bodo prihodnje volitve v prvi vrsti zadele njihovo skupino. Od njihove skupine je poselil sinoči V. Vukičeviča dr. L. Popovič. DNEVNI RED DANAŠNJE VLADNE SEJE. Beograd, 28. aprila. Danes ob 5. popoldne je bila sklicana seja ministrskega sveta. Iz pisarne ministrskega predsednika je objavljen tale dnevni red: I. Ministrstvo za promet. 1. Nabava železniškega materijala na račun naše prodaje tobaka na Poljskem. 2. Izpremem-ba člena 40. o voznih olajšavah. 3. Vprašanje avtomobila patriarha Dimitrije. II. Ministrstvo za zgradbe. 1. Razdelitev kredita, odobrenega za pomoč in subvencije za medržavne ceste. 2- Izdelava kaldrme v Rači. 3. Določitev hagrade članom gradbenega sveta. III. Ministrstvo socijalne politike. 1. Pred-m debata o invalidskem fondu. 2. Komisija za odkup invalidskih podpor. 3. Komisija za naku obveznic vojne odškodnine. 4. Izseljeniški interministeri-jalni odbor. 5. Odbor za podpisanje in zidavo uradniških stanovanj. 0. Višja stanovanjska 9odišča. Anglija je v italijansko-jugo-slovenskem sporu desinte-resirana. Beograd, 28. aprila. Včeraj je posetil ministra zunanjih poslov italijanski poslanik Bodredo. Dalje časa se je zadržal pri bivšem pomočniku ministra zunanjih poslov Markoviču, ki je izročil včeraj posle pomočnika novemu pomočniku Stevi Pavloviču. Smatra se, da je ta poset Bo-drera kakor tudi presinočni poset francoskega in angleškega poslanika v zvezi z zadnjim poskusom, ki ga dela angleška vlada, da bi se spor med nami in Italijo rešil na miren način. Politični krogi opo-zarjajo zlasti na pisanje lista »Daily Te-legraph«, kjer je rečeno, da se Anglija prapravlja za umik iz vse te tvari in da izjavi svoj desinteresement. Tako pisanje »Daily Telegrapha« ima svoj izvor v prihodu novega poslanika v Londonu Bordonara, ki je bil šef oddelka za »bližji Istok« v Rimu. To se smatra v Beogradu kot znak, da je nastopil resen moment v spornem vprašanju, ki obstoja med nami in Jugoslavijo. Zato se misli, da se morajo ta vprašanja resno pretresati, da se izognemo vsakemu nesoglasju, ki bi še moglo nastati. JUGOSLOVENSKA VOJAŠKA MISIJA ODPOTOVALA V TURČIJO. London, 28. aprila. «Daily Telegraph« potrjuje svojo vest, da je jugoslovenska vojaška misija pod vodstvom treh generalov odpotovala v Angoro, da prouči možnost turško-jugoslovenskega vojnega sodelovanja. Trdi se, da so poskusi ju-goslovenskega generalnega štaba uspeli vsled prijateljske podpore, ki jo je v tej stvari nudila sovjetska vlada s svojim vplivom na odločitev turške vlade. LOCARNSKI PAKT MED AMERIKO IN FRANCIJO. Pariz, 28. aprila. Predsednik univerze Columban g. Butler je poslal pismo listu »Newyork Times«, v katerem poziva ameriško vlado, da naj sprejme predlog francoskega ministra zunanjih poslov Brianda o sklenitvi mirovnega pakta. Briand je predložil sklenitev takega pakta po vzorcu Locarna, ki sicer ne določa obligatne arbitraže, izključenje vsak napad in izjavlja, da obe državi princi-pielno obsojata vojno. NIKIČ SNUJE PROTIRADIČEVSKC FRONTO. Zagreb, 28. aprila. Po svojem povra ku iz Dalmacije je izjavil dr. Nikič ni vinarjem, da vlada po vsej Dalmaci veliko nezadovoljstvo z Radičem in d postaja zeto protiradičevska fronta vec no bolj mogoča. V ta namen je imel ti di že več uspešnih pogajanj. ZADNJA POT KISIČA. Split, 28. aprila. Včeraj popoldne je bil sprevod Vinka Kisiča, katerega se je udeležila ogromna množica ljudstva. Nosili so 17 vencev. Na sprevod je prišel kot delegat centralne uprave zagrebške sekcije JNU Slavko Vodvarška, ki je izrazil sožalje v imenu JNU. Krsto so prenesli iz hiše splitski novinarji. Vse mesto je zavito v črno. Prispelo je tudi večje število sožalnic. USPEH NAŠIH LETALCEV. Beograd, 28. aprila. Naša letalca Son-dermayer in Bajdak sta prispela predvčerajšnjim v Karaki in nadaljevala včeraj ob 9. in četrt polet proti Bombayu. Nato bosta obletala vso Indijo, nakar se bosta vrnila v domovino. Iz Bombay* poletita na Ceylon in odtod v Kalkuto. Italijanske vojake priprave. Zagrebški >Obzor« priobčil'e daljši članek ,s-vojega informatorja o italijanski vojnih pripravah proti naši državi, članek navaja razne konkretne podatke, iz katerih se da jasno sklepati na to, da se Italija zelo resno pripravlja na vojno. Vse obmejno področje (>d Trbiža do Reke se na aja dejansko danes v obsednem stanju. Fašistovska milica in ze- lo ojačeni karabinjerji izvaja o strogo kontro- lo nad obmejnim prebivalstvom. Brez vednosti italijanskih oblasti ne more niti miš preko meje. Ob velikonočnih praznikih je bi- lo aretiranih mnogo naših izletnikov, ki so slučajno prekoračili mejo. Italijanske oblasti »o obdolžile te izletnike špijonaže ter jih pometale v zapore, kjer so še danes, kajti stvar se zdi Italijanom tako važna, da mora o njej odločiti samo Rim! Od Trbiža do Reke se nahaja danes ena sama ogromna vojaška utrdba. Izletnik naleti ob vsaki priliki na betonske podstavke za topove in mora zelo paziti, kajti vsaka neoprezna stopinja bi ga inogla zavesti v popolnoma izdelan strelski jarek. Povsod je razpeta bodeča žica. Cela vrsta novih cest, v smeri proti meji, je nanovo zgrajenih. Te ceste so za vsakdanji promet popolnoma nepotrebne, ker vodijo po neobljudenih krajih, na Snežnik, preko Hrušice, vzdolž meje itd. ter so izključno vojaškega značaja. Ravno tako je Italija razširila in povečala celo vrsto povsem nevaž-nih železniških postaj in zgradila številne ier obsežne rampe na odprti progi. Vse to je bilo izvršeno le v vojaške namene. Občinski »podeštatic so dobili ukaz, da morajo v najkrajšem času popraviti vse ceste in vozna pota v področju svojih občin. Ni ga dne, da ne bi v Primorju brzeli na vse strani vojaški avtomobili z visokimi častniki in generali, ki preiskujejo teren. Italijanska bojna mornarica na Kvarneru je pripravljena! V Pulju, ki je bil dosedaj ■popolnoma zapuščen, se je sedaj pojavila morska vojna divizija, obstoječa iz štirih .križark z odgovarjajočim številom torpedn-lovk in torpedovk. Vojna divizija ostane stalno v Pulju, kar pomenja, da ji je poverjena v Severnem Jadranu posebna naloga. Srednji Jadran pa obvladuje brodovje, ki je staciionirano v Anconi. Komanda TIL armadnega zbora v Trstu je prejela povelje, da takoj sporoči vrhovni upravi točen seznam potrebščin za popolno vojno (!) opremo vsega kora, ravnotako tudi glede orcžja, municije, obleke in živeža. Tudi Gorica dobi v najkrajšem času svoj ar-i madni zbor. V I rimorju se bosta nahajala torej dva armadna zbora in povrhu vsega še pet legij fašistovske milice. Te dni se je vršilo v Primorju novačenje. Medtem, ko so italijanske oblasti poprej še nekoliko izbirale, so bili sedaj potrjeni sko-ro vsi naborniki, zlasti pa Slovenci. V zadnjem času so bili pozvani h ponovnemu novačenju skoro vsi mladeniči, ki so bili pri rednem novačenju proglašeni za nesposobne. To izredno novačenje se vrši po vsej gornji Italiji Dne 21. t. m. ob priliki proslave rojstva Rima so se vršile po vsej Italiji demonstracije proti naši državi. Demonstracije so bile divje zlasti v Padovi, kjer je skoro vsa pro- j slava obstojala v divjem kričanju »Abasso la Jugoslaviak, »Evviva la guerra contra la Ju-goslaviak — »Doli Jugoslavija! Živela vojna proti Jugoslaviji!« Na fašistovski zborovanjih se povsem jasno govori, da se bliža čas, ko bo treba udariti, da se vendar enkrat odreši z materjo Italijo doslej še vedno neodrešena in pod tujim jarmom vzdihujoča Dalmacija! Načrt je že popolnoma izdelan. Italija namerava korakati od Reke preko Zagreba do madjarske meje. V slučaju, da noče naša država ratificirati nettunske konvencije v gotovem in zelo kratkem času, namerava Italija enostavno zopet okupirati takozvano »tretjo zono« — Sušak z okolico, kvarnerske in , dalmatinske otoke ter severno Dalmacijo. Če piide do spopada, si bo Italija osvojila vso z londonskim paktom ji priznano Dalmacijo in še mnogo več, pred vsem pa Split, Kotor, Lovčen itd. S pohodom do madjarske meje bi bila odrezana od ostale države Slovenija, ki bi služila potem italijanski vojski za prvo etapno področje ter bi padla Italiji kot zrelo jabolko v naročje. Po zasedbi Zagreba bi se vsa sila italijanskega napada obrnila proti Beogradu. V vsej Italiji se povsem javno in glasno razpravlja o vojni z našo državo ter o vseh možnostih in seveda tudi o sijajnih uspehih za Italijo. Zbližanje med NRS in SLS. Včeraj dopoldne se je vršila v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah zanimiva manifestacija prijateljstva Slovenske Ljudske Stranke in Narodne Radikalne stranke. Ta manifestacija je posebno značilna radi tega, ker je razbila tisto staro tradicijo intransigentnega nasprotstva med takozvanimi naprednjaki in klerikalci, ki je visela nad nami kot črn, nevihtonosen oblak cela dolga desetletja. V Sv. Lenartu sta včeraj prvič javno in skupno nastopili SLS in NRS. Shod je sklicala Slovenska Ljudska stranka, da informira volilce v tem svojem najbolj kompaktnem okraju, o trenutni politični situaciji ter o delu v mariborski oblastni skupščini. Na ta svoj shod je pa povabila tudi zastopnike NRS iz Maribora, ki so se temu povabilu odzvali in poslali v Sv. Lenart kot svojega govornika in predstavnika dr. Rudolfa Ravnika. Kljub skrajno slabemu vremenu se je zbralo v dvorani in v vseh spodnjih prostorih tamkajšnjega Narodnega doma izredno velika množica volilcev, skoro samih kmetov iz trga in iz sosednjih vasi. Shod je otvoril ob pol 11. uri domači dekan, g. Gomilščak, ki se je navzočim zahvalil za lep obisk in pozdravil došlega narodnega poslanca Žebota, oblastnega poslanca tir. Vebleta in ostale zastopnike mariborske oblastne skupščine ter zastopnika NRS dr. Ravnika, kateremu so navzoči navdušeno ploskali. Kot prvi govornik je nastopil domači narodni poslanec Franjo Zebot, ki je govoril najprej o volitvah v oblastno skupšči-uo, ki so prinesle SLS v mariborskem levem srezu, h kateremu pripada tudi Sv. Lenart, Vseh O poslancev. Pri teh volitvah sta nastopila SLS in NRS v Mariboru in Celju skupno in ta skupen nastop doma, je vodil tudi do skupnega nastopa obeh strank v Beogradu, kjer se je kmalu potem osnovala koalicij,-ska vlada obeh strank. SLS je šla v koalicijo z NRS, ker je prišla do prepričanja, da se je treba nasloniti na ono strank^ katera ji nudi res iskreno prijateljstvo in ki je obenem najmočnejša v državi in odločilna tudi v iskreno, kakor ljubijo oni nas. Mi Slovenci, Hrvati in Srbi smo otroci iste matere, in če se prej nismo bolje poznali, ni to bila naša krivda, temveč krivda naših sovražnikov. Tudi v naši novi skupni državi smo se*prepira- li med seoo , toda sedaj so vendarle minili listi časi, ko so samostojni demokrati hujska- li Srbe proti Slovencem in obratno, samo da so m gli vladati v Sloveniji in opravičevali svoj strankarski in osebni teror nad vašo in nad našo stranko. Vstop SLS v vlado je c nem golil in zatrl vse samostojno - demokratske intrige in naša stranka je imela tudi v Beogradu dovolj prilike, da se sama prepriča o pravem mišljenju SLS. Dejstvo, da se je vlada spremenila, ne pomeni nič, čeprav so sedaj v njej druge osebe, linija politike našega prijatel stva ostane ista, zato je potrebno, da gremo še bolj vztrajno dalje, da to naše prijateljstvo še bolj utrdimo in da ga manifestiramo tudi pri prihodnjih volitvah v narodno skupščino, katerih se moramo vde-ležiti v eni sami močni fronti, ki naj zatre vse naše skupne nasprotnike. V tem znamenju vas še enkrat opzdravljam. Živeli!« Govor g. dr. Ravnika so spremljali navzoči volilci z izrednim navdušenjem in so tudi soglasno sprejeli resolucijo, katero je predlagal poslanec Zebot in v kateri se pozdravlja zastopnik NRS dr. Ravnik in se izraža želja, da bi politika prijateljstva SLS z njegovo stranko ostala trdna tudi nadalje in da bi prinesla Slovencem vse zaželjene uspehe. O prijateljstvu SLS in NRS je govoril na to lu-di še predsednik shoda g. dekan Gomilščak, ostali oblastni poslanci g. Supanič, Stabej, Kores in Poljanec so pa govorili o raznih drugih, večinoma lokalnih vprašanjih. Ob koncu je bila sprejeta še resolucija, ki se glasi: »Shod SLS v St. Lenartu odobrava zvezo i NRS ter pooblašča svoje poslance in vodstvo stranke, da ostanejo zvesti tej zvezi in skupnemu delu v korist Slovencev in države.« Lepo uspeli in zanimivi shod je bil zaključen komaj ob pol 14. uri. Maribor, 25. aprila. Beogradu. Ta stranka je nudila vso garancijo za ohranitev naših slovenskih svetinj. V vlado ie šla z jasnim programom in storila v zvezi z NRS v tej kratki dobi vse, kar se je dalo storiti. Potem je govoril podrobno o vseh uspehih te koalicijske vlade v državi in posebej še v Sloveniji. Pojasnil je vzroke, ki so privedli Uzunovičev kabinet do ostavke in do obrazovanja nove vlade g. Vukičeviča, v kateri se SLS sicer ne nahaja, ki bo pa kljub temu vodila tudi še dalje isto politiko, lctero je inaugurirala prejšnja koalicija. SLS ostane tudi izven vlade zvesta prijateljstva do NRS. Zborovalci so sprejeli Žebotovo izčrpno poročilo z velikim navdušenjem. Drugi je govoril oblastni poslanec dr. Veble iz Miribora o delu v mariborski oblastni skupščini. Govornik je izrazil nado, da se j b i naša oblastna samouprava še izpopolnila, za kar bo poskrbelo parlamentarno zastopstvo SLS v zvezi z zastopstvom NRS. Za dr. Vebletom je nastopil zastopnik NRS dr. Ravnik, ki je burno pozdravljen spregovoril sledeče : »Spoštovani prijatelji! Zahvaljujem se vam za izraze prijateljstva in simpatije, katere ste posvedočili z navdušenjem s katerim ste pozdravili mene in stranko, kateri pripadam. Mi slovenski radikali smo občutili iskreno potrebo, da se priključimo veliki in močni NRS, da postanemo v zvezi z našimi hrvat-skimi prijatelji ona vez, ki naj druži Srbe, Hrvate in Slovence. Pri tem so nas vodili plemeniti nameni koristiti le svojemu slovenskemu narodu in naši skupni državi, katero ljubite vi prav tako globoko kakor jo ljubimo mi. Naše geslo »Iz naroda za narod!« je ludi vaše geslo, zato sem izredno srečen, da morem govoriti na tem vašem lepem današnjem shodu. Prišel sem k vam, da vam povem, da velika NRS nikdar ne bo pozabila prijateljstva in zvestobe, katero so napram njej pokazali vaši zastopniki tu doma in v Beodradu, zato ne govorim samo vas in Slovencem, ampak govorim tudi Beogradu in bratom Srbom, katere ljubimo mi prav tako Politične vesti. = »Politički glasnik« o Vukifevičevi vladi. »Politički Glasnik«, ki je najbolj propagiral koalicijo med radikali in demokrati, pravi, da predstavlja ta koalieja jedro pravega nacionalnega bloka. Ta blok ne bo sicer rešil vseh sedanjih težkoč, temveč samo pripravil teren za njih rešitev. Šele ko bo sedanji politični kaos demokracije zamenjan s socialno demokracijo, bo rešitev vseh. naših težkoč mogoča. »Politički glasnik« pravi nadalje, da bo sedanja vlada izpopolnjena z vstopom Slovencev in Hrvatov. To je tudi nujno potrebno, ker nikakor ne sme sedanja vlada veljati kot izključno srbska vlada. Nasprotno potrebuje Jugoslavija vlado, ki bo pomenila pričetek ustvaritve skupne fronte Srbov, Hrvatov in Slovencev. — »Politički Glasnik« je že več ko enkrat dokazal, da je izvrstno informiran in zato se ne čudimo, če je samostoj-nodemokratski tisk »prezrl« njegova izvajanja. Kako pa bi drugače mogli večni kandidati za vladne sedeže triumfirati, ker še ni SLS v vladi! = Razširjenje vladne koalicije na SLS’ »Jutarnji list« poroča iz Ljubljane: »Vodstvo SLS je sklicalo v torek, dne 26. t. m., zvečer sejo, na kateri se bo razpravljalo o pogojih za ponovni vstop SLS v vlado. Kakor se trdi, je bil pred nekaj dnevi v Ljubljani tieki delegat Velje Vukičeviča (najbrže njegov brat), ki je imel več političnih konferenc z voditelji SLS. Pristaše SLS je najbolj presenetilo to, da se je posebno zavzemal za _ to, da dobi na račun SLS kak resor bivši minister za agrarno reformo in narodni poslanec Vesenjak. Tudi v krogih, t. zv. naprednjakov se deiajo vse mogoče kombinacije, kdo bi mogel vse postati minister v današnji vladi kot zastopnik Slovencev. Ker je večina slovenskih politikov organizirana strankarsko, se najpogosteje omenja kot najbolj primerna osebnost za ministra za Slovenijo bivši minister za socialno politiko dr. Kukovec iz Maribora.« _ — Svetovna gospodarska konferenca. ■ v -jo udeležbo pri svetovni gospodarski konte-renci so prijavile skoro vse države na svetu, med drugim tudi take, ki ne pripadajo Zvezi Narodov, kakor Egipt, Združene države in Turčija. Zastopani bodo še: mednarodna trgovska zbornica v Parizu, upravni svet me -narodnega delavskega urada, mednarodni poljedelski institut v Rimu in mednarodna do-operativna zveza. Dnevni red obsega dva dela. Prvi je splošnega značaja: pretres sedanjega gospodarskega položaja in najboljših sredstev za to, da se premagajo gospodar- je težave in da se preprečijo konflikti. Drugi del obsega tri skupine specijalni.1 probleme.v. 1 rva skupina je svoboda trgovine, carinskih taris in trgovinskih pogodb; kako bi se zaščitila trgovina in mednarodna plovba (dumping itd.); končno še vpliv znižanja kupni' meči na mednarodno trgovino. Druga skupim obsega industrijo, zlasti vprašanje mednarodnega industrijskega sporazuma, tretja pa poljedelstvo, možnost mednarodnih akcij, odnoša e med producenti in konzumenti in končno še različne sisteme kooopsrafivnifl organizacij itd. Finačna vprašanja ne tvorijo posebne rubrike, konferenca pa jih b° 0 nivnavala v toliko, v kolikor vplivajo na gospodarska vprašanji , ... = Colidge o politiki Amerike. Na jubilejni slavnosti United I-ress je iniel preasetoiK Coolidge nad vse pomemben govor o B"®? politiki Amerike. Z ozirom na dogodke v M-tajski, Mehiki in Nikaragui je dejal, da nora biti premrženje ameriških državljanov M vsak način zasigurano. Izrekel se je PwU temu, da bi se spor z Mehiko zaradi pet**-lejskih vrelcev rešil od razsodišča. V Ni*Jr ragui zastopa Amerika samo svoje uprav'®* r,e interese. Ko ni mogel predsednik D*az.v^. ščititi življenje in imetie Amerikancev, »el tedaj je poslala Amerika vojake v Nikajagu in je prodala vladi orožje in m uničijo. Glea Kitajske je izjavil Coolidge, da mora Amerika sicer braniti življenje in imetje sv J državljanov, da pa hoče pospeševati enom in svobodo kitajskega naroda. Amerika nun na Kitajskem nobenih agresivnih naiven in jih tudi ne bo imela, ker nima na Kittf skem prav nobene naselbine. — Govor pr®“ sednika Coolidgea je z izjemo na Kitaj8* izzvenel precej imperialistično in videlo je, da so Amerikanci, kadar so v igri dolarji, prav enaki imperialisti, ko vsi drug; — Vojne priprave sovjetske Rusije. VojB komisar VoroSilov je podal ekspoze 0 obrambnih sredstvih sovjetske Rusre. doma je nastopil proti neresnici, da bi M* sovjetska Rusija rdeče - imperialistična &' žava. Enako ni res, da bi v Rusiji kemi<&ft industrija tako napredovala, da bi preete^" ljala nevarnost za svetovni mir. Nat° £ ročal o stanju rdeče armade. Povaar sebno, da je vojaška aeronavtika sil erv_ dovala. Rdeči armadi pa primanjkuj -^a nih oficirjev. Sploh je še nezadostna ta_ obuka sovjetskega prebivalstva. 1“ , lClo šanje pripravljenosti žen za vojno 1 ie že zaostalo. Vojna mornarica sovjetov pa J . prekoračila štadij restavracije in je ® ^ ša od mornarice sosednjih držav ter obrambo popolnoma zadostna. Ni pa na„ y trebni višini vojna industrija, za silo p ^ svojo nalogo izpolnila. Železnice so no preobremenjene in ne bi v vojni vz povečanega prometa. Sovjetska vlada J . roljubna, toda mora biti pripravljena, obdana od samih sovražnikov. — Kitajski dogodki. Iz Pekinga poroM listi da se ie tam prižela močna propagan« da postane predsednik kitajske repntfjj Čangcolin, ker ima ta pod seboj 8 provfls je danes najmočnejši general na KitajsK'<■ — Čangcolin je pričel z ofenzivo proti B kovu, od katerega so njegove čete odda1.! samo še okoli 75 kilometrov. Hankovska da je odredila evakuacijo Hankava m sebna letala so pripravljena, da na "J.’ lin begnejo komunistični voditelji. — „#Š?i>dni- je izjavil, da je pripravljen plača« zavezBi-no za nankmške dogodke, ce opi*s",a ;e poki vsake represalije. Hankovska ^:gtvo nad nudila generalu Fcngu glavno poV® i svojega kantonsko armado. Feng je odpora ^gojili odposlanca, ki naj bi se dogovoru o 1 ,g ^il prevzema poveljstva, toda .odpostane^^^ .g od severne armade ujet. Han* gtyo nad &x. nato sklenila, da prevzame^ strokovnjakov. mado poseben or 0 Kitajslti v p®‘ — Izjave ponedeljek se je zopet sJansk« z*“fegka poslanska zbornica. Držav- [•stala T t ni*podsekretar Locker Lampson je bil niBr niai da delo razorožitvene komisije ne® preduje dovolj brzo. O Kitajski je dejal, položaj v splošnem miren, zlasti ker s*® uni-kajšek in Čangcolin nastopila proti stom. Kantonska vlada, ki rezidira v v vu je prišla radi Cangkajškovega oav na resne finančne težkoče ter ima vpl1’ neposredno okolico Hankava. Cete naci ^ vlade so na Čangkajškovi strani. A JLgod konzulati v Ilankavu, Nankingu in v uradujejo na krovu bojnih ladij. Trg Šanghaju je zašla v stagnacijo. Dalje J 0. žavni podsekretar izjavil, da preisRuJ gleški poslanik dokumente s pro'tia",*njeO' propagandno vsebino, ki so 'bili , iDgU. v ruskem sovjetskem poslaništvu v 1 e Iz Churchillovih vojnih spominov. Načrti za leto 1919. V lem delu svojih spominov preskoči Churchill za hip dogodke na zapadni fronti in raz-motriva o načrtih, ki bi naj omogočili popolno zmago 1. 1919. V razpravi o tej bitki, ki til bila izvojevana, opisuje Churhill svoje zveze z vojaškimi voditelji Združenih držav. Tekom teh groznih bojev, ko je usoda pristanišč na Kanalu in usoda francosko - angleške zveze visela na nitki, sem se večjidel ukvarjal z vprašanji, tikajočimi se bodočnosti. Celo leto je Svet za preskrbo armade s strelivom pripravljal kampanjo, do kate.re ni, hvala bogu, nikdar prišlo. Zagotoviti odločilno zmago leta 1019 — to je bil mogoč in imperativen cilj. Prevzet od tega prepričanja, sem posvetil ves svoj čas in osredotočil vse svoje misli, ki sem jih lahko prihranil pri zasledovanju dnevnih dogodkov, na to aeio za bodočnost. Sicer nisem imel niti odgovornosti, niti oblasti, toda s pomočjo vpliva, katerega sem imel, sem hotel pripraviti angleško in francosko politiko do dveh praktičnih korakov: 1. da bi bilo prepeljano v Evropo kolikor mogoče veliko število amerikanske vojske. 2. Da bi bil izdelan načrt in pripravljeno vse za veliko, mehanično odločilno bitko. Kakor hitro sem lahko javil, da je vse poti ebno odrejeno, da se nadomeste materijal-ne izgube in da se bo to tudi takoj zgodilo, me je ministrski predsednik poslal zopet v Francijo z deloma delikatno misijo. 28. marca zjutraj sem se odpeljal v Pariz z nalogo, da posetim Clemenceaua in če mogoče tudi Fo-cha ter poizvem, če bi bili Francozi pripravljeni podvzeti močan napad na južnem krilu fronte, da bi na ta način malo razbremenili angleško armado. Seveda je bil neuspeh tega poizvedovanja zelo mogoč. Ko sem prišel v Pariz, sem prosil najprej našega generala Sackvville - \Vesta, da bi stvar razložil Clemenceauju. »Tiger« pa je zavrgel vse formalitete in izjavil, da se odpeljemo drugi dan vsi skupaj na fronto, poselimo Focha v Beauvais, Ravvlinsona v Duri? in vse francoske poveljnike, do katerih bo mogoče priti. In tako bomo na mestu izvedeli od odgovornih oseb, kaj bo mogoče storiti. Tigrov apel. Ostali smo ves 30. marec na fronti, obšli vse poveljnike, se precej približali granatam, ! da bi umirili francoskega ministrskega pred- sednika, večerjali s Petainom in se popolnoči vrnili v Pariz. Baš sem hotel leči, ko^ sem prejel dolg šifriran brzojav od angleškega ministrskega predsednika. Lloyd George je ponovil vest, ki jo je isti dan podal predsedniku Wilsonu glede hitrega prevoza amerikanske vojske v Evropo v kolikor mogoče velikem številu, bodisi v divizijah ali manjših formacijah ali pa le kot ojačenje za angleške bojne enote. Prosil me je, da bi takoj poiskal Clemenceaua s prošnjo, naj podpre njegove zahteve s posebnim brzojavom. >Tiger< me je sprejel ob devetih zvečer, brez sledov napora preteklega dne in napisal, dočim sem jaz" čakal, odločen in ganljiv apel predsedniku Wilsonu. Predsednik Wilson teh apelov n| preslišal. Od tega časa so se Združene države trudile spraviti v Evropo kolikor goče največ vojske v večjih in. u,*“ma * izvež-macijah, popolnoma ali vsaj "^rb0 s hra-bane, neglede na orožje m P’„ 0rtov ame-no. Organizacija tehvehkiht^ krba g r,kanske annade. nj.h izve _ rešUev teh strelivom, hrano m obieK nozneiši čis vprašanj je bila preložena na poznejši cas. Od Združenih držav je bil ta čin gotovo znak velikega zaupanja, nenavadno zasluzen. Nihče, kdor bi ne imel te velike oblasti, izražajoče voljo svobodnega naroda, bi si ne mogel drzniti voditi na videz tako nepremiš- trei*11 ljeno in brezskrbno politiko. Od tega ka so Združene države valile svoj* ? K»' v Evropo in s to akcijo so bolj k® ^»Či, P' terokoli drugo, ki je bila v njihovi spešili konec svetovne vojne. Povrne ’ in rMoje misije so mi omogočile ^V^dru^.' stalne zveze v vodilnimi oseta^,, y Evrop«. nih držav, ki so se mujMgli-som in delo”1; tako na pr. z g»nfer“ghiUg0m. Od prvega t. tudi z generalom. skupaj brez najmanj^. nutka smo * predsednika sveta n/il nesporazp industrije Barucha sem Sel®, P° koncu svetovne vsa- vojno sva bila pa v nepretrganem* liodnevnem najboljšem brzojavne® ^abi‘1 sem prepričan, da je na drugem ^ tudi močna, jasna misel, ki se hitro 0~J skupne?a vztraja j>ri svojem. Po par mesecih ,1nfiiD' tlela mi je izrazil svoje priznanje o združenj da mi je poveril nakup nitrata komisir države. Glavni stan medzayezn temu, za nitrat je bil v Londonu ,n ikvat več j,; kupovala Amerika skoro P . brzojf, kor Anglija, je Baruch z lakomen . vom izročil vso skrb za amerikans m se v tej zadevi, meni. P^^jbilo. In nitrata — največji, kar jih kof se tfi dal sem skoro celo leto m uspehom. Dnevne ^vestl. VRNITE DNEVNICE! Zadnji »Kmetski lisU se je zopet silno razkoračil zaradi dnevnic, ki jih bodo dobivali oblastne skupščine. Naj Dodo gospodje, ki so proti tem dnevnicam tudi doslednji in naj zato odklonijo •'“prejem dnevnic, oziroma jih naj v celoti naklonijo javnim dobrodelnim ustanovam. Sele potem bo njia protestiranje res kaj veljalo. Obenem pa bodo imeli tudi to zadoščenje, da bodo spravili vse klerikalne aile; oblastne skupščine v nemalo zadrego. .M.„i!cakuiemo torej energično dejanje mesto Praznega ogorčenja! I 26.~t>l^ad«i!sli8J? St- 45 z dne 26. t. m. z dne 1927 7 voJaV *inan6ni zakon za leto - Li vred. starih hišah CVn* 8‘anoJa“iski najemniki r najemnikov 'v r/ u Saveza stanovanjskih dnevi v Je poslala pred par Predsednik?, j Reputacijo, ki bo izročila Poli*ikn V ^e in ministru za socialno vsem nJi ?-*?en-IC0 Naveza, ki zahteva pred-lptn iqoc • ^ Je stanovanjskega zakona iz ta ako-- ln nJeS0Ve novele iz leta 1926. Če »oslati^v9- USpe do 1- maJa’ namerava od-forume • °1.ra-Razven teo Pa Mednarodnemu uradu dela. delegata na u°^e t’avez v tem slučaju dva cije naipmt.ii ngres Mednarodne organiza- ki Se vrši meseca iuniJa v slcih naiemnfi, zastoPala interese stanovanj-Pojdebi lz naše države. Na kongres horko iz ff, .®aveza Branko Kurelac in Mo-aje kirad7iiari^xv’ tudi beograjsko Udruže- delegata. ptaoEajo zagrebški listi- preP«vedana. Kot ministrstvo vsem velikim16* P°slalo notranje glede postopanja ob priliki uPat>°u1 navodila mka. Javni obhodi bodo pteSVe maj->lavnosti dovoljene. Povedani, ostale - Kongres jugoslovenskih novinari«. t tošnji kongres jugoslovenskih novinark vrsi med 8. in 20. septembrom v Sarajevl® Udeležencem bo dovoljen za vožnjo no Hv' zavnin železnicah 25odstoten popust ,, “.JeUkonočni želodec Beograda. P0 D0. !atkih trosarinske statistike je bilo za JL Pravoslavnih velikonočnih praznikov proda-nraJ Be°gradu 28.000 jagnjet in preko 8000 jaic •' dodamo k temu nad 1,000.000 ie »L8! lahko predstavljamo, kakšen apetit Beograd te dni. Ski luk - Promet v sušaški luki. V suša-met. Prart1? trenulno izredno živahen pro-lijanska p 0 80 ?as‘drani: dva velika ita-paraciidim “6mški in en naš parnik z re-ker ie nr„l blagom, ki ne morejo v luko, 'njena. V luki gasi osem ve-°d° nalagali ies. k.° bo delo končano, promet, se je moral po^av?0?0®6 obvladati Vsega skupaj se nahaia i l,delovai čas-Parnikov ne vštevši vono m 1 kakih 20 Razpisana mesta. Razpi°s^ri“-Pisarniških uradnikov pri deželnpm n}?sta v Ljubljani, pri okrajnem sodišču na Vrwu ki in pn okrajnem sodišču v Logatcu p^’ pri 'nJ ^ do dne 31. maja^S Lni p^e ?lstvu deželnega sodišča v Ljubiš od 2erobnosli glej v »Uradnem listu« St. - Nas 1Pnla 1927-Sondermavef^'®8, Pr‘stala v Bombavu. Inž. srečno v Bomb1 poru®nik Bajdak sta pristala ko ponosna. ayu' Jugoslavija je nanju lah- metu sc vrši , ?Dfcrcnca o zračnem pro- ie olvofjj j * "Di v Londonu. Konferenco zračni promet Sas p&dtajn'*{ ministrstva za evropsrtdhS^8 hotelirjev na Dunaju. Iz 67 °ko]i i , les,t. Je Prišlo začetkom tedna govom hotelirjev na Dunaj, da se tu do- ore o racijonalnem vodstvu svojih pod-i i- Društva za tujski promet so s hotelirji v ožji dotiki in tako je tudi komisija *a tujski promet na Dunaju in na Nižjem Avstrijskem njih gostitelj. Zadnji dan bodo zborovali na Semeringu. — Tudi iz naše države je nekaj zastopnikov, kakor: iz Ljubljane Rist Konrad in sin za hotel Union iz ^agreba Montagnon Jean za hotel Esplan-a-(*e, iz Osijeka Kalman Meo za hotel Royal. Predavanje ua Dunaju. V »Oesterrei-Bbota ^eogesellschaft« je predaval preteklo V\a,AauztJ'>ni naš zgodovinsko znameniti dr. travnik 1?’'dievič, učenjak in po poklicu ,;aru šteianu r^!1- ie predaval o slavnem napisal srbski in u‘ Djordjevič je namreč 7‘ imenom slavnpirae„mSki zgodovinski roman nekatere odlomke i»a*a‘ ta večer je čital >e zbudila napeto ™ r°mana. Posebno !{a o zborovati in poslušalcev sli- 1349., 1W je siivnf dne 21. maja leta njeveSke »poet,, car. sredi takratne sred-brenje svoj Pravice« predložil v odo-Podal je polno človekoljubni zakon, plemstva ter svočenist?^3 vel‘kega cara in Imel je polno dvoranoV^»tlan^e tlobe- — Med temi so bili: poslan1l ,lh poslušalcev, jevič in mnogo njegovih urn.f' .,Mllan, Ml5°: ‘^einecker, generala Sarkotie ?„ 7’ T^or'z"’ Polkovnik Zaumbaum itd. pl- Haller, r Kontrola nad učitelji glasb0 v R A1- Rumunsko prosvetno ministrstVo^ ir, V» v^° naredbo, po kateri se imajo Podvrp?i obM^itelji glasbe v državi, ki hočejo svojo f0„ 5e nadalje izvrševati, državnim Ifni,'. f2P‘ti se bodo polagali pred posebno Oh Usij°. ki jo imenuje prosvetni minister. «ieto8al' bw,t> te'oretižne in PraktiSne Pre^- Jj,.:". železniško nesrečo pri Vinkoveih je za-ja i ’ ie ugotovila preiskovalna komisi-č,t’]. r(',ničar na postaji v Vinkoveih. Kretni-pr Rjavil, da je kretnico že postavil na iočoo*1 lV’ nakar je zaspal. Sopihanje iprihaja-bij , vlaka ga je zbudilo. V polsnu je zgra- ; za kretnico ter jo postavil zopet na tir, '■ na katerem je stal brzovlak. Kretničar je bil aretiran in izročen državnemu pravdništvu v Mitroviči. Pogreba žrtve karambolaže, strojevodje tovornega vlaka Žarka Milakoviča, se je udeležila velika množica Vinkovčanov. Milakovič zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka. — Katastrofalna poplava v Ameriki. Iz Newyorka poročajo: Reka Mississipi je poplavila doslej nad 25.000 kvadratnih kilometrov zemlje. Tekom prihodnjih dni bo poplavljenih nadaljnjih 20,000.000 juter. Pri Greenville-u je 6000 ljudi popolnoma odrezanih od ostalega sveta. Ker se je bati, da pomro od gladu, jih bodo skušali preskrbeti vsaj z najpotrebnejšimi živili potom aeropla-nov. Poplava zavzema take dimenzije, da pišejo ameriški listi o pravcatem vesoljnem potopu. Najbolj prizadete so države Tennesee, Arkansas, Lousiana in Mississipi. Število smrtnih žrtev se ceni na 300 do 500, dasi je bilo identificiranih doslej šele okoli 100 mrtvecev. Šest velikih mest je pod vodo, med njimi Memphis, ki šteje 200.000 prebivalcev. Po izjavah izvedencev se bo voda odiekla šele tekom meseca dni. Vlada in javne korporacije so organizirale velikopotezne pomožne akcije. — Epidemija kolere v Indiji. Po angleških uradnih poročilih divja v Bengaliji že tri mesece epidemija kolere. Doslej je ugrabila bolezen že nad 15.000 ljudi, domneva pa se, da utegne narasti število žrtev na 40 do 50 tisoč. Oblasti so ukrenile obširne mere za pobijanje epidemije. — Vremenske katastrofe v severni in srednji Nemčiji. Iz severne in srednje Nemčije poročajo o orkanih in poplavah, ki so povzročile veliko škodo. Na Saškem je pod vodo okoli 300.000 jutev plodne zemlje. Okoli 60.000 glav živine je ogroženih od poplave. V Berlinu je divjal te dni silen orkan, ki je povzročil zlasti veliko škodo v javnih nasadih, kjer je izruval mnogo dreves. Še ipredno se je polegel vihar, se je utrgal oblak. — Katastrofalna eksplozija. Te dni je eksplodirala v bližni arsenala Madridu ob priliki prireditve umetalnega ognja bomba, ki jo Je shranil eden' od pri prireditvi zaposlenih delavcev v možnar. Nekemu mladeniču je odtrgalo glavo 30 oseb pa je bilo težko poškodovanih, od katerih so dosled 3 poškodbam podlegle. Več ponesrečencem so morali amputirati obe nogi. Po eksploziji je izbruhnila med gledalci panika, več oseb je skočilo v i eko, ki se nahaja v bližini, pri čemur so 3 utonili. — Velikanski požar na Sedmograškem. V mestu Bistrici na Sedmograškem je izbruhnil te dni požar, ki je upepelil 170 poslopij, med tem protestantovsko cerkev, sinagogo in 41 večnadstropnih hiš. Mestno hišo so obvarovali z velikim naporom. Rešilna dela so bila zelo otežkočena, ker je pogorelo mnogo gasilskega orodja. 200 oseb je brez strehe. — Karambolaza dveh letal na Angleškem. ■Nad aerodromom v liastciiurch-u v Angliji sta trčila te dni dva vojaška aeroplana. Dasi sunek ni bil močan, se je poškodoval ua enem od aeroplanov rezervoar za bencin, vsled česar se je bencin užgal in je treščilo letalo iz višine 200 m na zemljo ter se razbilo. Vse štiri osebe, ki so se nahajale v aeroplanu, dva oficirja in dva podoficirja, so zgorele. — Ogrožanje zračne proge London — Pariz — Hamburg — Kopenhagen, Pred par dnevi je bila otvorjena zračna proga London — Pariz — liamourg — Kopenhagen. Naslednji dan se je ponesrečilo neko dansko letalo, ki se je dvignilo v zrak v Hamburgu, na danskem polotoku Stevns-u. Že ua dan otvoritve se je ugotovilo, da mistificira zagoneten individij letala s tem, da zlorablja radio-val 900, ki je rezerviran na podlagi mednarodne konvencije izrecno za letala. Neznani individij preprečuje iniormacije, ki jih frnhlJ° ietala ?b siaDem vremenu, da ne iz-v v,fthrrtacye s tem’ da kriči neprestano krovkami, S^.rjt^’tedPela tkraval. sistematično vsakršno zVainoTvesfihio službo. Razni indici govore za to, da gre za majhen privatni ali amaterski pošiljatec, ki se nahaja v rokah nekega zločinca ali’ pa umobolnega, ki skuša zlasti ob slabem vremenu letala napačno orientirati v svrho, da j Povzročil nesrečo. Upajo, da ga kmalu iz- Vladimb-Ski° prcin°ženje zapravil. Trgovec liSfe ie P°neveril kot blasai' ja) tekom zadnjih dvehTI111 V L?!Ud (SrDi' ženje v znesku' *£& LSn^lS ^ !?ri“rp^loaiU]^10xn° vruiti< kar se mu pa ženje v znesku 245.000 Din. Skušal ie poneverjeni denar ponovno vrniti kar sf rim na ni posrečilo, vsled česar . j ,P,a naraščala. Izročili so ga ^ču" ^ , vrnto' j^koh l>,(J>*iciiskim stražnikom skočil v vodo. Jakobu Pucaku ie prepovedan za leto dni povratek v Zagreb. Kljub femu na prihaja tla prav pridno beračit. Te dni ga je spoznal v bhziim Stove policijski stražnik ter mu napovedal aietacijo. Tega se ie Punk tn-ko prestrašil, da je skočil z brega na bližnji brod, od tam pa v Savo. No, stražnik je skočil za njim, ga izvlekel iz vode in odgnal v policijski zapor. Policija je izročila P učaka ..odišču, kjer bo moral odsedeti kazen, ki mu jo bo diktiralo sodišče radi prepovedanega povratka. — Samomor profesorja radi nesrečne ljubezni. V Somboru se je ustrelil te dni mlad profesor tamkajšnje meščanske šole, Ivan Kronik. Mladi mož se je bil na pedagoški visoki šoli v Beogradu v eno svojih koleginj 'ako zaljubil, da je, ko se je vrnil v Sombor, Jud temu, da je bil oženjen in oče dveh i r°y’ ni mogel pozabiti. Ko je uvidel, da ■!, J. S°Va ljubezen brezupna, je sklenil, da niji amonior. Kronik leži v bolnici v ago- i ~ ^‘‘nzacionclen proces v Newyorku. Te dni se je pričel v Newyorku senzacionalni proces zoper vdovo newyorškega športnega urednika Snyder-a, ki je umorila v družbi svojega ljubimca Craya svojega soproga. Državni pravdnik je dokazal obtoženki, da je izvabila svojemu soprogu kratko pred umorom pooblastilo za sklep zavarovalne pogodbe, nakar ga je zavarovala za slučaj smrti za 50.000 dolarjev, v slučaju nasilne smrti svojega soproga pa ji je imela izplačati zavaro-i valnica dvojno vsoto. Nato je opisoval držav-j ni pravdnik ljubezen gospe Snyder in njenega ! prijatelja. Zaljubljeni parček se je nastanil ! opetovano, kadar se je športnik Snyder od-| peljal na tekmo, v hotelu. Kritičnega večera i je legla morilka zvečer s svojim soprogom, ki je bil močno vinjen, spat. Ko pa sta Sny-der in osemletna hčerka zaspala, je zopet vstala, pograbila težak kos železa ter bila svojega soproga toliko časa po glavi, da se je onesvestil, nakar sta ga skupno z ljubimcem zadavila z železno žico. Morilca sta se pred umorom poljubila, po umoru pa objela, nakar sta šele sežgala okrvavljeno perilo svoje žrtve. Obtoženka sledi izvajanju državnega pravdnika z mirno in hladnokrvno preudarnostjo, dočirn zre njen soobtoženec neprestano topo predse v tla. Ravnokar so dospela: Pravi kraški teran 4 liter Din 36.—. Mardešičev vičan - črnina h liter Din 14.—. Viški opolo k liter Din 12.—. Ta in druga pristna vina toži restavracija »LJUBLJANSKI DVOR«. Abonente na hrano po zelo nizkih cenah. — V motorni ladji v Ameriko. Iz Milana poročajo: Znani tovarnar avtomobilov Bugatti je konstruiral motorno ladjo, s katero hoče prispeti iz Evrope preko Atlantskega oceana v 50 urah. Ladja je 25 metrov dolga in 3 metre široka, ima 2400 konjskih sil in 100 km brzine na uro. S seboj vzame lahko 8 potnikov in za 60 ur materiala za pogon. — Grozotni doživljaji budimpeštanske operne pevke. Budimpeštanski listi poročajo o zagonetni historiji, v katero je zapletena mlada budimpeštanska operna pevka Gabriela Relle. Te dni je sodelovala Gabriela Relle pri Beethovenovi proslavi v Debrezinu. Zvečer je bil na čast gostom velik banket. Ko se je imel pričeti ples, je vstopil v dvorano poštni sel, ki je prinesel operni pevki ekspresno pismo. V pismu je bil list, na katerem je bila naslikana črna roka. Sicer ni vsebovalo pismo niti besedice. Pevka je prebledela ter odšla v svojo sobo. Naslednji večer se je vrnila v Budimpešto. Ko je izstopila pred hišo, v kateri stanuje, iz avtotaksija, je prestrašena odskočila: Na šipi vežnih vrat se je pojavila črna roka. Prestrašeno pevko sta morala spremiti v njeno stanovanje šofer in policijski stražnik. Šaljivca niso mogli izslediti. »Črna roka« straši gospodično Relle že od Silvestrovega večera skoraj vsak dan in vsako noč. Ponovno jo je poklicala sredi noči k telefonu. Globok moški glas je javil samo, da je pri telefonu »Črna roka«. Operna pevka je prijavila misteriozno zadevo že davno poli- 1J1’, iVe “ar°8ila telefonski centrali, da naj na telefonsko številk« pevke pazi, toda »Črna roka« se zna policiji spretno umikati. Še isti večer se je oglasila zopet pri telefonu. Doslej ni mogla najli policija o misterioznem individij u niti najmanjšega sledu. — Avtor telefonskih pobalinstev na Dunaju — zdravnik? Kot smo poročali so se vršile na Dunaju že dalje časa telefonične mistifikacije ognjegascev, rešilne postaje in privatnih oseb. Sedaj je bil končno aretiran neki 33-letni zdravnik kot nujno sumljiv, da je avtor omenjenih pobalinstev. Zdravnik sicer taji, vendar pa govori za njegovo krivdo toliko obremenilnih okoliščin, da ga je izročila policija sodišču. Preiskava se nadaljuje. Ljubljana. 1— Cvetlični dnevi. Razna društva prirejajo po ljubljanskih ulicah ob ponudbi cvet-Oc nabiranje prispevkov za razne namene. Z, ozirom na tozadevne upravičene pritožbe občinstva, objavlja policijska direkcija, da bo dovolila take prireditve samo v slučajih, kjer bo v tozadevnih prošnjah nedvondjivo dokazano, da se bo čisti dobiček uporabljal ie v dobrodelne in humanitarne namene. Prošnje, v katerih ta okolnosl ne bo na ver-leten način dokazana, se bodo zavrnile. 1— Dr. Julius Kugy bode imel v petek 29. aprila v Ljubljani svoje zaključno predavanje o Julijskih in Zapadnih Alpah. Predstavil nam bode poleg naših planinskih krajev, ki jih iz prejšnjih predavanj še ne poznamo, posebno divne gorske kraje Zapadnih (švicarskih in francoskih) Alp in svoje tamošnje težavne, velezanimive ture. To predavanje bo povsem samostojno. Iz življenja med našimi Trentarji bo nam posebno predstavil tudi našim starejšim planincem dobro znanega pokojnega Andreja Komaca, najboljšega in najbolj simpatičnega gorskega vodnika, ki je z njim prepotoval ne samo naše, tiego tudi tirolske in švicarske Alpe. 1— Za šolsko predstavo »Triglavske bajke«, ki bo danes popoldne ob treh v dramskem gledališu, so samo še sedeži po 6 Din pri gledališki blagajni (dopoldne v opernem gledališču, pred predstavo pa v dramskem) na razpolago. 1— Opozarjamo na vijolinski koncert slovenske umetnice Vide Jerajeve, ki se vrši v petek, dne 6. maja 1927 ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Spored je sestavljen iz raznih klasičnih komadov za vijolino in klavir. Klavirsko spremljevanje je prevzel pianist dr. Danilo Švara, ki je znan kot izvrsten klavirski spremljevalec. O sporedu kaj več prihodn;ič. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, cene običajne — koncertne. 1— Koio jugoslovenskih sester v Ljubljani bo imelo v četrtek 28. aprila ob 16. uri izredno odborovo sejo. 1— Žepni robci, nogavice, kravate, srajce itd. po solidnih cenah najfinejše kvalitete pri FR. PAVLIN, Gradišče 3. 1— Društvo »Kuratorij slepcev« naproša vabljene gospe in gospodične, da na; se zanesljivo udeleže seje, ki bo ta petek dne 29. aprila ob 5. uri popoldne v I. nadstropju kavarne Emona radi prireditve >I)neva slepih«. 1— Karamboli. Včeraj smo poročali o tragičnem dogodku v Zgornji šiški. Kakor eo ugotovili, je ime onemu šoferju, ki je nesrečo zakrivil, Bogomir Dombrič in je usluž-ben pri tržiškem industrijalcu Glancmannu, ki stanuje v Zagrebu. Številka njegovega avtomobila je rdeči C—8083. — Uro poprej, predno .se je pripetila težka nesreča v Zgornji šiški, pa se je isti avtomobil zadel v avtomobil uradnika Trboveljske premogo-kopne družbe Franceta Goloba. Pri karam-bolu na Dunajski cesti, so se obema avtomobiloma odtrgale blatnice. Golob ima 5000 dinarjev škode, Dombrič pa 3500 Din. Dom-brič je nato za silo popravil avto ter odbrzel naprej. V Zg. šiški se mu je pripetil drug, toda mnogo bolj usoden karambol. — Na Dolenjski cesti se je zadel motociklist inž. Rado Mally. ki se je peljal na motornem kolesu z glavo v zatvornico železniškega prelaza. Motociklist je lažje poškodovan na glavi in po ustnica^, njegova spremljevalka v priklopnem sedežu pa je ostala nepoškodovana. Znatno pa je pokvarjeno motorno kolo. DOPIS. Iz Tržiča. Tukajšnja obrtno - nadaljevalna šola zaključi tekoče šolsko leto v nedeljo, dne 1. maja z razstavo risarskih in drugih izdelkov v telovadnici meščanske šole. Učni uspehi tega leta so prav povoljni. Obrtna zveza. Čevljarska zadruga in zadruga rokodelskih obrti za Tržič in okolico so določile skupno 12 nagrad, ki jih prejmejo najboljSi vajenci. Razstava se odpre z malo slovesnostjo in razdelitvijo izpričeval in nagrad eb 9. uri in zapre ob 6. uri popoldne. Prostovoljni prispevki so namenjeni izletnemu fondu za revne vajence, šola pohiti namreč dne 3. maja v rudniška okraja Zagorje in Trbovlje, da si ogledajo vajenci tamošnje naprave in se spoznajo z obrtniškimi krogi. Vajence spremlja 6 g. mojstrov in 5 učiteljev. Z ozirom na važen pomen tega izleta prosijo vajenci in šola za mnogobrojne' prispevke kot nagrado za priznanje truda celega leta. AVTOMOBILSKE NESREČE V BEOGRADU. Ob pravoslavnih velikonočnih praznikih se je pripetilo v Beogradu več avtomobilskih nesreč: Družba semnih mož, med njimi natakarja Stanimir Markovič in Dušan Drago-savljevič se je vozila vso noč z avtomobilom po mestu. Zjutraj so bili vsi skupaj s šoferjem vred pijani kot muhe, tako da se je zaletaval avtomobil z ene strani ceste na drugo liki pijanec. Nenadoma je zavozil šofer v železni drog električne napeljave. Ker je drvel avtomobil z velikansko brzino, je bil karambol tako silen, da se je avtomobil popolnoma razbil. Šele črez nekoliko časa so ee izvlekli izpod ruševin vsi pasažirji, razven natakarjev Markoviča in Dragosavljeviča. Bi- li so vsi pobiti in razpraskani, vendar pa težje poškodbe ni odnesel nobeden od njih. še predno so se zavedli, se je zbrala okoli razbitega avtomobila množica radovednežev. Ljudje so razmetali ruševine, pod katerimi je ležal Markovič mrtev, Dragosavljevič pa smrtno poškodovan. Dragosavljevič 'e umrl par ur nato v velikih mukah v bolnici. Nesrečo ie zakrivil šofer, ruski emigrant Giorg-je Pojtenko. — Tudi drugo nesrečo ie zakrivil šofer nekega avtomobila. Pijani možakar je drvel s tako brzino, da ni mogel pre-časno ustaviti, ko je pridrvel od strani voz električne cestne železnice, vsled česar se je zaletel voz električne cestne žleznice z vso silo v avtomobil ter ga dobesedno razbil na dva kosa. Pri vozu cestne železnice se ie razbilo samo par Sip. Policiji je bilo javljeito, da je bilo več oseb ubitih, več pa ranienih. Ko pa je prišla na kraj nesreče, je našla tam samo razbiti avtomobil, okoli katerega je stalo par radovednežev, ki so trdili, da sta padla z avtomobila dva otroka, dočim trdi šofer, da ni bilo v avtomobilu nikogar. V bolnico 80 pa pač prinesli neko žensko, ki je vsa potolčena ter ji ie izbitih več zob. Od te ženske pa doslej ni bilo mogoče ničesar zvedeti, ima pretresene živce ter jeclja, kot poročajo beograjski listi, venomer samo: »Jao, gde su moji zubi?!« Kratke vesti. V Atenah sta bila aretirana general Papai oanu in polkovnik Beisamakise, ki sta znana pristaša generala Pangalosa. Pričakujejo da slede še druge aretacije. Kongres za pobijanje stekline je bil otvor-jen v Pasteurjevem zavodu v Parizu. V Litvi je bilo znova proglašeno obsedno stanje. Vojvoda Abruški je odpotoval na bojni ladji »Venezia« v Abesinijo, da vrne obisk Ras 1 afaria v Rimu. S seboj ima darove itali-, janskega kralja, med drugim eleganten osebni avtomobil in pa oklopni avtomobil. V šangaju je sedaj 8000 japonskih vojakov. Capello in Zanihoni sta bila črtana iz italijanske armade, vendar pa bo dobivala žena Capella še naprej pokojnino. Sovjetska vlada demantira vse vesti o svojih vojaških pripravah na mandžurski meji. Vojni minister Worthington - Evans je izjavil, da so znašali stroški ekspedicije na Kitajskem do 1. aprila poldrug milijon funtov. Stran 4. / >JNAKODiNl DMEVMIK«, 28. aprila 1927. Štev. 95. Šport. NADALJEVANJE NOGOMETNEGA PRVENSTVA 1. MAJA 1927. V' Marrbora semifinale Rapid: Atletiki, v Ljubijani Hermes : Ilirija in Primorje : Slovan. Preteklo nedeljo so se odigrale v mariborskem in celjskem okrožju LNP zadnje prvenstvene tekme. V Mariboru je dosegel okrožno prvenstvo SD Rapid pred Mariborom, Merkurjem, Ptujem in Svobodo, v Celju pa SK Atletik pred Celjem, Šoštanjem, Trbovljami in Amaterji. Oba okrožna prvaka odigrata v nedeljo v Mariboru predfinalno tekmo, v kateri je previdevati s precejšnjo gotovostjo Rapidovo enajstorico kot zmagovalca in s tudi kot protivnika Ilirije v finalu dne 5. maja t. 1. Istočasno se odigra v Ljubljani predzadnje, IX. kolo v I. razredu. Sestanejo se tu Hermes in Ilirija ter Primorje in Slovan. Za Ilirijo in Primorje je to manjšega pomena, ker sta pač definitivno na prvem oziroma drugem mestu, tem večje važnosti pa je za Hermesa in Slovana, ki sta na koncu prvenstvene tabele in se borita za obstanek v I. razredu. Jeseni so končale tekme med temi klubi z 8 :2 za Ilirijo in z 2 : 1 za Slovana. Svetovni tennis-turnir za Davisov pokal. Od 19. do 22. maja bo v Zagrebu tennis-tekma za Davis cup med našo reprezentanco in med zmagovalcem Davis-tekme med Španijo in Indijo. Igralo se bo v celem pet iger, štiri posamezne in ena v dvoje. Vse igre se igrajo the best ob five. Naše moštvo bo štelo največ 4 igralce in sicer 2 Za igre posamezno in 2 za (gre v dvoje. Tehnični odbor Lawn-tennis-saveza, kateremu je poverjena organizacija turnirja za Davis cup, je na svoji seji dne 13. ' lili 405.954, ^Mladih Italijank« 14.213, »Malih Italijank« 80.034, fašistovskih visokošolcev je 11.560, nacionalno fašistovskih uradnikov im« 251.000 članov, nacionalno društvo fašistov-sl, ih učiteljev 72.000, fašistovskih železničarjev 65.000, uslužbencev pri državnih industrij- j sluh podjetjih 76.000, fašistovskih poštnih in f brzojavnih nastavljencev 41.000, v celoti to-rej 2,169.821, katerim se morajo dodati še člani raznih sindikalnih organizacij, razjjj" prosvetnih, poslovnih in sportskih org*” zacij. Marcel Prevost Don-Juanke. Mladi možak s košatimi črnimi lasmi je pri teh besedah okrenil svojo lepo glavo. Imel je preveč las, pa tudi pregoste, obraz in njegove oči so se svetile kot brušeni kamni. S svojim svežim obritim obličjem je izgledal zelo mlad, čeprav je imel prezgodne gube na čelu in nekoliko upadla lica. Barve ni bil zdrave, toda zobje so bili široki in svetli in so mu gledali izza krepkih ustnic, ki so skoraj izgledale šminkano. Ali je bil lep? Moški so to vpraSanje iskreno zanikati, toda ženskam je ugajal ta čudoviti obraz. Obrnil se je h gospe Saulnois in prisiljeno mirno odgovoril: - Jaz eksplodiral? Radi teh gosi? Radi mene lahko gagajo in se napihujejo, kolikor jim je drago... To me naravnost zabava... Midva z Guillouxom sva videla druge stvari na vrhu 307 ... Po vsaki katastrofi začenja svet noreti, to sem že takrat dejal v treskanju granat... Le poglejte! Zaničljivo je z roko pokazal na dvorano. Žarka vina in divja godba so zajedno s plesom skoraj popolnoma izbrisale našminkano plast bon-tona, ki je poprej še vladal v dvorani. Slika je bila res žalostna: na pol prazne buteljke šampanjca so se svetlikale v ledu poleg uvelih cvetlic. Po mizah so ležale pozabljene damske torbice, svileni robčki in šali in v pepelnikih so umirali ostanki cigaret. Kdor ni plesal, je sedel na stopnicah in gledal plesalce. Zenske, ki so tu sedele, so se malo brigale za to, da so kazale svoje noge, klesane v svetle svilene nogavice, gor do polovice beder. Sredi dvorane je bilo toliko plesalcev, da se to divje vrvenje ni moglo več imenovati ples. Bilo je blazno ploskanje in zvijanje na mestu v zvokih irene-tičnega orkestra. Kako čudni pari so se tu stiskali! Široke strastne moške roke so brezstidno prijemale debele ženske vratove in gladile nage hrbte do pasu. Obrazi so se instinktivno dvigali, da bi vlovili malo svežega zraku. Nekateri pari so zbežali iz te soparice potu in p&riumov ter so umaknili na balkone ali k praznim mizam. Tu so si tesno primaknili stole, se sklanjali drug k drugemu in nadaljevali zaupne pogovore, ki so jih bili začeli v strasti plesa. Kamila Engelmann je šepetala v enem kotu s svojim korektnim in elegantnim plesalcem in mu gledala globoko v oči, kakor da bi hotela citati v njegovi duši. . Nedaleč proč sta sedela kneginja Hilda in Kamon Genaz. Ta dva sta se obnašala že čisto po domače. Ona je pritiskala svoje globoko dekoltirane nedri na njegov smoking in ga božala po njegovih rjavih mišičastih rokah. . „ Natakarji so prinašali vedno nove steklenice sam- J .... . , . ^___: «nnft STO- panjca in z zaničljivimi kretnjami sprejemali šope stotakov, s katerimi so gostje plačevali. Jazz-bandova zamorska tolpa je blazno razbijala na boben, sopihala v godala in tolkla na klavir, kakor jockey, ki svojega konja tik pred ciljem. Duh šampanjca se \ mešal z mehkim medenim duhom egiptovskih cigare * ostrim parfumom las, pahljač in šalov in z izhlapeva njem ženskih pazduh ... Naenkrat je godba prenehala, plesišče se je *zPr.a^ nilo in ljudje so sedali za mize. Kneginja Hilda, ki J je sledil Ramon Genaz, se je vrnila k mizi afričanskeg^ princa. Mimogrede je pozdravila komteso Anderny čudni jezikovni mešanici, ki jo je rada vporabljala. - D earl* Kako ste vendar krasna! *» dajte b» ~ , . , , „umetniki izvajan paradni motiti. Sedaj bodo , ■ Gospod Ramon Genaz, ki (napravila je kretnjo z roko, kot Miom*«-* • "o-r — y pleB. oospod — ~i je sam velik umetnikf ach! wunderbar. x_ 4 . da bi ga hotela predstaviti) mi je rekel, da so to navad- ni plačani plesalci... Morate nas priti enkrat obiskat. Vitzino v svoji vili v Pasyju za neka- Genaz bo plesal Vitzino v , . . tere hiPPy few** ... Ramoa, povabiti morate ^teso. — Milostiva, lahko na to računate ... Štel si v veliko čast, je dejar Genaz in se priklonil. Albina se ni niti zahvalila, temveč je dejala1- Vaša Visokost danes ni v spremstvu gosp® lievre? Ali je bolna? * Angleško: Dragica! ** Angleško: maloštevilne srečneže'. (Dalje prihodnjič.) Najboljša v msSarijalu in konstrukciji so: iosip Patelinca kolesa in likalni stroja znamke GBit2iis©s% in Ph©nix. Najiepša opreme, pesamesni deli, pneu-mate : !, igže za vse sisteme - samo v Najniije cenoT- Tudi LJUBLIAHI spomenika ob vodi. VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. *.» M«b®|ana nudi naifineiii in naiokusneiSI namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajte ponudbo. i—» Telefon itev. 2389. Tehnično In higiienICno urejena klsarna v jugo*lavl|i. Ljubljana, Dunajska cesta it. IL "**d*tr* oseum o zabode Pertfo kravate Modne pofrc L/cine Pfetcnme Pal icc 'ovce— OSf POMLAD Noaavice, Kravate, sv® letna prakso*- Stavbena parcela ,i„bro obdelanim vrtom *b patu v Rožno dolino, Levčeva ulica, so Pr0**?‘ Naslov v upravi s-Narod-nega Dnevnika«- Premog - Čebin W.U«T* 1/H. - M - - Širite - -»Narodni Dnevnik* * umuu** Iidajatelj: Aleksander fcelesnikar. Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno >Merkur< odgovoren: Andrej Berer. Vri v Ljubljani.