I^NajTečji aloreaalrf dnevnik * »Zdroieniharianh
Velja za fM leto • • •	18.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto .	$7.00 I
I . Za inozemstvo celo leto	$7.00 ■ i
GLAS NARODA
Iistislovenskihiflelavcev^^.Ameriki*
I Hm largest Slovenian Daily in* J I	tke United States.
1 tend every day except Sundays 8 I	and legal Holidays.
I	75,000 Readers. „ J
^^fcraw«M'™ir ■i - is-.—^—ME i mi^
TELEFON; CORTLANDT Ž871._ Entered ss isoond Cl—» Matter, Isptsmber tl, 1903, at the Port Office *t Mtw York, N. Y., radar ths Act of Congrsss of Marcfa 3, 187».	TELEFON: 00BTLANDT 1S7I
NO. 78. - ŽTEV. 78.	NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 2, 1924. — SREDA, 2. APRILA, 1924.	VOLUME XXXII. — LETNIK XXXnT
NEMIR V JUGOSLAVIJI UGAJA GRKOM
*
Novi grški režim, ki nima nikake prave podlage, vidi1 upanje v tem, da je Srbija preveč zaposlena z notranjimi zadevami, da bi mogla postati agresivna. — Macedon-ci pomagajo Hrvatom? — Vmeševanje Srbije v ma-cedonske zadeve.
Atene, Grška, 3. aprila. —. Nekaj se vodno zgodi na Bližnjem iztoku, ko nastopi gorkejše vreme. — Tako se glasi stara carigrajska prislov i ca, katero potrjuje najnovejša parlamentarna kriza v Turčiji obenem z republikanskimi razvoji na Grškem in v Perziji.
Novi režim na (irskem, ki se sicer boji, da bo preje ali »pozneje prisiljen poslnžiti se drastičnih metod, najde nekaj upanja v uspehu sel jaške hrvaške stranke v jugoslovanskem parlamentu. Tudi re ne bo postal srbski sosed Grško republikanski, bodo notranje težkoče preprečilo vmešavanje Srbije v grške zadeve. Jugoslavija je sestavljena iz preštevilnih narodnih in verskih elementov, da bi biia trajna zveza mogoča, in Srbi so vse preje kot pripravljeni jemati povelja od Hrvatov, Slovencev ali bosanskih moha med a 11 cev.
Ta položaj ovira vmeševanje Srbije v macedonske zadeve ter je zavzelo celo bolj vznemirljive preporcije kot približno pred enim desetletjem, ko so se pričele balkanske vojne. ITrvatje delajo roko v roki s Todorjem Aleks-androvom,.voditeljem maeedonskega neodvisnostnega gibanja, o katerem .se glasi, da ima za seboj petdeset tisoč težko oboroženih guerilla-bojevnikov.
Bolgarska vlada, kateri prete Macedonci, ko jih načelnike je dala vlada aretirati, da ohrani mir s Srbijo, pa upa, da bodo bolgarski kmetje za enkrat preveč zaposleni z delom na polju, da bi se sedaj resno lotili politike. Agrarska organizacija umorjenega prejšnega ministrskega predsedniku Stambolijskija, ki je odločno republikanska. postaja z vsakim dnem močnejša.
McADOO-JEVA DESNA ROKA.
V FAfilSTOVSKEM GLAVNEM STANU JE EKSPLODIRALA BOMBA.
Rim, Italija, 'i. aprila. — V glavnemt siw?a napc^jsktti -fašistov jt* eksplodirala bomba. En lašist je bil usmrčen, več drugih je bilo pa ranjenih. Kdo je položil bombo .so zaenkrat še ni dalo dognati. Oblasti so uvedle obširno preiskavo.
AMERIŠKI MILIJONAR V . ATENAH.
Atene, Grško, 31. marca. — Sem je dospel iz Plreja ameriški milijonar Pierpont Morgan ter izjavil, da križari v svrho razvedrila ]x> Sredozemskem morju in da tiiina časa. za javne skupščino in slavnosti.
Obedoval je pri Henrvju Mor-genthau-u, načelniku ameriškega Near East Reliefa.
Pri obedu je bilo navzočih tudi par sto grških sirot.
VELIKANSKE POPLAVE NA POLJSKEM.
Varšava, Poljska, 31. marca.—, Reka Visla je strahovito narasla. Takih povodnji kot so to spomlad, ne pomnijo ljudje že leta in leta.
Na tisoče prebivalcev je pobegnilo iz obrežnih hiš.
MESTO LENINU NA ČAST.
Na čast Leninu bodo zgradili v Mugan okra j ji v Kavkazu mesto, ki se bo imenovalo Novogcrod Lenin. Mesto bo iimelo obliko sovjetske zvezde. Med roglji zvezde bodo parki in javni uradi. >
McDONALDOVA VLADA PRO-TI TAJNIM POGODBAM.
London, Anglija. 1. aprila. — Delavska vlada je sklenila, da bo Angliji v bodočnosti onemogočila skleniti kakršnokoli tajno pogodbo.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALUI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
m fcton mate Unk« izvršujejo aanealjiro, ki tre U p* aUA
eena>.:
Dane« so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA
EaspoBJa aa aadnje polt« in IspiaCaJe TeKal Brkom! mtoA" ta "iadranaka banka" ▼ LJnbljani, Zagreba, Beograda, Kranja, Oelju, Mariboru, DobroTniko, BpUto, Bvtjm all dragkjtr J« pafl m, UM laplaiUo najugodneje.	,
1000 Din. ...... $13.40
2000 Din. ...... $26.60
5000 Din.......$66.00
Pri nakazilih, M snaiajo manj ko« an tla*« dinarja« raSunlma »aafcaj fa n aanta« aa pattnlna In arug» atreika.
ITALIJA Df ZASEDENO OZEMLJU: BaapoAtlJa na nadaje pdto In Ipletaje "Jadmufca banka" t SMt
Opatiji tn Sadra.
200 lir ........ $10.10
300 lir ........ $14.86
• 600 lir ........ $2455
1000 lir........ $47.60
Prt nakazilin, «1 aulij« manj M M Ir r«»iwl«« jniHJ N » MMN m »a«tnlna In drtna atrotka.
■a mnjlt«, u prlaegnje tanek pel dni ilaarJriT aH pe Ara Haei M
w mmSmm le Ppepne*.
Vredneet dtearjam ta llrua aadaj nt stalna, menja ae fe&nl ta Caknranoi ta tega naloga nam nt mogoča podati natančna cene mapraj. Bal^mame po oanl enega dne, ko nam doepe poalant denar ▼ roka.
flkk hglatn v Miilil daiarjni gieKe pee*aa aglaa t tem Bef.
Daaar nam Je poslat« najbolje po Dometi* Momp Order aH pa Mam Xeek Beak Draft.
I fEANN BUPEE GtATX BANK as (Mleaftt §&mI TOM e«***« rnm Wfrw YcrK, V. T. iiiintfl p iillH f i>	Bt&k*
• i
Ce bo na prihodnji demokratični konvenciji imenovan William ■Mi* A d Ao predsedniškim kandidatom, bo brez dvoma kandidiral governerski poročnik G. H. Lunn (ki ga vadite na sliki) za podpredsedniško mesto.
KAJ HOČEJO FRANCOZI V PORURJU?
Značilna izjava francoskega generala Mangina. — Francoska vlada bo napela vse sile, samo da ustanovi porensko republiko. — Njegova izvajanja so smešna.
Berlin, Nemčija, 1. aprila. — Pred kratkim je sporočil vrhovni poveljnik francoske okupacijske armade, general Mangin, svoje nazore zastopniku belgijskega časopisa "Nation Beige". Njegova izvajanja jasno dokazujejo, kaj je pravzaprav cilj francoske nasilne politike ob Renu.
General je rekel, da Francija še vedno v&traja pri zahtevi, da je treba ustanoviti posebno porensko Tepubliko, češ, da je edi-nole na ta način zavarovana varnost Nemčije.	' - 1*
Nemško časopisje komentira te izjave š pripombo, da se je Francija zopet-enkrat pokazala v pravi luči.
"Kreutzzeitung?' pravi: Ali ni smešno, da se -predrzne govoriti general one armade, ki ogroža ves evropski kontinent, o jamšči-nah? Tn to govori v času. ko je Nemčija tako potlačena in tako razoroZena, da se ne more lotiti niti svojega najslabšega soseda.
Berlin, Nemčija. 1. aprila. — Komunistični voditelj Willen-droft', ki je bil koneeim lanskega let zastran veleizdaje obsojen na smrt, je bil pomiloščen na dvanajstletno ječo.
LEHIGH VALLEY ŽELEZNICA BO ZVI&ALA USLUBENCEM PLAČE.
Cleveland, O., 31. marcva. — Uprava Lehigh Valley železiSTce je odredila, da bo plača njenih konduktorjev zvišana za pet procentov. Potemtakem bodo ravno-toliko plačani kot so uslužb.enci New York Central železnice.
LA FOLLETTE IMA VEČ PRILIKE KOT C00UD6E.
Madison, Wis., 1. aprila. — Danes so «e vršile v Wisconsinu primarne volitve za predsedniškega kandidat. La Follette je dobil par tisoč več glasov kot pa predsed-nik Coolidge.
Washington, D. C., 1. aprile. — Senatorju Robertu M. La Follet-tu, ki je pred par dnevi obolel na pljučnici, se je obrnilo zdravstveno; sJtaoje na boljše. Zdravniki u-pajo, da bo v par dneh .popolnoma {okreval.
UMOR MRS. BAUER | ŠE NI POJASNJEN
Otroka Mrs. Bauer sta včeraj prvikrat cula, da je mati mrtva.
Umorjena je bila pred osmimi
dnevi. — Policija bo zopet zaslišala nekega o^imljenca.
Pred enim tednoin je bila na samotni cesti Staten I&landa na brutalen način ' umorjena Mrs. Maud C."Bauer, potem ko je iz-vojevala s svojim napadalcem obupen boj. Že celi teden od tedaj naprej so detektivi in policisti noč in dan na nogah, da zaslede morilca, o katerem se je .domnevalo od pričetka, da bo kaj hitro padel v roke pravice. Ker pa se je izjalovila vsaka sled in ker ni bilo dosedaj mogoče rešiti morilno skrivnost, so prišle oblasti do pre pričanja, da hnajo opravka z enim onih skrivnostnih slučajev, v katerih se zločinec izogne kaznujoči pravici že dalj Časa, če ne za vedno.
Inšpektor John Cogblin, dobro znan newyorski policijski uradnik, je odsedaj osebno prevzel vodstvo preiskave ter se glasi, da je našel novo oporno točko. Okr. pravnik Fach iz Richmond okraja, in dva detektivi iz St. George. Staten Island, so .se napotili včeraj v PlainfieJd, N. J., da obiščejo tam očividca umora, ki baje živa v onem mestu. Ni bilo mogoče izvedeti, ee sta detektiva našla dotičnega ter tudi ni pričakovati, da bo okrajni pravdnik vse povedal. Namignilo pa «e je, da bo morilec Mrs. Bane^kmalo- aretiran t o*r spravljen a varno, če si* ne bodo izjalovila vsa pričakova nja. Ni bilo mogoče izvedeti, na čem temelji to zaupanje oblasti, vendar pa se glasi, da so številna pisma, katera sta dobila okrajni pravdnik in detektivski kapitan Van "Wagner, vsebovala dragocene migljaje.
Znano pa je, da so oblasti izvedele. da so se mudile ob času, ko je bila umorjena Mrs. Bauer, najmanj štiri osebe v dotieni okolici. Te osebe, ki so bile posamič zaslišane, so bile naslednje: drvarja, ki sta žagala neko drevo ne dalj kot tristo korakov od mesta, kjer je bila Mrs. Bauer umorjena; voznik nekega tovornega avtomobila, ki je potegnil na cesto karo Mrs. Bauer, ki je obtičala v pesku in neki ugleden trgovec z zemljišči.
Domneva ise, da je eden teh štirih navedel oblastim ime človeka, ki je videl morilca ter njegovo žrtev. Policija spravlja vsa anonimna pisma, ki se tičejo u-mora ter prihajajo vsaki dan v policijski stan. Večina teh pisem prihaja od žensk in deklic, ki po-račajo, da so jih nadlegovali moški, jih vabili na vožnje z avtomobilom in da so bile na poti napadene. V večini teh pisem se ne navaja nobenih določenih imen. V enem pismu pa se nahaja ime nekega človeka, o katerem sumi policija nekaj. ^Zunanjost dotičnega se sicer ne .sklada popolnoma z opLsom anonimne pisalke, a -je bil kljub temu povabljen v policijski glavni stan, kjer ga hočejo zaslišati. V dotičnem pismu, katero je pisala neka poročena ženska se glasi:
— Glele umora Mrs. Bauer ali povoda za zločin sem imela slično izkušnjo z moškim, o katerem domnevam, da se piše ... Šla sem po cesti, približno na mestu, kjer so našli Mrs. Bauer umorjeno, ko je privozrl za menoj neki moški v Fordovem Sedanji. Ustavil je ter me povabil, naj prise-dem. Rekel je, da me bo odvedel domov. Mesto tega pa je zavozil na neko stransko gozdno pot, ter ustavil na neki trati, kjer je postal tako vsiljiv,, da sem . vsa preplašena zbežala od njega . . . Glasi se, da je človek, omenjen
Slika nam predstavlja Williania A. Orra, tajnika bivšega new-yorškega governer j a Whitt-jnana.. Senatni preiskovalni odbor, ki je predskovail poslovanje , gen. drž. pravdnika Daugher-tvja, ga je zaslišal ter izvedel dosti podrobnosti o Daughertv-ju in njegovem prijatelju Jess Smithu, ki se je bil lansko leto ustrelil v Daughertv-jevem stanovanju.
RAZNE NOVOSTI IZ DELAVSKEGA SVETA
i
V Scrantonu ne vozi nobena poulična železnica. — Stavka kopačev mehkega premoga. — Na delo se bodo vrnili šele tedaj, ko bo podpisana pogodba.
Scranton, Pa.. 1. aprila. — Danes je moralo iti nad 100.000 oseb peš na delo, ker je zgodaj zjutraj zaštrajkalo 6C0 uslužbencev pouličnih železnic.
Uslužbenci so dali ikompanijti rok. da jim odgovori, če bo ugodila njihovim zahtevam ali ne.
Ker pa do določenega roka ni bilo nobenega odgovora, so vsi z astra j kali.
Motormani in konduktorji zahtevajo sedemnajst centov na uro in primerno skrajšanje delovnega časa.
Nekateri uslužbenci so morali dnevno po trikrat ali štirikrat na delo.
Med delovnimi urami so imeli samo kratke odmore, tako da se tisti, ki precej daleč stanujejo, niti domov niso mogli podati.
Kansas City, Kans., 1. aprila. Premoga<rji. zaposleni po rovih mehkega premoga v jugozapad-nih državah, so prenehali delati. Pravijo, da se l»od«> šele tedaj vrnili na delo, ko bo [»odpisana pogodba med družbami ter zastopniki United Mine "Workers.
v pismu te ženske, neki ugleden trgovec, na Staten Islandu, o ka-term bi nikdo niti izdaleka ne domneval, da na tak način zalezuje ženske.
Policija je privedla včeraj na pozorišče umora krvnega psa in ko so dali slednjemu poduhati okrvavljeno rokavico Mrs. Bauer, je pričel slediti neki sledi, ki je vodila približno sto korakov od mesta, kjer je ležala truplo. Tam pa se je pes ustavil in detektivi so prepričani, da je stopil morilec na istem mestu v svoj avtomobil.
Patetičen prizor se je završil včeraj, ko so obvestili oba otroka Mrs. Bauer, da je mati mrtva in da se . ne bo nikdtr več vrnila. Obe dekldci. stari šest in tri leta, se nahajata na do>mu strica, George Bauer-j a v Linden, N. J.. Tjakaj so. ju odvedli takoj po zavr-i šenju tragedije. *•	* '
KARDINAL MUNDELEIN V ! AVDIJENCI PRI PAPEŽU.
I	___
Rim, Italija, 1. aprila. —: Danes je sprejel papež v avdijenci kardinala Mundeleina in več njegovih čikašfkih prijateljev. Pri tej . priliki je blagoslovil papež veli-. ko število dpustkov, katere so prinesli romarji iz Amerike.
Kardinal Hayes .se je zabaval vse popoldne s svojimi newvor-škimi prijatelji.
AMERIŠKA STROKOVNJAKA BOSTA KMALO ODPOTOVALA
Pariz, Francija, 1. aprila. — Ameriška strokovnjaka na izvedeniški konferenci, Charles G. Dawesa in Owen D. Young, bosta odpotovala a* Ameriko z nekim parnikoin, ki odpluje 22. aprila
iz C'herbourga.
i_
PROHIBICUSKI AGENTI SO ZAPLENILI 200 ZABOJEV ŽGANJA.
Prohibieijski agentje so zaplenili včeraj v neki kleti na Spring Streetu dvesto zabojev dobrega žganja. Aretirali so trgovca Su-, china, ki ima nad kletjo trgovino s sladkorjem.
Zagovarjati se bo moral pred posebnim zveznim komisarjem.
BELGIJA BO SAMA NADZOROVALA SVOJE IZSELJENCE.
Bruselj, Belgija, 1. aprila. — •Blegijska vlada se bo glede vsa-. kega njenega izseljenca že vnaprej prepričala, če bo spuščen v Ameriko ali ne.
Belgijske oblasti bodo vodile natančen račun o kvoti, in vsakega izseljenca bodo belgijski zdrav niki pred odhodom natančno preiskali.
--- _ U. ^ . j _
LIGA NAJ PREVZAME VSO VOJAŠKO KONTROLO.
Berlin, Nemčija, 1. aprila. — Nemška vlada je potom nemškega poslanika von Iloescha izročila zavezniškemu poslaniškemu svetu noto, naj poverijo zavezniki vso kontrolo nad vojaškim oboroževanjem Nemčije Ligi narodov.
Nadalje opozarjajo Nemci, <ia je v versaillski mirovni pogodbi izrecno rečeno, da mora najprej Nemčija demobilizirati, nakaT bi ji sledile vse ostale <lržave.
Dosedaj je pa samo Nemčija izpolnila tozadevno zahtevo, do-čim so storile ostale države ravno nasprotno, namreč še povečale svoje armade.
v ..—
MARSIKATEREGA ZLOCINCA JE TREBA ZDRAVITI, NE PA ZAPRETI.
Pariz, Francija, 1. aprila. —c Dva slavna zdravnika dr. Marcel Briand in Rajaiond Mallet, sta preiskala par sto jetnikov, ki so zaprti po raznih pariških jetnišni-cah.
Izjavila sta, da jih je med njimi najmanj polovica, ki niso odgovorni za svoje dejanje.
Te bolnike bi- morali spraviti v primerne bolnišnice, ne pa v ječo.
FANTA SO VPISALI KOT DE-
KLICO.
- _
V New Yorku je prosil za službo Harry Armstrong. Ker je moral predložiti rojstni list, je pisal ponj v svoj. rojstni kraj v Southhampton, L. L Sporočili so mu, da je bila dotičnega dne rojena tam neka "Bmma" Armstrong.	t<
Precej potov in sitnosti je imel, predno so ga prekrstili v Harry-ja ter popravili zmo^o.
GEN. LIIDEHDOBFF JE BIL OPROŠČEN
Hitler, voditelj bavarskih fašistov, je bil obsojen na pet - let trdnjavske ječe. — Tudi njegovim tovarišem je prisodilo sodišče precej ostre kazni. — Vse glavne ulice Monakova so bile močno zastražene. — Prebivalstvo je bilo s pravorekom zadovoljno.
Monakovo, Bavarska, 1. aprila. — General Luden-dorft', ki se je moral zagovarjati zastran veleizdaje, in katerem u je sodišče očitalo, da je skušal meseca novembra lanskega leta strmoglaviti bavarsko vlado, je bil danes oproščen.
Voditelj bavarskih fašistov, Adolf Hitler, in bivši policijski šef Poehner sta bila obsojena na pet. let trdnjavske ječe. Polegtega bo moral plačati vsak še po dvesto zlatih mark kazni.
Ista kazen je zadela njuna pomočnika dr. AVebera in jjolkovnika Kriebela. Po petnajst mesecev ječe so dobili: bivši okrajni monakovski predsednik dr. Fricli, polkovnik Roelim, poročnik Purnet ter poročnik Wagner.
Včeraj zjutraj je vojaštvo zastražilo vse glavne raona-kovske ulice, dočim so bili dohodi k sodnijskemu poslopju zabarikadirani z žičnato ograjo.
Vse Monakovo je bilo podobno obroženemn taborišču. Policijski ravnatelj je bil izjavil, da bo vsakdo s smrtjo kaznovan, kdor bi skušal izzvati kako demonstracijo.
Danes zjutraj se je tudi izjavilo, da je Hitlerjeva stranka postavila na kandidatno listo za državni zbor imeni Ludendorffa in Poelmerja.
>	Prebivalstvo je bilo z razsodbo precej zadovoljno. Razsodba je najhujši udarec za bivšega bavarskega
L diktatorja von Kahra, poveljnika bavarske deželne hrambe generala von Lossowa, in bivšega šefa bavarske policije,
>	generala Seisserja.
1 Ti gospodje so dali vstaji povod, dasiravno so potem svečano izjavljali in prisegali, da so to stavili pod splošnim . pritiskom Hitlerjevih pristašev.
Obsodba je že sama posebi smešna. Vsebuje namreč klavzulo, da bosta Hitler in Poehner po šestih mesecih iz-i ptiščena, če se bosta dobro obnašala.
* Sodniki so se sporazumeli po pet minut trajajočem posvetovanju. Par sekund pozneje je že vedelo vse Mona-■ kovo, kakšna kazen je zadela krivce.
Berlin, Nemčija, 1. aprila. — Danes so pa vsej Nemčiji L praznovali Bismarckov rojstni dan.
To praznovanje je dalo povod velikanskim nacionalističnim demonstracijam.
VAŽNA PRIČA.
"GLAS NARODA" I
|pl*VBllB MILY1	|
•wiMtf mi Publish«« by
K«t«dU Pnbliihinf Com**mfJ
tA Corporation)
fWAMW 1AR1IW,	__LOUIS »KN«PiW. TmMffl
Place of lu*ln«H at in« Corporation and AUrwMt of Ab«v« Offlo«r«i
■t CortUn«t «tr—>. Borough of Manhattan. Mwr York City. H. Y-
"•LAt NARODA"
(Vole* of th« Paopi«)____
__Ipturt K««ry Day Excspt Sunday« and Holiday.___
Ka ««lo lata valja	lis« aa Amerike ! 2a New Ybrk xa 1*1« latt ....»..»
In Canada	..... tC.M|Za pol lata ............••■■»Mjup«
Ka Ml lata ...........................93.04< Za Inoxamatva «•*• M*	t7.0
Ka t«tr* lata ................ |1J<IZa pol lata ............ ..^..r.....	I|l
IZZIIZIIIIZIII_»ubacrlptlon Yaarly X-Od_-____
Advertisement on Agrewntnt
_''Q{«» Maro«a" Ishsja vaakl dan liwemil nadalj In. praanlk««._
t>o*lal bras podpisa lm oabenostl ae ne prlobčujejo. Denar BAj aa «La«ovoLl po-PUJati pa Money Order. Prl eprememhj kraja naroftntkov, prodno, da M wmm tadl prejtnjo bllvalllCe nama.nl. da hitreje najdacno naslovnika. '_
"QLAt NARODA" m NVIMI ktfwt Boroufih af Manhatttan, Ma Y«Cfc« M. Y.
Talaphona: Cortlandt t87d__
PRISILNO DELO
K :n;«lu }«> lv * > 111 * ii vojne, o kateri nekateri zatrjujejo, <la je l»i 1st zadnja, se je pojavila velika a^itaeija za udvedbo s I .-ir- prisilne vojaške službe.
\i ;iiiita<-ija ni padla na rodovitna tla. O njili niso Lotili ni«'osni* slišati vrariijori se vojaki, in ljudje, ki so' okn^iii vojaško življenje po ameriških vežbaiišeih in ta-1 Iji 11 iii.
Vsiedleii-a je tozadevna agitacija kmalu ponehala, sedaj se pa z«»pet pojavlja in sieer v drugačni obliki.
Xa dan prišli s frazo, da ni treba mobilizirati lei mladih ianiov in mož. pa<" pa tudi industrijo in finance1 tležel<».
V kongresu se je pojavil velik zagovornik prisilne vo-1 jaške služIle gospod Bernard M. Barueli. Začasa vojne' je bil predsednik vojno-indust.rijalne oblasti ter je spadal1 v \rsio (»nili "patriotov", ki se "žrtvovali" za domovino tei* dobi vali za svoje delo pa en dolar na leto plače.
En dolar na leto so dobivali iz vladne blagajne, nihce^ pa ni kontroliral stotisoeakov in milijono^, ki so jih na-) gromadiii v tej patriotieni službi.	j
-Miiijona.r Harueh je sila navdušen za mobilizacijo kapitala. Xo more. dovolj dopovedati Amerikaneem, kako' koristno i>i bilo za deželo, ee l)i imel predsednik pravico1 komandirati vsa ameriška podjetja in ves ameriški kapi-1 tal.
O
mobilizaciji moštva sieer ni zinil nobene.besede. Kljub temu jim pa lire v prvi vrsti le za mobilizacijo moške moei ii, za uvedbo prisilne vojaške službe.
(iospod Barueh ])rav dobro ve. koliko se je treba fi-( nanei in industriji bati "mobilizacije'7.
Predsednik bi poveril v tem. slučaju komande indu-j srrijalnim ma^natom, ki bi dobili s tem postavno polnomoč izrabljat i poverjeno moč v svoj lastni prid.
Vse drugače je pa s prisilno službo delavcev. Mobilizirano moštvo nosi svojo lastno kožo na trg, in , nobena žavba ne zamaže ran, povzročenih na telesih delav-] cev, boreeih se za kapital.
Pa tudi v mirnem času bi imela konškripcija delavcev nsodepolne posledice. Delaven bi postavno predpisovali plačo, ter bi <ja proti njegovi volji, vlačili od tovarne do to-| varne, kot se bi jim pač zdelo potrebno.	(
Toda gospoda dela račun brez krčmarja. Dvomljivo je. kako bo.omeriško delavstvo zadovoljno'
s to predlogo.
\
-- _- . i.... ^........ .,_ __ __
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(Forelan Lanruar« Information Barvica. — Jugoslav Bureau.)
KAKO SE RAZŠIEAJO NAJLEZX4IVE BpLEZNI?
Nalezljive bolezni, ki jih pfrov-zroeajo neka neznansko drobna bilja (mikro-organizmi), katero zovemo bakterije ali kliee (germs). Te klice so najenostavnejša bitja bodisi živalske ali rastlinske' naravi, kajti obstojajo iz ene sa-i me sfanice. Nekatere nalezljive! bolezni pa so provzročene tudi od! nekaterih bolj razvitih parastiov.' Vsi ti razni okužujoči organizmi imajo isto nagnjenost, da se radi zajedavajo v nekatere organe. Ikanine ali dele telesa in tu poskušajo provzroeiti one poškodbe in unc simptome, ki so značilni za to ali ono nalezljivo bolezen. Ti organizmi, dasi sorodni, so razne vrste in vsaka vrsta provzročuje svojo posebno bolezen. Da morejo okužiti drugo osebo, morajo ti organizmi zapustiti telo prvega oku-| ženca. Na sploh to se godi v tem J da telo izganja del klic, ki so v! njem, potom raznih svojih izločkov in izmečkov ali pa neki in-sekt služi kot prenašale«; teh klic od telesa do telesa. Vsi ti organizmi, ako živijo izven teles, ostaja,-jo* nekaj časa živi — nekateri več, nekateri manj časa. Prodirala pa
v telo novih žrtev na razno vrst*
* ••
ne načine in se bolezen tako raz-j pasuje. Na po rečeno, da mora vsakdo zboleti, v čigar leto so se klice nastanile. Pri marsikaterih' osebah, v katere so prodrli prov-' 'zročitelji nekaterih nalezljivih bo-| .lezni, se utegnejo pojaviti le jako jlahke posledice ali sploh nikake! piosledice tega okuženja ; vendar-1 le klice so v njih in, ko jih izloči-' jo. utegnejo okužiti druge osebe.' Druge osebe, ki so popolnoma o-i zdravele od kake nalezljive bolezni, utegnejo še vedno pogostiti klice v svojem telesu in jih i zlo-' če vati. Te osebe utegnejo biti ne- j varne za zdravje drugih. Take o-1 sebe imenujemo prenašale© bolezni.	'
Ako poznavamo način, l^ako se' nalezljive bolezni širjjo od človeka* !do človeka, je potem lahko ukre-' j niti potrebno, toliko kar se tiče i javnost kolikor posameznika, da. se vkolilfor mogoče prepreči njihovo lazpasovrfhje.
Imamo celo skupino holezni, pri
katerih je značilno to, da se oku-
žujoce klice, — nahajajo v izločkih
ust, nosu in grla. linamo i>olno do-
kaeov za to,-da spadajo v to sku-. . , v	. * I
pino običajni nahod, osepnice, oslo-
f > . g 'Ji ftnn^i* .^pi^«1. I '. .	I ' I
r V*'';	' *	'
ski kašelj mumjiSr (oteklost pri-
ušesne slinavke), davice, influen-ca, pljučnica, meningitis in jeti-ka. Večina izmed telr bolezni 'prevladuje v večjem obsegu p ozimi in zlasti rada napada mlade osi be. V to skupino spadajo zlasti one bolezni, ki so znane -kot de-ihiske bolezni, kakor naprimer, o->t pnicc, škrlatiea, davica, oslovski kašelj in muinpsi. Značilni so izbruhi teh bolezni v šolah in tudi v vojašnicah med mladimi reki ut i, kar dokazuje, da ozki stiki pospešujejo razpisovanje ne-lezljivih bolezni.	'
Otroci, kakor vsi znamo, so radi nagnjeni k raznim navadam, ki njajšujejo prenašanje izločkov no-1 su. ust in grla od enega do dni-' fi.'ga. Slaščice in sadje se dosti-1 krat selijo iz enih ust v druga', roko, kozarci in drugi predmeti j onesnažujejo se s temi izločki. Kli-c-< se tako prenašajo. Brisače in' C-;:5e za splošno ratio, krožniki, kij niso bili dobro pomiti z vrelo vodo. in drage take zle navade tvo-l i jo. isto nevarnost za otroke in za' odrasle. Umljivo je tudi, kaka ne-1 varnost tiči v nemarnem pljuvanju in kašljanju. Oseba, čije rok so ( nesnažene s temi izločki in ki' i osa opravljati z mlekom, hrano ali [.ijačo, utegne prenašati kliee na 'i? predmete in tako naglo razširjali bolezen med druge.
Pri mnogih izmed teh bolezni i 1 mogoče okužiti druge potom ni!) jako drobnih kapljic, visečih v zraku, ki jih je bolnik izkihal Ii izkašljal. Večinoma te bolezni r.iso tako razširjene poleti in V "•>rki(i podnebjih.
Druga skupina nalezljivih bo-le-m se večinoma raširja potom izmečkov iz čreves. V to skupino padajo 3egar, nekatere črevesne jolezni pri detetih, razne oblike .liže in kolera. Te bolezni boij prevladujejo poleti in v gorkih t raj ili. Splošno rečeno, gorko in vlažno vreme olajšuje obstanek, iomnoževanje in razširjanje klic, lahajnjo-ih se izven človeškega elesa.
Iz tega je lahko razvidno, kake ■ ažnosti je primerno odpravljanje ;nie«>kov, kajti ti brž onesnažujejo vso okolico in utegnajo okuži+i .odo. iia>.vidno je tudi, zakaj je Wrebno dobro umiti si roke, pre-lno se dotaknejo jedi ali vod;1.
Muhe in drugi insekti, ki imajo -iristop k izmečkom, prenašajo kli •e v vodo. mleko in druga je lila,
i	ko jih ne obvarujemo pred «0-iko teli insektov. V modemom •asu smo velikansko napredovali : boju proti takim boleznim s tem. la so občine poskrbele za primer-1 le oodovode in zalogo čiste vodi
ii	zi primeren sistem odvodnih :an->kiv za odpravljanje človeških zmečkov. Resna prizadevanja, da e i.-.t»-pb"jo muhe in drugi insekti. ;o ijdi prispela k znižanju nevar-sosti.
Značilno za to skupino nalez-jivih bolezni je prisotnost zdra-:ih preuašalcev bolezni. Oseb<e, ki le kažejo nikakega znaka bolezni .ogoščajo za n^kaj časa klice bo-ezn.i v tvojem telesu in, da si sami le zbolijo, utegnejo okužiti drn te. V slučaju legarja (typhoid fev-r) zdrava oseba utegne biti pre-tašalcc legarjevih klic za leta ic •
•	leta Take osebe so zlasti nevarnr,
•	ako delajo v mlekarnah, kuhinjah, gostilnah in enakih poklicih.
Tretja skupina nalezljivih bolez-- ii i se vazpasu je potom pika n »katerih insektov. Zlasti važne so J>o-bzni, ki jih razširjajo nekateri l omarji. Malarija in rumena mrzlica .^o bolezni, ki jih razširja komar. Oni komar, ki provzročuje malarijo, se zareja v lužah, jezer-
■	eih in malih potokih: komar pa. ki provzročuje, rumeno mrzlico se zareja v vodnjakih in raznih vodnih posodah okolo hiše. Ti komarji prenašajo bolezenske klice od vo-
i Ci" uo bolnika in narobe. Iz toga i " |
^siedi. dn najuspešnejša borba pio-j jti tem boleznim obstoja v tem, da
■	j Sv- vnif-ijo edini prenašale! — ko-.n.arji. oziroma da se prepreči njih
-jpik. Tam, kjer je komarjev, je ijiadi tega dobro, da se omrežijo ■jokm in vrata, zlasti tedaj ako je j bolnik v hiši, kajti komar utegne i j prenašat i klice od bolnika k drugim.
To, kar smo povedali, ne zapo-pada vse načine, po katerih se nalezljive bolezni razširjajo, ampak zadostuje, da se pojmi kake i važnosti so nekatera okoliščine v svrho njihove preprečitve. Te okol-. ščine so osebna snažnost, zlasti kar ^ tiče rok: pažnja, da se jod in pijača ne onesnaži po izločkihin izmečki h telesa; potreba umivanja krožnikov in vseh kuhinjskih posod z vrelo vodo; nevarnost čaš in brisač za splošno rabo,- nevarnost nemarnega pljuvanja in kas-Ijaaja in nevarnost nekaterih in-. sekto v, kot sta muha in komar. Kar smo navedli, pokazuje tudi, kake važnosti je primerna zaloga pitne vode in snažna zaloga mleka. kakor tudi pravilen sistem odvodnih kanalov za odtakanje Človeških izmečkov, tako da ne morejo okužiti jedi in pijače.
Anekdota o Voronovu.
V Parizu kroži sledeča anekdot
i o oronovu : Neki starr go- j spod bi bil rad pomlajen od glasovi tega profesorja.
"Ge hočete postati 20 let stari" je rekel Voronov, "stane to 30 tisoč frankov, ako hočete biti 25 let stane 50 tisoč frankov in 30 let 70 tisoč frankov".
"Bil bi rad star 18 let", je od-Vvrnil stari.
"Dobro! To .-.tano 100 tisoč frankov".
Operacija je uspela. Starec jf| izgledal kot čil mladenič. Profe-sor Voronov se je naravno vese lil svojega uspeha in predložil je svoj račun.	,
Ml add
je presenečen ostal. <
"Sem Vam li obljubil 10 tisoč fraukov? To se je moralo dogoditi v moji starosti ko sem bil še docela otročji.
"Pogodba je tu. Jasna in razločna", je odvrnil kirurg.
"Meni je vseeno", je rekel mladenič smeje. "To me ne briga prav nič. Obrnite se na mojega očeta, jaz nisem polnoleten".
Razlika.
"No, torej, vidva sta srečno poročena?"
"Kes je, ona. je. srečna in jaz sem poročen!"
| Peter Zgaga |
■i
Te dni je~ bila v Monakovem končana velika pravda.
Pred sodiščem se je zagovarjalo več uglednih Nemcev zastran poskušenega strmoglavljenja vlade!" —
.Med obtoženci je bil tudi nemški feldmaršal Ludendorff.
Edino on je bil oproščen. Nje-j govi tovariši bodo morali precej^ eaisa sedeti.
★
S tem je zopet potrjena resni-ea. da visoko stoječ človek lahko delu. karkoli se mu poljubi. Nekaj podobnega bo tudi v
Washingtonu.
★
O bo kdo kaznovan v wash-in »tonskem petrole jskem proee-su. bodo kaznovani šoferji, ki so vozili narodne veljake k raznim tajnim konferencam, kjer so vlado za milijone sle pa ril i.
Sodnik bo vprašal veljaka : Kaj vas je napotilo, da ste začeli sle-. pariti vlado?
1	•	KI
, In veljak najboljše stori, ako odvrne : Šofer me je pripeljal, si-
-	eer sem pa povsem nedolžen. Če
-	bi me šofer ne peljal, bi peš go-
-	tovo ne šel in bi mi v tem slučaju
i ne mogel nihče ničesar očitati. ★
Ta izgovor bo popolnoma zado-
•	-štoval za veljakovo nedolžnost in
-	za šoferjevo krivdo.
★
Včeraj sem sprejt-l naslednje 1 pismo:
L
Cenjeni Peter Zgaga: 'l ' Naznanim ti, da še vedno i živim. C V mi bo le mogoče, se 1 bom skušala spraviti za kuharico k patru Koverti in ti i boni natančno poročala o vsem, kar bom videla in sli-) šala. Potem boš videl in slišal hudiča. Sicer imajo le moški vstop v farovž, pa kot sem se že parkrat prepričala, j se gospodje ne branijo deklet. Samo prefrigana mora biti, da jim k letu kaj k ofruj ne prinese.	i
»	Pozdrav!	|
i
Marieka Miklošič. ★
1 Sedaj živimo v postu. 1 Blagor tistim, ki se lahko po-" st.e z žabjimi kraki, dragimi riba-1 mi in že Ivino juho. i Katoliški gospodje pa ne pomi-
-	sli jo na tiste reveže, ki morajo
-	vsak petek prepostiti svojo sedem
■	ali osem glavo družino s par krom
■	pirji in pol funtom masa.
★
1 Včeraj je zapadel v New Yor-ku velik sneg.
Nekje na istsajtu ga pa prav pošteno kidajo.
•Slanini kar ska sezija se je začela bližati koncu.
*	To je dobro. ML bo že vsaj mogoče s kakim slanini kar jem o čem drugem govoriti kot o sami praz-J ni slami.
★
Od stvari, s katero se pogreb-nik neumorno bavi, ni mogoče pričakovati niti Iskrice življenja. ★
Sedaj se ne vpraša več: "Ali se ti je že izčistil?'"
Reče se: "Ali imaš še kje kaj godlje?"
★
I Čimbolj je suha dežela, temveč I
škandalov plava v nji.
*
Dve največji revi na svetu sta: kozja zadnja plat. in Pašičeva vlada.
, Prva "nima strehe, druga pa obstanka ne.	'
GLAS NAKOPA. 2 APR 1924
) VARNOST fEjI
Vsaka krava v Bordenovih
čredah je redno preiskana od
izvedencev. Od vsakega kme-
ta, ki prodaja mleko Borden-
u se strogo zahteva, da pazi	^^
na čistost.
Vsak palec prostora, kjer se pripravlja mleko, je stalno pod nadzorstvom. To vam jamči da dobite pravo varnost v tej glavni hrani, ko jo kupite.
__ i i _ Če hočete vedeti, kako kuhati
1 Bordenovim Evaporiranim „ C^ ^	Mlekom nam oošljite ta cglas
s svojim imenom in naslovom.
No.
wWW^^TBBj THE IOSOEN comtant ^^^HBHhHS^S^ Borlw RaViftc Nw Twk	^
^porate®
Nakazila v ameriških dolarjih za Jugoslavijo, kalijo in Avstrijo.
V vseh treh državah lahko izplačamo dolarje poljubnim esebaru proti naslednji pristojbini: za zneske od $5. do $25. po 75 centov za nakazilo; od $25. naprej po 3 cente od vsakega dolarja. Znesek za pristojbino nam je poslati ob-enim z onim, ki naj se izplača. Nakazil za zneske pod $5. ne moremo prevzeti
Ako pošljete sorodniku ali prijateljn dolarje samo za potne stroške, .pripomnite vidno na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (posa) za Združene države. Pod tem pogojem nakazani znesek se izplača le, če predloži naslovljenec pri banki vidiran potni list. Ako pa dovoljenja za potovanje ne bi mogel dobiti, se mu denar ne izplača, temveč se stavi nakazani znesek zopet na razpolago vplačniku.
Povdarjamo pa, da je najbolje in najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti onim, ki bivajo na deželi daleč od banke ter v menjanju dolarjev niso izkušeni
Na zahtevo izvršujemo nakazila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo
(Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav_
(Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo in Avstrijo $4.
FI&A^K SAKSER STATE BANK
W97A quqfcvi EWJUiA	rpRPLmJE m stwiiote k bojidh pohodQT biy§e*i
ItifftVAimi	genskega planinskega poll^
Ptft IvK V A Viri	y knjlgl 80 popisani vsi boji bivšega slovenske**
nAt t*mf/«#	*K)lka 04 prvegil do ""fries* dne svetovne vojne. Ii
Pill I ANAH *	Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s TiroL PajV
► * UUi/UViIft	Sega hriba, Hndega Loga, Sv. Gabrijela, PijaVf in p
: S^p^vaiiJMatŠSjl	polkovem npom to fajega ZakletvL
C^srng^o	4 Knjiga Je trdo ▼mu% tmbnj« 370 ftnoi ia 26 iHk iaVo^bT
---WAMOfi*" M*m Tor^ f
i
v SugnsluttauHka ^^^ j&zi&i- S^tuita \
I Ustanovljena L 1898 ^^^V Inkorporlrana L 190-
5 1 I GLAVNI URAD V ELY, ryfllNN. i_,______|
(Slavni odborniki: Pr«se<lnlk: SCDOLF PERDAN, tU E. ltf Bt_. ClvrdaB«. O. Podpredsednik: LOUIS EALANT, Box 10« Pe»rl A«.. Lof»la. O. CaJnUt: JOSEPH FISHLER. Ely. Minn.	. ^
Blagajnik: LOUIS CHvVMPA, Bo* itX, Ely, Minn.
Aj^Jiak utilzpl&CanUi unrtnla: JCHS MOVtiN, tU ^ utk Af«. IS^ati
"J tndutk. »na.
VrhoTnl sirnnlki
Dr. JOB. v. OEAHEK, K01 Amerlc»n Bt&ta Bank Bi««., ««| Grm»« Rt> M ■UU Av«.. Plttabursk. Pa.
Nadzorni odbori
ANTON KBABN1H, Room !«• Bakewall Bid«.. B«r. CUuoafi it« 8tUl
Streets. PltUburcb, Pa. MOHOR MLADIC. 1S34 W. 1« Street, Ckleafo, m. rBANK bKEAEEC,	Waskinxton Street. D*n<*ftr. Ceifc.
Porotni otfbor.
UCONARO »LABODNTK. Boh 4 M. Kly. Minx.
GREGOR J. POKEJCTA, S10 Stevenson Bid«.. Puyallay. WaalL
rKAXK SO RICH. «217 St. Clair Ave.; Gleveland. O.
2di-u2«valni adber: VALENTIN PTRC, 780 London Rd., N. dovalaaC. &
PAULINE EP.MES'C, S83 Park Str.. Milwaukee. 1*1». JOSIP STERLE. 404 E. Meaa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CEi .ARC. iSt Market Street. Waukecax. OL
'— ■ -	Jednctlno «rad no claallo: "Glaa Naroda".	t .
Vc« m*nrl tikajoče ■* uradnih saAcr kakor tudi denarne »ofiUJat?«
naj se pooHJ&jo na elsvne^a tajnika. Vne prltofbe naj se po41i«a na predsednika porotnega odbora. Profinj® za sprejem novih ClanoT la holnllki ■ »jrlčevala se pošilja na vrhovnega sdravnlkju
Jujroalovan«ka Katoliška Jednota s« priporoča vsens Jusodcvanom sa : obilen pristop. Kdor fcell postat* filan te crsanlzacije, naj so sgiasl tajnik« | tJltnJeEfc druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novlb draltev se pa obrali« na tajnika. Novo druStvo ee lahko vetanovl s S člani ali članicami.
iz Jugoslavije^
Tragedija Jugcslovar.ke v tujini.
Ut-ojyrdjs!-::' ]>'l:cij;j ji* prejela! v/. Milnnrt v it:'li ji ■!>..'-ilo. <iu ji* i!'if:itk t Vt-ni (> : -'■ ./.viš la v m-k -i-i iiiiiii-sk^m ti;-t» !u •;:r.i>/-n sni:i<>i!Hrr. Vt-r.-i j»* prišla ;»«•/:ii;» /.vercr v !i*rtt-i "n v sv« "'i -'-•*. Itt«l:t k pct'-iikli. Ko ji* /jiil raj in<•!:■ i i* i>t :t> i vf;i!:i »V* xa>kl"ti jen;i in n:t uj khfiiiijt- hi niličc j:t\ i!. K« r ifi.li pop'>!r]|jo i<; i»ilo i/, -oilir n«>-•ni;i /a <rl;ixii. j. Ii:!a <> stvari u;j-vc.:;'cu;i p' lifi.ji!. Ki ji ixlpHa vrata. ]*r!s--.tni:n io luidil lti-i y.r\\ prizor. V veliki hiži krvi j»> ležula nn p<-«telji	s raš-
.'io vp^ii-c.iim	71• široko :<* va-
j -fvnti oen.i. Pi,'le«.r ujt* - > našli p,i-slovilno [»isiino, ki aa je pisala ' Voji matei i v P-oo^rad. • Policija je uvedla po-i/.vedlie, ki > odkrile vzroki' «trasne trayr**di-jo. \'era j«.' v i i'.'OLT-idd spozna!;: : ekeira Italiiana <Giuseppe lierse-.»:!, Ivi je dospel v jiifroslovaiisko st'.lico ju. trg.vskih poslih. Ker s»- jf» IJei^e mudil v Beogradu da-i j ea-a. se ji- v«-rkrat si-stal z Vero. Zal jo! lihi sta se irnii v <lru«re-ir:i. in k<» se je 1'er-e vratni v 11 a-lij . j«' I peljal s sH»oj tudi Ve-io. K'• * pa sta d ->i)ela v .Milan, je Vi ra zvedela, da je njen zarox'e-/e — ozen jell. Tit VisT ii» je 1-iko porrla, <la j<» odšla v hotel
. in v i-'mpn k'in":i!a sveje inl:"l<« ! življenje. Milaiisi-.ji pn!u*:j:: i - p • zvala liej-vrtj.-« 1!: , |jj(,v s* in ir-'
Mlad ubijalec
V A!;l«m:arti v ! ":ii!.i; u < • je I --i	i 7.'v!:«t Kaee nI:«« \ -.^ -ti- :
' spil /. \ e," 1!« /.»laitei •! )•- ;:!'•(! >t jidioui {.i>t<-g-i'il m,/., .si i;;ii• v m je
• '"eva! na v-.e strani ler je iri m a di»li:ee *!»•/. 'i ;< šr ; }. k4'\lelni liiitoiin Ai n 1'nrlni ji--kušal Kane-nkn i/viti n / i/, r -i ■■ e. pri eemur je pa slednji s.i-nil s tanO siln v p rs. s. da je uble/.al ■ mrtev. .Me! :!ee j • p tiee-n J v Pan-''•vii in se je ! 11 ja'i' s . !;š-"-n.
Kopališče Ilidže
je nprcvljala do-eil.ij (ii-žavna n-i nr.:va. Snn'jevski mestni n' 'i i je pa n>]»eli>. da je «!'»bi!a <><i vladi- k::pjtliši*e llid/.e V.:\ niti; i iu;d » (••'no v za'.np Knpališ-'e je l> !u i zadnji ens precej zaiiemarjejii. u , je naim :i saraje\>!:e ebr-ine, da i !• oiialzopet moderno preure-li.
Prepovedn.iii niadšsurski koledarji.
Ministrstvo lioi ran ji?i <le! je pre]»ovedalo i'azširjenj«» in prodajanje \s--!> na Matl.br-.keni tl-l-a-lili k< larjev za leto V.)24.. ker v njil. prioie'eni.ela.'iki proti jn-■l< -1< v. državnim inter.»-mu.
" - '	1 i	—i	i i . i	—	u „ j -r~irn-p—\ _ S
Odktrija bivšega suhaškega agenta.
(Nadaljevanje.)	«*•
--s
nasilnost zmanjšuje ugled postav. n
Vsak človek, kojesa kavo ovoha *
r
Rrohibicijski agent; vsak človek. Mcaterega razžali surov agent, vsak Ki ovčk, katerega pretepejo ti agen- * ■ i zapusti prostor v veri, da ni Vla-■la s pomočjo prohibieijske dihali " Hiiti počenega groša vredna in s Hem je zmanšan rešpekt do všeh 11 Hiost a v.
<V ste v restavraciji z žensko ter
1»
■»voha človek pod krinko zvezne av-
Mtoritete kavo vaše spremljevalke
Hti-i mu vi poveste, kaj mislite o
Hnj<-m. — za kar imate vso moralno , I	■»•	'>
■pravico. — ter vas raditega pre-
Htepejo, sle možen anarhist, ker 1 »renchatc imeti rešpekt do vlade, dopušča take metode. \ erujte mi, na stotine prebival-•ev S;in Franeisco so nabili prohibicijski agenti, ko niso imeli dotič- ^ tii ljudje v svoji posesti niti ene kapljice pijače edinole raditega, s ker so dali izraza svojemu mnenju glede metod, katerih se poslu- 11 '•'ijejo prohibicijski agenti.
Ti ljudje niso mogli nikjer is-ka t i odpomoči. Ubite natool človeka. ki ni storil ničesar drugega kot da 1 izraza svojemu mnenju glede ^ hand it a. ki nosi znak prohibicij-skega urada, in dotični ne bo na-sel nikjer odpomoči. Tak človek i 'j ne more povzročiti aretiracije ban-;'' dita p<jtl krinko prohibicijskega ^ agenta. Civilne oblasti nočejo ime-j 4 ti nikakih sporov z zvezno vlado, j Vsak tak človek mora prenesti |* udarec, kc/t so jih morali prenašati,' Rusi pod carji, ko so Kozaki na-' valili na mesta ter pretepali lju-'V
di, dokler se niso pokorili. Rusi so ''
i y
potrebovali dolgo, dolgo vrsto let,! ' da so se iznebili arizma. Koneeno,'1
pa se jim je to vendar posrečilo.'!l
I o
Pretepanje državljanov, dočim razkladajo "veliki" importirano L pijačo.
V
Zapustil sem prohibicijsko služ-! ž bo, ker sem Amerikanec in leer's nisem mogel še nadalje gledati to-! lovajskih metod prohibicijskih a-U g( ntoV.	.6
Ne pozabite pri tem, da razkla- o dajo tihotapci žganja na debelo !. na tisoče zabojev žganih pijač ob celi vodni fronti San Francisca, ne j: da hi bd kak prohibicijski agtn v j bližini v setm času, ko se v kavar-!t nah in restavraijah pretepa mirne I državljane ter pozablja vse njih's ustavne pravice.	t
Ta položaj more pomeniti le eno I stvar in sicer to. da sta graft in s korupcija za tem banditstvom. Ta-[ž kozvani "rough stuff" v kavarnah,j in restavracijah je kamuflaža, za\i plačujejo velike svote denarja, da s katero skrivajo veletihotapci, ki t se jih ne nadleguje, svojo proti-j postavno trgovino.
Medtem ko šnofajo prohibicijski agenti kavne eašice ter dobe senipatam par požirkov doma izdelanega žganja kot dokaz, se naklada na tisoče zabojev žgane pi-' jače iz inozemstva na tovorne avtomobile, brez vsakega vmešavanja prohibicijskih agentov. Ne morete me prepričati, da ne tiči za j tem velik graft.
Ideja je naslednja. Ko je narod Californije sprejel Wrightovo postavo, je hotel reči s tem, da je skfenil narod imeti svojo lastno policijo in svoje lastne mirovne uradnike za izvedenje vseh postav, t i kaj oči h se opojnih pijač.
Sam Rut ter, zvezni prohibicijski ravnatelj za Californijo, je rekel, da bodo s sprejemom Wrightovc postave njegovi ljudje omejili svo-.ie napore na zasledovanje velikih Uitlegarjev in da bodo prepustili civilnim uardnikom zatrtje trgo-vine z opojnimi pijačami na drobno
Le malo butlegarjev na debelo primejo.
Od onega časa naprej je bil ujet en sam butlegar na debelo in prohibicijski agenti so omejili svoje vidne napore na zasledovanje malih hutlegarjev ter pričel opravljati povsem pri prosto policijsko delo.	- -
Mogoče boste mialil, da ni ni-
česar za to obdolžbo glede bandit-stva prohibicijskih agentov. Vzemimo slučaj Cory-ja, porihibicij-ska agenta ter Campa, po vsem nedolžnega državljana.
Dne 2. julija 1923 je napadel I. JI, Cory v družbi prohibicijskih agentov Warren in Toft neki javni prostor na številki 11, Pacific Street. Pogon je bil končan in prohibicijski agenti so sedli v svoj avtomobil, da se odpeljejo, ko je eden v množici gledalcev vsklik-nil:
— Zapmnite si številko tega avtomobila.
Človek, ki je zavpil to. je najbrž domneval, da se je pripetil roparski napad.
Charles C. Camp, formau Western Stevedoring Company, je stopil pred vrata svojega urada, da vidi, kaj se godi.
Prohibicijski agent Corv je mislil. da je Camp pozval ljudi, naj si zapomnijo številko avtomobila.
Skočil je iz avtomobila ter pretepel Campa tako. da se je slednji onesvestil in da je bil tako poškodovan, da je potreboval zdravniške pomoči.
Resnica pa je bila. da Camp ni pozval ljudi, naj si zapomnijo številko avtomobila in če bi ljudje j to storili, bi tudi ne bilo nič ško-jde. Ofieijelni zastopnik Združenih ■jdržav pa fra je kljub temu pretepel — in ni bili niti odpuščen radi ,tcga.
Pripetilo se je nebroj sličnih ;slučajev, o katerih bomo poročali pozneje.
i Dobre ljudi preseneča vedno v i večji meri neprestano rastoča u-i poraba omami jivih sredstev v j Združenih državah. Ti ljudje so I povsem po pra vici vznemirjeni. Če | ne bodo uveljavljene radikalne .odredbe, bomo postali narod "hop i heads-ov".
| • Ugotovilo se je na temelju do Ilirih informacij, da je po en elo-jvek med vsakimi stotimi v Združenih državah žrtev \pmam-1 j>yih j sredstev.
j Prohibicijonisti izjavljajo, da ni uveljavljen je suhaških postav pospešilo in razširilo uporabe teh omamljivih sredstev. Jaz pa izjavljam, da nimajo prav.
Težko bi bilo dokazati, da' je prepoved zavživanja omamljivih pijač samaposebi ustvarila ljudi, I ki uživajo omamljiva sredstva. Kot. prejšni prohibicijski agent pa sem u ver jen, da sta slaba pijača in režkoča dobiti jo v nekaterih de-i lili Združenih držav napravili na ['stotine tisočev možkih in žensk
*	I ž rt ve omamljivih sredstev. Ti ljud j jo so se preje izključno posluževali alkohola za sveje razvedrilo. O tem
i sem uverjen, a dejanski je dokaz i j nemogoč.
■! ' ~ _
(Nadaljevanje sledi.)
"i
Ruski Sever.
■| —
Za letošnje leto se pripravlja več ekspedicij v severno Rusijo. Eno ekspedicijo bo vodil profesor Tan Bogo raz. ki Ivo pre iskal j tudi No vaj o zemljo. Ekspedicija i nima samo velik znanstven, tem-' več tudi pomenljiv praktičen po-
*	men. Tako je bilo lansko leto odkrito v "Brezimencm zalivu" na
} ipilijone ptic. V istem rajonu je ? bila odkrita večja reka, ki dose-" 4aj na kartah ni bila zaznamovana.
*	Oddelek ekspedicije si je nadel t nalogo, da preišče zaliv ''Propad-s li" in v njem nahajajoča ležišča " bakra, ki so bila odkrita leta 1912 ^ od ruskih in nemških gostov.
1 V gornjem delu reke Pečore raziskuje prof. Černov ležišča grafita, srebrno-svinčenih r,ud in asbesta. Nameram prodreti do reke XTsi, kjer je že premog. Ta bi se mogel po reki z lahkoto odpravljati preko morja v Rusijo, t Ekspedicija prof. Berjakina bo delovala v rajonu reke Pano e ja, polootok, Kola, kjer so bila [. okrka ležišča medi. ft. Prof. Derjagan se odpravlja k 0 Bejemn mosrju, da dokonča svoja dveletna raziskovanja glede rast-i- jbnstva m živalstva.
KTaliatjtPbolainftev. 1
Možak, katerega so imenovali
"kralja alkohola", se je ustrelil v Angliji — Izza uveljavlje- j
nja. profcibicije se je začel pečati ^ tihotapstvom.
Nedavno se je ustrelil Sir John Steward, angleški "kralj vvliiski-ja'\ Steward je bi lastnik največjih angleških tvornjc za alkohol ter je bil na glasu kot naj- .1 boljši izdelovatelj glasov i tega angleškega žganja, škotskega vvhi-skija. opojne pijače, ki je znana po vsem svetu.
Steward je podedoval po svojem očetu ogromno premoženje, s katerim pa ni pr.ay nič razumno gospodaril. Njegova slabost je bi- " la v tem, da je zbiral okoli sobe na,tisoče privržencev, ki so se napajali z njegovim žganjem. Sam ; je stanoval v sijajno opremljenem dvorcu. Pravijo, da ni nikoli pre-.topil domačega praga, če ni imel v žepu vsaj 3000 funtov. Pred ča-nii si je pridobil od angleškega kralja plemenitaški naslov, za katerega je pačal okoli 300.000 dolarjev.
Kakor je bil v vseh svojih podlih zelo površen, tako se je po prepovedi alkohola v Združenh Iržavah tudi brez pomisleka vr-jel na vtihotaLjanje whisk i ja v Ameriko. To ]>a je bil njegov ruin. Ameriški prekupčevalci z /.ganjeni so namreč Steward« o-slepariti za ogromne svote, katerih upnik ni mogel dobiti nazaj, ker ni mogel naperiti tožbe proti nikomur, kajti ameriški zakon ne priznava nobene trgovine z al- ' koholom. Ta kupčija je tvorni-•arja tako po-trla, da si je vzel življenje. Poleg neštetih privržencev. ki so se . ga držali radi njegovega ogromnega premoženja, katerega je lahkoumno raz-sijpal, je Steward ostavil tudi mnogo dolgov, katerih pa seveda "lue bodo poplačali dobri prijatelji. ki so se mu prilizovali samo. lokler so pil L na njegov račun. Nepokrite terjatve po Stewardu /.našajo okoli enega .miljona funtov št er Lingo v.
Razbojnik z dolgimi lasmi.
Zgodilo se je to v okolici Jago-line, znanega mesta na progi Beo-rrad- Niš. kjer je veliko puranov. Kadar hočejo ljudje iz drugih !;r.-ijcv razjeziti .Tairc dinea, mu i-e-•ejo. da tk. kot pravi jagodinski '1 čur.-m" (v.uran).
V oumočju občine d-^oničke se je te dni zgodil drzen zločin. Neki /ločinec z dolgimi lasmi je pri be-!<>m dnevu in na ravni ccsti v malem gozdu oropal «tiri ljudi na prav drzen način.
Kmet Milo je Stnnkovu' iz Slo-kov«*a ji- peljal drva v J a go din o z malim dečkom. V gozdu stopi na rob ceste velik močan človek
kara'binko v rokah, brez pokrivala na glavi, z dolgimi lasmi ter zavpije: "StojI" Stankovič še je hotel delati neumnega in i? rekel: " Prijatelj, gotovo si šel na lov Ali je kaj zajcev?" ' Da da, na lov sem šel. ali ne na zajce", odgovori razbojnik. "Kar v gozd pojdi tako j in daj denar!" Kmet je šel v gozd in tam se je izkazalo pri natanč.ii preiskavi, da nima denarja. Deček je medtem z vozom odšel in razbojnik je zapove-dal Stankoviču, da napravi ogenj. Ta je zbral listje in saihe vejice ter napravil o gen i. V tem pa pridejo po cesti zopet štiri kmetje m ratzbojnik jih ust vi s klicem: "Selit^!" Sedli so, ker so* videli v gozdu ogenj in mislili, da imajo pred se boj celo razbojniško družbo. I'a so se morali sleči in pokazati ves denar, ki ga je bilo okoli 1500 dinarjev. Denar je razbojnik vzel in jih pustil dalje po cesti, žugajoč jim, da se nobeden ne otbrne? ker bo takoj streljal.
Pravdanje — luksus.
Za/grebšl:i *" Hrv at'' poroča; Te dni je prišdo v Sarajevu do spora med dvema trgovcema radi nekega lokala, ki bi ga trgovec moral ria podlagi kupne pogodbe izročiti drugemu. Ker pa trgovec ni hotel izpolniti pogodbe, je njegov sopo-godnik vložil proti njemu tožbo, v kateri je zahteval, da se mu lokal izroči x posest. Sodišče je na temelju obstoječih taksnih predpisov zahtevalo za tožbo bagatelno pristojbino y znesku 27^00p Din.
Ofginalen način izsiljevanja.
Neki budimpeštanski lopov je sledil zaljubljenim parčkom ter izsiljeval od njih denar. Končno je pa tudi sam sedel na li-manice.	<
Budimpešta ne more biti brez ' senzacij. Najnovejša j<* še neko- • liko smešna, gotovo pa značilna za razne vrste moralnih ogorčen-ccv.	(
Iz zapora je popihal gospod Si-mandvi Janos. ki je bil v preiska- ; vi radi raznih obljubljenih zakonov in slišnih goljufij. Po svojem pobegu se je preži via jI s tem. da j t- v javnih kopališčih opazoval. ali so odhajajoči parčki zakonski ali ne. Zmotil se je le redkokdaj. Parčke je zasledoval, in ko sta se gospod in dama poslovila, je skočil za njo, se jej predstavil kot .detektiv takozvane nravnosme policije, jo pozval na odgovor in izsilil od nje primeren znesek. Okrog 30 ženskam je na t način "iztisnil" več miijono\ kron. Tri ženske celo pozneje i z strahu pred tem vcdeženn posegle po samomoru! Končno je pa Si-mandyi naletel na omoženo. ki je iz kopališča prišla /. lastnim zakonskim možem. Ta abnormalna Madžarka je lopova izročila zopet policiji, kjer bo ostal do prihodnjega berja.
Madžarska je dežela katoliško-plemiške diktature in rodbina Habsburg v njej legitimna. Iz radosti nad legitimnostjo je tam dovoljeno marsikaj ilb-git imnega, 'ud i takšne špekulacije. Sicer pa -rečna Madžari ja. ki ima javna ; nravnostim kopališča in nravnost-no policijo! Ze ta kombinacija je tip-top!
Usoda lepotice.
Kako se je lepa deklica dvignila in kako je začela padati ter končno padla. — Od ljubice nadvojvode Salvatorja do navadne prostitutke v Zagrebu.
Pred kratkim je umrla v .Zagrebu na posledicah zastrupljeni a pri injekciji s salvarsanom prostitutka Marija Pokornv. Kot 17-letna, izredno lepa devojka je prispela Pokornyjeva z Dunaja v Zagreb. Njena milina in lepota je očarala marsikaterega Zagrebčana in imela je nebroj čestilcev, ki so si skušali pridobiti njeno naklonjenost. No .in lepa Marija no štedila z ljubimkanjem. Moški so jo sicer ljubili, toda. ker je bila devojka "muha enodnevnica", se jo je kmalu vsakdo naveličal. V ostalem je bila Marija precej premožna, imela je precej prijateljic. vrstnic njene starosti in privoščila si je lahko najlepše udobnosti ter naslade življenja. Vozila se je po svetu, prepotovala je širne kraje in redno je gostovala ob sinji Adriji. Pred vojno je imela za prijatelja celo nadvojvodo Salvatorja. To je bil višek njene karijere. Toda tudi to prijateljstvo ni trajalo dolgo. Hranilna knjižica je ostala kot edini "spomin" na nadvojvodo. Ne dolgo za tem je imela Ijubav-ne odnošaje z nekim grofom, ki pa jo je radi njenih brezmejnih zahtev zapustil. In sedaj je nekdaj oboževana krasot ic a padla na najnižji nivo svojega živlujenja. Postala je javna prostitka. V zloglasni K...... ulici v Zagrebu si je s telesom prlsluževala .svoj kruh. V javni hiši si je pri-■ služila lepo svoto deUarja in ko so slednjo zaprli, se je podala z denarjem zopet v svet. Kasneje se je zopet vrnila v Zagreb, kjer . se je nastanila v že preje ome-i. njeni ulici. Imela je razkošno o-premljeno sobico, hodila je ele-
|
gantno oblečena in imela je še I vedno nebroj ljubavnikov. Uso-- da pa ji ni bila mila. Nakopala si » je težko spolno bolezen, ki jo je vrgla na zdravniško postelj. Pri lečenju pa jo je vsled zastrupi-, tve dohitela smrt. .J^ Ironija življenja . . .
Velika afera v Mariboru. i
_.	s
F.alzifikatorji kolkov prijeti. — A Tiskar RabiČ aretiran. — To- 1 varna kolkov v Graeu. — So- 1 krivci v Ljubljani in Bosni,
Že dalj časa se je opazovalo, ^ da gotove osebe in sicer znane o- -sebe žive. daleč preko svojih raz- , m«r. .\a to okolnost se je o požar- j jajo tudi nd strani ofieijelni h za- j stopnikov solidne trgovine, ki ^ skuša razno povojno navlako, ki s: nadeva krinko trgovine ali o-brti. razkrinkati, ter očistiti u- ' gled solidne mariborske trgovine. Tudi varnostna oblast je to dejstvo upoštevala in čakala na u-godno naključje. Nekega dne je poslala ljubljanska spedicijska rvrdka. ki ma tu svojo filijalko, svojega sluga z nekim blagom v preiskavo* kemičnemu preizkuŠe-vališčn. Sluga je vzel seboj tuli dva lOdinarska koleka. name-nejna za vlo^o. Pri kemičnem preizkuševalcu sta se kolka zdela sumljiva. Poslali so svojega organa na ftn. direkcijo, da se tam dožene, ali sta kolka pravilna ali falsicikat. Po neprevidnosti pa je Juga o tem izvedel. Finanea je seveda morala na odgovornost pozvati, podružničnega poslovodjo. slo je za vprašanje, kje to podjetje kupuje kolke. Navedel je tobakarno na Aleksandrovi ee-•>t?. Hišna preiskava pa ni mogla ničesar ugotoviti. Treba je bilo torej obvestiti policijo, ki je med tem od svoje strani tudi že po-Jov-ala. Zdaj. ko se je bilo glede falsifikntov na jasnem, je dne 1. marca pričela svoje mreže resno zalegavati. Kot prvi težko o-sumljeni je bila aretiran Drngo-slr.v Milosavljevič, uradnik fvrd-ke Krsfič. fri osebni preiskavi, so pri Milosavljeviču našli karto iz Bosne, kjer nekdo naroča več-ie število cigaretnega papirja in 2000 kom t. m. (taksne morke) ;i Din. 10. Ta dragocena najdba je policiji pokazala sled tudi že doli v Bosno. Pri hišni preiskavi so res našli 2."> škatljic cigaretnega papirja, kar je policijo privedlo še do vstrajnejse preiskave, ki je imela tudi zaželjeni uspeh. V neki shrambi za seno. last tvrd-ke Krstič. so izsledili (na Tržaški
eestn 1400 falsifrkatov pol Din. 10. S tem je postal težko o-sumljen seveda Krstič sam. Sledile so mnogobrojne hišne preiskave pri raznih osumljencih, tudi po trafikah. Milosavljeviča so spravili takoj v preiskovalni zapor na okrožno sodišče, druge osumljence je zaprla policija. Glede uradnika spedicijske tvrd-ke se je ugotovilo, da je kupil od Milosavljeviča 100 komadov fal-sifikatov.
Ker je šla sled, kakor zgoraj omenjeno, tudi že v Bosno, so se 1 vršile tudi tam razne preiskave, pri katerih se je kmalu ugotovilo i falsifikate, ki so prišli tja potom : Milosavljeviča. Aretirana sta bi-. la med drugim tudi dva trgov-
-	ca. ki sta hotela kupiti falsifika-
-	te za promet.
Policiji pa je šlo posebno za iz-
-	sleditev tovarne teh falsifikatov.
-	Sled je izpočetka kazala na se-> ver in sicer v Gradec, kamor se . je napotil policijski šef, nadsvet-i nik Krševan in ne zaman.
Štajerskim Slovencem predo-
-	bro znani tiskar Karol Rabič, i eden najnestrpnejših renegatov, i je kakor znano v Mariboru svojo i tiskarno prodal delniški družbi, i Tiskarna je bila znana po svojih • te vol verskih listih in pa kot lito-r grafija. Po prevratu je Rabič u
-	postalo vroče, zahotelo se mu je 1 po Avstriji in kakor rečeno pro-
-	dal je svojo tiskarno, ter se pre-^ selil v Gradec. Tam je z našim z denarjem v bližini (Ruckerlberg) B kupil gostilno, katero je seveda r kmalu zapravil. Na to se je zo
pet vrnil k svoji tiskarski obrti. Že pred dvema letoma je bil o-sumljen zveze s falsifikatorji ban-
-	k ovce v, za kar pa ni bilo dovolj e dokazov. A ta sum je zadostoval,
-	da so tudii v Gradcu v tem slu-čaju že mislili na Babica. Graska
e policija je pridno sodelovala z ju-. igoslovansko. Preiska.va pri Ra-|biču je dognala nekaj neprrčako-" vanega: namesto iskanih din. 10 kolek o v, so tam našli 5 dinarske falsifikate, na katere se doslej še.
Velika noč —	<
velik praznik krščanskega sveta se približuje.	J
Star in lep običaj našega izseljenega naro-	K
i da je, da se o priliki tega praznika spominja	i
, svojih v stari domovini z manjšim ali večjim	J
denarnim darom.	^
l&i se potrudimo, da pridejo denarne poši-
f Ijatve, namenjene za Velikonočna darila, pravo-	\
časno v roke dotičnikov.	p
1 VELIKONOČNE DENARNE POŠILJATVE	J
bodo tedaj pri nas izvršene z znano brzino in	t
i točnostjo našega zavoda.	\
Frank Sabser State Bank	{
K 82 Cortlandt St., New York, N.Y.
\ GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE
POSOJILA NA NEPREMIČNINE
Naši rojaki lahko dobijo pri nas prvi mortgage na hiše in posestva v New Yorku in Brooklynu.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street New York
ni mislilo. Najbrže je glavna za-.[ loga po 10 Din. že pošla, a li pa J se je "tovarnarju'' zazdelo pre-j vidneje za enkrat jen j at i z 10 di-j narskimi falsifikati ter pričeti} raje s 5 dinarskimi, na katere se! ni nikjer nič sumilo. Papir, izdelava 5 din. falsifikatov in še marsikaj drugega kaže brezdvonmo dejstvo, da so iz te tovarne preje izhajali tudi 10 din. falsifikati.' Že pri prvi preiskavi sa našli zalogo 20,000 falsifikatov po 5 din. Ugotovilo se je tudi. da je pri Ra-bieu naročil 5 dinarske falslTika-tc ravno isti -lože Dobrovnik. ki je v Maribor prinašal -tudi 10 din. falsifikate. Komaj je izvedel, da je bil tovarnar falsifikatov-Rabič aretiran, jo je urno popihal preko Avstrije na Čehoslovbaško. kjer ga bodo seveda težko izsledili.
V celo to omrežje je zapletenih mnogo oseb nežnega spola, meti njimi nekaj dam, ki so nenavadno razkošno živele. Zapleten je tudi bivši trgovec v Murski S.).1 hot i Peter Nemec, ki je dalj časa stanoval v Mariboru in imel zveze tudi s ponarejevalci mono- > polnih trakov. Ta gospod je mnogo potoval po večjih mestih in Imel stalne zveze v Mariboru. Ljubljani. Zagrebu. Beogradu itd. Roka pravice ga je izsledila v nekem prvovrstnem ljubljanskem hotelu. Zdaj se nahaja že v primernem hotely za take tiče v Ljubljani.
Mreža zasledovanj še ni končana. Pričakuje se še s tem v zvt-zi ludi raznih drugih presenečenj iz] naslova falsifikatov. Ali o tem i več a priliki. Mariborska |>*»1 it-i-1 ja bo razobesila na pogled jav- i nosfi falsifikate kolekov obeh visi z uradnim opisom, da občinstvo obvaruje pred neprijetnost-1 mi in da imajo oni. lei tozadevno; še kaj vedo. priliko pomagati k zaključku že dosedaj lepega u-speha jug policije.
Slike iz vojne dobe.
"Ministrstvo prosvete ie zbralo ve>"je število raznih fotografij, katere predstavljajo zločine in z verstva, ki so jih izvršili avstrijski in bolgarski oficirji nad srbskim narodom. Od teli pot o g rati j se boil o napravili diapozitivi ki se bodo potem razkazovali ob priliki vseh • javnih predavanj.
Borba s kačaki (razbojniki).
Pren dne\%i je oatrulja orožnikov v Bjelici. okraj drenovački, naletela na tolpo 1 ačakov, ki s.» plenili po selu Drenica. Kačaki se zflbarrki'.diral> v n *ko kulo terse trdovratno branili. Ko orožniki roparjem niso mogli niti z bombami do živega s > zahtevali, da st-jim pošlje na i omoč vojaški u»p. Kačaki so niti sedaj ni<o vdali, nakar ,so orožniki izstrelili neliaj vrauat na kulo, ki se zrušila. Stu-je kaC-iki uc-šli smrt p«»«I ruševinami, dva pa sta bila us4r.--Ijena na hegu. Uvula je mala trdnjava i//.a turških <\%sov.)
Vo jni beguaci na Hrvatskem.
T«l:om ihi-scca februarja je bilo na Hrvatskem p » uradni ugoti>-vitv: .">TJ nabornikov, ki nis., za-■lost:!: sv.ji nabocai d< lžn<»-4i. V mesecu j;...narja jt- bi!«i takih nabornikov 12fil. tako ila je tek- m dveh mo—rev	vojaških obve-
j zaneev na Hrvat<?l-.4'm. sr n-s . odzvaii nahi'j*n':)i jinzivt.m.
Eeksploziia v peči.
F-an Rozman. 4^1.tni prog.'.vni '■uva j v Doro'.iiiei. j<* 7 marca v čuvajnici nakladal premog v p< Vi-:iad«»ma je nas?-.da eksplozija, pri č^nuir k- Rozi.ian dobil na lev n-ki in j-.-	nevarne opekli-
ne. 1'rt-pel.j-di so jm v b<»lni<-<>
K j" je moj h rat M \UK<> K Tri NH' Dcina je i/ /.' le/iiikov pri M' tliki. Ziidnji:- .sva se vide!:1 lct:i 1!* 1 -t. in zda i ne vi n. kje s.' | nahaja, '"e kdo iznusl rojakov | ve za njegov naslov, naj ira mi javi. a!i naj |».i sam oglasi hr,if;i: .b hn Ki« intč, lior 19!. Si ee 11 on. 1'a*	(1-4 -I'
K. r>OTnf>'- :'aQohitp, če se moč- -4 V, no vdrgj.eij s	.F
'f	v'r- vat. off.	jj
ff* tSltlll hrs'p,	v.f >:ri to_ J
S. ptotil s sv'jjn ;.'.nurj:tj>itu utloli- 't
| 1 tu:^tjo^ pu bolečih	^
5*	\efTno k*«-n = 'o pri r'ikuh. 1 '
L F? AD. lriC HTEU X CO. j
o l as nabod a. 2. apb . 1924
'*-—-----... . — ■
I NESREČNA LJUBEZEN |
if	K. N. —Za "Glaa Naroda" poslovenil J. T.	m
18	(Nadaljevanje.)
—	Torej vojak ste, pa niti vesljati ne znate?
—	-laz sem rezervni častnik ter sem bil vedno le po. pisarnah phivnega mesta. Nikdar nisem imel prilike, da. bi se pečal s takim spon (mi.
Začudeno ga je pogledala. — Torej ste .samo poletni poročnik? Niti pravi častnik niste?
On je bil kljub lej žaljivki izredno galanten.
—	tJospodična, povedati vam moram, da-človek v pisarni lah-ko ravno lolil^o koristi domovini kot na bojišču. No. in če me pošljejo na bojišče, ste lahko prepričani, da ne bom zadnji.
la odgovor ji je vidno ugajal, priznati pa tega ni hotela.
-- O, niti pravi oficir niste, .niti pravi oficir — je mrmrala. — Naenkrat je pa vzkliknila: — Oče prihaja. Pojdite ž njim v klet. Tam se boste brez dvoma boljše počutili kot v moji družbi. Moj oče je takoalitako najrajše v kleti -laz sem kmetica. Krave in teleta ne einijo nežno negovanih rok. Nasvidnje, grof Nevemkdo!
Se predno se je mogel posloviti in izpregovoriti kako besedo, je zavihala bele rokave ter /dirjala po stezi proti ribniku, kjer je bil privezan čoln.
<iroi" Lonen je prekrižal roke na prsih, nevedoč, kaj bi storil.
Najrajši bi bil ozmerjal predrznico in najrajši bi padel pred njo na kolena.
1'rška se je ozrla. Ko ga je videla tako stoječega, lepe in ponosne postave, srditega obraza, ji je ugajal. Lahka rdečica ji je zalila obraz. Nato je napol zamižala in skloniJa glavo. §
Kajti v tistem trenutku je doživela nekaj, česar si ji še ni bilo pripetilo nikdar v življenju.
Vajena je bila, da se je vsakdo smejal njenim neumnostim, da ji je vsak dobrodušno odpuščal pikre besede.
(irof Louen, namesto, da bi stekel za njo in se ji opravičil, ji je enostavno obrnil hrbet in odkorakal. Kaj takega pa ni bila vajena.
Nazaduje si je začela očitati: — Prav mi je, zakaj sem bila pa tako groba žnjim. Prav se mi godi.
Najmanj desetkrat jc pogledala nazaj, toda on se ni niti enkrat ozrl.
Naslednjega dne je šumelo v gradu Taboru kot v čebelnjaku. Nad dvajset častnikov je dalo dovesti prtljago v svoje >obe. Po dvorišču je bilo vsepolno vojakov, ki so snažili uniforme in konje.
Ko je šla Urška po hodniku, je videla pred neko sobo štiri velike kovčege, pole«i njih je jut sihJ služabnik v livreji.
—	Bog ve, kateri je tako gosposki, da ima toliko prtljage? — se je vpraševala. — Nazadnje je pa naglas vprašala služabnika: — fegava je ta prtljaga in kdo l>o stanoval v tej sobi?
—	Gospodična. 10 je soba gospoda poročnika grofa Lonena.
—	To sem si mislila. Ali ste vi njegov služabnik?
-- Ne, go pod i ena. jaz sem njegov kočijaž. Jaz skrbim za njegove privatne konje. Njegov komorni k in vojaški sluga sta pri kočiji v vasi in vsledtega sem jaz pri prtljagi.
—	Komornik.' Vojaški sluga — se je začudila. _ Koliko pa
vas je pravzaprav.'
—	Štirje smo. gospodična. Gospod grof vzame na vsake voja-' ske vaje kočijo seboj. V kočiji se vozari v svojih prostih urah.
—	No, potem pa kar lepo vse v sobo spravite. Če vozi grof seboj tudi par omar. svojo kuhinjo in omaro za led, bo- ta soba premajhna zanj. Hom rekla oeetup. naj mu da plesno dvorano na razpolago.
.Služabnik se je priklonil, in gospodična Trška se je odpravila naprej.	-
Vstavila se je pri drugih vratih.
Nji pragu je bil majhen kovčeg in poleg njega velik postaven služabnik.
—	Kaj pa je tukaj notri? — je vprašala. — Morda dve brisači in krtačica za /obe.' Več bi človek ne mogel spraviti v tako malo shrambo.
—	Da, tudi krtačiea za zobe je notri in par obrisač — je odvrnil služabnik.
—	Čegava last je to? Kdo bo setanoval v tej sobi?
-- Gospod nadporočnik Frank — se je glasil odgovor.
Hm, — je pomislila Urška, — ta dva gospoda sta pa jako različna. Prvi ima toliko prtljage, da jo komaj par konj odpelje, vse premoženje drugega bi se pa dalo v pesti prenesti.
Sla je v svojo oblačilnieo ter se začela preoblačiti. Njena strešnika ina je žalostno opazovala Urškino belo, Kveže-zlikano obleko, na kateri so se poznali veliki madeži telečjega hleva.
—	Oh, gospodična, — je javkala. — če hi hoteli že vsaj nekoliko paziti. Poglejte, deset oblek sem vam skrbno oprala in zlikala, samo. da boste čedni, dokler bodo gospodje pri nas. Moj Bog. take sem že izdelana. Vsak dan pranje in pranje.
—	Saj ni zato. Saj ne g-rem. več v hle-v. Toda jutri zvečer gremo vsi skupaj v Stari Grad. Vsi častniki, ki stanujejo pri nas, so povabljeni. Pravijo, da bo taka zabava, kakršne še ni bilo. Priprav« mi najlepšo obleko, Mina.
Strežajka jo je začudeno pogledala.
Doslej se ni gospodična Urška še nikdar brigala, kako je
oblečena.	^
. * * * "
Na terasi je igrala godba. V jedilnici je bilo celo morje luči \ se je bilo razigrane volje. Kozarci so žvenketali, razposajenost se je večala z vsakim trenutkom.
Grof Lonen je sedel sredi svojih tovarišev na desnem koncu mize. Skozi cvetje, katerega je bila vsa miza polna, je škrlel na do-mačo hčer. Bila je elegantno oblečena, sveža kot evetlica. in njen .smeh se je razlegal kot glas srebrnega zvonca.
Gospod Kiras je premišljeval, kivm bi jo posadil. Kam bi spravil t.> seme ? — je premišljeval, da. bi se že vsaj malo nletelo? No, končno ji je odbral prostor. Na njeni desni naj bi sedel stari «tab-ni polkovnik, na njeni pa mlad častnik. Toda kater i?
To je bilo njemu vseeno.
In tako se je zgodilo, da je imel nadporočnik Frank čast sedeti poleg gospodične Kiras.
Urška je bila silno radovedna, kakšen je vendarle človek in še častnik povrhtega, ki ima tako malo prtljage
Vm presenečena je pogledala visokega človeka,-M se ji je priklonil in sedel poleg nje.	k	\
....——- i i L.1**
'{----IB«U» prikedttjaX jfT —	~
Karen Peers je nehala pripove-j dovati in je na glas plakala za'< svojimi obilnim rutami.	i
Župnik jo je poslušal, oči pa je ; upiral na mizo. Zdaj jih je dvignil i in pogledal ženo.	j J
"In te je sam poslal, Karen?" < jo je vprašal.
Karen se je nemirno prestopala ( z ene, v višnjeve nogavice obute < noge, na drugo.	Ji
'4Storila sem, kar ste mi, pre- i častiti, veleli. Z mnogimi vpraša- 1 nji sem ga opominjala na Boga.l Sicer se je tega branil — Bog mul bodi milosten — in se je v poste- \ 1 ji obrnil, kadar sem- ga vprašala. ] Davi pa, ko mu je šlo tako slabo,* in sem pela psalme ob postelji" ter ] ga spet vprašala, če naj grem pn f Vas s svetimi zakramenti, — je i prikimal in od tedaj je prav mir-\ no ležal ..." "Dobr
o — res, Gospod ne zapu- i sti nikogar."	]
Odprl je omarico, vzel iz nje ke-lih, naštel nekoliko hostij na zlati ' krožnik in vlil nekaj kapelj vina t v kelih. Karen je sklenila roke in j opazovala sveto posodo s plašni- . mi očmi.	J
Kmalu nato je bil pripravljen.! Sla sta po eesti, ki je držala preko polja. Žetev je počivala o opoldanski uri. Okoli in okoli so •stali prazni vozovi, tupatam so ležali fantje v senci, klobuke pa so( imeli potegnjene na oči in so se potili v avgustovi vročini. Dekleta so taborila v gruči za napol nalože-' ninm vozom, z odpetimi jopicami in žarečimi glavami pod rutami. j Na polju ni bilo čuti nobenega glasu.	-
Župnik je šel s povešeno glavo, kelih pa je stiskal na prsi. Opol-•fn solnee je viselo kakor svl-J nec v gubali ornate. Včasih se je obrnil k Karen Peersovi, ki je le počasi lezla po griču, in jo priga-' njal.	j
Kajti župniku se je jako mudilo.' Da — Gospod je bil Silni in Edini. Upogibal je trdovratna srca kakor trstje. Njegova je bila zmaga na vekomaj ... in vroča in nemirno veselje je vstajalo v župnikovi duši; kajti leto za leto
mmu je ta ponosni belolasi tr-mee grenil življenje — leto za le-' tom — od tistega dne ... Dosti molitev je izmolil, dosti gorečih' besedi je govoril tistemu belemu obrazu, kadar ga je ob velikih da-1 ritvenih dneh videl pri cerkvenem! stebru . .. molitve in besede —1 zaman molil in govoril.	j
In župnik je opazoval njive, ki, so spale v opoldanskem miru in* je šel počasneje.
Tak dan je bil takrat, kakor ta, ko so mrtvega sina Hansa Rasmusa prinesli k župnišču. Župnik je stal na višini v svojem vrtu in videl, ko so njegovi ženici prihajali s ležkim bremenom. In ustrašil se je in jim tekel naproti, in s kratkimi besedami so položili možje breme pred njegove noge: bilo je truplo Rasmusa Hansena.
Da je stal vrh voza, so pripovedovali, mahoma pa da se je dvakrat zasukal kakor vrtalka, povzdignil roke in brez glasu padel . .. prav tako kakor oven pn Andersu Nielsenu, ki je lansko leto na solnčarici poginil. Stal
so okoli župnika, mrlič pa i je ležal na zemlji . .. Tu pa se je vrgel župnik na cesto, tipal mrtve-ču žilo in sree in ga nezmiselno tresel. Tako je delal dolgo, dokler ni eden hlapcev rekel:
"Gospod župnik, odnesti ga moramo, kajti zapiramo cesto."
Zdaj se je župnik dvignil in šel molče in s povešeno glavo za mr-ičem.
Oblekel se je v ornat, da bi staršem sporočil smrt. Basmus Hansen je bil sdini pozno rojeni sin in sicer, brez otrok zakona. . Tisti dan mu je postala pot preko tega griča težka. Stanovalci iiše so spali. Pritisnil je na kljuko in šel v hišo. Muhe so brenčale okoli Hansa Rasmusa, ki je bil v vročini zaspal z rokami na mizi in z glavo na robu mize. Karen je dremala na nekem stolu.
Pri šumu sta se oba zbudila in se prestrašila, ko sta zagledala župnika ▼ ornatu.
J Zdaj je začel župnik govoriti 'od skrbeh, ki prihajajo kakor ta-itovi ponoči, in o uri Gospodovi, ki je kakor blisk. Starca pa samo začudena sedela. Karen se it
J	v	I
jzačela potihem jokati, sama ni ve-| dela zakaj.	!
In župnik je govoril o potih! Gospodovih, ki so čudežna — in o grehu sveta . .. dokler mu ni pot judaril iz cela — in o sinu vdove in o Bogu, ki vzame, kadar mu je všeč.
j Starca pa ga nista razumela, in slednjič je rekel brez nadaljnih besed izmučeno: "Bog vama je ta-^ko usod i 1 — Rasmus je mrtev."
Pričakoval je kak vzklik, kak krik . .. toda nič se ni zgodilo, oba sta molče sedela. Kareni so padle roke razprte v naročje. Tu je tstopil župnik* k njej in prijel nje-iiie mrzle roke: in začel ji je nežno in tolažljivo prigovarjati:	j
j Govoril je dolgo in. medtem ko( jo je tolažil, je pokleknil polejr nje. "Da—le jokaj se." je rekel J "plakaj — solze lajšajo."	j
i In začel je potihem moliti, roke iliteče Karen pa je držal v svojih j Naenkrat je začutil trdo roko na svojih plečih in zagledal je' obličje Ilansa Rasmusa lik poleg svojega. Bilo jo skremženo in bledo. Župnik je stegnil roke. kakor bi se hotel ubraniti udarca.	j
'} Hans Rasmus ga ni zapustil, njegov skremženi obraz je ostal tik poleg župnikovega; kakor dva plamena so žarele oči izpod obr-
'vi	I
{ "Ti se lažeš." je rekel, "ti se 1 lažeš. Pojdi!" Župnik se je hotel odtrgati, toda se ni mogel. "Pojdi." ' je rekel še enkrat, "ti se lažeš."
In *ele na pragu ga je izpustil, "j Župnik se je obrnil in hotel nekaj reči. t oda "umolknil je pri pr-' vih besedah, odprl sunkoma vra-".ta in odšel, ne da bi se ozrl. Do-jnov, preko dvorišču, kjer je še
truplo ležalo, se zaprl v svojo sobo in ni z nikomor govoril več dni.
Sedemnajst let — sedemnajst let je preteklo od takrat in vse je še vedel prav natanko, kakor bi bilo včeraj.
Spominjal se je večera, ko je Hans Rasmus prišel v žnpnišče naročiti pogreb. Isti ogenj mu je še žarel v očeh. "Opravi naj se brez petja in brez besedi. "Zagrebi ga, in prizanesi nam z vsem drugim."' Župn>k ga je skušal prijeti za roko. toda Hans Rasmus mu po je umaknil. "Hans Rasmus/' je rekel župnik, "ne zakrkni srea. t'u-ješ — Bo«r. Vsega mogočni, ti je to naložil."
Tu pa je Hans Rasmus župnika pogledal in rekel hripavo: 'Molči, far, Boga ni. Ti si se bal za svojo rž in zato so jo morali tvoji ljudje spravljati v opoldanski uri."
Župnik je prebledal. "Hans Rasmus — kaj praviš? Hans Rasmus — —" llans Rasmus pa je položil tiste štiri tolarje na mizo in odšel.
(Konec sled L)
Trjje tiči v kletki.
I Iz Trbovelj prihajajo v Maribor znani 1 rije brat je Pisek. Tu se • klatijo najraje po Teznu in sicer I okoli železniških vozov. (> jim tu zmanjka posla, .se prikradejo v ( Maribor, kier ukradejo, kar mo-, rejo. Po lakem posku.su te dni se i":i7oova jen i vračali po Tržaški '■e-»ti, kj-o- so prebivalstvo toliko časa na.lL-gmali, da so poklicali stražo. Ker na policiji te brate že poznajo, je sel nad nje večji od delek. N"a Tržaški eesii se je res J vnela m:»ln bitka, med katero se je eden bi.itov srn sunil z nožem v prs*t. da b! s tem nepoučene naščuval proti policiji. Res se je začel v aretacijo vmešavati klepar i Tonili i k. Policija je poleg treh Pi-| skov aretirala tudi Tontinika. Pi-( ski imajo navado, da si v zaporu I raztrgajo obleko, tako d.i jim ino-, rajo novo nreskrbeti. To pot jim je poli>iir». to že'jo prest re tri a. Odvedla je zvezane v zapore.
glas naroda, 2. ape. 1004
Trma.
Herman Baug.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
za leto 1924
V ZALOGI GA IMAMO ŽE SAMO PAR STO
IZTISOV.
Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči, da ne bo prepozno.
Cena 40 centov. Za Jugoslavijo je Ista can*
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street	New York
■Potrebna knjiga za pravilno pri-lučenje angleškega jezika, z na-Isveti kako postati ameriški dr-
Ižavljan.
Slov.-Angleška Slovnica
I	Oboega Bledet*; .
I	Prvi del: GIxASOSLOVJB. ..
I	Dragi del: OBLIKOSLOVJI. fti »« ^ <
I	Tretji del: .VAJE.
I	Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJECES I ŽIVLJENJA.
I	Peti del: SLOVEN.-ANdLEŠKI BESEDNJAK.
I	Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI kater« I mora znati vsakdo pri nabavi dri*** I ljanakega papirja.
I	* Vse angleške besede so navedene« kako se pile*
I	Jo in kako se pravilno angleško izgovore. Is ti
I	knjige je mogoče vsakemu priučiti se anglešjjUi
I	brez učitelja.
Knjiga Je trdo vezana, vsebuj* 300 strani,C1 50 I	cena s poštnin*	. W ■■
I Slovenic Publishing Company
Its Cortlandt Stresi	Mew Točk, V. !f
Ali nameravate dobiti svojce v Ameriko?	j
Sedaj je Cas. <in se pripravite za novo kvotit, ki se prirne dne 1. julija i;>24.j Cunard Line družba pomaga vašim r..ja-l kom po vsej Jugoslaviji, da dobe potne liste, vizeje in vsr podrobnosti erled«- potovanja v Ameriko. Ti uradi poslujejo s posebnim dovoljenjem jugoslovanske vlade. Vsi potniki se ih.-šlj^jo naravnost na jiartiik v osebnem spremstvu družbinepa | 'iradnika in sir.-r brez posebnih str..sk..v. Onemu, ki ima Cunardovo karto, ni rr^-i t.a čakati na prostor. Vsak t^.l.-n odpluje vet k rat <"unard..v parnik iz F.vrope. ( Ounardove karte so dobre za potovanje na najhitrejših svetovnih parnil>th.
Xu pojasnila se obrnite na naSrga lokalnega agenta ali na naš urad.
CUNARP ANCHOR |V
New York. Plymouth. Havre. Paris
PARIS...................... 23. aprila
New York. Havre. Pari«
CHICAGO .................. 16. aprila
ROCHAMBEAU ........... 19. aprila
LA SAVOIE ................ 3. maja
New York. VI*o [Spain]. Bordeaux
LA BOURDONNAIS........ 15. aprila
Fiat* ta hto£U Ukihca aetata ali aa (lani and: 19 STATE STREET,	NEW YOR*
MOŠKI! Zaičitlte ae Proti nalcz.nja
N aba vite si najboljšo taif ito
ytmMSMFL prepre»_ba » mo^ke
Velika tubaSSc. Kit (4 s) $1 VnjMcanarji ali
PREHLAD m ^ept:vB u UFHURJA 92 BMkmtD St.. New York M*-"LIKJA___Piiite za okrožnico.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovca Is brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovolji, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 Um boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
-
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
K DOB J* mmmmjm potovati f itul kraj, Je potrebno, da Jo nmtmnCao pooSen o potnik fletik, prtljagi in drngili otrank.
Pojasnila, U vam Jib mamanmt dati Tiled naia dolfotetns lsknlnjo, Vam bodo gotovo v korist; todl priporočamo vedno le prvovrstna psmtke, ki bnajo kabine todl v XH. rasiedu.
Todl oni ki is niso ameriBd Or-iavljanl, morejo potovati v stari kraj na obiSk, toda potrebno Je, da M povrnejo tekam iestik mamaew la
so prlpoSBeol bres vsake nsprllika ▼ to flritolO-
Kako*dobiti svojce is
starega kraja.
svojca is starega	naj^am
pile aa pojasnila ln navodila. Ja> Soslovanska letna kvota naia M4 novih priseljencev.
Za potne stroiks IsplaCoJd pi aa-hn naročila JADRANSKA BASKA tudi t dolarjih.
FVank SatoerState Bank
I MAMIR^alineO
l Kratka in direktna rrta preko Kotterdama za iz vseh strani
I JUGOSLAVIJE
Nedeljska odplutja. Največje udobnosti.
Mi vam bomo preskrbeli potrebne listine (affidavit za vzdrževanje). Naši uradniki se brigajo za vse ter | vse ure tie za potniku, dokler ne dospe na določeno mesto.
I Cene in se/nam odplu^v se poš-,	ije vsakomur na zabtevo.
7.a prostore na parnlklh ln vse po-drobno>ti pi&ite lokalnemu agentu nti pa na
HOLLAND AMERICA UNE
24 State Street_New York
'	1	imm
JUGOSLAVIJE
,	Kupite Tnapraj plačan« karta
svojim sorodnikom i a mie črte.
White Star Une
New York — Cherbourg Olympic 12. apr.; 3. maja; 24. maja Majestic 26. aor.: 17. maja: 7. junij*
(NajveCjl parnik na svatu.) Homeric 10. maja; 31. maja; 21. junija
AmvpiCAN Lin* Joint WHITE STAR LINE Service
New York — Cherbourg — Hamburg Canopic 15. apr.; Pittsburgh 6. maja Minnekahda 29. maja; Mongolia 5. juni.
• razred)
Red Star Line
New York — Cherbourg — ADtwerp
Belgenland ........ 5. aprila; 8. maja
Lapland 24. apr.; Zetland 29. maja
Dobra hrana, daprtl prostori. Velika javna zbirališča. Oglasite m pri lokalnem agntu ali prt
PASSENGER DEPARTMENTi No. i. Broadway	New York.
Potovanje v Jugoslavijo.
Kdor namerava potovati to spono, lad v stari kraj na obisk ali za stalno, priporočamo, da se odloči za parnik "PARIS", največji in najnovejši parnik francoske parobrod-ne družbe, ki odpluje iz New Torka
14. MAJA 1924.
Železniška zveza preko Francije, j Švice In Avstrije je za Jugoslovane najbolj pripravna po francoski pn> si, zlasti pa še s parnlkom 'PARIS' in se pride v devetih dneh v Ljubljano ; oni pa, ki potujejo v zas& dno ozemlje, se i>eljejo iz Pariza naravnost v Trst.
S tem parnikom potuje tedaj tudi naš uradnik, ki bo spremljal potnike do Ljubljane, ln bo pazil tudi na prtljago, da bo Sla naprej vedno ■ istim vlakom, kot potnlkL
Vsi potniki III. razreda so nastanjeni na tem parniku v kabinah po 2-4-G v eni kabini; kdor leli potovati takrat na tem parnikn, naj nam dopoSlJe Čim prej $10.00 are za Tli. razred ln $50 za drugi razred, da mu preskrbimo dobro kabino £e -sedaj, ua ne bodo boljši prostori val oddani.
Frank Sakser State Bank New York, N. T.
Prav vsakdo—
kdor ka] iid§; Um ka] ponnja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznavat da Imajo Čudovit nipok *-«
mali oglasi v »Olai Varoda".
ROJAKE, 2MUKOOAJTS ffE HA •GLAS KAJLODA', HAJVEČJl slovctsp Dnmoz V
	r . Kretanje parnikov	- Shipping News	m ■
5. aprila: Majestic. Cherbourg; Tyrrhenla, Cherbourg; George Washington. Cherbourg. Belgenland, Cherbourg. 9. aprila: Mauretanla. CherDourg. 12. aprila: Leviathan, Cherbourg; Olympic, Char-ourg. Veendam, Cherbourg. 16. aprila: Aquitanla, Cherbourg; Chicago, Havra. 19. aprila: Homeric, Cherbourg; Auronla. Cher-ourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg; New		S. maja: i:«.-lK«-nland, Cheroburg. 10. maja: Homeric, Cherbourg; America, bourg. 14. maja: Paris. Havre: Martha Washington, Berengaria, Cherbourg. 15.	maja: Albert Ballin. Cherbourg ln Han Stuttgart, Bremen. 16.	maja: Orca, Cherbourg; Veendam. Bo Pres. Roosevelt. Bremen.	Cher-Trrtj lburg; logne;
Amsterdam. Rotterdam; Rochambeau, Havre.		17. maja: Majestic, Cherbourg.	
23. aprila: Paris. Havre; Berengaria, Cherbour«. 26. aprila: Majestic, Cherbourg; Albania. Cherbourg; r*res. Ilardinsr, Cht-rlmurg: Ordun«*, Cherbourg; Cleveland. Hamburg. 29. aprila: Republic, Cherbourg. 0. aprila: Mauretanla, Cherbourg-3. maja: Leviathan, Cherbourg: Olympic, Cherbourg; Pres. Wilson. Trat; La Savois Havre; Orbita. Cherbourg.		21. maja: France, Ham; Mauretanla. Cherbourg. 24. maja: • Leviathan, Cherbourg: Olympic. Cherbourg; Tyrrhenla. Cherbourg; Colombo, Genoa. 27.	maja: Reliance, Cherbourg In Hamburg; York. Bremen. 28.	maja: Aqultanla, Cherbourg. 30. maja: Ame-lca, Genoa.	
7. maja: Aqutania, Cherbourg; Belgenland. Cherbourg.		31. m aja: Homeric. Cherbourg: Conte Genoa: Pres. Harding, Cherbourg.	Verde,