Poštnina plačana ▼ gotovini. STHV. 166.
V LJUBLJANI, četrtek, 20. avgusta 1925.
Posamezna številka Din 1'—.
LETO II.
jaka ja vsak dan opoldne, izvremli nedelj in praznikov. lfeaeftm naročnina: V Ljubljani in po poiti: Din 20-—, inozemstvo Din 80-—
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STE V. IS. TELEFON 8TBV. 652.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se prikaii za odgovor.	q
Račun pri poštnem ček. urad« Stat
1
Mfe
w£m*m
Znižanje delavskih plač.
Kot- so državni rudniki nerentabilni ia ker se je za delavske plače porabilo več, kakor pa je bilo po proračunu predvideno, se hoče delavske plače znižati. Tej nameri odločno nasprotujemo, ker je krivična in napačna.
Smatramo za popolnoma izključeno, ia ne bi rudar, ki deia ves dan, zaslužil takšne plače, da bi mogel izhajati. Če niso rudniki rentabilni, potem gotovo ni iskati vzroka v delavskih plačah, temveč drugje. Da je temu tako, dokazujejo vsi privatni rudniki na svetu, ki se renti-rajo kljub neprimerno višjim delavskim plačam, kakor pa so naše. Ne, delavske plače čisto gotovo niso krive, če so državni rudniki nerentabilni in zato z znižanjem delavskih plač tudi ne bo odpravljen vzrok nerentabilnosti državnih pre-mogokopov. Zato pa znižanje delavskih plač tudi nima pravega zmisla.
Je stara stvar, da riba pri glavi smrdi. In če državni premogokopi nimajo zadostnih dohodkov, potem temu sigurno niso krivi rudarji, ki so potreben premog vendar izkopali, temveč krivi so tisti, ki niso znali premog dobro vnovčiti. Ta pa je v prvi vrsti imenovati težkopad-no našo državno upravo. Če bi narodnogospodarski statistični- izračunal vso škodo, ki jo trpi država vsled nerodnega sistema, ki vlada v vseh državnih upravah, bi se vsi za glavo prijeli, ko bi videli, koliko milijonov se mesečno zapravi. Ni ta težkopadnost državne uprave nobena naša specialiteta, temveč splošna posebnost vseh uprav in zato je tudi po vsem svetu stremljenje, da vodi tudi država svoja podjetja tako, kakor vsak zasebnik. in če bi to vlada delala, potem bi dosegala tudi iste uspehe ko privatni premogokopi, ki delajo z dobičkom, ne pa z. izgubo. Je vendar preneverjetno, da ki imel izgubo, kdor koplje premog.
Znižanje delavskih plač pa odklanjajo tudi iz političnih vzrokov. Nočemo, da bi moralo delavstvo reči, da mu je vlada sporazuma znižala plače. Nočemo, da bi moral delavec na podlagi dejstev reči, da je bila zanj vlada nacionalnega bloka boljša. In mislimo, da morajo biti istih misli ludi radičevci in da zato
“nžanja delavskih plač ne bodo dopustili.
Nekaterj bodo govorili, da pomeni znižanje delavskih plač pričetek varčevanja. Na to odgovarjamo: Štedili se naj prične od zgoraj ne cd spodaj! Stediti se naj prične pri raznih komisijah, pri raznih dobavah, prj preštevilnih ministrstvih, ne pa pri on,h, ki s težkim delom po rovih zaslužijo komaj za golo življenje.
Nujno je, da bo tudi delavski stan brez izjeme pridobljen za državno misel. Če se bo štedenje pričelo s teni, da se bodo znižale delavske plače, potem delavec ae more reči drugega, ko da so na krmilu ljudje, ki za delavca nimajo srca. Kako pa se naj potem razvija državna misel med delavstvom, naj nam razlože tisti, ki predlagajo znižanje delavskih »eed!
Protestiramo proti znižanju delavskih plač 3e iz enega vzroka. Kakor hitro bo znižala država delavske plače, bo temu primeru sledila tudi Trboveljska pre-mogokopna družba in njen čisti dobiček 60 odstotkov bo še narastek Te socialne krivice pa ne moremo dopustiti in zato pravimo; štedenje pričeti od zgoraj, reformirati sistem državne uprave, delavskih plač pa se ne dotakniti! Le to je v interesu države!
St. Radič v Beogradu.
Boograd, ‘20. avgusta. Včeraj dopoldne ob 7.30 je prispel v Beograd St. Radič s soprogo in sinom, v spremstvu dr. Ma-čeka, dr. Krnjeviča, Pavla Radiča, tajnika hrv. selj. kluba Hadži Omana, bivšega ministra Janjiča ter še nekoliko svojih in radikalnih poslancev. Na kolodvoru so ga sprejeli predsednik kluba Karlo Kovačevič, več poslancev, številni novinarji in fotografi. St. Radič se je s svojim spremstvom nastanil v hotelu Pariz. Pred hotelom se je zbrala takoj po Radičevem prihodu množica ljudi. Ko je Radič šel iz hotela, ga je občinstvo burno aklamiralo.
Dopoldne je St. Radič posetil ministrstvo agrarne reforme, trgovine in min. šum in rud. Nato je bil pri dr. Ninčiču, ki je Radiča seznanil z vsemi važnimi vprašanji, o katerih se bo razpravljalo na zasedanju Zveze narodov v Ženevi. Pri Ninčiču je ostal Radič do 13.15. Nato je obedoval v hotelu Pariz.
St. Radič t selu Janjiče.
Ob 15.30 so Radiča posetile delegatki-nje ženskega pokreta in ga pozvale, naj gre ž njimi v selo Janjiče, kjer bo videl njihovo šolo. St. Radič se je s spremstvom takoj odpeljal v Janjiče. Prisotnih je bilo tudi nekoliko novinarjev. V Janjiče so prispeli ob 16.30, kjer so Radiča pozdravile učenke. Pri sprejemu so bili navzoči tudi seljaki iz okolice.
Stjepan Radič se je pozdravil z vsemi. Pozdravil je tudi seljake, katerim je v začetku rekel: Jaz sem Radič. To pomeni, da moramo imeti radi in ljubiti ves svet. To znači, raditi (delati) za njega. Češki pomeni to, biti moder. Eto! V mojem imenu se nahaja cel moj program in on znači: ljubiti, delati in biti moder. Bog je ustvaril samo seljaka, ni ustvaril niti grofa, niti popa. Rekel je Adamu, da ) bo v znoju svojega čela obdeloval zem-j ljo. Zato moramo vseh sedem dni delati. i Počivati je bila avstrijska metoda. Ako ljubiš in ljubav je pcdlaga vsemu, po-| tem moraš delati. Dalje se je St. Radič j razgovarjal z učenkami in jim držal kra-| tek govor. Učenke so mu zapele nekoli-i ko pesmi, med njimi tudi o Jadranu in Splitu.
Nato je St. Radič pristopil k Seljakom in imel daljši govor. Rekel je, da od I Splita do Soluna, kjer se govori naš je-; zik, smo vsi edini, imamo eno besedo in ! eno dušo. Storili smo veliko stvar. Naš narod je močan. Imamo čvrsto državo. Nihče jo ne sme napasti. Ako jo bo kdo napadel, jo bomo branili. Ta vaša šola je lep primer. To so male iskrice, ki so Ikzv. civilizacija. Selo je ustvaril Bog, ali mesto ljudje. Mesto se iz sela obnavlja.
je iz seljaških žuljev. Vse je iz se-Ijaških rok. Naša država mora postati se-ljaška država in to se mora zgoditi.
Narod je kakor roka.
Seljak je palec in brez njega ni roke. Delavec je kazalec. Sredinec je obrtnik, prstanec pa trgovec. Toda zopet roka ni popolna, če ji manjka mezinec, mali prst, ki izgleda, kakor (la nič ne velja. Tudi brez mezinca ni roke. Mezinec je gospoda. Vendar ona nekaj velja, ker brez gospode roka ni popolna. Narod mora biti cel, ali seljak je prvi. Hvaležni moramo hiti vsem, v prvi vrsti pa seljakom. Nikar si ne želite mesta! V mesto se pride samo malo pogledat. Seljak naj živi in umre na kmetih. Selo je največ. Mesto ne more obstajati brez sela, ker iz sela mora donašati celč vodo. Vi ste devojke, ki iščete >momka od oka«, onega, ki se ne brani pluga. Naš narod je darovit. To vidite najboljše iz njegovih pesmi.
Radič je burno pozdravljen končal svcj govor. Med seljaki je bil tudi muzikant, ki je zasviral kolo. Seljaki in Radič so zaplesali kolo. Kmalu nato pa se je Radič oprostil s seljaki in rekel, da jih bo ponovno obiskal na jesen, ko se bo zgodilo nekaj važnega. Ustvarili se bodo važni zakoni, koristni za seljake in narod. Potem vam bom povedal, kaj se je storilo koristnega za narod. Burno pozdravljen je St j. Radič s svojim spremstvom zapustil Janjiče.
Radič v zemljoradniškem klubu.
Po povratku v Beograd je imel St. Radič daljšo konferenco s predsednikom radikalnega kluba Živkovičem. Nato je odšel v hrvatski seljaški klub, kjer se je vršila seja kluba. Med sejo je prišel Stj. Radič tudi v zemljoradniški klub, kjer je deset minut konferiral z zemljo-radniškima prvakoma Dimitrijem Vujičem in dr. Urošem Stajičem. Oba zem-ljoradnika nista hotela podati nobene izjave o tem posetu. Stvar je bila zapažena in prilično komentirana.
Seja HSK.
Po seji hrvatskega seljaškega kluba, ki je trajala do 20.15 in na kateri so ministri HSS poročali o svojih resornih zadevah, jo Stj. Radič izjavil novinarjem, da obstoji velika razlika med resori, ki so jih imeli radikali, ter med onimi samostojnih demokratov. Sam. demokratski resori so se nahajali v zelo težkem in neugodnem stanju, ko so jih sprejeli ministri HSS. To se je moralo spremeniti in iz tega se vidi, da smo se s samostojnimi demokrati borili ne radi osebnih, marveč radi državnih interesov. Sporazum je bil nujna potreba. To sedaj vidimo. Niso bile samo fraze, kar so mi danes ministri poročali o svojih resorih. To so dejstva. Vidimo torej, da bo vladal sporazum, dokler bo živel naš narod. Dalje se je Stj. Radič zelo ugodno izrazil
o	svojem posetu v selu Janjiče.
Danes ob 8. dopoldne bo Stj. Radič posetil prostore Jadranske straže, ob 9. bo obiskal Živkoviča, ob 10. se bo v kabinetu zunanjega ministra Ninčiča vršil prvi sestanek naše delegacije za Ženevo. Popoldne ob 18. pa se bo nadaljevala konferenca HSK. Danes pričakujejo tudi prihoda radikalnega prvaka Ace Stanojeviča v Beograd, ki se bo sestal s St. Radičem. Jutri se bo vršil pri zunanjem ministru obed. Stj. Radič je izjavil, da ostane v Beogradu do sobote. V nedeljo pa bo posetil Kmetski praznik na Krškem polju.
MAKSIMOVIČ SE VRNE V SOBOTO.
Beograd, 20. avgusta. V soboto se vrne iz Karlovih Vari notranji 'minister Boža Maksimovič. Iz njegovega resora dozna-vamo, da je bilo odposlano velikim županom na Hrvatskem večje število ukazov o premestitvi upravnih uradnikov.
RUDARSKE STAVKE NE BO.
Sarajevo, 20. avgusta. Po prekinjenih pogajanjih so rudarski delegati odpotovali domov, da na zborovanjih poročajo
o	pogajanjih. Stavka najbrž ne bi imela uspeha, ker rudarji po večini niso organizirani in je med njimi večina seljakov, katerim je delo v rudnikih le postranski zaslužek.
FINANČNI MINISTER ODPOTOVAL V CRNO GORO.
Beograd, 20. avgusta. Finančni mini-
Fabrike ne bodo deli « lale politike!
Zagreb, 20. avgusta. Današnji »Jutaruji list< piše zopet o razmerah v Sloveniji. Zlasti omenja, pisanje mladinskega in klerikalnega tiska za časa bivanja Nj. V. kralja v Zagrebu, Pravi, da so ti listi nedosledni, ker so pisali preje docela drugače. List piše dalje, da je bil tudi Pašič pred več meseci informiran o gotovem vplivu, ki se vrši z raznimi institucijami, zlasti o vplivu, ki ga vrše nekatera >na-cionalizirana« podjetja na vse naše politično življenje in s tem tudi na našo državno politiko.
Slučaj Trbovlje je v tem oziru zlasti tipičen. G. Pašič je lakonično odgovoril: >Pri nas v predvojni Srbiji niso fabrike nikoli ustvarjale politike.« Prepričani smo, da tudi v državi SHS, ki jo upravlja sporazum med NRS in HSS, niti v nobenem delu države ne bodo fabrike ustvarjale politike in vplivale na naše politično življenje.
SEJA J MO.
| Beograd, 20. avgusta. Jugoslovanska ! Muslimanska Organizacija je sklicala j sejo poslanskega kluba za 10. september i v Sarajevu. Dne 12. septembra se bo vr-j šila seja centralnega odbora s sledečim j dnevnim redom: 1. Poročilo poslanskega : kluba o politični situaciji in pretres situacije; 2. poročilo poslovnega odbora o 1 notranjih vprašanjih organizacije. Na tej
i	konferenci bodo sklepali tudi o daljnjem ’ postopanju JMO. Kakor doznavamo, ob-; stoji zelo močna struja, ki zagovarja so-
i	delovanje z Davidovičevo demokratsko j stranko. Dasi je slaba verjetnost, da se j bo septembra izvršila fuzija z demokrat-; sko stranko, vendar ta možnost ni izklju-| čena.
V	AVSTRIJI SE JE PRIPRAVLJAL DRŽAVNI UDAR.
Dunaj, 20. avgusta. V 4. nadstropju je-, zuitskega samostana so našli obsežno ; korespondenco, ki dokazuje, da se je pripravljal v Avstriji državni udar. Policija je uvedla strogo preiskavo in izvršila mnogo aretacij. Policija se silno zanima, če niso bile s tem v zvezi tudi demonstracije ob priliki eionističnega kongresa.
KITAJSKA PROTI ANGLIJI IN JAPONSKI.
London, 20. avgusta. Oblasti v Kantonu so angleškim in japonskim ladjam prepovedale vstop v kitajske luke. Zato je angleški generalni konzul pismeno zahteval od, kitajske vlade, naj prepoved pismeno potrdi. Angleži smatrajo, da pomeni to nepotrebno ukinjenje pogodbe s Kitajsko in napoved vojne.
PO GLASOVANJU SOCIALISTIČNEGA KONGRESA.
Pariz, 20. avgusta. Zmagi levičarjev v socijalistični stranki se pripisuje velik pomen. Splošno se sodi, da bo moralo priti do sprememb in da bo morala vlada odstopiti. Ne bo se pa to zgodilo takoj, ker bi bilo nevarno za sedanji kabinet v Franciji in je malo verjetno, da bi se našlo potrebno število podpisov za sklicanje parlamenta.
NUNCIJ PRI NINCICU.
Boograd, 20. avgusta. Zunanji minister Ninčič je včeraj sprejel papeževega nun-
ster Stojadinovič je odpotoval z Bleda, cija mons. Pelegrinettija. Na kratki kon-
Sinoči je potoval skozi Zagreb v Split. Finančni Minister bo posetil Crno goro.
ferenci sta razpravljala o delu na konkordatu.
Zagrebško pismo.
buls? ri~ii mi imirmiranimmm ■ n 11 u im n
Slavnostni dnevi so minuli. Zagreb je plaval v morju trobojnie, navdušenja in splošnega narodnega veselja. Prihod kraljevske dvojice je spremenil milenijske in sokolske svečanosti v apoteozo hrvatskega rodoljubja: polni zvenečih ditirambov o hrvatski slavni preteklosti; ceste, podobne dotoku ogromnih turbin, v njih pa veletok ljudskih impulzov. Bajeslovna razsvetljava. Jelačičev trg in Iliča sta žarela v desettisočerih refleksih. Medtem, ko »o velebanke pokazale, da ob takih prilikah ne gre za itedenje (marveč za efekt), je izvesila Vlaška ulica vsaj lampijončke. Toda iluminacija je morala priti do veljave povsod, v zadnjem kotičku Zagreba. In tako ja iudi bilo!
♦
Topot je deževalo rodoljubnih govorov, ali vendar ni bilo vse tako, kakor bi bilo želeti s stališča jugoslovenskega patriota. Nikdo pač .ne bo Hrvatom nameril, če spoštujejo svojo plemensko rdeče-belo-modro trobojnico. To je simbol hrvatstva in tega jim naj nikaka sila ne jemlje. Država, ki so se je sedaj oklenili s srčnimi čuttvi, bi pa vsekakor zaslužila, da dobi i njena zastava na Hrvatskem in sredi Zagreba svoje častno mesto. Mene je zanimalo in sem jih štel. Državne zastave namreč. Izvesila jo je davno pred oficielno napovedjo kraljevega prihoda edinole Jugo-slovenska akademija. Reci in piši: ena zastava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Da so kralja pozdravljale v nepreglednih vrstah hrvatskih zastav redkoma tudi državne, je razumljivo, ker so jih državna poslopja izvesila službeno. Zdi se, da bo tudi v naši državi vzplamtela borba za barve, kakor se prepirajo Nemci glede weimarske trobojnice. Nerazumljivo je, da Zagreb z novo politiko ni sprejel še logične njene dedščine. Pokazalo se je, da je seljaška stranka pod vodstvom Stjepana Radiča edina garancija narodnega edinstva na hrvatskih tleh. Meščanske stranke, katerim je zlezel strah v kosti spričo nujnosti pozitivnega ustvarjanja, so se pokazale v slabi luči. Podan je dokaz, da so se znašli rajedničarji in frankovci danes že na eni in i»ti črti. To je znak dekadence. Hrvatska bur-žuazija je nezmožna, postaviti narodu kakršenkoli dosegljiv cilj ter ga voditi po poti napredka do višje moralne in materielne kulture. Odtod tisto gledanje v preteklost: ne toliko iz spoštljivosti pred preteklostjo, marveč radi slepomišenja in izrabljanja narodnih instinktov. To metodo so uporabljali frankovci po svetovni vojni brez uspeha, ker jih j# ljudstvo preko Stjepana Radiča spoznalo in obsodilo na vegetiranje okoli Kaptola in Vlaške ulice.
Druga je gled* lajedničarjev. Bilo je — po obznani — nemoralno, vztrajati na nadaljevanj« one politik« hrvatskega ljudstva, kd vsled rastočih potreb naroda in držav« ni vei bila mogoši. Z»jedaie«rji *o dobili po-
Zagreb, 18. avgusta.
klonjene »eljaške mandate ne morda radi sijajnega cilindra g. Trumbiča in radi lepih oči g. Lorkoviča, temveč zato, da izpolnijo desno vrzel hrvatsko-prečanske fronte. Vseli so mandate in vstopili so v seljaški klub. Dobro vedoč, da je privlačnost zajedničarske politike med ljudstvom zajamčena le tedaj, če bodo silili bolj na levo, so postali naenkrat bolj papeški, kakor je papež sam. Stje-pan Radič je spoznal njihove finte. Naenkrat so stali pred dovršenim dejstvom, loveč se za neke formalizme, češ, narod te politike ni odobril, ker smo bili izvoljeni na starem programu. Najprej so. prešli iz monarhizma v republikanizem. In nihče naj ne misli, da je bilo gibalo te »konverzije« izven strankarske špekulacije. Jok!! Če so sedaj zopet skočili na državno-pravno linijo nekdanjega Narodnega kluba, je to le znamenje, da so res pravi statuti, kakor jih je imenoval Stjepan Radič.
Sedaj frondirajo, kajti ta posel popolnoma odgovarja njih negativistični mentaliteti. Za-jedničarski listi iščejo vsak dan dlako v koalicijskem jajcu in nobena stvar jim ni všeč, ker upajo, da bodo na ta način dobili več pristašev. Vsa znamenja pa kažejo, da je polom hrvatske meščanske politike sedaj po-polen. Za frankovci bodo legli k političnemu počitku še zajedničarji. Velike plasti hrvatskega ljudstva so spoznale, da svoje politične usode ne morejo izročiti dvem, trem skupinam zagrebških odvetnikov, ki bi se radi igrali stranke in sabor. To ne gre. Ljudstvo je — in o tem se je sedaj lahko tudi Beograd prepričal — čvrsto sklenjeno v eni falangi, ki jo vodi Stjepan Radič. Trumbič lahko govori v Splitu kot zastopnik mnogoštevilnih meščanskih omizij, nikake legitimacije pa ni dobil od hrvatskega naroda. Ta pojem že pri nas ni čisto razbistren, saj so tudi naši samostojni demokrati odtehtavali enega Pivka za 20 klerikalcev. Na Hrvatskem je seljak že tako daleč, da ve, da se more »gospodska« politika preprečiti edinole potom organizacije ljudstva v eno samo politično stranko. Hrvatski kmet ve, da je vsaka cepitev ljudstvu v »kodo. In Stjepanu Radiču gre zasluga, da je to spoznanje utrdil na betonskih j tleh narodne volje in požrtvovalnosti.	j
*
Zagreb te že povrača v vsakdanjost. Svat- i bena »lavnost, na kateri sta se združila pa- J triotizem in hrvatska narodna duša, je končana. Pred nami leži gradbeni material za ; postavitev velike zgradbe narodnega spo- j razuma. Pred nami je doba napornega dela, ‘ medsebojnega podpiranja in harmoničnega : »otrudništva. Seljaška stranka je pripravlje- j na na vsa eventualnosti, ona bo dano besedo j iapolnila zavoljo boljše bodočnosti vseh Sr- » bov, Hrvatov in Slovencev.
Illjrioas Tiatar.
Revizija kolektivne pogodbe v državnih rudnikih.
Delavska Aoraie* nam sporoča:
•ospod direktor državnih rudnikov j* »poročil z dopisom na delavsko zbornico »ara-j«vsko, da želi revidirati kolektivno pogodbo, ki j« urejevala dosedaj na enoten način mezdno razmerj* v v»eh rudnikih, ki »o last uaše države. V drugem dopisu je bila zgoraj omemjena delav»ka zbornica tudi obveščena, da namerava zniiati rudarska direkcija ob tej priliki v v»eh državnih rudnikih mende. Tudi obseg nameravanega znižanja j« direkcija označila.
Znižanje bi anaialo pri mladostnih delavcih nad 40%, pri »tarejših delavcih nad 20%, to pa brez raznih preureditev, ki so tudi š* napovedane, kojih obseg in efekt pa še nista znana, četudi bi mogla biti znatna. Razu' m« se, da so povzročili ti ukrepi med rudarskim delav»tvom pravo konsternacijo.
V Sloveniji »ta prizadeta po teh namerah državna rudnika Velenje in Zabukovca. V daljnih posledicah pa bi moglo imeti to svoja dčinke tudi na mezdno politiko privatnih rudnikov.
Zato vlada med slovenskimi rudarji veliko zanimanje za me*dno razpravo, ki se je vršila v tej zadevi dne 17., 18. in 19. t. m. v Sarajevu.
Z ozirom na veliko važnost in morebitne dalekosežne posledice te razprave, podaja delegacija, ki »e udeleži iz Slovenije teh razprav v naslednjem nekatera pojasnila k vprašanju rudarskih pla8 in rudarske produkcije v Sloveniji.
Rudarski delavoi, zaposleni pri produktivnem delu, bi imeli pri normalnih razmerah v državnih in rudnikih Trboveljske premogo-kopne družbe približno enake plače.
Večji odstotek naddnevnih del pri trboveljskih rudnikih, na drugi strani pa razlika v mezdnem sistemu, zvezala z delnim praznovanjem delovnih dni v Velenju, pa je povzročila, da so povprečne plače na šiht v Trbovljah, Zabukovci in Velenju precej različne.
Medtem ko povprečna plača na šiht v Trbovljah ne presega 46 Din, znaša v Zabukov-«i 51 Din, v Velenju pa je znašala pred že izvršenim znižanjem akordov 66 Din.
Ker se pa dela v Velenju le po 18 do 19 iihtov na mesee, velenjski rudarji mesečno ne zaslužijo več, nego rudarji v Zabukovci in Trbovljah.
V vseh treh krajih se giblje povprečni rudarski zaslužek od 1000 do 1100 dinarjev na
mesec.
Ako bi se znižale te plače za 30%, bi znašala povprečna rudarska plača 700 do 800 dinarjev na mesec.
Da pa se s tem ne da živeti, je jasno, ker potroši petčlanska rodbina — in to večinoma rudarske rodbine — na mesec samo ra hrano 905-98 dinarjev. Kje pa je obleka, kje je vse drugo? Zato je konsternacijo, ki jo povzroča med rudarji nameravana redukcija, lahko razumeti.
A ravno »ato, ker bi bile poeledi«« name-
ravan* redukcije tako težke, na« je bilo vnaprej jasno, da so morali siliti direkeijo državnih rudnikov k tem« korak« važni razlogi.
Zdelo se nam je važno, da skušamo t« razloge doumeti in spoznati, ker nam bo mogoče uravnati le tako nai odpor v pravo smer.
Zato smo preiskali, opiraje se na podatke državnega budžeta za 1. 1923/24 in na podlagi poročil o produkciji in mezdah, v koliko so trditve, da je direkcija državnih rudnikov k tem korakom nujno prisiljena, točne. Pri tem »mo ugotovili, da so pri državnih rudnikih Velenje, Zabukovca za delavske mezda dovoljeni krediti res prekoračeni.
Zdi se pa nam, da so bili postavljeni v proračun mezdni krediti, ki so bili že ob svoji sestavi deloma netočni in premajhni.
V	zavesti, da pri državnih podjetjih prekoračenje dovoljenih kreditov ni isto kot resnični primanjkljaj, smo skušali dobiti za oba rudnika svojo sodbo v rentabilnosti podjetij. Pri tem smo proti svojemu pričakovanju uvideli, da se borita oba državna rudnika Velenje in Zabukovca v resnici za svoje gospodarsko ravnotežje.
Če pa smo morali vse to priznati, smo se morali vprašati: Zakaj je tako? Kako pride do tega, da se nahajajo rudniki Trboveljske v čisto drugačnem položaju.
To nam pojasnjuje sledeča primerjava cen in produktivnost delovne sile v posameenih rudnikih.
Povprečna cena premoga za tono je v Velenju 125, Zabukovci 270, Trbovljah pa 290.
Če vpoštevamo kalorijsko vrednost premoga, pridemo do sledečega razmerja cen 93 : 45 : 66.
Dopuščamo možnost, da je v tej relaciji kaka manjša netočnost, vendar mislimo, da je v toliko točna, da ves problem dobro pojasnjuje.
Naslednja tabela nam nazorno pojasnjuje, kje je iskati odpomoči za gospodarstvo državnih rudnikov. Mi primerjamo količino in vrednost premoga, produciranja na šiht in delavca v državnih rudnikih Velenje in Zabukovca in v rudnikih Trboveljske premogo-kopne družbe.
(Pri slednji računamo najprej samo delavstvo in produkcijo v najproduktivnejših obratih družbe, v Trbovljah in Hrastniku, — potem pa povprečje.)
Rudarska produkcija in plaše.
Ta tabela jasno kaže, da se da priti v državnih rudnikih preko težkoč v prvi vrsti na ta način, da se produkcija oziroma vrednost produkcije poveča.
Oba državna rudnika sta šla s cenami dalje navzdol, kakor je silila konkurenca, ki obvladuje s svojo prožnejšo in boljšo organizacijo še dalje oddajni trg.
Pri velenjskem rudniku, ki producira lažji premog, ki zavzema večjo prostornino, pride kot kalkulacijski faktor močno v poštev relativno dražja vozarina.
V Zabukovci vleče zlasti cena zdroba, ki tvori tu velik odstotek produkcije, ceno premoga navzdol. V obeh ozirih je odpomoč mogoča.
Ravnateljstvi obeh rudnikov sta predložili na pristojna mesta več tozadevnih načrtov, —
vsi načrti se niso realizirali vsled pomanjkanja kreditov in vsled pomanjkanja gibčnosti in prožnosti upravnega sistema državnih rudnikov.
Piač zniževati ni mogoče! Ni je države, kjer bi bile na nižji stopnji, kakor pri nas. Tudi rudnik Velenje dela samo navidezno izjemo. Ta izhaja, kot smo že dejali, odtod, da dela rudar v dela prostih dneh zaslužka? On je te mesec, pri čemur ostane del plače, takozvane pogodnosti, ki se plačujejo mesečno nezmanjšan. To pa je čisto pravilno. Kje naj išče rudar v dela prostih dneh zaslužka? On je te dni brezposeln.
V časih brezposelnosti in krize v rudarski industriji, — pa je čisto v redu, če temu skupnost, država začasno odpomore.
Vsej javnosti je znano, kako je priskočila v Angliji splošnost rudarskemu delavstvu na pomoč. In med plačami rudarjev v drugih državah in pri nas je velika razlika.
V dokaz navajamo minimalne šihtne zaslužke za kopače v posameznih državah. Ti znašajo:
Na Holandskem 6-40 gold. — 140 Din.
V Angliji 10-50 =: 140 Din.
V Nemčiji 6 zl. mark = 78-20 Din.
V Čehoslovaški 60 Din.
V Avstriji 60 Din.
Pri tem je omeniti, da je vsled jačanja di-naria draginja pri nas znatno večja kot v Avstriji ali celo v Čehoslovaški. Vkljub visokim rudarskim zaslužkom — je premog v Angliji, zlasti v Ameriki znatno ceneji, nego pri nas.
Tudi primeri nam kažejo smer, v katero moramo iti pri reševanju premogovne krize.
Če tudi gredo dalekosežne reforme v tej smeri preko moči same uprave rudnikov, je vendar dobro ob tej priliki na vse to opozoriti.
Zakaj konferenca v Sarajevu mora zborovati pod utisom, da samo trganje plač ne more rešiti premogovne industrije. Da je treba imeti pred očmi, da se odloča pri tem eksistenca tisočev rodbin.
Bolj kot na naslov v Sarajevu so naslovljene te vrstice na javnost in na one faktorje, ki v naših državnih rudnikih v resnici odločujejo.
Žalibog je moč pri birokratični upravi v
drugih rokah, kakor strokovno znanje in vpogled v stvar. Mislimo, da ne bomo daleč od resnice, ako h koncu povdarimo, da je v tem vir vsega zla: Delavski zaupniki se gredo v Sarajevo pogajat: A tisti, katerim bodo stali nasproti v mnogih bistvenih vprašanjih, sami nimajo odločilne moči.
Zato mora biti naša glavna zahteva:
Državni rudniki naj se izločijo h birokra-tižne državne uprave; oni naj se urede po načinu privatnih podjetij, kojih bistro je v tcm, da imajo tisti, ki stoje na vodilnih mestih, tudi vsa pooblastila, da smejo postopati tako, kakor zahteva dana gospodarska situacija.
Le tako je mogoče gospodariti po načrtu, drugače se mora gospodariti brez načrta.
Obrat	Mno- žina	Vred. v Din	Za mezde	Za mezde o/o produkcije
Velenje	7-58 (10-94)	94	06	70
Zabukovca 2-76		76	BO	66
Trbolje (vsi revirji i vštetim dnevnim kopom 5-4		140-4	47-80 14	
Politične vesti.
= Ne tako! Hrvatski Sokol je postavil v zletnih dnevih tudi posebno gomilo v spomin tisočletnice hrvatskega kraljestva. Vsak hrvatski kralj je izkopal iz historično važnega mesta nekaj zemlje. Med drugim so vzidali v gomilo tudi kamne, ki so padli lani ob priliki zleta jugoslovenskega sokolstva v hrvatski sokolski dom. Tudi ta nebratski incident naj bi ostal še poznim rodovom v spomin, ne v svarilo, temveč v hujskaškem zmi-slu. S tem pa je prestopil hrvatski Sokol dopustne mere in po pravici imenuje »Politika« spominsko gomilo kot gomilo mržnje. Mržnja pa je vedno slaba in dvakrat slaba, če izbruhne celo na dan splošnega navdušenja. Treba pozabiti storjene grehe, ker bili so storjeni na tej in oni strani. Treba podčrtavati to, kar nas druži in ne to, kar nas loči in kar vzbuja samo grenke spomine. Ljubezen je gradilna, mržnja pa razdiralna in kdor hoče resničen sporazum, ta bi moral vzidati v gomilo mrž-njo in jo za večno pokopati! Korak hrvatskega Sokola je bil napačen, želimo le, da ne bi odzval med jugoslovenskim sokolstvom slabega odmeva.
~ Lujo Vojnovič postal sporazumaš. Naši mladinski listi pisarijo, kako da stalno njih stranka raste, v resnici pa zapuščajo samostojno demokratsko stranko celo njeni prvi ljudje. Slučaj Luja Vojnoviča dokazuje to najjasnejše. Eden prvih zagovornikov samostojno demokratske politike je bil Lujo Vojnovič in tisk SDS je nazval Luja Vojnoviča kot cvet inteligence. Sedaj pa je napisal Lujo Vojnovič v »Neue Freie Presse« članek, v katerem odločno brani sporazum. Vojnovič zavrača dalje, da bi mogel kdo koga preva-riti, ker so Hrvati iskreni, Srbi pa pametni. Govorice o nevarnosti prevare, da izhajajo samo iz bojazni častihlepnih. Hrvatska mora sedaj v tem historičnem času igrati prvovrstno vlogo. — Tudi o St. Radiču se Vojnovič laskavo izraža in pravi, da je neobičajen, bister impulziven slovanski produkt. — Ra:
dovedni smo, če bo samostojno-demokratski
tisk kaj poročal o preorientaciji g- Luja Vojnoviča! Zdi se nam, da bo ravno tako molčal, kakor molči »Jutro« o popravku zagrebške iupanje.
—. Samospoinanje. »Slovenski Karod« j* napisal včeraj uvodnik z naslovom »Brez smeri«. Kakor vedno, tako je tudi v tej stvari »Slovenski Narod.' zakasnel, ker je javnost že davno konstatirala, da je samostojno demokratski popoldnevnik brez smeri.
- Dr. Ciliga amnestiran. Kot zagovorniki dr. Cilige se je prijavilo veliko število socialističnih in liberalnih italijanskih odvetnikov. Ker se je izkazalo, da so aretirani kmetje’ ki jih je vodil dr. Ciliga, nastopili proti fašistom le v silobranu in ker bi razprava prinesla tudi sicer mnogo za fašiste zelo neprijetnega materiala, je bil dr. Ciliga amnestiran po zakonu iz leta 1923.
zzl'rancoski socialisti proti vladi. Kongres socialistov se je z veliko večino (2332 : 5Š0 glasov) izrekel proti sedanji vladi. Renanda-lovo stališče je torej propadlo. Zmagal pa j« s svojim stališčem Leon Blum, ki ie v velikem govoru zagovarjal svojo politiko. On ni načelno proti temu, da socialisti ne samo podpirajo vlado, temveč da bi tudi v nj» vstopili. V danih razmerah pa je to nemogoče. Če bi bil na čelu vlade Herriot, potem'bi socialisti njegovo vlado podpirali, če bi pa bila levo radikalna stranka enotna, potem bi mogli v Iierriotovo vlado tudi vstopiti. Vlado Painleveja pa socialisti ne moreje podpirati. Stališče Bluma je kongres socialistov tudi usvojil.
= Francoski odgovor bo izročen v nedeljo. »Pariš Soir« poroča, da bo francoski odgovor na nemško noto izročen v nedeljo v Berlinu. Ameriški list »World« povdarja, da ni mogoče priti do definitivnega rezultata glede garancijskega pakta, dokler nista Nemčija in Rusija gospodarsko obnovljeni. Kardinalna vprašanja, ki jih je še treba rešiti sa na vzhodu Evrope in ne na zapadu. Nemčija da more biti le za politiko, ki stremi aa revizijo mej na vzhodu.
= Pred francosko maroško ofenzive. Uradno poročilo pravi: Postojanke pri Bagannou, Skifi in Bab Tazi smo mogli preskrbeti s proviantom. Odpor Rifanov je bil zelo slab. Danes se je pričela velikopotezna akcija, d* se izčisti vsa pokrajina Tsul od Rifanov. V w namen se bo uporabil en armadni kor in en* mešano brigado. Operacije se razvijajo v redu. Artilerijska priprava je bila po programu izvršena. Izgleda, da nameravajo Rifani vsled novega pritiska opustiti par pozicij. — Španska vlada javlja, da je Abdelkrim povečal svoje pogoje. Ne zahteva samo neodvisnosti Rifa, temveč tudi denarno odškodnino. Španska vlada nože o tem niti slišati.
= Fuzija ukrajinskih strank. Med ukrajinsko narodno delavsko stranko, ukrajinsko stranko narodnega dela in nacionalno ekupi-no ukrajinske parlamentarne reprezentaeije je bil dosežen popolen sporazum. Mesto trek strank je bila ustanovljena skupna stranka, ki se imenuje ukrajinsko nacionalno-demo-kratsko ujedinjenje. Nova stranka je na stališču, da so vse pretežno ukrajinske pokrajine kakor Galicija, Volinija s Polesjeni in Holmska gubernija sestaven del ukrajinsk* države in da se na noben način ne sn*ei* oddeliti od Ukrajine. Ukrajinci izjavljajo, d«
od tega svojega državnopravnega etališJa odstopijo in da nikdar ne bodo priznali tai-jega gospodstva.
= Sporazum postaja moderen. Med !»■»•-sko vladno stranko in sedinograško »arodne-liberalno stranko se vrše pogajanja v svrh* združitve obeh strank. S sporazumom tned obema strankama, bi bilo likvidirano eedmo-graško vprašanje. Ker podpira prizadevanj* za sporazum tudi rumunski kralj, je verjetno, da do sporazuma pride.
—	Sovjetski poslanik o ruski politiki. Sovjetski poslanik v Rimu je dal italijanskim novinarjem intervievv, v katerem pravi: Od-nošaji med Kitajsko in sovjeti so najboljS, ker je Rusija edina država, ki ne išče aobe-nih privilegijev na Kitajskem. Glede varnostnega pakta je izjavil poslanik, da ima J* samo ta namen, da bi ločil NemSijo od Moskve. Tega stremljenja pa sovjeti ne raorej* mirno prenašati. Ravno tako pa sovjetska Rusija tudi ne more vstopiti v Zvezo narodov, ker je ta samo orodje v rokah zapadni* velesil. Končno je povdaril poslanik, da j® letošnja žetev v Rusiji izborna in da ni mogoče tajiti velikega napredka, ki je bil v Rusiji dosežen.
Dopisi.
Loški potok. Apeliramo na poštno uprajo, da nam našo pod vso kritiko nahajajo&) s* poštno zvezo izboljša. Že vsaka najbolj zakotna vas ima boljšo zvezo kot naša velika občina, ki šteje nad 3000 prebivalcev in ima v celem ribniškem okraju najbolj razvilo lesno industrijo. Do leta 1919 in skozi cel* vojno torej v najslabših razmerah pod mačeho Avstrijo smo imeli dnevno vožno zvez* dvakrat na dan in sicer v Sodražico in na Rakek, sedaj ko so se razmere vidno izboljšale pa le trikrat na teden in samo na Sodražico. Vprašamo direkcijo, ali so ji naše razmere znane, ali ve, da rabi pismo dostikrat 5 dni, da dospe na naslovnika v Ljubljano? Ni čuda, da se naši industrijalci, trgovci i« imovitejši krogi sploh ne poslužujejo vei po-toške pošte, ampak oddajajo svojo pošto po privatnem potu potnikom, ki potujejo po svojih upravkih v Ljubljano. Za šestkratno *?■ densko vožno pošto odposlali smo. z* večkrat prošnjo a se je direkcija vedno i*go-varjala, da ne dobi podjetnika po primerni ceni in je le to vzrok, da se ni se uvedla.
V	začetku tega meseca se je vršila zopet dražba poštne vožnje I>oški potok—Sodražica. Do sedaj je imel sedanji podjetnik od vsak* vožnje 80 Din, a sedaj se je ista izdražila na 30 Din, torej za 50 Din ceneje. Z vso gotovostjo smo pričakovali, da nam sedaj pošta obljubljeno šestkratno tedensko vožno j>ošto vzpostavi. Pri tem bi poštna uprava imela manjše stroške kot do sedaj, poštni promet bi pa vidno narasel in dohodki bi se zvišali. Mi bi prišli vsaj deloma do poštene zveze, kar bi bilo vsem v korist, poštni upravi pa tudi v ugled.
Prosimo poštno direkcijo, da našo sknom&o in upravičeno zahtevo upošteva.
Dnevne vesti.
SIAMSKA DVOJČKA.
Resnično! Slovenska politika je posta vlje-na na glavo. Kako lepo se je vedno preje ujemalo: ena stranka v vladi, druga v opoziciji. SDS v vlado, SLS iz vlade in obratno. Sedaj pa je te harmonije konec in obe naši difini stranki sta izven vlade.
Bralec slovenskih časopisov je vsled tega v fatalni zadregi. Kako se je preje dalo lepo razsojati delo vlade ali opozicije. V vladnem listu je bilo vedno točno zabeleženo, kaj je storila katerakoli vlada na svetu dobrega. Opozicionalen tisk pa je skrbel, da tudi en greh vlade ni bil pozabljen in da so bili vsi dobri nameni opozicije točno zabeleženi
In i
gres meteorologov. Cilj kongresa je izmenjava naziranja evropejskih strokovnjakov o vpli vu klime na živo in nežavo naravo. H konferenci je povabljenih približno 50 znanstvenikov iz Danske, Nemčije, Anglije, Italije, Nizozemske, Avstrije, Švice, Čehoslovaške in Ogrske. Kongresa, ki bo trajal teden dni, se udeleži poleg povabljenih znanstvenikov še 200 takih, ki so se prijavili prostovoljno.
  Razpisano mesto. Odda se katehetsko
mesto na II. deški osnovni šoli v Ljubljani. Prošnje je oddati najkasneje do 28. avgusta 1925 pri prosvetnem oddelku velikega župana v Ljubljani.
—Berehtold so preseli y Budimpešto Nekdanji zunanji minister grof Leopold
bralcu ni bilo potreba druzega, kakor da j Berehtold je kupil v Budimpešti vilo ter na-
potegnil rezultanto iz pretirane graje °P0Z1'	...................
oionalnega in enako pretirane hvale vladnega časopisja, pa je lahko uganil, kako izg e-da stvar v resnici.
Sedaj je te lepe idile konec in sl°'’e“Sg° časopisje je samo opozicionalno. in Kar je *	,
zlasti zanimivo, je opozicionalno	j
smeri. Tako samostojno-demokratski tisk,	,
oni SLS napada v prvi vrsti le radicevce in preži le na njih napake. Kar je bilo	;
dosegljivo, da bi časopisje SDS in SL^ tudi v splošno-narodnih vprašanjih pisalo enako.
to je bilo sedaj mahoma doseženo. Sporazum med radikali in radičevci je povzročil sporazum najhujših slovenskih nasprotnikov in danes pišejo listi SDS in SLS tako složno, kakor da bi bila skupaj zrasla siamska dvojčka.
— Sinajski kongres zaključen. Konferenca novinarjev Male antante je včeraj končala »voje delo. V statutu, ki je bil definitivno »prejet, se naglašajo pomirljive namere organizacije. Ustanovljen je centralni komitet v Bukarešti z nacionalnima komitetoma v Pragi in Beogradu. Predstavniki teh komite-tov bodo profesionalni novinarji, ki bodo delali sporazumno s predstavniki presbirojev zunanjih ministrstev. Dogovorili so se tudi glede uačina dajanja informacij za obrambo obče stvari in za propagando skupnih interesov Male antante.
— Odlikovanje novinarja. Kralj je v Zagrebu podpisal ukaz, s katerim odlikuje z redom sv. Save tretje vrste g. Edgarja Gli-neauxa, direktorja švicarskega lista »Tribune de Genfevec.
— »Uradni list« štev. 78 z dne 18. avgusta prinaša med drugim sledeče: Statistiko avtonomnih posojil (okraj., okrož. in občinskih); razglas o popisovanju in žigosanju obveznic avtonomnih posojil bivših kronovin Dalmacije in Štajerske; razglas o oddaji kuponskih pol in talonov k obveznicam predvojnih negaziranih avstro-ogrskih posojil in izplačilnih pol za obresti (Zinsenzahlungsbogen) od iatih vinkuliranih obveznic; razglas o pismeni ofertni licitaciji za zgradbo lesenega mostu čez Savo pri Boh. Bistrici v tiru deželne ceste od Bleda do Bohinjske Bistrice. — Po-^»■obaoeti glej ▼ »Uradnem listu«.
— Naga Useljeniška kvota ta Ameriko izčrpala. Iz Beograda poročajo: Poslanik Zedinjenih držav v Beogradu je poslal ministru socijalne politike konsignacijo oseb, ki imajo dobiti letos potni list za izselitev v Ameriko. Teh oseb je 210, 106 od njih je tujcev, rojenih na našem teritoriju, torej preostnjajo nmo 104 pravi Jugosloveni. S tem je izčrpan« naša kvota od julija 1925 do julija 1926.
— Odredbe prometnega ministra. Prometni minister je izdal naredbo, ki prepoveduje kroSnjarenje, beračenje, razgrajanje in petje v železniških vozovih.
— Uporaba salonskih voi in kupejev. Prometno ministrstvo je odredilo, da smejo upo-rabljati salonske vozove samo aktivni mini-*tr>> predsednik Narodne skupščine, patriarh, pomočnik ministra saobračaja, generalni direktor drž. železnic in načelnik generalnega »taba. Ministri imajo pravico do salonskih voa samo, kadar potujejo iz Beograda. Kadar ge vračajo iz notranjosti v Beograd, jim pri-stoja le poseben kupe. Posebni kupeji se oddajajo privatnikom samo na temelju odobre-nja Ministrstva saobračaja.
— Krona la rumunskega kralja. Dne 24. t. m. izpolni rumunski kralj Ferdinand 60-leit) svoje starosti. Pri tej priliki mu namerava kupiti vlada krono vojvode Štefana Bočkaja, W j« bil okrog leta 1600 vladar Transilvanije. Krona se nahaja sedaj v bivši cesarski zakladnici na Dunaju. Pregovori med rumun-iko in avstrijsko vlado so v teku. Kakor se zdi, bo krona prodana. Vest o prodaji Bočka-jeve krone je izzvala v Madžarski veliko ne-voljo. Zadnje dni prete madžarski listi Ru-munoin odkrito, da pride v slučaju prenosa Bočkajeve krone v Bukarešti do velikih spopadov na meji.
— Konferenca o melioracijskih delih. Glavni odbor vodne zadruge za osuševanje ljubljanskega barja ima dne 22. t. m. ob 11. uri v Ljubljani konferenco, na kateri *e bo razpravljalo 0 vprašanju melioracij, posebno o nadaljevanji! osuševalnih del, ki so bila že pričeta.
— Srbsko gledališže v amerm., »iinis
<*»»»»o;;
S,®e Z. vSvJS* A"»rik» '
merava živeti odslej vsako leto več mesecev t j v Budimpešti.
j — Odprava javnih hiš. Kakor poročajo iz i Beograda, namerava izdelati notranje mini-i strstvo sporazumno z ministrstvom za narod-\ no zdravje zakonski načrt, s katerim se uredi • javna prostitucija ter odpravijo javne hiše v ! manjših mestih. Govori se celo, da se odpravijo vse javne hiše v državi.
— Katastrofalen tajfun na Japonskem. Iz Japonske poročajo o izredno močnem tajfunu, ki je povzročil v mestih Osaka, Kioto in Kobe velikansko opustošenje. Število človeških ! žrtev še ni ugotovljeno. Škoda se ceni na več j milijonov dolarjev.
j — Živinska kuga se je pojavila, kakor po-! ročaja iz Mostara, v Donjem Zijemlju. Pet-i deset glav je poginilo v enem dnevu. Raz-! umljivo je, da je kmetsko prebivalstvo radi j	tega	zelo preplašeno.
j	—	Velik požar. Te dni	je pogorela	v	Pimu
j pri Mostaru hiša gostilničarja Boška Temo-i	vica.	Škoda znaša 100.000	Din.
j	—	Pomanjkanje vode v	Dalmaciji.	V	mno-
: gih krajih Dalmacije vlada trenutno veliko ! pomanjkanje pitne vode. Vas Rogoznica pri ! Šibeniku je n. pr. že dva meseca brez pitne I vode. Na prošnjo prebivalstva v prizadetih ’ krajih je odredilo ministrstvo vojne in mor-i narice, da priskoči prebivalstvu, v kolikor i je v njeni moči, vojna mornarica na pomoč, j s tem, da bo dovažala v prizadete kraje na i ladijah pitno vodo.
j — Nevarne rakete. Kakor poročajo iz Ma-i drida, je eksplodirala te dni v Xeresu raketa, j ki je 10 ljudi ubila, več drugih pa težko ra-i nila.
z obveznicami vojne škode. Vse kaže, da ja obstojal cel konzorcij, ki se je bavil s tem poslom. Falzificiranje se je vršilo na preprosi način, večinoma s pripisovanjem ničel. Obveznice je »kupoval« neki trgovec, ki jih je dobival na doslej nepojasnjen način. Kompromitirano je veliko število oseb, med katerimi se nahajajo tudi uradniki.. Več oseb je bilo aretovanih. Kake dimenzije bo zavzela afera, še ni mogoče povedati.
— Mehikanski goljuf t dragulji. Dunajsko državno pravdništvo se peča že par dni z interesantno kriminalno zadevo. Dejanski stan je sledeči: Pred približno letom dni je prišel k dunajskemu juvelirju Sch. Mehikanec Adalbert Roth ter mu obetal velikanski dobiček, ako bi hotel prodati večjo množino draguljev v Ameriko. Seveda, je dejal Roth, normalnim potom kupčije ni mogoče realizirati. Treba bi bilo poseči po nedovoljenih sredstvih, predvsem bi bil potreben fond, iz katerega bi se podkupile oblasti. Verižnik Sch. je bil takoj pripravljen. Sklenila sta pogodbo, glasom katere bi bil imel Mehikanec vnovčiti dragulje v Ameriki, vredne 8028 dolarjev. Stroške in eventualno škodo bi bil nosil Roth, ki se je tudi res odpeljal v Ameriko. Kmalu nato je dobil juvelir brzojavko, v kateri mu sporoča Mehikanec, da ne more prodati draguljev za pogojeno ceno, temveč kvečjemu za 14.000 dolarjev, čez par dni pa je obvestil Roth juvelirja, da je zaplenila del draguljev carinska oblast. Juvelir mu je odgovoril, naj ne proda ničesar, temveč naj se pripelje nazaj. Roth se je vrnil res na Dunaj ter izjavil juvelirju, da je prodal dragulje kljub brzojavki za manj, kakor 14.000 dolarjev, poleg tega, da je izdal del izkupička za to, da je podkupil oblasti, del so požrli pa drugi stroški. Juvelir ga je nato ovadil in Roth je bil aretovan. Pri hišni preiskavi so našli v njegovem stanovanju večje število draguljev, ki jih je agnosciral Sch. kot svojo last. Kljub temu, da je bila s tem njegova krivda dokazana, se je znal Roth tako spretno zagovarjati, da se je juvelir z njim poravnal. Roth se je zavezal, da mu izroči vse dragulje, kar jih je še imel in razven tega 3300 dolarjev. V svrho izplačila omenjene gotovine mu je izročil ček montrealske banke, glaseč se na pet tisoč dolarjev. Zato so izpustili moža na svobodo. Nato se je podal Roth z juvelir-jevim odvetnikom k neki dunajski velebanki, ki je ček res izplačala. Svoto 5000 dolarjev sta si Roth in Sch. razdelila. Te dni pa sta bila Sch. in njegov odvetnik pozvana k banki, kjer so jim sporočili, da montrealska ban-
Linčanje na steklini obolelega, V Petro- , k a čeka ni hotela izplačati, ker je dobila od
ia li nrriTnil ctnlrol vTr»llr n»Vorffi	*■	A	,l„lu___t„	T)	V«n
šavi je ugriznil stekel volk nekega pastirja. Moža so prepeljali v Pasteurjev zavod. Med tem, ko je govoril s svojo ženo, je izbruhnila v njein nenadoma steklina. Zgrabil je svojo ženo za lase ter jo pričel tepsti. Zgrabili so ga bolniški strežaji, toda bil je močan kakor medved in otresel se jih je. Spričo njegove
Adalberta Rotha brzojavko z lapidarnimi besedami:	»Ček	izgubil.	Ne	izplačajte	niko-
mur.« Banka je izjavila juvelirju in advokatu, da sta odgovorna za Škodo, ker je bil ček izplačan v njiju navzočnosti. Med tem je Roth neznano kam pobegnil.
»Ali stanuje tu moja ljubica?« Te dni je
! prišel v M^tar čevljar Peter E^Senii. Seboj
po hudem naporu se jim je posrečilo vloviti besnega pastirja v rjuhe ter ga zapreti v ce- j lico, kjer je bil do večera precej miren. Ko se 5 je stemnilo, se je njegovo stanje poslabšalo, i Pričel je zopet besneti, raztrgal je rjuhe in odejo, skrivil železno posteljo, razbil z glavo steklo nad vratmi ter hotel pobegniti skozi
odprtino. Bolniškim strežajem in sosedom t	“T*’	£“~“'	v“
se je posrečilo zabiti odprtino z deskami. Ra- i	le..®e Peter v druge kraje. Ko p«
je pripeljal svojega dekleta, neko sobarico iz Vukovara. Nastanila sta se v nekem hotelu, kjer sta ostala dva dni in dve noči. Med j tem časom je ukradel Peter svoji ljubici 200 i dinarjev. Dekletu pa je bilo za 200 Din več, j kakor za fanta, in obrnila se je na policijo. Toda zaman. Peter je tajil, dokazov pa ni
■savic.
Ameriki. Ministr-v
srbsko i® določen Žarko
— Brezžični telefon železniških To*or V ▼lakih na progi Berlin—Hamburg So UVedli brezžični telefon. Vsak poinik v vlaku lahko telefonira abonentu v domačem kraju, kakor tudi potniku na drugem vlaku. Novi brez-žični telefon se uvede polagoma na vseh železniških progah v Nemčiji.
— Produkcija tankov na Češkoslovaškem. Kakor poročajo iz Prage, bo pričela češkoslovaška tvrdka Breitfeld & Dane izdelovati r najkrajšem času male tanke ki bodo velikega pomena ne samo za vojsko, temveč tudi za industrijo in poljedelstvo. Tanki za industrijsko in poljedelsko uporabo bodo prevozna sredstva s kapaciteto 25 konjskih sil.
— Svetovni kongres meteorologov. V torek ja bil otvorjen ▼ Davosu mednaroden kon-
di silnih bolečin se je hotel nato bolnik obesiti na žici električne svetilke, toda žica se je odtrgala in mož je padel na tla. Tedaj je pričel zopet jurišati vrata Zlomil je s silovito močjo dve deski ter hotel pobegniti. Pred vratmi stoječa množica ga je pričela tepsti. Neki mož ga je udaril s tako silo z gorjačo po glavi, da je padel pobesneli pastir nazaj v celico. Kmalu nato je postalo v celici vse tiho. Bolnik je poškodbam podlegel.
— Tragedija matere. Te dni sta opazovala na Dunaju dva trgovca ženo, ki se je sklonila preko ograje nekega mostu čez Donavo ter vrgla majhnega otroka v vodo. Nato se je razvila med možema in žensko precej huda borba. Končno se je trgovcema vendarle posrečilo odtrgati pobesnelo ženo, ki je hotela skočiti tudi sama v vodo, od ograje. Med tem sta prišla slučajno mimo dva mornarja, ki sta skočila za otrokom v valove. Z velikim naporom sta ga rešila v zadnjem trenutku. Mater so tirali na policijo, kjer je izpovedala sledeče. Piše se Ana Chladik. Po poklicu je pletilka. Pred tremi meseci je bila oddana radi pljučne bolezni v neko zdravilišče, do-čim je ostal otrok v nekem otroškem zavetišču. Dan pred dejanjem so jo odpustili. Ko je prišla v svoje stanovanje, je izvedela, da so ji bile med časom odsotnosti odnešene vse dragocenosti ter da je bilo stanovanje oddano drugi stranki. Vsled tega je sklenila, da umori otroka nakar izvrši samomor.
Boj med morilcem in policijo. Iz Berli
mu je zmanjkalo denarja, se je vrnil v Mostar. Tam se je splazil ponoči skozi odprto okno Jeremije Novakoviča ter aacel stikati po omarah. Jeremija se je prebudil, zagrabil lopova ter ga vprašal, kaj da tu dela? Peter je odgovoril z jeznim vprašanjem: >Mari ne stanuje tu moja ljubica?« Jeremija pa ni Jel na led. Obvestil je policijo, ki j« Petra are-tovala.
— Poneverbe na beograjski pošti. Pred par dnevi je aretovala beograjska policija poštnega kontrolorja Joksima Steriča in Petra Radosavljeviča, ki sta poneverila nad sto tisoč dinarjev uradnega denarja. Aretovanea sta priznala, zagrozila pa sta svojim predpostavljenim s kompromitujočimi razkritji. Trdita, da sta jim morala poklanjati različna darila, da ju niso naznanili. Predpostavljeni to odločno taje.
— Od bankirja do berača. K službujočemu policijskemu uradniku v Beogradu je bila privedena te dni žalostna prikazen: Približno 55 let star mož precej desolatnega eksterjer-ja, ki sta ga našla dva detektiva v Ka-ragjorgjevem parku spečega na klopi. Pri zašli san ju se je izkazalo, da je mož identičen z Albertom Basenom, bankirjem iz Wiirzbur-ga. Ker je bil jako utrujen, mu je odkazal policijski uradnik malo sobico, da se spočije. Med tem je pregledal uradnik obširne legitimacijske listine tujca. V njegovo veliko začudenje je moral konstatirati, da je bil Albert Basen zadnjih dvajset let neprestano na potovanju ter prepotoval skoro ves svet.
na poročajo: V koloniji Grunewald se je od- j Zgodovina čudaka je sledeča: Albert Basen igral te dni hud boj med nekim morilcem in j je bil pred kakimi dvajset leti v Wiirzburgu policijo. Filmski uslužbenec Murnay je umo- j ugleden bankir. Imel je dražestno, toda ko-ril par dni popreje v svoji sobi nekega de- 1 ketno soprogo, ki mu je povzročala velike kleta ter skrival truplo do aretacije v stano- i preglavice. Nekega mrzlega zimskega večera vanju. Ko je hotel vstopiti neki drugi usluž- j je zasačil svojo Adelo v nežnem tžte-a-tStu benec v sobo ter je Murnay to preprečil, je . z mladim pariškim slikarjem. Rezultat tega prišla stvar na dan. Murnay mu je namreč ) je bil, da je oddal bankir na svojo mlado zaloputnil vrata pred nosom ter zagrozil, da i ženo in na slikarja tri revolverske strele, bo vsakogar ustrelil, kdor bo skušal priti v j Oba prešestnika sta se zgrudila krvava na sobo. Vsled tega so avizirali policijo. Prišel ! tla. Prepričan, da ju je usmrtil, je šel naje kriminalen organ, ki je imel pod obleko i ravnost na policijo ter se prijavil. Vendar pa
oklep. Ko je stopil v sobo, je Murnay nanj ustrelil, krogla pa je odletela seveda z oklepa v stran. Nato je ustrelil policist, ki pa morilca ni pogodil, vsled česar si je pognal morilec sam v glavo kroglo, ki mu je raztrgala možgane.
— Deset let ječo za poizkus ugrabljcnja 'Ivoh filmskih stiirov. Kakor poročajo iz Los Angelesa, se je končal te dni tam senzacionalen proces radi poizkušenega ugrabljenja dveh filmskih stiirov. Charles Stevens in Klaude Holcomo sta bila obtožena, da sta skušala ugrabiti filmski igralki Mary Pick-ford in Polo Negri. Porotniki so spoznali oba obtoženca krivirh, nakar sta bila obsojena na deset let ječe.
se atentat ni posrečil. Oba zaljubljenca sta bila le lahko ranjena ter sta omedlela bolj od strahu, kakor pa od bolečin in izgube krvi. Oba sta se kmalu pozdravila. Pred poroto je bil Basen oproščen. Ker pa hudobni jeziki niso mirovali, ni imel v svojem rodnem mestu več obstanita. Prodal je svoje podjetje ter šel po svetu. Vendar pa svoje Adele ni mogel pozabiti. Srčna rana je pekla še po letih, kakor prvi dan. V Petrogradu je imel romantično ljubavno avanturo z neko krasotico iz ruske aristokracije. Kljub temu pa tudi v Petrogradu ni imel obstanka. Pozneje ga srečamo na Kitajskem, v Avstraliji in končno v Južni Ameriki. Živel je nekaj časa udobno in razkošno, pozneje pa včasih tudi v naj-
Jlll 1X 1 Ka^! T T A  _________________1!__i' >
ici jel/e?.	»	nu m raznosilo, pozneje pa vcasm iuui v naj-
— Senzacionalna afera v Podgorici. V Pod- hujši bedi. V Argentiniji si je pridobil konč-gorici so prišli na sled velikopotezni goljufiji I no zopet preeejšnje premoženje. Toda revo-
lucija leta 1917 ga je spravila zopst na beraško palico. Razočaran in otožen ee je vrnil v Wiirzburg. Toda tam ga ni nihie vež poznal. Zato je otresel zopet prah s svojih čevljev ter se podal v svet, dokler ni končno prijadral v Beograd. In sedaj? Beograjska policija bo poslala siromaka odgonskim potom v njegovo domovino.
— Smrt vsled čebele. V Petersbourgu v državi Ontario je pičila neko mater, ki je dojila, čebela. Par ur pozneje je dobil nje* trimesečni dojenček hude krče ter umrl. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je povzročil smrt strup, ki se je nahajal v materinem mleku.
— Zaradi zdravniškega pregleda r smrt. Da se prepreči širjenje veneričnih bolezni, j* bila uvedena v nekaterih krajih zdravniška kontrola gostilniških uslužbenk. Tako bi morala iti tudi Margareta Adam v Tobolu n« vizito. Ker pa je vedela, da je bolna, tega ni hotela storiti. Ko je prišel ponjo stražnik, da jo vede šiloma k zdravniku, se je skrila na dvorišču, kjer je izpila steklenico lizola. Ko so jo naslednjega dne našli, je bila £* mrtva.
— Poizkusen samomor. Josip Štefek, policijski detektiv v Zagrebu, si je izstrelil v samomorilnem namenu v nedeljo kroglo iz revolverja skozi dolnjo čeljust v usta. Težke poškodovanega detektiva so prepeljali v bolnico. Motiv dejanja so nesrečne rodbinsk* razmere. Ženka trdi, da je bil mož veseljak, ki ni štedil z denarjem. Ko je prišel v nedelj* domov, mu je očitala, da popiva in razsipa denar, dočim ona ne more kupiti niti mleka za otroka; to da ga je razjezilo, nakar je hotel izvršiti samomor. Štefek pa trdi, da mu j* žena očitala, da ima druge.
i — Železniške zveze za kopališče Slatina-Radenci. Konečno se je posrečilo vpostaviti direktno zvezo med Mariborom, oz. Pragerskim in Slatino-Radenci, tako da kopališkim gostom ne bo treba prestopati v Ormožu i* Ljutomeru, kjer ni bilo nosačev na razpolago in so se morali bolni kopališki gostje sami mučiti s prtljago. Direktni vozovi odhajajo sedaj iz Maribora ob 15.27, iz Pragerskega ob 16.09 in dospejo v Slatino-Radenci ob 19.34. Iz Slatine-Radenci odhaja direktni voz ob 6.17, prispe na Pragersko ob 9.15 ia v Maribor ob 10.20. Važno je tudi, da sezija zdravilišča Slatina-Radenci letos ne konča t 15., ampak šele s 30. septembrom, tako da je vsem onim na srcu in ledicah bolnim, Id do 15. septembra še niso mogli dovršiti svoj* i kure, omogočeno, da se še nadalje zdravijo.
; Tudi se od 20. avgusta t. 1. naprej zniiajo vse i sobne eene za 40 odstotkov.
|	— Razstava psov v Zagrebu. Ob priliki lov-
ske razstave v Zagrebu priredi Zagrebacki zbor tudi razstavo psov lovskih in nelovskih. Razstava se otvori dne 8. septembra ofc t 8. uri in se zaključi 9. septembra ob 18. uri.
Razstavijo se lahko tudi taki psi, ki »ieer ni-i majo rodovnika, ki pa vendar vsaj v glavnei* j odgovarjajo plemenskim znakom »voje pae-j me. Žival mora biti stara najmanj 9 me*ec*v in mora biti popolnoma zdrava. Prijavnin* znaša za nelovske pse Din 50.—, »a lovsk* j pa po Din 30.—. Poklicni lovci plačajo tam* po Din 10.— za psa. Železniška uprava j* j dovolila 50% popusta. Prijave je poslati m ; Slovensko lovsko društvo v Ljubljani. V pri-; javi je navesti ime psa, pasmo, spol, staroat ! in po možnosti tudi imena staršev, če im* j pes rodovnik, je navesti tudi številko redov-. ne knjige. Vse zadevne objave v iasopieik i se s tem popravljajo oziroma dopolnjujejo, i — Odbor Slovenskega lovskega draJtva v I Ljubljani.
j — Lovska razstava v Zagrebu. Vil lovski
■ predmeti, ki so jih gg. lovci določili sa lov-I *ko_ razstavo v Zagrebu, naj se pošljejo p* I možnosti pravilno za transport zamotani t | izpolnjenimi prijavnicami na sledeči naslov: j biov. lovsko društvo, odsek za zagrebško ra»-I stavo v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Stavb* j okrožne delavske zavarovalnice. Pripominja-i mo, da odpremimo svoj vagon pod osebnim ] nadzorstvom dne 27. avgusta t. 1. Gg. love« i pa prosimo, da vsaj dva dni poprej dopošlj*-I jo »voje lovske trofeje. — Odbor S. L. D.
;	— Nekoliko statističnih podatkov * Mo-
skvi. »Ruski vestnik« objavlja te dni nekaj aanimivih statističnih podatkov o Moskvi. Pomerij Moskve obsega 80 kvadratnih vrst, to je 8370 desetin. Skupna dolžina ulic znaša 576 vrst. Prebivalcev šteje Moskva ekoro 2 milijona. Vsled svoje geografične lege v centru evropske Rusije je Moskva važno križišče železnic. V Moskvo vodi 10 železniških prog. V mestu je 44 železniških postaj. To-i vomi promet je znašal leta 1910. 730 milijo-J nov pudov (1 pud je 16 kg), to je 12% vseh i tovornih pošiljk v Rusiji. Sedanji promet ni i znan. Tramvajska proga v Moskvi j* dolga , skupno 230 vrst.
!	— Hčerka cara Aleksandra II. amrla. Ka-
kor poročajo iz VViesbadena, je umrla lam grofica Merenberg, hčerka nekdanjega «ara Aleksandra II. in princesinje Jurjevske. Grofica Merenberg je prišla šele pred kratkim iz Nizze, kjer je bivala navadno večji del let*. Umrla je na srčni bolezni.
Ljubljana.
— Mestna plinarna je te dni stavil* t obrat
poleg obstoječih naprav tri nove retortna peči ter s tem dokončala naprave, ki so b* pričele leta 1923. Kakovost plina «e je mnogo zboljšala ter dosega ono dunajskih plinarn. Produkcijski stroški so mnogo višji kot dosedaj, kljub temu pa vodstvo plinarne cena plinu ne namerava povišati, ker pričakuje, da bo število odjemalcev pri dobri kvaliteti plina naraslo. Stranke se opozarjajo, da plinarna izvršuje instalacije privatnim strankam v starih hišah na 10 mesečne obroke, dobavlja kopalne peči, štedilnike, kuhalnika in druge aparate takisto na obroke, tako d* je vsakomur omogočeno si upeljati v svoja stanovanje plin. Natančnejša pojasnila se dobijo med uradnimi urami v pisarni mestna plinarne.
— Trafikanti in trafikantinje! Občni »bor se vrši dne 29. avgusta 1925 ob pol deveti uri zvečer v gostilni pri »Mraku« na Rimski a»-sti. Točnost je dolinost.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BOBKA,
19. avgusta 1925.
Vrodaota:	Investicijsko	posojilo	i»	let«
1921 dan. 75; Loterijska državna renta za vojno Ikodo den. 286; Celjska posojilnica d. d. Celje den. 201, bi. 204; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den 225, bi. 265; Mer-kantilma banka, Kočevje den. 100, bi. 104; Prva hrvataka Stedionica, Zagreb den. 850; Sla-vanaka banka d. d., Zagreb bi. 66; Kreditni aavod sa trgovino in industrijo, Ljubljana d«>. 17S, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 110; Trboveljska premo-gokopna družba, Ljubljana bi. 340; Zdruaene papirni«« Vevče, Goričane in Medvode d. d., fcjabijana 116; »Stavbna družba-' d. d., Ljubljana de«. 165, bi. 180.
Blago: Hrastovi dueli, 44 Mm, od 138 do >17 m dolž., fco meja trans. bi. 1050; Imi kor-bo«rdonali, od 3 do 8 m dolž., od 30/30 do M/S0 fob Gruž bi. 650; hrastova drva, 1 m doli., soha, fco nakl. po«t., 4 vag. den. 17.50, W. 17.50; bukova drva, suha, 1 m doli., fco Bjubljana, 1 vag. den. 21, bi. 21; pšenica do-auia, leo Ljubljana den. 275; koruza sremska, !to PoatojnA trans., 1 vag. den. 237.50, M. 137.60; oves slavonski, par. Ljubljana bi. 1JN»; Imeno leme, la, fco Ljubljana deo. 550.
BORZE.
Zagrab, dne 19. avgusta. Devi*«: Curih iir »laiilo 1081.5—1089.5, Newyork ček 55.57 do 68.17, London izplačilo 270.9—272.9, London lak 85.57—56.17, Pariz izplačilo 261.15 do 205.15, Praga ček 164.88—166.88, Milan iz-plaiilo 201.5—203.9, Berlin izplačilo 1323.5 do 1333.5, Dunaj izplačilo 781.5—791.5.
Curih, 19. avgusta. Beograd 9.225, Berlin 1.2260, Newyork 515.25, London 25.04, Paria ».25, Milan 18.70, Budimpešta 0.007250, Bu-tarežta 2.65, Dunaj 72.50, Varšava 92.50.
X Dobave. Direkcija državnih želetnie v tjobljani sprejema do 20. avgusta t. 1. po-■udbe glede dobave raznega pisarniškega HaterijaU. (Ponudbe itd. pri ekonomskem •delanju te direkcije na vpogled.) — Di-
lekeija državnih rudarskih poduzeča v Sarajevu sprejema do 31. avgusta t. 1. ponudbe glede dobavo trofaznega asynehron-motonja za izmenično strujo. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 27. avgusta t 1. pri Intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 5000 kg petroleja in 600 kg karbida; pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave jeklenih trakov z 20 aparati za stezanje in pri-padki. — Dne 9. septembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave kompozicije. — Dne 11. septembra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave blaga za zastore, signalnih zastavic, usnja in usnjenih izdelkov ter špage. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobave. Direkeija drž. železnic v Ljubljani sprejema do 24. avgusta t. 1. ponudbe glede prevzema vezave ene knjige, glede dobave 50 kub. m hrastovega lesa (plohi) ter glede dobave ruberoida; do 28. avgusta t. 1. glede dobave smirkovih brusilnih plošč ter glede dobave konopnenih vrvi; do 31. avgusta t. 1. glede dobave sanitetnega materiala in obvez. (Pogoji itd. na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije). Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji pri direkciji drž. železnic v Subotici: dne 2. septembra, t. 1. glede dobave gumijevih cevi ter dne 4. septembra t. 1. glede dobave žebljev, vijakov in žice. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
X 30 do 40 vagonov lepih zimskih namiznih jabolk namerava nakupiti neka tvrdka v Švici. Njen natančnejši naslov^ je interesentom na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
X Mednarodni semenj v Lwowu. Na mednarodnem vzhodnem velesejmu v Lwowu, ki se bo vršil od 5. do lo. septembra t. 1., na katerem je rezerviran poseben paviljon za razstavljalce naše kraljevine, bo v času od 7. do 10. septembra tudi poseben semenj za
svinje, ovce, živino, domače zajce in živino za pleme. Udeleženci in posetniki razstave bodo imeli 75% popust pri izdaji vizumov in 66% popust na železnicah za povratek potovanja na vsili izhodnih postajah. Za točnejše informacije se je obrniti neposredno na direkcijo sejma v Lwo\vu.
Pustolovec Strasnov nadaljuje.
»Jaz sem ministerijalni svetnik Geza pl. Vertessy z Dunaja. Prišel sem, da izvedem politično preiskavo. Zoper Vas smo dobili pritožbe!«
Bezeredv je stresel ozlovoljen z rameni.
»Za moj de!, to me ne zanima. Grem svojo pot. Kaj hočejo gospodje na Dunaju in, kaj jim je v Budimpešti prav ali ne, me ne briga. Komitat me je izvolil in zato zastopam samo interese komitata. Kar je dobro za moj komitat, to storim ter si ne pustim pri tem od nikogar oporekati. Tudi od cesarja nek
No, s tem ni bilo mogoče ničesar opraviti. Ta se ni dal preplašiti. Za tega sem bil zaman ministerijalni svetnik Geza pl. Ver-tessy. Položil sem mu roko na ramo ter dejal: »Dragi prijatelj, dovolite mi, da Vas tako imenujem. Ne dajte nase vplivati. Saj je itak škoda, da je veliki župan taka mevža. Veseli me, da ste vsaj Vi mož na mestu. Seveda ne more veliki župan nič za to. Na njegovem mestu je jako težko biti energičen. Ministrski predsednik v Budimpešti tudi ne more, kar bi hotel. Mnogo se mu je boriti z Dunajem. Torej, dragi Bezeredy, to sicer ni bil namen moje misije, toda dovolite, da Vam stisnem roko. Seveda velikemu županu ni treba praviti o čem sva govorila.«
>Ne pride mi niti na misel, da bi nesel stari klepetulji vse na nos«, je odgovoril Be-zeredy ter odšel.
Takoj nato je vstopil Kramolin. Zdelo se mi je, da je poslušal pri vratih.
>No, kaj je? To je trajalo dolgo časa. Zdi se mi, da sta si skočila celo v lase? «
»O, Bog obvaruj, Bezedery mi je razložil
svoje stališče. Zdi se mi, da ima deloma
prav.«
>Kaj, to se Ti zdi? če mislijo na Dunaju tako, potem imam težko stališče. <
»Saj si prav lahko pomagaš. Demisijoni-raj.< Kramolin je vzkipel. »Ravno tako govoriš, kakor da me hočeš že odstaviti.«
»Toda, dragi Viktor, ne razburjaj se, takaj bi Te odstavljal? Zato nimam nobenega povoda pa tudi nobene pravice. Ampak če misliš, da bi izhajal z Bezeredyjem lažje?«
Bezeredy je poslušal z zmagoslavni m nasmehom na obrazu. Velikemu županu ja postalo vroče. Napravil je odklonilno resto ter dejal:
Pustimo ta kočljivi tema. Ali imaš še k»j opraviti?«
»Ne, hvala. Sva se že razumela.«
Bezeredy se je smehljaje poklonil iu odšel. Ko sva bila sama, je plosknil Kramolia z rokami: >Za božjo voljo, kaj je to, aiislil sem, da ga boš oštelk
»Oštel? Kaj se to pravi? Saj vendar nisem črnožolt, da bi ga oštel, ker je dober Madžar. To je nezaslišano. Veliki župan neutrižkega komitata hoče na podžupana po vsej sili vplivati, da bi delal proti madžarskemu ia-teresu.«
Kramolin je postal bled kot zid ter sa ugriznil v ustnice. »Povej, ali je minister tudi tega mnenja?«
»Dragi prijatelj, če hočeš izvedeti, kakega mnenja je minister, ga vprašaj. Sicer pa s Szellom nismo nič kaj zadovoljni. Mislim, da bo njegov čas kmalu prišel. No, sicer pa pustiva sedaj neumno politiko. Samo nekaj bi Te vprašal:	Ali poznaš grofa Batthy-
anija?«
»Da, videl sem ga že. Prav dobro ga pa na poznam, ker je šele par mesecev tu. Toda dobil sem utis, da je lahkoživec. Pa tudi dober lovec je. Z eno besedo, vse drugo — samo duhovnik ne.
izdajatelj in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander.
Tiska tiskarna »Merkur«, Ljubljana.
(62)
V oklcpnjaku okoli svete
Spisal Robert Kraft.
Afriška puščave imajo stalne oaze, kjer studenci •ikdar ne usahnejo, in preko teh drže že izza pradob karavanske ceste, zaznamovane s pobledelimi kostmi, ki jih noben samurn več ne odnese.
Vse drugače je v stepni puščavi Gobi! Tu ni niti •ne oaze. Vodnjaki so navadne vcdne luknje, krog njih bo raste nič, kakor tudi po bregovih rek ne. To pa zato, ker vodnjaki in studenci dostikrat usahnejo, potem pa imajo nenadoma zopet vode. Zakaj se tako vrši, je naravna uganka, ki še ni pojasnjena. Časih je šest vodnjakov v ravni črti drug za drugim in včasih trije nimajo vode, ostali pa so še polni. Potem se to zopet melja. Preračunati pa se tega ne more, ker ni — nič odvisno od letnih časov; vsako leto se izpremeni večkrat.
Tako si mora vsaka karavana, ker ne more biti breg vode, iskati novo pot. To store takozvani šimalki, vodniki in vodni iskalci, prebivalci step, ki ge odlikujejo med tovariši v tem, da v največji oddaljenosti slutijo ali duhajo vodo, ali pa če se zdi to komu preveč nadnaravno, ti možje so tako spretni, da spoznajo po gotovih znamenjih, ki so za druge oči nevidna, v kateri smeri so še vodnjaki z vodo. Nikakor ne zadostuje, da poiščejo novo pot, kjer so le polni vodnjaki takoj za njimi so vodnjaki morda že usahnili. Zato tudi ne more iti nikdar karavana po sledovih kake druge. Danes prekorači prva veliko reko, jutri ne najde druga v strugi niti kapljice.
Karavana ne sme biti prevelika in mora imeti svo-
jega šimalkija, čigar posel je tako važen, da ga potrdi kineška država s cesarjevim pečatom v znak, da je vodnik, plačujejo ga z zlatom — a vseeno ga prezirajo drugi nomadi, čijih brat je, ker kot šimalki je prestopil v najnižjo kasto, to je v kasto glumačev; čarovnik je, ki ga vsak rabi in občuduje, a se ga tudi vsakdo boji in zaničuje.------
Tako pripoveduje Georg, ko se vozijo mimo pogorja, kjer je še dosti vede, proti Kiahti.
Puščava Gobi je edina pokrajina na vsem potovanju, kjer ne more biti on vodnik; tu ga je on sam rabil, to se pravi, potoval je s karavano, ki je prišla v sedem-desetdveh dneh iz Kiahte v Lančen. Zračna črta meri le dvesto geografskih milj, iu karavana je potovala hitro; a vedno 'sem tef tja, oavcanjaM a o"voanjSRa. Kako je šimalki vedno zopet našel vodo, je bila Georgu uganka.
»Najprej moramo v Kiahto?« vpraša Leonor.
»Na vsak način, le tani dobimo šimalkija.«
»Koliko dobi tak človek za svoje delo?«
>Sto funtov šterlingov po angleški valuti je najmanjše plačilo; in on hoče imeti zlato, ki ga potem zagrebe v puščavi.«
»Kako naj ga pa potem angažiramo, ko nimamo
nič denarja?«
»Pri nas je to drugače. Govoril sem o karavanah. Naš avto. ni prvi, ki potuje preko puščave Gobi, potovati v avtomobilu krog zemlje, je sedaj zelo v modi. In avtomobile imajo le ljudje, pri katerih ne igra denar nobene vloge, ki torej še vse bolje plačajo, da le dobe dobrega vodnika. Ža vsakega šimalkija pa je le dobro priporočilo, če je vodil avto; prvič bo to morda storil tudi, ne da ga plačamo — lahko mu pa damo tudi
kaj drugega, še vedno smo onkraj kulturnih meja -onale godbena ura ali žepni kompas, to je za takega glumača silna vrednost.«
»Kiahta je ruska?«
»Da, leži pa tik ob k meški meji in po sporazumu obeh držav se vrši vsa obmejna trgovina le v ten* mestu.«
»Ali ni v Kini prav tako strogo glede potnih listov kakor v Rusiji?«
»Pravzaprav da; sicer pa ali nismo prišli preko Sibirije, ne da bi imeli potni list? Bomo že kako napravili, ne bo tako težko, zlasti ko se lahko skrijemo
v našo lupino kot želva.«
Ni jim bilo treba iti niti v Kiahto, videli so jo 1«
ttcI daleč. To pa je pri?lo tako.
Pot je bila vedno boljša, prehitevali so vole, vpre-žene v vozove in natovorjene kamele, ki so hiteli v Kiahto, da se združijo v karavano. Te azijske kamele so dvogrbe, afriške imajo le eno grbo in se imenujejo dromedarji. Drugače se ne razlikujejo skoro nič. Imamo velike in majhne, vitke in debele dromedarje in kamele, in v ceni se razlikujejo, kakor izstradan fijaker-ski konj in angleški zmagalec v darbyju. Kamela, ki ima kaj različne postave je kakor pes človeški umotvor. Kamela je pač edina žival, ki je ne najdemo v divji svobodi. Tunguzi sicer trdijo, da so v Tibetu divje kamele, a Tunguzom ui dosti verjeti. Kamela ne zna niti mladih spraviti na svet brez človeške pomoči. Dromedar in kamela se mešata, mladič pa ima včasih eno grbo, včasih dve, nikdo ne zamore tega vnaprej določiti. Če pride v mrzlejše kraje, dobi gostejši kožuh, da lahko živi.
(Dalje prihodnjič.)
GAMAUFOVO mmtafl polile za
te taborno nčinkoTito sredstvo, katero omogoči rastlini do ižredne $3?aega nw.vo|o In vzbudi v cvetu mnogo Intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3'—.	Razpošilja	društvo;
.VRTNARSKA šOtA" V KRANJU.
Stalaa zaloga:	Korali*, Adria, Bajc, UrbaniS, Kane.
MALI OGLASI
oglasov do 30 baaod Dim 3'—, »aaka nadaijiut beseda M par.
Išče se
aa 1. september stanovanje v Ljubljani, obstoječe iz kuhinje in sobe.
—	Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje«.
Inštruktije
ie vseh predmetov gimnazije in realne gimnazije daje visokošolec. Ča» pa dogovoru. Nastop takoj. Ponudba pod omnačbo: »Siguren uspeh< na upravo lista.
Službo išče
»lajMiariki delavec, bodisi v kakem kotalil, bodisi v slašličami. Ponudb« aa upravo lista pod JUra »SlaMiiar«.
Blagajničarka
se Sprejme. Reflektantke naj se ogla»ev Narednem domu, prit. desno, 3. vrata.
Pisarniška moč
x dvoletno prakso išče m e« ta, najraje na deželi. Ponudbe prosi na upravo liata pod. »Dobra moic.
Gramofon
dobro ohranjen, sa po aeni proda. Naslov pova uprava,
VINOCET |
{ tovarna vinskega kisa, d. z d. z., Ljubljana, nudi S S najfinejši in najokusnejši namizni kis iz S vinskega kisa.
m
Zahtevajte ponudbo I
S
i.
Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.	*
Pisarna: Ljubljana, Dunsiska cesta štev. 1 a, II. nadstropje.	‘
Gospodična
Sla sobo s posebnim vhodom. Najraje v bliiini dramskega gledališča. Paaudba prosi na upravo lista pod: >Saba<.
GROM
CARINSKO POSREDNIŠKI IN iPEDICIJSKI BURiiAll
LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41. Kaalov brzojavkami	Telefon	Interurban
,OBOM*.	Itev.	434.
PODRUŽNICE:
Maribor, Jesenice, Rakek.
Okavlfa v«a v to atroko apadaJoC* posl«
In pod kulantnlml pogoji.
topnlkl družbe spolniti voz S. O. E. za ekspresne pošiljke.
Kolesa in šivalne
stroje kupujte edino le pri
Josip Petelinc-u
in trnke
Orll.^ner, Phftnlz in Adler ter posamezne dele za kolesa in atroje, pneumatike, igle Lomerr. Ljubljana, s>iiim Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju je brezplačen.
Na veliko 1	Na	malo!
„Opeka“
prvovrstne zidake priporoča opekarna
tfMOtfr D, D.
v Ljubljani — Tovarna na Viču, (Brdo) — Pisarna v Praaakovi ulici 3, prtličje.
Širite iifnaročajte edinijeodvisni list ,Narodni! Dnevnik1!