17. številka. Ljubljana, četrtek 22. januarja. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzeinši ponedeljke in dnevu po praznikih, ter velja po posti prejcinan, za avatro-ogerske dežele za celo loto 16 gold , za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za culo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana cena in Bicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od č tiri -atopno potit-vrate 6 kr., če bo oznanilo enkrat tiska, 5 kr. će bo dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača šteinpelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celevški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Kvropa". Opravniatvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni14 v Tavčarjevi hiši.
Volitve na Nemškem.
V no ve ni velikem nemškem cesarstvu so volitve, katere ho se te dui vršilo, taku nepričakovano za Nemčijo slabo izpale, kakor nij tega u i Lć o m is. m mogel in res se bere v vseh nemških noviuau iznenađenje, osupnem bt. Število ultranioutausko-katoliškili poslancev, katerim je Rim vse, narod pa ne dosti, so je namreč zdatuo povečalo , poskočilo jo od 02 na 02. Poljakov uij šo nikoli toliko v iiumk._iu 2b1.ru sedelo, kakor jih bode zdaj, namreč 13. V Alzaeiji jo voljenih 15 Francozov, in celo socijal-demokrati so si znali 10 sedežev pr.ooriti. Število vseh teh se utegne š\i za kakih 15 pomnožiti, ker jo več ožjih volitev. Iver je vseh poslancev 307 , torej ima vladna stiauka še večino, a ne užo več večino dveh tretjin. Ta ne-nadeu izid jo nemške državnike tako osupnil, da užc pounšljajo, ali ue bi občne volitve brez cenzusa bile odpraviti. Na Nemškem namreč ima vsak 25 let stari moški voliluo pravico, naj plača kaj davka ali nič.
1 * j i tem stanji nt vanj moramo mi svobodomiselni Slovenci dve ataUioJ imeti. Prvič nam, ki sami za sebe terjamo svobodo in narodno samostalno življenje, in ki se držimo vzvišenega učenja: „kar sebi ne želiš, drugemu ne privošči' — ne moro prav biti, ako pri sosednjem, ali katerem koli narodu zmaguje nenarodna, uesvobodoljubua stranka. Ultramontanci so povsod škodljivi iu nikjer ne morejo imeti simpatij.
A v drugič smo tudi narodnjaki in Slovani in politiki. Kot taki smo sebični za svoj narod, za slovanstvo. Kdo bo nam to zameril , saj so vsi narodi taki in največji egoisti so baš Nemci. Ouim je vsak pomoček, ki germaustvu na višjo pomaga,  dober in
pripraven. Za to, in pa ker vemo in vidimo, da llsiuui kova Germanija najbolj po tem teži, kako bi nas Slovauo, posebno Cehe in Slovence podjarmila in narodno umorila, — moremo kot politiki zadovoljni biti, da se v Nemčiji napravljajo tako velike notranje težave državi.
Zdaj bodo imeli požrešno Nemčija iu Bismarkovei dovolj posla in tc3ke;r:i prebav ljanja doma v svoji tuđi, No bodo utonili uiti moči imeli pogubno delati na zunaj. Tacaš pak se bodo- vso slovanstvo okrepilo, oživilo — in kadar urno enkrat močni vsi, potem »o nam Nemčije, posebno ako se h cerkvenimi in soci.jalnimi boji v notianjnn o.Ubi, no bode bati« Zato uič ne obžuiu-jemo zmag nltramontaneev in separatistov v Nemčiji.
Iz deželnih zborov. Štajerski deželni zbor.
[Izv. dop.|
(22. seja 16. januarja.) V deželni odbor se imata voliti dva odbornika. Veliki posestniki volijo enoglasno grofa Kotulinskega, kateii je bil do lani odbornik, a se potem zavolj bolehuosti odpovedal. Volitev druzega odbornika iz cele lii.Se uame.stu odstopivšega dr. Selili iVerja se še le po šestkratnem vo-Ijenji dožene. Pri prvi volitvi gre med dr. Sehlofterjem in Konradom in je pri ožji volitvi dr. Schlofter z 28 glasovi proti Konradu, ki je dobil 20 glasov, izvoljen. Dr. Schloffer se na novo odpove zarad raznih opravil. Volitev se na novo začne in zdaj zmaga zopet še le pri ožji volitvi dr. Schrciuor, bivši župan graškega mesta. Klerikalci so svojo glase grofu d' Avernas dali.
{..istek*
Etiketa.
>i u j ulj o d ne) si narod pod našim solncem je japonski. Japoncem jc uljuduost največja krepost iu pri vseh stauovih v euacih čislib, na enaki stopinji. Evropski kulturni narodi iu njihov narastaj v druzih delih sveta nemaju niti pojma o pravi uljudnosti v japonskem smislu. Ta. Japonci uijso morda stoprv za uaših časov do teh nazorov dospeli: literarni njihovi spominki pričajo, da je užo nad tisoč let, kar se pri njih etiketa neizmerno temeljito goji. Vsa njihova izreja uekedaj iu dandeues meri na to, da se otrokom, počeuši tako rekoč z materinim mlekom, vcepi čut za vsestransko, najskrajuejšo uljudnost; ves nauk ima namen globoko v srce vtisniti pic-verjeuje, da se vrednost človeka sodi po njegovi uljudnosti.   Po dotiki z drugimi na-
rodi Japoncem preti nevarnost, da pojde visoka cena uljudnosti, čudovito spoštovanje oliko mod njimi — rakovo pot! „Civilizirani" narodi, posebno velečestiti gospodje sosedje Yankceji — kateri se v prvi vrsti drže zlatega gesla: „Tune is iuouey!' — so tega razsvitljencga mnenja, da japonska etiketa naposled vendar uei. liko predaleč sega in da jo res škoda toliko dražega časa potratiti z golimi frazami ter upotrebljevati dvajset besed za to, kar so pove z dvema. Žal mi je za vrle Japonce , ki se toliko stoletij neprestano trudijo za svojo uljudnost! Spreha-joč so v duhu iz Slovenskega na Japousko si mislim, koliko daleč — za nami so ti ubogi Azijatjc, iu vroča želja me obhaja, da bi rod slovenski — šel v odgojo na Japonsko ! Pri nas se nobcuemti premudrih iu preučeuih „vod.teljev mladeži" potrebno ne zdi, da bi obračal njeno pozornost na — oliko! In to je toute mčme chose, ali je šola „krščanska"
Potem se volijo za namestnika odbornikov dr. flmeiner, Scholz in KemHchmid. V deželno komisijo za reguliranje gruutnega davka je izvoljen Lohninger.
Zarad deželnega gledališča v Clradci sklene deželni zbor, da so gledališče ne sme na ii' ve zidati, ampak samo popravili ; za poprave se sme potrositi 25000 gld. Najemnik pa mor* plačati tako najemščino, da so vloženi kapital poobnsti in »dio;» ti z u j
Fiuaučni odbor nasvetuje, da se od vlade zahteva: 1. učiteljskim pripravnik« m za ljudske š »le se naj za časa mVnja privolijo vso ono prednosti, katero daje branibovska postava teologom; 2. tudi po končani pripravniški soli naj imajo pripravniki, dokler se učo za izpito, vse prednosti, katere po bram-bovfki postavi prikujejo kandidatom za ljudske šole, ki uže imajo spričevala zrelosti.
Dalje svetuje linanČui odbor glede pravice imenovanja učiteljev sledjčo postavo: Ce deželni fond nad 3/4 cele svote doplača v okrajni ali krajni Šolski fond, ima deželni šolski svet pravico učitelja imenovati, sicer pa krajni ali okrajni Šolski svet. Po dozdaj veljavni šolski postavi ima namreč to pravico, kibr nad palovico plačo učiteljeve plačuje. Na Štajerskem pa skoraj v vseh (»krajih dežela več ko polovico šolskih stroškov plača. Vsled tega si je deželni šolski svet prilastil uže na mnogih mestih pravico, da on učitelje imenuje. Do konca lanskega leta je uže 630 takih učiteljskih mest, tedaj nad polovico vseh učiteljev deželni šolski svet imenuje, ostale pa krajni Šolski sveti. Po povišanih plačah učiteljskih bodo deželni fond v vseh okrajih nad polovico stroškov za učitelje plačal iu tako bi okrajni šolski sveti vedno bolj prikrajšani bili v svojem prava.
ali „brezverska", spojena s cerkvijo ali od nje ločena. Pa so vč da, ko bi se htclo tft kaj doseči , trebalo bi začeti od zgoraj in pred vsem dresirati — „učnc moči" samo za to stroko; potem bi morda šlo! Kolikokrat se nam očita neolikauost in — brez zamere, rojaci! — mnOgikrat, premnogikrat je to očitanje žalbog opravičeno. Pa čemu drezati y to sršenovo gnjezdo?! Saj jo vse bob ob steno! — Um!
Gutta cavat lapidem non vi, sed saepc cadendo — misiim si jaz iu — dregnem. Povod pa mi je dal za to premišljevanje poslednji razglas slavnega odbora uarodae Čitalnico ljubljanske, ponosne matere „uebroj-nihu otrok, katerih nobenega žalibog prav vesela nij čcstitljiva mamica! Saj je pa res bridko, če otroci majko nekako v kot potisnejo — zato pa tudi kazni nijso ušli, ti malopridni dečaki! Toda — on razglas jo od-borovo vabilo, v katerem so naznanjeni plesi,
Proti predlogu govori šolski inspektor Wret8chko, pa tudi Rechbauer in dr. Flek. Naposled je sprejeta resolucija, da se deželnemu odboru naloži vprašanje, kako bi hc naj ločila pravica imenovanja učiteljev od dotacije učiteljskih plač, na tanko pretre-sovati in o tem prihodnjemu deželnemu zboru poročati.
Remschmid poroča v imenu cestnega odbora, da se ima graškemu mestu privoliti 20.000 gld. za napravljenje nove ceste do kolodvora ogerske zapadne železnice. Proti temu govori temeljito dr. Sernec ter dokazuje, da graško mesto nema nobene postavne pravice za tako doplačo iz deželnega fonda. Dozdaj še nij odločeno, kje bi se imela zidati ta cesta in ko bi se zidala, ne bi zadela toliko stroškov, kakor je izračunjeno Vj ' predlogu. Lastniki onih posestev, po katerih bi šla cesta, radi biez povračila oddado od svojih gruntov, kolikor je treba za cesto, ker je potem vrednost ostalega grunta dosti •višja. Kljubu tem dokazom je bil z malo večino sprejet predlog cestnega odbora.
viti samostalno notno banko, ako se hoče v državnem gospodarstvu ravnotežje narediti. Od teže posojila 75 milijonov se mora ljud stvo s tem oprostiti, da se nekaj državnih posestev proda. Dalje priporoča Moricz, naj se železnice razširijo, da zarad nesiatemnosti ne bo treba vednih subvencij, in naj se monopol tobaka v direktni davek spremeni. S<> m šio j« proti Sennyeyevemu predlogu govoril, da se honvedska armada ne sme odtegniti dispoziciji državnega zbora in ogerske vlade. Dalje je naglašal govornik, da se je le potem mogoče iz žugajočega položja oprostiti, ako se stranke združijo.
Vunu)«* tlržuTe.
Politični razgled.
Notranje €l<kž«klc
V Ljubljani 21. januarja. V državnem *boru, ki so je sešel 21.jan., je vlada predložila osnovne postave: o uravnanji vnanjih pravnih razmer katoliške cerkve in klošterskik društev; o uravnanji prineskov duhovenskega premoženja k reli gijonskemu fondu; o zakonitem priznanji verskih društev. Prva imenovanih postav odpravlja postavno ves konkordat in ima določbe o cerkvenih uradih in dohodkih, o izvrševanji cerkvene oblasti in cerkvenega pastirstva, dalje glede kat. teologične faknlte in o izreji bogoHlovcev, ter o cerkvenih kor-poracijah, patronatih, cerkvenem premoženji in državnem nadzorstvu nad cerkveno upravo — II-j, ali bo ogenj v klerikalni strehi!
M}twltnfilin*ki „Narodni List" piše o zedinjenji Dalmacije s Hrvatsko in pravi „Mi ne vemo, kedaj bode hrvatski zbor to misel sprožil. A to vemo, da brez Dalmacije troje dua kraljevina nij mogoča, in da bi nobena vlada na Hrvatskem imena „narodna" ne zaslužila, ki bi se za možnost trojedne kraljevine ne pečala. Da v Dalmaciji vsi po zedinjenji težimo (izvzemši nekaj naseljencev in reuegatov), to smo večkrat v adresah na cesarja poudarjali, in ker nam bojazen za svojo narodno življenje vedno raste, sili nas vse k zedinjenju s Hrvatsko.
V oi/eiiArm odboru edenindvajseterih je govoril Paul Moricz, da je treba ustano
ste se k javni vojski proti papeštvn zavezali. „Figaro" pravi tolažljivo : „Gospod Bismarck je zelo močan, a zmagana Francija in preganjani katolicizem ima dva velika zaveznika — boga in — čas (?!); Tudi italijanske novine reprodneirajo Članek „N. Allg. Z.u, ter ga Francozom neugodno komentirajo.
niVofr#</*»## tsrhe Allg. Zeitung" je zadnje dni prinesla članek, ki zelo ostro proti Francoski govori, in jo svari pred novo vojsko. Da-si je sovraštvo med omenjenima državama uže urojeno, zabija rimska kurija še vedno zagozden zadnjo  vojske med ta dva slSiTtnS~BTsfraŽnika j ona si prizadeva, da bi narodno nasprotje v religijozno spremenila, da bi maščevalni vojski Francozov dala značaj verske vojske, od  katere se papež nadeja,   da mu bode svetno  posestvo nazaj dala.   Papeževi in francoski interesi  so se na čuden način stajali, da jih  od Berlina pazljivo gledajo.   Dalje piše omenjeni list: „Mi ne iščemo s Francozi prepira, Francoski in nemški interesi se ne morejo trčiti. Mi imamo   le enega sovraga: Rim. Proti papeževemu hlepenju po posvetnih reččh se moramo vedno biti.   Nam je vse na tem ležeče, da Francoska ne postane zaveznica Rima. Francoska vlada, ki bi se toliko one-čcstila, da bi postala služabnica Rima, bi ne mogla z nami v miru živeti, ne ker bi bila francoska vlada, nego ker bi bila papeževa služabnica. Mi hočemo mir, zato pošteno rečemo Francoski, naj ne trpi klerikalnih hujskanj proti nam. Francoska in Nemška morete mirno druga zraven druge živeti, dokler imaste samo politične namere. Francoska pa, ki je cerkvenodržavni teokratiji podložna, je nezedinljiva z mirom.  — Uže ko se je ta članek /Vrt/ic«;«!« telegrafično naznanil, je bil upljiv  velikansk, kaj  še potlej, ko so ga brali od besedo do besede. „Mouiteur Universel", ki je škofovsko hujskanje proti Nemcem z dopadljivim očesom gledal, ma'o-srčen piše: „Clanek hoče, da se vojaška postava   v   prihodnjem   državnem zboru sprejme".   „Journal des Debats" ne vč ali je članek „Nord. Allg. Z." h varjen j o ali žu-ganje.   Sicer pa „Journ. des Debata" francosko duhovenstvo pokriva, češ, „da postave svoje dežele vedno spoštuje.   Ali bo vlada nemškemu lista kaj odgovorila, se ne ve. Le to bodi povedano, da se niti francoska vlada niti narod sploh ne utika v verske zadeve nemškega cesarstva." „Univers" pravi, da se ultramontanci le za uzrok imajo, da bi se Italija in Nemčija s Francosko sprli, kakor
Dopisi.
K HotrfillfMliojra 13. jan. [Izv. dop.] Z volitvijo g. Ad. Obreze smo zadovoljni. Seveda bi bil dobil on veliko ve8 glasov ako bi ne bili volili isti možje, kateri so dr. C os t o po nesreči za slovensko reč poHadili na poslanski sedež. Volitev dr. Razlaga v državni zbor je bila lep a neporabljiv poduk Bleiweis-Costi , volitev g. Obreze v deželni zbor je ponavljenje onega poduka, — ali pa se bosta „oča" slovenskega naroda in tuji adoptirani „sin" njegov vendar enkrat spametila ter zp*.znala, da sta ni zapravila nekdanje zanpanje in ljubezen našo, kdo bi ai upal trditi pri znani njihovi trrni? Ako bo neizmotljivi dr. BI. v svoji doslednosti (trmi) šel tako daleč, da Notranjcem pri prihodnjih volitvah v dež. zbor za kandidata postavi dr. Costo, bode nam prav, ali dr. Costi bi mogli povedati uže denes, da se bo moral zadovoljiti h kacimi desetimi glasovi. Pa denes imam ctlo drng namen, nego o prihodnjih blamažah naših prvakov pisati. Denes hočem reči besedo o kateri se je uže mnogo, mnogo — a po vspehu soditi vendar še premalo — pisalo in govorilo o slovenskem u rad o van j i.
Hvaležno moramo pripoznati, da c. kr. okrajno glavarstvo postojnsko z malo izjemami županijam slovenski dopisuje. Ta slovenščina res nij izgledna, a za nas je vendar stokrat bolja, nego najpravilneja nemščina. Kako je pa pri naši okrajni sodniji in davkariji bistriški? Kakor je bilo pred 20, 30 in bog ve koliko leti, t. j. tako, kakor bi bili mi Nemci, ali kakor bi ne bilo nobenega zakona zagotavljajočega nam, kar bi imelo biti samo po sebi naravno, neovrg-ljivo pravo, — kakor bi ustava ne imela §. 10.
Pred nekaj tati se je vsaj kako povabilo ali kak plačilen nalog napisal slovenski, a zdaj pa še tega nij več. Če ima obrazec slovensko in nemško stran, izpolni se le nemška. Vlada terja od nas zaupanja. Pa je-li mogoče, da bo slovenski narod zaupal onemu,
ki jih napravi čitalnica „v tekočem predpustu." Milostiva čitateljica, jaz sem poleg druzega tudi aranžiran plesalec, in sreč meni — kakor tebi — bije hitreje, kadar čitalnični gospod strežaj , neprimerno uljuđen mož — brez dvoma u bežen Japonec, skozi duri pomoli list („ličen" — kaj pa da, ker je iz „slavnoznane" Ulaznikove olicinc), na katerem listu je  prav   debelo  tiskana beseda „ples". A ta pot mi je srce nekoliko prestalo „igrati radosti", ko sem iz zaželenega vabila preveril se, da si. čitalnični odbor, v katerem sedi cvet našega prvaštva, ne zmore tajnika, ki bi bil tajnostim slovenske slovnice kos:  vsaj jaz nijsem drznil se misliti , da bi razne gramatikalnc — novarijc onega vabila bile tiskovni pogreški ; takemu sumu je lnand moj neomejeni rešpekt pred slav no/, nano Blaznikovo tiskarno, kateri je Čestiti gospod Lesar prerano umrl. Pa moje mračno čelo se je hipoma razvedrelo, ko sem
konci vabila zagledal dostavek glede Oprave gospodov in brž — ugenil, kaj je gospod odborov organ s tem htel reči. Pozabil sem slovnico tor vzkliknil: bravo! — pa zakaj ? Mislite si, gospodičina, da je v čitalnici izredna, slavnostna beseda; Vi ste uže prejšnji večer — kakor Človek svojo dušo za sveto obhajilo — pripravljali svojo čarovno glavico z raznimi mnkami za bodočo veselico; poskušali sto vse jutro najbolj zapeljivo frizuro za svoje krasno lase (pustite mi veselje, da si mislim, da so Vaši!);  po vseh pro-dajalnicah ljubljanskih ste bili iskali širocih svilenih trakov one barve, ki se bliščečemu Vašemu teinlu  tako  nepopisno  prilega, in vsako noč se Vam je sanjalo, kako bo Vaše oko žarelo izza palialice : šumečim krilom stopite v sijajno  dvorano ter sedete  k svojim slovenskim sestricam, ki so vse — mlade in stare — nališpane  kakor Vi, akopram ne vsaka tako ukusno; gospodje okolo Vas
imajo praz lično obleko, nekateri celo popolnem salonsko, med njimi posebno — povabljeni visoci gostje.   Ko se pa po naključji enkrat ozrete na levo, zapazite  v prvi vrsti mladega možiceljna,   katerega je narodna navdušenost tako silno gnala k besedi, da nij bil utegnil prebleči svctlo-rujave suknice, v kateri med tednom — beseda je, se vč da, v nedeljo — prodaja „mnogovrstno blago na debelo in drobno"; „in seines nichts durch-bohrendem gefiihle" stoji tam mogočni go-Bpodek, roki križem na prsih, in prvaku na-vzočnih gostov, svojimi glupimi očmi zeva v obraz! Vi se neusmiljeno namuznete, draga domorodka, in — molčite; ali pa vsak, kdor to vidi, posebno tujec, tako ravnil kakor Vi, tega — ne včm.   Tolaživa se s tem, da so vsi drugi to — malenkost prezrli! Sicer najin grešnik nij  edin:  če se malo nazaj obrnete, vidite pač še več tacih, ki nijso v svatovskih  oblačilih,   pa ti so vsaj toliko
ki ma »kruni najprirodnije pravice njegove, ki molče dovoljuje, da se zaničljivo izpahu je njegov jezik iz javnih uradov? Zakaj so zakoni, ako se ne spoštujejo in ne izpolnujejo ? Zakaj neki morajo uradniki priseči na ostavo, ako nmejo delati protiustavno?
Slovenskim poslancem — deželnim in državnim — naj bode živo priporočeno, da našemu jeziku od vlade zopet in zopet zahtevajo pravice, katerih mu nikdo ne more odrekati: Ako vlada misli, da se bomo naveličali terjati pravico, in in otrpneni prenašali krivico, ne dajmo ji molčanjem povoda misliti, da odstopamo od svojih pravic, pokažimo ji pri vsaki priliki, da nas nikakor nij volja popustiti od pravičnega zahtevanja.
Naj povem še en primer, iz katerega se ho videlo, kako hitro se uradnje pri nas. Pet let je. kar se je pričela pravda zarad pedi zemlje. Toženec prosi in prosi razsodbe, toda zastonj, dasiravno je obravnavanje uže pred štirimi leti popolnem končano. Se ve, uradnikom se ne mudi, drže se pregovora: „Naglost nij pridna".
Zdaj pa še eno. Od uradnikov, ki iz mržnje do vsega, kar je slovansko, ali zavoljo neznanja slovenskega jezika ne ure dujejo v tistem jeziku, v katerem uredovati je njihova dolžnost, ne moremo pričakovati izpolnitve svojih terjatev, dokler ne pride od zgoraj drugi duh, — kajti krivičnega hlapca bo krivičen gospod vzel v svoje varstvo ; toda med tistimi, ki bi imeli našemu jeziku pomagati k javni rabi in veljavi, — med uradniki, bilježniki in odvetniki, jih je tudi nekoliko, ki se prištevajo narodnjakom. Kaj se imamo nadejati od teh V Odgovor, kateri si mora rodoljub po dozdanjih skušnjah dati na to vprašanje, nij vesel. Nij mi namen, govoriti v obče o sveti dolžnosti narodnih notarjev in advokatov naspram slovenskemu občinstvu, — govor je bil i o tem uže dostikrat po slovenskih listih, — namen teh vrstic je pripomoči nekoliko k tema, da bodo trdi slovenski kmetje, iz notarske pisarnice v Trnovem nosili slovenska pisma. V drugih krajih pa naj drugi, katerim je mar slovenstvo in koristi našega naroda, kličejo nemarneže na dolžno delo.
Gospod notar, ki hočete biti narodnjak in naprednjak, t. j. razžalil bi vas, kdor bi hotel oporekati, da Vam gori srce za napre-
dek in blagostanje zatiranega naroda slovenskega, Vi tudi dobro veste, koliko nepotrebnih sitnosti, stroškov in škode ima ubogi naš kmet zavoljo pisem pisanih v nerazumljivem mu jeziku. Če ste pa Vi narodnjak težeč za napredkom, če Vam so znane one potrebe naroda, če imate srce čuteče bolečine narodove, zakaj pa izdelujete bornemu slovenskemu kmetičti, na slovenskih tleh, pisma v nemškem jeziku? Je-ti ta sta-rokopitnost napredek? Je-li to častno in dostojno rodoljuba vnetega za blagor svojega naroda? — Bodimo v resnici liberalni v vseh stvareh, dajmo vsakemu svoje, in ne mučimo brez potrebe slovenskega kmeta s tujščino j ne bodimo deležniki tistih, kateri rinejo narod naš v srdito žrelo nemškega molohs.
Iz ftofttailjn  18. jan.   flzv. dop.] V „Slov. Nar."  je  bilo  nže v sedmi številki povedano  strastno obnašanje Smihelj-skega župnika proti občespoštovanemu posestniku St. Ravno to ga je še menda bolj piknilo ; kajti zdaj je ves svoj srd nad njim razlil. — Omenjen  pošteni  posestnik biva namreč najbližje topolške cerkve, ter je do-sedaj mežnarsko službo opravljal. Da bi pa — „izdajalec" — tako ga je v pričo drngih faranov fajmošter v svoji hudobiji imenoval, zarad   dobrega  in  pravega  obnašanja pri minolih volitvah v Celji, več te častite (!) službe  ne  imel,  mu dopošlje   dekret", se ve v katoliško-pravnarskem jeziku, v nemščini pisan. St., vrl Slovenec, odpiše, da mu je ta jezik čisto tuj,  da ne razume niti besedice ne; zatorej  se naj fajmošter potrudi, Slovencem, kar bi nže čas bilo, slovensko dopisovati.   A to se ne zgodi. — Prišla sta le ključarja ter mu — bas na povelje gospodovo — ključe odvzela, katerih se je St. iz serca rad znebil. Ali nij to prevelika prenapetost naših gospodov?! — Da se naš župnik  za slovenske   domoljubno   reči nikoli nij brigal, to mu vsakdo prizna; a nezaslišano ostane samo to,   da se slepo voditi  da  od znanega fanatika Košarja, pri nas jako nadležne muhe. — Kaj takega početi g. župniku samemu gotovo nij na misel prišlo, ker je človek, „der nichts macht und nichts bricht", — to vemo vsi, in znano nam je tudi,  da  nezmagovalen Košar še vedno udriha po vseh, kateri po njegovi godbi plesati neČejo.   Ali še ne veste gospodje, da se poštenje lehko le prehitro vzame; kedaj
skromni, da se — bolj kraja držč! Zdaj so vzdigne zastor, t. j. „mašinista" društvenega odra ga z veliko umeteljnostjo srečno kvišku privleče — čvrsti pevski zbor pozdravi občinstvo, radostno se upira oko na mladostne postave in prijetno donć nšesom krepki glasovi. Pa ko se nleže prvi vtisek, vidite, da je tudi med pevci nekateri — v naglici — pozabil na — črno obleko ali na — rokavice! Celo na plese so neki včasih zahajali taki „sonderbare schvvJirmer" in zato — oh! odborova charmantna opomba o moški toiletti za plese je zelo zdrava in jako potrebna! Pa ne ostanimo pri prvem koraku, posne-majmo dosledno moje prijatelje Japonce, povejmo več — vse! Ta gospodič v svoji nebrzdani ognjenosti pleše, kakor da bi bil sam v dvorani; drug celo vrsto dam podere, kadar se zakadi za kako slobodno golobi-Čico — : tu treba poduka! Gradiva je pri nas za veliko knjigo, dokaj debelejšo, nego matični „Olikani Slovenec", ki bi se jedva
predelati dal za mojo namero. Pa ko bi se morda si. Matica vnela za mojo idejo, takoj zdaj izrečem, da bi se uredovanje tacega dela ne smelo izročiti n. pr. prečestitemu gospodu Jaranu, ali komu drugemu takemu, ki je v Afriki študiral etiketo; zamorci — oni nič za to ne morejo, pa v tej vedi nijso kaj preveč akreditirani; jaz priporočam za redakteurja knjigi le Japonca. O to bi bila izvrstna knjiga ! Se ve da bi jej ne bilo pečati se samo s plesi in takimi otročarijami — bog ne daj! — morala bi ozir jemati na vse socijalne odnošaje. Kako hvaležno polje bi jej bilo postavim naše časnikarstvo ! Razlagala bi, da — Japonci v publicistični borbi ne pišejo s cepci, saj jekleno pero nže nekaj izda za silo! — Jaz si ne upam več o tem povedati : bati se mi je, da bi moji gospodje kolegi bili druzega mnenja in ne hteli nič slišati o — Japoncih iu njihovi novinarski etiketi!
M i c u u o   K a t a k a n a K a m i.
pa zopet povrne? — Oznanovalci miru in ljubezni med brati sv. cerkve, kako se strinja t ko postopanje z vašim kristjansko-vernim govorom ?! Sram vas bodi! Izderite poprej bruno iz svojega očesa; pometite nesnago izpred svojega praga; potem še le izvlecite smet iz očesa bližnjega in popihajte prah s praga sosedove hiše! — Potem bo, Kar pri nas vsakdo želi, dobrodejen mir in tudi krščanska sloga, kakor nekdaj, ko duhovni nijso ščuvali, podpihovali, ampak učili!
Iz MlOT4»iij<*srruKk«»K"n okrniti 19. januarja. [Izv. dop. j  Naš bivši de-delni poslanec Adamovič se je — kakor znano — s početkom deželnega zbora meseca novembra odpovedal poslanstvu in do denes  šc  nij  razpisana nova volitev. Naš okraj je tedaj bil brez zastopnika v poslednjem štajerskem deželnem zboru.  Ne vemo, zakaj   naš   cesarski   namestnik tako dolgo odlatra in zakaj nij precej, ko se je g. Adamovič odpovedal, razpisal volitve. Priprav tako  nobenih  nij treba, ker Be nemajo voliti  volilni  možje, nego ostanejo oni volilni možje, katere smo izbrali za poslednjo volitev  v  deželni zbor.  Mi vsaj postavo tako razumevamo, da se volilni možje izbero za vso dobo deželnega zbora, če prav v deželnem volilnem redu o tem nij posebne odločbe. Kolikor je nam znano, se po vseh deželah tako ravna, da so volilni možje za toliko  časa zbrani, za kolikor deželni zbori. (Na Češkem se uže od nekdaj tako godi in tudi na Kranjskem" ste bili [dve volitvi deželnih   poslancev,  Pakiža v ribniško-laško-kočevskem in g. Obreze v postonjskem okraji kjer so  volili stari volilni možje in v deželnem zboru je celo na neko vpražanje deželni predsednik izrekel, da veljajo volilni možje za celo dobo dež. zbora.   (Lehko še iz gotovega vira povemo, da bi bila vlada zlasti v ribniŠko-kočcvskem okraji rada nove volilne može dala v novic voliti, ker je (sicer krivo)  mislila,  da bodo potem razmere za nemškutarskega kandidata ugodnejše, a je izprevidela,  da tega ne sme storiti. Ur.) Sicer pa  nam je vse eno, ali ostanejo sedanji volilni možje, po katerih imamo gotovo narodno večino, ali so novi volijo.   Ako se to zgodi,  dobimo gotovo šc več narodnih glasov. — Kakor slišimo, kandiduje od nem-škutarske strani g. Schmid, posestnik v Marenbcrgn. Mož ima res dosti časa v deželnem zboru sedeti, a od njegove politične omike dozdaj še nijsmo dosti slišali. Pa čemu bi hudo govorili o moži, ki tako nema upanja,  da bi ga naši volilci poslali v deželni zbor in ki se bode samo žrtoval kakor nekdaj Kaligarič. Da si pa nemškutarstvo nij  nevarno, da bi zmagalo s svojim kandidatom,   vendar moramo Slovenci pazni biti ter o  pravem  času delati, posebno pa se varovati medsobnega razpora. Volitev deželnega poslanca bode še le meseca marca. Glavna skrb nam bodi, da bode voljen narodnjak in pošten domač Človek, kateri ima srce za svoje ljudstvo in njegove pravice, ne pa kak tujec ali s tujcem držeči.
Iz IBlMlini-Pc&te 16. jan. [Izv. dop.] Vsa pozornost je denes na odbor 21. obrnena. Nanj gledajo z isto pazljivostjo in zanimivostjo vladni , kakor tudi opozici-jonalni možje. V odboru so vse stranke našega sabora zastopane. Pozneje se tedaj nobena stranka pritoževati ne bode mogla, če delovanje odborovo ne bode zaželenega sadu
prirodilo. Odbor, katerega so neki naši časopisi uie ta konvent velike francoske revolucije proglasili, ne ve prav, kje bi svoje delo začel. Do sedaj je imel samo dve tjednici, pa ne niti še o tem nij sporazumeti mogel, kako se bo v njem obravnavalo, kaj poprej, kaj naj poprej, in kaj pozneje, in kako? Od vlade je i dbor zahteval, naj mu predloži osnovo proraeuuov za leti 1*75. in 1876. Vlada bode to drage volje storila, ter je odboru obečala, da mu bo vse mogoče podatke za proučcnje finančnega stanja na njegovo zahtevanje predložila. Za dosego ravnovesja med državnimi dohodki in stroški so v mcrodajnih krogih sledeča lri sredstva predmeti posvetovanja: Eni hote županijam in občinam mnogo stroškov napotiti, kateri so sc do sedaj iz državne blagajne plačevali, drugi hočejo lionvedstvo odpraviti, tretji pa zahtevajo, naj država po premoženji mrtve cerkvene roko posegne, vsi pa poleg tega nasvetujejo reformo finančnega sistema, zlasti davkarstva in 8 tem odpiranja novih virov 2a državne dohodke. Naše državno gospodarstvo je tako v stran zavoženo, da ga javaljne tudi odbor 21. s svojimi nasveti na pravi in ravni potokrenil ne bo.
Lonyaycva „Reform" je prinesla iu!mi-nauten Članek proti  Hrvatom in Srbom. Povod k temu članku jej je dal po kralju potrjen zakon o odgov< rnosti hrvatske vlade. S tem zakonom, pravi „Reform", — so dobili Hrvati odgovorno m in is ter s t v o, kije sedaj tretje v babsburškej monarhiji.   S tem seje  duvalizem spreobrnil v trijalizem. Ustanova v revidiranoj nagodbi,   da se ban imenuje  s   protipodpisom   našega minister-predsednika, nema nobene važnosti več, zakon o odgovornosti hrvatske vlade je zadr-žaj te ustanove,   kakor mol žitno ceno izdolbe!.   Hrvatski sabor more vsakega bana ki mu nij po volji na temelji tega zakona v obtožni stan postaviti,   po svojem kraljcvin-skem sodu obsoditi dati, ter nam   ga čez Dravo  nazaj poslati.   Zagrebškega nadbiskupa Mihaljeviča, kateri ima res velik zaslug za denašnje stanje na Hrvatskem, imenuje „Reform" vrhovnega popa  (fo-pap)  in naj lenejšega in  na jz a tel e banej še g a človeka  (legtnnyabb   ćs  szemtćlenebb ember) Stari hrvatski unionisti  se preganjajo. Hrvatska vlada je v službi jugoslovanske propagande, ki ima svoj sedež v Hel gradu. Ne bo dolgo, in naši Srbi v  BaČki in Ba-natn bodo zahtevali združenje s hrvat s k o-s l a vensko kraljevino, kar jim še odreči ne bodemo mogli.   Hrvate podpira voj-niška stranka, ki je  pri dvoru vsemogoča. Stro 88 in ay c r   dela  v  prilog Srbom. V ljudskih šolah njegove  škofijo uče se otroci tudi cirilico čitati.   Bati   se je za katolicizem na Hrvatskem, da se ne pogrČi, ali popravoslavi. Pri vladi v Zagrebn se pod Mažuraničem večji del sami Srbi ponamešču-jejo.   Ne bo več dolgo ,   da bo M a kancev a  stranka v hrvatskem   saboru večino imela, in potem sc bo na novo revizija nagodbe zahtevala, če ne še kaj več.   Kdo je vsemu temu kriv ?   Nobeden drugi, nego g. Josip Szlavy, kateri je zakon o odgovornosti brv. vlade kroni  na potrjenje predložil. — To je  zadržaj  Refortuinega  članka. Iz njega se vidi,  kaj  bi imeli   Hrvati in Srbi pričakovati, če bi spet enkrat Lonyayjevci
na krmilo prišli. Hrvate pa take časopisne enuncijacije naj ne motijo. Oui naj samo na to delajo, da se v svojej situvaciji utrde, ter da jih mogoči dogodjaji nepripravljenih ne najdejo.
Domače stvari.
— (L j u b 1 jan s k i m a g is t r a t) je sklenil novo ljudski« solo zidati na „Cojzovem Grabnu" in odločil za to 66651 gld.
— (Imenovanje.) G.Gregor Kržič, adjunkt v K ran i i, je imenovan za ces. kr. okrajnega sodnika v Loži. G. KržiČ je naroden mož. — Dr. A. Schoppl v Ljubljani je „povzdignen" v vite/ki stan s predikatom „von Sonnvvalden."
— (Slovenci v Ameriko.) Iz Gorij na Gorenjskem so nam piše: Iz našega kraja se zopet več posestnikov in druzih ravna na pomlad iti v Ameriko. Vedno sla-beji zaslužek, šc več pa vabljive, veliko srečo obetajoča pisma od naseljencev v Ameriki so uzrok tega preseljevanja. Ako porrislimo, da oni, ki so se uže pred leti tje preselili, še dosedaj svojim sorodnikom nijso nič od svojih amerikanskih denarjev sem poslali, in se še vedno darovi v naši deželi za Ameriko pobirajo, je malo verjetno, kar oni o svoji sreči pisarijo, in marsikateri tukaj uže sodi, da jim je ondi dolg čas po prijateljih in po svoji rojstveni deželi.
T rž mi porodila.
Z Dunaja 17. jau. Sejni je bil zopet strašno dolgočasen, ak< ravno so potrebni morali žito za živež kupovati. Pšenice se je prodalo 25.000 vaganov po zadnjih cenah. Banaška je bila po 8 gl. 15 kr., ruska po 7 gl. 00 kr. Rež bi se bila dobro prodajala, pa je bilo preveč galicijske, tako da so se cene komaj držale. Galicijska jo bila vagan po 4 gl. 75 kr., pa tudi po 5 gold. 40 kr., slovaška po 6 gl. 10 kr. Ječmena se je za eksport veliko kupilo, in je bil naj lepši za 5 do 10 kr. dražji, Koruza seje tudi za 10 kr. podražila, oves pa za 5 kr. Moke se je malo prodalo iu sicer po starih cenah.
Iz Budapešte 17. jao. V začetka preteklega tedna je bilo malo prodajalcev, pa tudt kupcev malo, zato se semenj, posebno kar se pšenice tiče, nij dosta spremenil. Malini so le malo kupovali, ker moke ne morejo izpečati. Tako se je semenj do konca tedna vlekel, dokler nij nekaj velikih kupcev večjih partij kupilo, da se je pšenice okolo 80.000 coutov prodalo, še precej po dobri ceni. Za rež nij bilo nič trga. Ječmena so nij moglo veliko prodati v razmeri s popraševanjem, ker se ga na novo zelo malo pripelja, obstoječe zaloge pa pojemajo. Prodalo sc ga jo kakih 20.000 vaganov po 10 do 15 kr. dražje, kakor oni teden. Ovca je bil početkom tedna v ceni nespremenjen, pa tudi trg mlačen. Proti konca semnja pa je postala kupčija živahna, ker so se je tudi špekulanti udeležili, in tako se ga je okolo 25.000 vaganov prodalo. Koruza je v začetku tedna prav dober trg imela, in so je za 5 kr. dražje plačevala. V teku tedna pa so je koruze veliko pripeljalo, kupci so se začeli držati, in cena je padla za 5 do 10 kr. Prodalo se je koruze 20.000 centov. SoČivje je imelo pretekli teden mlačeu semenj. Fižol je bil po 5 gl. 50 kr. do C gl. Grah po 0 gl. do 6 gl. 50 kr. Leča po 6 gl 50 kr. do 7 gl. 50 kr. ctlui cent. Pšcno po 8 gold., proso po 4 gl. 50 kr. do 4 gl. 75 kr. Krompir po 2 gl. 75 kr. čolni cent. Svinjska mast in špeb po navadi. Vinski kamen najlepši po 31 gl., Blabejši  31 do
PoMlano.
Vrieni bolnim moe in zdravje brez lek&
in brez stroškov.
Revalescišre du Barry
Vsem trpečim zdravje po izvrstni RevalcBciero du Barrv, katera brez porube loka in brez stroškov sledeče bolezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pijačah, jetruh, žlezah, na »lisnici, v duš-njaku, v mehurji, in nu ledvicah, tuhcrkole, sušico, naduho, kašelj, neprobavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in blje-vanje tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, iv \ mat i/.cm. protin, bledico. — Izpisek iz 7&000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lckom ■/nperstavljala so :
Spričevalo St. 7:$.92S.
VValdeg na Štajerskem, 8, aprila 1872.
Hvala Vašej Hevaleseiere, kaitero sem jaz, 50 let star mož, skozi 3 leti neprestano užival, sem od mojega lOletnega trpljenja: otrpnost na rokah in nogah, skor popolnem ozdravel in opravljam, kakor v najboljših časih, svoje posle, /a to metu izkazano veliko dobroto Vam izrekam s tem srčno zahvalo.
lir. S i g m o.
Spričevalo št. 08.868« Trapani v Siciliji, 1.'). aprila 1870. Moja lena, žrtva strašnih, nervoznih bolečin, s hudo oteklino na celem životu, s srčnim bitjem, nespečnostjo in vraničnico v najhujši stopinji, je bila od zdravnikov za izgubljeno zmatrana, kar sem 80 odločil pribežati k Du liarry-evi nepreeenjeni Rova-lenciere. To izvrstno sredstvo jo na začudenje mojih prijateljev, v kratkem času ono strašne bolečino ozdravilo in mojo ženo tako okrepčalo, da so je, <la-siravno 49 let stara, plesov udeležiti mogla. To Vam naznanjam na korist vseh enako trpečih in se Vam srčno zahvalni).
Atanasio B a t b e t a.
T cenejši kot meso, prihrani Ko\ebi3cioro pri oilraWer.il) In pri otrocih 50krat, hvojo ceno za zdravila.
V pluhasiih pitšicab, po pol iVtnta l gold. 50 kr., \ \ Dt 9 gold. BO kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., B tun-:yv 10 gold., 12 fhutov 20 gold., 24 funtov J6 gold.,
— Bevaleaeiere'BiseutteĐ v p ulicah k 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Etavaleseiera-Cuooolatee v prahu iu v ploščicah za 12 tm 1 gold. 50 kr., 24 tua 2 gobi. 50 kr., 48 tus 4 gold. 50 kr., V prahu za 180 tafl 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 00 gold.
— Prodaje: Parry d 11 IJarry 3t C o m p. ua Da< UMjli 'U'«tllftN«*liKitMNt- št. H, v KJublJAHi Ed. Mahi, v «Uri»«lel bratje O b e 1-.1 u zui e, y r , v lutt-briiUu Diochtl St, Frauk, v « elovri r. Hirn-bacher, v I.ihUI Ludvig SlUllor, v Vffwrlbi>ru F. Kole tu i k ti M. M ono, v .<V1er»uu J. B. S to c k batino n, kakor v vso.b mestih pri dobrih le-karjih m špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša ua \hi) krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Tujci.
20. j a 11 11 a r j a :
Pri Elclkiitu: Pulh iz sv. Križa. — Polak, Kappus rz Pešte. — Stofrcr iz Dola. — Lajati, Zi-ehini iz Trsta.
Pri Jlttllču t (leyor iz ^Vidina. — Ott iz Dunaja. — Gospa Tsehisuor iz St. Petra. - - Sehink iz Zagorja. — Dorotka iz Tržiča. — Tschlitsoher iz Bankweila na Vorarlborškem.
Dunajska borza 21. januarja.
(Izvirno telegraficno poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih  .   li'.i gld. f>l) kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   74   „   60 „
1860 drž. posojilo.....107   n   50 „
Akcije narodne banko   . 986   „   — „
Kreditne akcijo ...       .     241   „   75 „
London........113   „   55 „
Napol..........9    „    51/, „
C. k. cekini.......—    „   — „
Srebro.........107    „75 _
Zobje in zobovje
se brez bolečine nastavljajo, ne da bi se korenine .odstranile, zobobol ae po usmrteuji živcov odpravi, vse zobno oporatojo. kot: plombiranje v zlatu, srebru iu drugib mit-sali, pilcnje, snaženje in izdiranje Bob opravlja zobozdravnik (14—S)
A. Paichel,
H!«'<liš«'ii«' ulico mIcv. 20, v I.
nadstropji. Ure od 8—12 in od 2—5.
Itdatelj in za nreduištvo odgovoren: Ivan Semen.
_% nadstropji.  Ure od H—12 n
Lastnina m tisk „Narodne tiskarne".