TOBIJgmp AND DISTRIBUTED tFNDKB PEHJOT (Wo. 8C6) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER 6 1917, ON FILE AT THE POST OFFICE OF HEW YORIL N. Y. By Onto of the Prest, A. B. Burleson P. M. Pet
Največji slovenski dnevnik T A Tka Y A ' ■ ^ ^^V	A The largest Slovenian Daily
f -J. I ,AS N 4 Ki II	.
Za inozemstvo celo leto... $7.00 T. . ^ , „ , , A ^ „ ,	m^- 75000 Readers "^iB
_ _List slovenskih delavcey v Ameriki.	' Keaaers.
TELEFON; 2876 COBTLANDT._Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLAND*.
NO. 198. — ŠTEV. 198. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 24. 1923. — SREDA, 24. AVGUSTA, 1921.	VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.
RAZKOL GLEDE PRQTIPIVSKE PREDLOGE
r»- — -
t —
TAKO SUHAŠKE KOT MOKRA ŠKE SILE SO TRDNE IN SENATORJI NOČEJO PRIVOLITI V PREISKAVO PRIVATNE LASTNINE BREZ VARANTA.
I sprejet i odredbo, ki pomenja kršenje ene glavnih in najbolj važnih določb\ ameriške ustave.
Mnogi senatorji, ki so podpirali prohibicijske odredbe, so sedaj proti sprejemu konferenčnega po roeila, ki dejanski dovoljuje preiskovanje vse lastnine brc/ va-iranta, z izjemo privatnega doma ali stanovanja. Ti senatorji izjavljajo, <la je treba pravico preiskovanja brez varanta zanikati pri izvedenjn prohibieije kot pri izvedenju vsake druge postave. To je bilo določeno v Stanley amendmentu, katerega pa poslanska zbornica ni hotela eprejeti.
Kongrep-nik Volsted ie rekel, da bo nemogoče izvesti proliibicij-sko postavo, če se bo zanikalo preiskovanje brez varanta z iz jen." priva'.iega doma ali slano vnnja. Ti senatorii izjavljajo <la je treba pravico brez prei kovan ja !iv varanta zanikati p-i iz-vedenju prohibieije kot pri izvedenju vsake druge postave. To je bilo določeno v Stanley amendmentu, katerega pa poslanska zbornica ni hotela sprejeti.
Kongresnik Volstead je rekel, da bo nemogoče izvesti prohibicij sko postavo, če se bo zanikalo preiskovanje brez varanta.. — Hutltgarji bodo v tem slučaju lah ko prosto vršili svoj posel, ker ne bodo smeli prohibicijski uradniki pjaiekovati avtomobilov in kovče frov.
Amerikanke so poslale predsedniku Hardingu posebno deputacij ki ga je prosila, naj Bodo tudi ženske zastopane pri razoroževa lni konferenci. Predsednik jih je sicsr jako prijazno sprejel, obljubil jim pa ni ničesar.
IRCI NISO EDINI GLEDE CDGuV£RA
Irci se niso zedinili glede jdgo-vora.---
SAMOMOR RUSKEGA PRINCA
PRINC LOBANOV, STAR 24 LET, SE JE USTRELIL V BOIS DE BOULOGNE. — BIL JE POTOMEC STARE RUSKE VLADARSKE DRUŽINE.
Pariz, Francija, 2,**. avgusta. — Danes zjutraj se j<» v BoU de Boulogne ustrelil prino Xikita Lobanov - Costovski in priča njegove smrti sta bila šofer taksija in neki njegov prijatelj, s katerim se je bil samomorilec pripeljal na liee mesta.
Princ je vstavil avtomobil, šel j na kratko razdaljo med drevesa tei si pognai kroglo v glavo. Aej predno sta dospela njegov prija-j tel j in šofer do njega, je bil inr-j tev.
Vse kaže, da je bila ta žaloigra posledica ene izmed nevrastenie-nih kriz kot so žile običajne med Rusi ž» pred vojno. Loba-j nov, ki je bil star šele štiriindvaj-j set let, je prišel v Pariz pred par( tedni in sicei* iz Avstrije tor se nastanil v n<*kem majhnem hote-j lu. Preteklega večera je večerjal z dvema prijateljema v neki re-stavareiji na elizejskih poljih, nakar je odšla cela družba na Montmartre, kjer je izpila steklenico šampanjca.
Kmalu nato se je pričel Loba-( nov Čudno obnašati. Povedal je svojim prijateljem, da mora ob
Potni listi.
r*
Pe najnovejši odredbi belgrzj-ake vlade dobč Jugoslovani potnf liste samo tedzj, ako prinesejo 1 vboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine so? Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica, krstni list in domovnica.
Navadne pismo ne zadostni« ve«.
Kdor tedaj nima nobene take listine, pa šel i potovati v stari kraj, naj ptte županstvu ene ob čine, v kateio je pristojen, po doni ovni co, potem bo šele mogel debit! jugoslovanski potni list. 1
Nikdo nsj tedaj ne pride v New York v namenu, da bi potoval v stari krsj, ako nima kake gori nu ynjene listine.
Frank libtr State Bank. O Psrtlaad* 8L. Now York, KY,
petih zjutraj izvršiti važno misijo. Krog dveh zjutraj je naročil taksi in vsi trije so se odpeljali proti Bois de Boulogne. Spotoma je mladi princ potegnil iz žepa revolver ter pričel govoriti o samomoru. Njegova prijatelja sta izprva mislila, da mu je šampan-jee udaril v glavo, a kmaiu sta se prepričala. da misli resno. Eden teh prijateljev mu je skušal iztrgati revolver, a princ ga je udaril s t;'ko silo. da se je o-nesvestil. Ko je prišel ta prijatelj zopet k zavesti, je dal ustaviti avtomobil ter se poslovil. Z ostalim prijateljem se je Lobanov peljal naprej in tudi ta mu je skušal iztrgati revolver. Princ pa je nameril nanj ter rekel;
— Kadar sklene človek kot sem jaz. da bo izvršil samomor, ga je nevarne zadrževati.
Lobanov je nato vstavil taksi, se odstranil r«a kratko razdaljo ter si pognal kroglo v glavo.
Princ Nikita Lobanov je bil e-den izmed sinov prejšnjega ko-mornika umorjenega carja Nikolaja II. Potem ko se je boril v ruski armadi tekom svetovne vojne, se je pridružil armadi De-nikina in pozneje oni Vrangla. Njegovi prijatelji izjavljajo, da je bil v zadnjem času zelo T>obit in da je pogosto pripovedoval, kakšno tragedijo je napravila svetovna vojna iz njegovega življenja. Čeprav star šele štiriindvajset let. :.e je boril že v treh srmadah ter prišel končno do na-ziranja, da je izgubil vse, kar mu je moglo nuditi življenje.
PIVO V KANADI SE JE POCENILO.
Victoria, B. C., 23. avgusta. — Kontrolni svet za razdelitev opojnih pijač, je objavil, da bo cena piva od danes naprej skrčena od štirih dolarjev za ducat kvnrtov na tri dolarj«* petdeset. En kvart piva bo stal zanaprej trideset centov mesto štirideset.
REGENT ALEKSANDER NQVIJUGOSLOV. KRALJ
Kralj Aleksander je v svoji poslanici na jugoslovanski narod izjavil, da bo veren idealom očeta.
Bclgrad, -Jugoslavija, 23. avg. Prva proklatnaeija. katero je iz-
! kralj Aleksander, je bila včeraj zveiVr tukaj objavljena. Po obrazložitvi velikega drla, katero je završil njegov oče. pokojni kralj Peter, ko je združil jugoslovanski narod, pravi kralj .Vlek sander v svoji proklamaciji:
— Ko zasedam prestol, soglasno a členom 56. naše ustave, ter prevzemam kraljeve polnomoči. izjavljam svojemu dragemu narodu. da bom ost;d veren idealom svojega očeta, da bom pazil na ii.-tavne prostosti in pravice državljanov ter branil enotnost države.
Ker mi vslcd bolezni ni mogoče vdeležiti se pogreba svojega očeta ter izvrševati kraljevsko oblast, pooblaščam svoj kabinet, da posluje v mojem imenu kraljevske polnomoči soglasno s členom 59. ustave ter sledi 1 nT)jim navodilom. dokler se ne vrnem v cioma-i'0 deželo.
Slava njegovemu veličanstvu Petru 1.! Naj počiva v miru njegova velika duša! Dolgo na i živi srbo-hrvaško-slovenski narod! V Parizu, dne 17. avgusta 1921.
Aleksander.
Pj-oklamaeijo so podpisali vsi kabinetni člani.
Pariz, Francija, 23. avgusta. — Jugoslovanski kralj Aleksander, ki trpi na vnetju slepiča, je bil včeraj ves dan v postelji, to je na dan, ko bi se moral vdeležiti po-greba svojega očeta. Truplo kralja Petra bo počivalo v Belgradu, dokler ga ne bodo odvedli v rodbinsko rake v.
Zdravniki izjavljajo, da Aleksander še izven nevarnosti, čeprav se glase buletini o njegovem zdravstvenem stanju precej zaupno. —•
definitivnih načrtov glede nameravanega pohoda, se vendar glasi, da se bo vprizorilo primerno akcijo, kakorbitro bo število vde-ležencev naraslo do gotove meje.
Polkovnik Jackson Arnold, poveljnik državnega orožništva ni hotel razpravljati o položaju, a rekel, da so njegove čete pripravljene ter da bodo lahko vsaki trenutek nastopile, da podpirajo okrajne in državne oblasti. Tudi v uradu governerja ni bilo mogoče ničesar izvedeti, a uradniki so informirani glede položaja s pomočjo poročil, ki prihajajo ivsako uro.
REKRUTIRANJE ZA VOJNOV MAROKU
V New Yorku se je priglasilo 250 rekrutov za vojno v Maroku. — Večina so bivši amer.. vojaki.
V pondeljek se je vršilo na španskem konzulatu v New Yorku rekrutiranje za špansko legijo tujcev v Maroku. Nekako 250 niož, katere so je zbralo izza prejšnjega četrtka, jo španski konzulat obvestil, naj bodo pripravljeni za odpotovanje. Več kot polovica teh ljudi obstaja iz Ameri-kancev, veteranov ameriške ek-spedicijske armade v Franciji. Ostali so Španci in Južni Ameri-kanci.
Velik lepak, v španskem' in angleškem jeziku, vabi Apan^e in tujce, naj se priglasijo za službo v španski armadi. Plača znaša 4 in pol pezete na dan. ali manj kot 60 centov. Bonus 400 pezet se ponuja za štiriletno službo m — 700 pezet za petletno službo. — Glavni stan španske legije tujcev je v Ceuti, Maroku, kjer se nahaja španska kazenska kolonija.
Neki španski armadni častnik v uniformi je vodil konzularne sile pri sestavljanju listin za re-krute. Neki španski zdravnik pa je pregledoval rekrute.
Urad je bil ves dan poln prosilcev. Večina ameriških rekrutov je prostodušno izjavila, da je "broke" in da ima bolj v mislih poln želodec, kot pa vojaške doživljaje. Drugi pa so zopet rekli, da iščejo doživljajev v puščavi.
Priglasilo se je tudi več bivših armadnih častnikov, ki hočejo postati častniki v tej legiji .Njih slučaje se je predložilo španskemu poslaništvu v Washingtonu.
hoda de Valore v biljardni sobi. ki je okrašena z velikimi jKirtre-ii mrtvih in izginolih zastopnikov angleškega re/iiua.
Čeprav ni bila ljudska množica zunaj tako velika kot ona, ki se je zbrala pri prvih sestankih irskega parlamenta, je bila vendar številna. Obnašala se je mirno in ovacij je bil deležen le de Val era.
OMEJITEV POMOČI ZA AVSTRIJO.
Dunaj, Avstrija, 22. avgusta. — Ameriški pomožni odbor za otroke je sklenil v bodoče zelo omejiti svoje delovanje, vsled česar bo polagoma število onili. ki bodo dobivali posebne obede* skrčeno na 200.000. Soglasno z revidiranim pomožnim programom bodo v bodoče izključeni otroci kmetov tei ljudi, ki razpolagajo z gotovimi sredstvi. \
PROTI POHODU MAJNARJEV.
Charleston, \Y. Ya., 23. avgusta. — Soglasno s šerifom \Yal-kerjem iz Kanawha okraja, se, je sedemsto mož iz Pain^Creek pre-mogarskih polja pridružilo oboroženim silam ,ki tabore pri Mar-met. Skupno število onih, ki so pripravljeni, da odkorakajo v Mingo kraj v znamenje protesta proti vojnemu pravu, ki je bilo proglašeno tamkaj, se ceni sedaj na dva tisoč. Možje sami pa pravijo, da jih je več kot 2500.
Možje niso dosedaj še ničesar ukrenili, da pričnejo z osemdeset milj dolgim pohodom v Mingo pre mogarski okrnj preko gorskih cest skozi Logan in Boon okraja. Tudi okrajne in državne o-blasti se dosedaj še niso umeša-Viile v zbiranje teh ljudi.
Policijski načelnik Charnock je sprejel tekom preteklega večera številna poročila, da je oddelek mož, katerega se ceni na tristo do petsto ljudi, zapustil taborišče ter se napotil proti Charlestons a se nato zopet vrnil v t/i-borišce. Policijski načelnik pravi, da ne bodo prišli ti možje preko Kanawha reke v Charleton. ker so oblasti izdelale načrt, na temelju katerega bo tem možem popolnoma nemogoče priti v Char leston.
Mati Jones, delavska organiza-torica, je dospela včeraj semkaj h Mingo. Rekla je. da bo obiskala taborišče v Marmet in da bo govorila s premogarji. Čeprav se ni objavilo nikakih
DELAVCI IZGUBILI MIUONE PRI PLAČAH
DELAVSKI VODITELJ GOMPERS JE REKEL, DA BI NADA-LJNO KRČENJE PLAČ" POMENJALO ŠE VEČJO DEMORALI-ZACIJO AMERIŠKIH INDUSTRIJ.
Atlantic City, X. Y., 23. avgusta. — Včeraj je Samuel Gom-pers tukaj izjavil, da se je nakupna sila dežele skrčila po več kot 27 milijonov dolarjev na dan ali za približno tisoč milijonov dolarjev na mesec vsled nezaposlenosti in da se bo organizirano delavstvo borilo do zadnjega, da prepreči nadaljno krčenje plač in nadaljno zmanjšanje nakupne sile ameriškega naroda.
Gompers je nadalje rekel, da pomenja skrčenje plače za delavca več kot bi si mislil navaden človek. Družina delavca je oropana poštenega kosa mesa, otroci delavcev so oropani svojih malih vesel j. ki so tako nujno potrebna za življenje.
—	Žene delavcev vedo zelo dobro, da se življenski stroški niso skrčili, — je rekel Gompers, — temveč da nasprotno rastejo, posebno pa najemnina za stanovanje. ker dobičkarstvo še vedno neomejeno evetf. Devetdeset odstotkov domov v Združenih državah se je zgradilo pred vojno in vendar življenske stroške pripisnjejo visokim plačam, katere so dobivali delavci tekom vojne.
—	Več kot pet milijonov in pol je nezaposlenih v Združenih državah, soglasno s poročilom delavskega departmenta. To odtegne od nakupne sile našega domačega trga svoto, ki je °naka izgubljenim plačam. Te izgubljene plače znašajo nad 27 milijonov dolarjev na dan ali približno tisoč milijonov dolarjev na mesec. Dejstvo, da so ti ljudje, ki so voljni in pripravljeni delati, prisiljeni postopati, pomenja ve-1
MAROKANCI NAPADAJO PRI MELILLI.
Melilla, M«'.roko. 23. avgusta. — Uporna maroška plemena so pomnožila svoje napade na zunanji rob španskih utrdb krog tega mesta a so bila dosedaj še vedno po-crnana nazai 'r velikimi izgubami.
i
Marokanei se poslužujejo v boju proti španskim zakopom artileri-'je. Poveljujoči španski častniki so zaključili priprave za vprizori-j tev kaznilnih ekspedicij proti do-, mačim plemenom.
liko obtožbo, ekonomski zločin. Krčite plače še bolj kot ste jih dosedaj v namenu, da se izmotate iz zadreg, in še bolj boste skrčili domačo nakupno silo. Se več tvornie bo zaprtih, kajti 'j itd je ne bodo imeli denarja, da kupijo njih proizvode in depresija bo postala še večja. Skrčenje plač. če liani ga bo mogoče vsiliti, se bo izkazalo ne le kot bumerang za delodajalce same, temveč tudi kot ogroženje našega ekonomskega, finančnega in političnega — ustroja.
j Preje tekom dneva je Gompers objavil, da bo ameriško delo najbrž zastopano na bodoči razoro-ževalni konferenci v Washingto-jiiu. Rekel je, da je pred par dne-vi razpravljal o tej zadevi 3 predsednikom Hardingom in da je predsednik soglašal ž njim v tem I da je bilo delavstvo vedno proti oboroževanju in tekmovanju med velesilami.
ODPOR TURKOV V MALI AZI
JI JE POSTAL MOČNEJŠI.
. .Smirna, Mala Azija, 21. avgusta. — Nadaljni boji so se .završili med Grki in turškimi nacijo-nalisti iztočno od Sakaria reke. ;Vsa znamenja kažejo, da se Turki hrabro upirajo napredovanju Grkov in da so iz različnih delov dežele zbrali skupaj približno 60,000 mož. Poroča se nadalje, da je dobil Mustafa Kemal paša, turški nacijonalistični poveljnik veliho zalogo zlatih novcev iz Moskve in 'da je ta denar razdelil med svoje [častnike in vojake, ki se bodo od .sedaj naprej seveda tem bolj hrabro borili.
DEČEK-ROPAR.
Chicago, 111., 22. avgusia. — Valter Guzubovski, star petnajst let. doma iz Sharpsburg. Pa., katerega je v soboto ustrelil neki policist pri nameravanem cestnem ropu, je umrl danes v bolnišnici. Deček je priznal, da je nameraval Jvprizoriti roparski napad, da do-ibi denar, s katerim bi plačal vožnjo nazaj v Pitsburgh.
Washington, D. C. 22. avg v
— Do razdora je prišlo danes zvečer med senatom in poslansko zbornieoglede b iscveno važnega dela proti - pivske predloge in ta razdor bo mel za p« »sled ie o, da si kongres ne bo mogel privcičiti 30 fini trajaj«>čih počitnic, kot pre je dogovorjeno.
Tako suhaške kot mokraške sile so bile trdne v svojem sklepu, da se re u mak nejo In vsled i ega ne bo najbrž nič z odgodenjm, če se ne bodo pojavili nepričakovani razveji.
Kongresnik MomlelI, republb-likanski hišni voditelj, s»- je posvetoval danes z republikanskimi hišnimi voditelji ter jih informiral. da je poslanska zbornica proti sprejemu resolucije za odgo-denje, dokler ne bo v senatu vpri-zorila končnega glasovanja glede predloge, ki se obrača proti zdravniškemu pavu. Rekel je, da| bo poslanska zbornica lahko rešila vso ostalo zakonodajo d«) srede in da je edina ovira ostra opozicija proti stališču, katero je zavzel senat proti tej predlogi.
Senatni voditelji so izjavili, da ne 1»«» sprejel senat konferenčnega poročila glde pivske predloge, ki ne bo prepovedovala preiskavanja lastnine brez varanta pri prisilnem izvedenju prohibieije, Mon-lell je izvedel, da je najmanj 2"i senatorjev prej pripravljenih odpovedati počitnicam kot pa
IRSKI REPUBLIKANSKI PARL AMENT NE BO PRED PETKOM DEFLNITIVNO SKLEPAL GLEDE ODGOVORA NA PREDLOGE ANGLEŠKE VLADE.
Dublin, Irska, 23. avgusta. — Irski republikanski parlament se je sestal včeraj k tajni seji. da razpravlja o svojem odgovoru na predloge angleške vlade. Po celem dnevu razpravljanja re je odgodil do jutrišnjega dne, ko se bo tudi vršil letni sestanek ek-sekutive Sinn Fein organizacije v Mansion House. Eamon de Ya-lcra je tudi načelnik eksekutive in mnogi člani parlamenta so obenem tudi člani tega izvrševalne-ga odbora, kojega seje bodo isto-tako tajne.
Včerajšnja seja irskega repub-i likanskega parlamenta se je pričela eno uro pozneje kot določe-j 110. ker je dospel de Valera ne-| koliko pozno. Pripeljal »se je v družbi grofice Markijevič in Miss Mary McSwinev.
Večina poslancev je čakala pri-
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
se potom naie banke izvršujejo po zriaki eenl, kaneeljivo in kitrf, Včeraj so bile naie cene aledeče;
JVQOSrJLVUAl
Kazpofc'lja m« zadnje pošte In izplačuje "K*, poštni fiekovsl art d" in "Jadranska banka" t Ljubljani
300 kron ---- $210	1,000 kron ____ $ 6.40
400 kron ---- $2 80	5,000 kron ____ $31.75
500 kron ---- $3.50	10,000 kron ____ $63 00
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMUBl Razpošilja na zadnje pošte ii izplačuje " Jtdranzka bankan r Tnrtm.
50 lir ---- $ 3.80	»00 lir ____ $24.00
100 lir .... $ 5.20 * 1000 lir ____ $48.00
300 lir ...v $15.00
NEMŠKA AVSTRIJA:
Razpošilja aa rv*nje poŠti In izplačuje "Adriatbo&e Bank" u Dunaju.	j
1,000 nemško-avstr. kron $ 1.60 5,000 nemško-avstr. kron $ 6.50 10,000 nemške-avstr. kron $13.00 50,000 nemško avstr. kron $60.00
Vrednost denarja sedaj ni stalna, menja ze večkrat nepričako* rano; Iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. KO računamo po ceni iztega dne ko nam poslani denar dozpe ▼ roke.
Kot generalni zaatopuiki " Jadranzke Banke" in njenih podruf-oic imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo Telike ko* •izti
za one. ki ze ie ali ze bodo pozluševali naše ban^ce.
Denar nam je poslati a&jb4j p« D—rti o Money Order, aH pi to How York Bank Draft.
Fraik SlkSW Stitl BMt ^ n c«m.t! stmt, um«
"GLAS NARODA"
SLOVfcNIAN DAILY _ • . .	owned and Published by
. _ . SLO VEN IC PUBLISHING COMPANY
(a corporation)
FRANK SAKSER, President	LOUIS BENEDIK, Treasurer
Place of Business of the Corporation and Addresses of Above Officiers: 82 Cortiandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"Glas Naroda" Uhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Za celo leto velja list za Ameriko	[Za	New York za celo leto	»7.00
In Canado	$6.00 za pol leta	$3.50 |
Za pol leta	$3.00 Za	Inozemstvo za celo leto	$7.001
Za žetrt leta__$1.50) za pol leta	»3.50
GLAS NARODA
(Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Subscription yearly $6.00
Advertisements on Agreement.
l-.»p|«| f.r#-x dfifa in o*«-Lr.c sti f-«- ; • pr;i-l»'ijjej<> Is-nar naj «=«- blagovoli po-#ilj»tl j-. Mon»v ftrdrr l*ri j>T-r»-n.»-nibi	r,ar» tiikor i.ro^imn, da s« nam
t .«li j-r«-j»r.j., I'-v« - e i.hiij:.., J.i 1 :•»■;•■ najicmo naj-v vr.ik«.
GLAS -NARODA C2 Cortiandt Street. Bcroufiti cf Manhattan. New York. N. Y.
Tetepiont: Cort'ardt 2B?i> __
GLAS NARODA. 24. AVG. 1921
Slovenske novice.
Cleveland, Ohio.
T>ne 10. avgusta so dobili poročna dovoljenja sledeči slovenski pari: John Peskar. let. 8919 St. Catharine Ave., in Josephine Zu-j>ančič 20 let, North Rail-Jail; Tony Princ. 2.") let, 6922 Hee.ker Aw. in Jennie Aiko, 19 let: John Bud-nar. 12 let, 1401 K. 47. S-t., in Annie Oodec, 20 let. P.ilo srečno!
Willard. Wis.
Yzlic temu, da si no zelo zaposleni. (la spravimo svoje pridelke < farm p.-d streho. še vendar nismo po/abili na vsako zabavo in kra'ktn'-a^j«. Tak. nas je zmotili pri ti m delu g. J. Zakrajšek.l a*eri je prišel k nam iz »hieag-i in v7».'i • :;<» zmed nemili cvetk, in] - If.' ... P. k d j. sr^nu!j
Hibbiiig. Minn, j
!Ir*.iT K. Msi:>' je "zgubil v>*?j «v..j«- pr :»ra ik>* za katere je drill	!»*" in kameri bi mu lah-
j" 1 • T"' 'uah do lt(vz%krl»nc «.*aro-'
K imenovan•■mu je prišel \ j ''ru/!»i dv. fi ':Fts pj.-^vv prijatelj Oparič. hVkl; - • mu. da imajo! str. .i. kal eri de!y denar. Položili j v dot j." ni *-1v«g."k j»- navadni i«!' <"*< • v i p ."K* i z:ibijr-«k, papirnati denar in iz lijejra si. imtem na premeten način izvlekli namesto !-mar.' i d«*sefak. Potem j • šel Mati.'- t i a lianko in w«*! :z nje vse1 *>"v<• ]»* prihranke v znesku sC»<mni. katere m» pato zaprli v zabojček.i potem ko . l'.p-i\i položili vanj svojih .>7 \ bankoveih. Potem -o -kriva ie zamer.jab zabojček z drugim. ki j.* bil prvemu podoben.! in rtkli Mati'n. da ne sme istega odpreti '! d n'. Mati'- je čakal 2 dni in potem je (Postal radoveden na svoje boiTM-.tvo in de-'take. ki
.-■o se izpremenili iz dolarjev. Ko je odprl "stroj", je našel v njem samo prazen papir. Pred nekaj tedni je bil na s!ioni način oropan neki Hrvat v Ely in eden v Tower.
Virginia, Minn.
Xa čast delegatom Slovensko- ' Hrvatske Zveze je bila po sklepu mestnega >"eta dostojno okrašena cela •Chestnut cesta.
Tonv Santič, ki je bil pred ne- i kaj tedni težko ranjen, se nahaja še' v Mclnt.vre bolnišnici, toda je že skoraj pop dnoma okreval. Po-"ožen je >> IJ od avtomobila. Pri tisti nesreči je izgubi! življenje Rudolf Eliaš.
Slike Fmjunič je priš»d }>red " 'dnika zaradi prehitre r<»aije z jiivtoiiui'iii ti. Kaznovan je bil za
.i 1 7*I iti str-
I
Ely, Minn.
I'cnr:1 s.- rojak Anton S:ru-na r. Ju stan o Rutar. Obilo sreče! | ^VKlemna^tietiia hčerka druži-[•!♦» Josip Škut-a je bila te dni z [drugimi dekle'i <-b liiinit^lc j**, jzeru na poletnem letovišču. Mpležala je na neko drevo. - katerega j*1 tako nesrečno padla, da -i je zlomila lirbtenieo. v sled česar bo /a vedno .pohabljena, kakor je ' iionštatiral zdravnik, ko pre-l gledal ni Ud'Mi k i ne ]M«kodbe.
T
Hibbing, Minn.
Uospa p. Prapotnik je dobila
oil <iodiš<"-;i priznano svoto .">(12:1 i _ *
jdo'arjev 2"? eeiitov, katero je mo-Irala izplačati or^ainizacija 4'en-jtral Business Men's As.soeiat-hmi ;n;i zavarovalno polo, katero je ,iimd njen ranjki mož pri dotieni organizaciji.
PRECEJŠEN RAZLOČEK.
Atlantie I'iiy j<- t-no liajslavm-jših in naj*lražjili ameriških	\* Atlantie < 'itv je hotel A ml »asa-
«h»r. najve«\ji in na<lmzji hotel. \ njem ima sedaj .sv«.je vojno | m »s vet<« vanje Izvršovaliii <Kll>or Ameriean Federation of I^ilior.
Odborniki prav i ju, da s<» se zato sestali, <la napovedo neizprosen hoj ]»<»novnemu skrajševanju pla«"-.
V	ponedeljek zveeer. koiieein prvega dne posvetovanj. je izjavil predsednik Samuel (.ioinpers, da uganjajo deI<Mlajalei grd«» krivieo. ker hočejo delaveem znižati pla« e. tei sveeano prisegel, da se l»o organizirano delavstvo hoiilo do skrajnosti.
Toda <*udna so yH>ta usode.
Kavno isti-^a <liie, ko so se odborniki A. F. of L. sestali k vojnemu posvetovanju, je stopila v veljavo od red ha, jeklarskega trusta, naj se zniža delavcem plačo za dvaindvajset prorentov. To znižanje je že drugo v teku štirih mesecev.
Izza pondeljka dobivajo neizvežbani delav<*i v (.*ary-jevem rcsu-slvu po trideset eeutov na uro.
Trideset centov za eno uro težkega dela pri vroči peči. v smradu in pmliu, ki črni njihova telesa, žre njihova pljuča ter jim ho po preteku nekaj let iz'jedel življenje.
Tri dolarje na dan za deseturno prostituiranje vseh svojih mišic.
To jr preveč za smrt in veliko premalo za življenje..
Predsednik A. F. of L. j»* govoril. V njegovi govorniški klohasi pa * t i bilo niti ene besedice vzpodbude, niti ene besediee nasveta in pripoixx'ila, naj se ponižani in razžaljeni dvigne proti temu izkoriščanju ter izprego-vori z iiasilnikom odločno besedo.
<>ompers je sanjaril samo o demoralizaeiji v industriji. o brezposelnosti in skreenju plač.
To j«- ž<- »iavada pri takih gospodih, <la morajo nekaj reei o trpljenju delavcev, ker so plačani za to. Revščino poznajo samo iz pripovedovanja in časnikarskih poročil.
Vsledtega tudi ni v njih niti iskrice upornega duha, niti odseva bojaželjnosti.
Kar čvekajo, so fraze, naizust priučene fraze.
Med temi ljudmi v najfinejšem hotelu Atlantie Citv-ja in jeklarji v Pittsburghu ni ničesar skupnega.
Duševna razlika med njimi je ravno tako velika kot je zunanja — med najboljšim hotelom v modernem kopališču in med zadohlo luknjo v jeklarni.
In tako kot se godi jeklarjem, se godi tudi večjemu delu mezdnih delavcev v Ameriki.
Profesijonalni voditelji ameriških delavcev žive z njihovimi telesi in njihovimi nazori v povsem drugačnem svetu.
V	Altautic City niso odgovorili na vprašanje, koliko časa bo<lo delavei prenašali to poniževanje.
Najbr/.e ne bo drugače, kot da bodo odgovorili na to vprašanje delavci v (iarv-jevem kraljestvu.
Dopis
Collinwood-Cleveland, Ohio.
Da s#i delavske razmere po ee-1 k Združenih državah od muh, je menda vsakemu znano, da pa naš ftjiri CoP.imvood pre<injaei vs»*m di mim p .krajinam, je znano saltu« nam. ki životarimo v njem.
New York Central železnica h* sieer prespala svoje jazUečevo spanj". t<»da menda ni vid -la solnca na jasn»n«. Zato pravijo, <la se vrne spet spat. kakor hitro napravi potrebne poprave.
Nedavno tejra smo čita'i v časopisju, da so nekatere železniške družbi' izročile svoje delavnice, v roke privatnih kontraktorjev, češ da na ta način «wlkrižajo nnijam. ki vi jim trn v peti. Do sedaj nismo £e slišali, če jim stvar iz[»adla tak«» gladko, kakor si mislijo, ne rekli pa bi dvakrat, da jim bo vlada pri tem na trslu-jro v njih lastni interes.
Ker so vsled splošnega brezdelja tukajšnji naroeniki skrajno prizadeti in ker je le malo takih, da imajo denar na razpolago vsa-
'■eira dne, j- pf» ino.ient mnenju najboljše, da se jim da prosta roka pri pla '-"vanju naročnin, na Ne čakajte torej kolrktorja na dom, ampak uredite tako, da I m »s te kar sami plačali takrat, kadar boste imeli najboljšo priliko za to. Kdor je že več časa za^»stal z lran čnino. naj piše upravništvu, da »a p'w-aka. Za to zadostuje kartica za en cent (Postal Card'L Kdor noče niti tegra. i»a lahko na-•o."i meni. Z/la-iti ^e pa morate, ker bo inače upmvništvo računalo v tem. dii lista ne marate in <ra vam vs+avi. Seveda boste plačali naročnino lahko tudi pri meni, kdor tako hoče. Razlika bo samo v	,ja ne }>CJn hodil na dom.
' e pošlješ po otroku ^kar lahko -tarif i, odtrgaj si časopisa nasb.v na prvi stTa'ii lista fje bolj sigurno in eakaj vs,aj 10 dni za prepis na naslovu. Nekateri so preveč I nezaupni in se oglasijo že čez 4—5 dni. če«, <la še nimajo prepisano. Gotovo je, de v tem času ne more biti še prepisano, posebno, če po-
Nekaj o pelagri.
Poroča Edwin A. MeTininerer.
j Pelagra j1' nova beseda za Ame-rikanee ter znači ludezeii. katero |so naenkrat "razkrili" na juj^u. j\ izlije o egiptovski kugi in drugih 'grozotah vznemirjajo sedaj domišljijo Amerikan-ev. C-u j»a se .slavi Jnaia\"no>t vprašanje: — Kaj je? I pelagi a .' —, potem je odgovor ;pr«*eej nedoločen.
•lug *■■*' je strašno jezii nad prosto reklamo, katero mu je priredil Washington > svojimi poročili o epidemiji pela^re in t- svojo po-Jaudbo, da priskoči na pomoč. Iz j i seli strani juga je bilo čuti: — Ne, mi nimamo več pelagre kot smo jo imeli v prejšnjih letih —
F Viagra je bolezen. — To je precej splošiH. yiiai'o »-elu onim. ki vdtajo le takrat, kadar se vozijo v karah. Kakšne vrste bolezen pa je to, kako čuti človok, ki jo ijna in zakaj jo dobi, — to pa so vprašanja. ki delajo zadrege ne !♦' navadnim kous-uiu-biiom časnikarskih i poročil, temveč tudi številnim J zdravnikom.
!Viagra je dejanski lako zelo (pomešana z drugimi človeškimi slabostmi in nedosiaiki, da jo ho star domači zdravnik, ki ne pozna njenih simptomov, zdraviti s sredstvi, ki so dobra za opekline, tuberkulozo, želodčne i>ole-'"ine. gliste in številne druge bolezni. Najti je številne slučaje pe-jlagre, v katerih so bili simptomi I povsem slični simptomom one čud-Ine bolezni, katero je dobil človek j v časih pred prohibieijo, če je sklenil preveč tesno prijateljstvo s kraljem alkoholom. Iz vsega tega je razvidno, tla bo ostala pellagra mistična bolezen, dokler ne bodo zdravniki ugotovili zadostnega šte.vila klasičnih simptomov, po katerih bo \sakdo lahko spoznal to Iwdezen.
1 Viagra je sk»»zi več s,?o let stav-ijala zdra\-nik(M!» eelega sveta šie-vilne uganke. Znano je, da je ta bolezen omajala preti najmanj petsto h>'i. Skozi zadnjih dvesto let je l;ila predmet obširnih študij zdravnikov, ki so skusili najti ne le zdravilno sredstvo proti tej bolezni, temveč tudi njen vzrok. U-spehi te preiskave so bili vse prej kot zadovoljivi, kajti na dan ni
šiljatev kak dan izostane. Denar lahko pustiš komurkoli pri hiši. četudi ne dobiš potrdila: tako so storili že mnogi naročniki in vedo lanes da je bilo storjeno vse prav.
C pa ječ. d« se razmere prej ali :dej obrnejo na boljše, pozdravljam vse e it a tel je llsta.
Math. SlapnVk. zastopnik.
15408 Daniel Ave.
prišlo drugega kot cela kopa teorij. ki so si pogosto nasprotovale, !"i }>a predstavljajo vendar temelj našega sisianjega poznavanja te bolezni.
Prvi običajni simptom peiagre je poslabšanje prebavnega sistema. Tek izgine, okus je poslabšan, -lina prihaja preobilno in bolnika žire v us*.ih in želoden. Ta nered prebavnega Msterua traja včasih c-ela leta. T1o preteku gotovega ča-sa s<* pojavilo rdeče pike na jeziku in svet lo-j-deče pege na hrbtu in rokah do zapestja. V nekaterih slučajih se pokažejo te rdeče pege tudi na nogah, kolenih in prsih. Polagoma postanejo te pege luski-naste in koža se lušči kot v slučaju solnčne f»f>ekline. Rdečica kože do mesta, kjer je izpostavljena sol n čn i m žarkom, je bila tudi vzrok, da <o številni zdravniki -matrali to btdezen za vnetje kože vsled preobilnega izpostavljanja na solncu.
Krna bi pa postane bolnik len, razdražljiv, zaspan in prav posebno nerodeai. Ne more Innliti na-oiirog / zaprtimi očmi ter se opoteka. Čudne sanje ima. ki vznemirjajo njegovo spanje. Kadar je prebojen, s.' razgovarja z namišljenimi ljudmi. Pogosto postane melanholičen trt* odsotnega duha. Koža. ki se Inšči, ga .strašno srbi. in če se praska, ga strašno žge. Duh postaja vedno slabši in končno noče bolnik poznati niti svojih prijateljev; niti dobre jedi. Postane blazen ter h<»če izvršiti samo-r.mr a.!i z beza t i iz hiše. Lakota mu povzroča velike bolečine in končno umrje od same slabosti, potem ko se je njegovo telo izpremenilo v okostnjak.
Ka i na je vzrok te bolezni ? Te-^a nikdo ne ve. Najboljše avtoritete si odločno nasprotujejo glede vzrokov. 7>reprečenja. zdravljenja! ali nalezliivosti te bolezni.
Prva teorija zdravnikov, ki so študirali to bolezen v Italiji in Kgipt u tekom epidemij v teh deželah pred enim stoletjem in pol, se je glasila, da je ta l>olezen posledica zavživanja pokvarjene koruze. Velikansko množino dokazov se i« nabralo v podporo te teorije, katere se ne sme omalovaževati. Toda šola mislecev je v gotovih slučajih u-pešno dokazala vrednost svoje tetuije s tem, da je navidezno ozdravila bolnike potem izločanj« koruze iz dijete bolnikov. To teorijo je na uspešen način branila velika skupina zdravnikov, atere so privedle izkušnje s prlagro do tega, da smatrajo pokvarjena koruzo za vzrok te bolezni ter priporočajo izloee-
Peter Zgaga
Ta pesmica bo utegnila zanimati rojwke v Forest Citv:
Drvo je drvo. Če posvetiš ga, če pokadiš ga: drugo kot prvo drvo je drvo.
.Lipovi štori so za klesanje božjih svetnikov, st» za klesanje grešnih malikov.
štori so štori . . , Kmah» se vanje črv naseli, če si» debeli.
V	foreški fari s«- se opekli bili glavarji, ko so si rekli;
"llajdino iz drv« rr;.at figuro, t««ko s tonzuru, ki naj bo pi;a in bo nad nami;*'
S temi željami so se opekli.
■ I)rv*» naj bode kje na dvorišču, poleg potratenih drugih nav'ak. cerkvi in občini, fari, župnišču \ lada naj c-njen in ugleden možak.
* * *
Vroče zelje so le malokdaj vi esničijo.
Človek misli, da ima zaželjeno pred seboj, pa pride v zadnjem hipu razočaranje.
Se par inčev je manjkalo, pa pride v zadnjem hipu poročilo, da se bodo začela ženska krila daljšati.
Moškega je mogoče na vse mogoče načine zadostiti, žensko pa
samo z ljubeznijo.
* * *
Tisti človek je izkušen, ki uganja svoje neumnosti s pametjo.
*	-5r V
Človek ima z žensko vedr. j izgubo. poseben takrat, kad^r jo poroči.
*	^ * *
Ženske, ki ti izdajo male skrivnosti, imajo v srcu velike skrivnosti.
# * *
Farmer ji v AVisconsinu pravijo. da bi plačali človeku, ki bi jim pripravil eno inčo dežja, tr tisoč dolarjev.
Deževnica je v Wiscoiisinu skoraj ravno tako draga kot je
žganje v New Yorku.
* ^ *
*
Neki francoski zdravnik jwa-vi, da povzroča kajenje brke pri ženskem spolu.
Ave Marija je nekoč tako kadila avstrijskemu cesarju, tla ji
je bil park rat zrasel kajzerbard. * . •
Poslanec Seek bi se moral pisati Ščet. kajti tako kot on, zna
le malokdo krtačiti Italjanc. * * *
Ce- piše Drskar o soeijalni etiki. je znamenje, da je bil njegov
dopis nekje drugje izdrsten. * * *
sk
Pogorelčcv Matija odšel je na pot.
Iz Ely jo maha na daljni vzhod.
V	New York bo dospel ž<- bolj
pozno jeseni, $
a on za jesen se. za zimo ne zmeni. Deklet bo dovolj tu in led bo zna-1 b*ti,
tako da bo dosti imel za prebiti.
nje koruze iz d i jet e bolnikov, ki kažejo simptome te bolezni. so ostati simptomi skozi dolgo časa nespoznani t"r je bolezen že pre-eej napredovala, ni seveda moglo to izločen je koruze dovesti do o-zdravijenjp dotičnega bolnika.
Nadaljna skupina zdravnikov pa je na "nako trden način prepričana, tla nima koruza dejanski nobenega stika s pelagro. Ti zdravniki opozarjajo na obstoj bo-iezni v gotovih delih Španske in drugih dežeL kjer se koruze ne za-vživa ter je ^»loh ne pozna. Til zdravniki poudarjajo nadalje, daj je obstajala pelagra v Kvropi še pred razkritjem Amerike, torej še j predno se je civilizirani svet se-
HugnahroanBka ^^^ 2(atnL Sebnnta j
Ustanovljena 1. 1898	Inkorporirana L 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
—
Glava! ilinIMt
Paadosdafk: BUDOLT PURDAN, 938 Hp 185U St. OlerHao^ O. Podpredsednik: LOUIS PALANT, Box 10«, Pearl ▲renne, Lorala. a Tajnik: JOSEPH PISHL^a,	Mini.
Blagajnik: G£X). o. BB^iZICH, Kij, Mina.
BUcaJmtk nelspUeruUi amrtalu: JOHN MOVSKR. 134 I, M Ari* W. Dutath. Mlu.
▼■taval ifciiBlii
Dr. JOB. ?t CBAFmC, MS OUe St, H. B, PlttatasS, Pa.
MAX KMRŽlflNIK, Box 871. Botk Sprlnga, Wjo.
MOHOB MLADIČ, 2608 Sa Lawadals Are^ Chlcaco. HL	3
PRANK fiKBABSG. 4882 WasMagtoo 8U Dar«, Oatau
lilWH VW«
LIORABD FLABODNDC. Box 480, Ey. Mlar.
GBP.GOR J. PORENTA, Box 178. Black Dlataoad. WaalL "> i
IBANK 2/3BICEU «217 8*. CJUir A T«.. Cte<"daBd. O.
TAIJKTIN P1RC. 81» K^' atL 'BOQUW JOUŠ*. IB. " 3
PAULINE ERMENC, 8W — SrA Stroot. La StJla. I1L JOSIP STERLfl. 4X K. Hm* Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELaEC, 708 Market Street. WaakesiA BL -- Je&notlao crxdao giarCo: ,*GLAS NABODA". an m\mm i
Vm strarl, tlkajofa w uradnih Kiev kakor twU draariM poMUa-fo aaj wm poKlJajo am. ^avs«sa tajnika. V* prttotoe n*J ae pctllja aa predsednika porotaegn odbore. Trdtate se bi>reje<n nodh Oibot la bolaUka tpr^eva-a naj se i»SilJa na vrboTa<hta sdramlka.
Jogaalovanaka KicelLgka Jedsota as pr.^orofti rsem Jocoaloraaoa sa obilen prlstefj. E0 or ieil poet »ti Can te	d«J se sgissi
tajniku bijiioegm druStra J. 8. K. J. 7s usumerltov dot lb draiter | •e pa obrnit« na gL tajtJka. Noro dreStfo m lahka ratanorl ■ X j Hani sli W.nlpiml
/.nalili / i(n.lijan«vkn k riizo. L\i>-rija t»- > >!•• /.nanstvenikov je, da i povzroča pelagro n •' k i i»itril ali
1 ill. Tt*j !\:i!: • I;11 i i i zuaiis. ve-niki :itu* Aspergillus I'umigaius v p«Hlporo svojega lutzirauja dokazali, da !"» kri eloveka, ki je zbolel na j'-elairi i. vbrizgana v kri drugega eloveka, pitvzr H-ila pelagro ali vsaj gi»ttive simptom« bolezni.. Ti --cd ravnik i trdijo, da obstaja ta kal lahko v pokvarjeni koruzi, da pa jo j>- najti tudi na grahu in fižolu, katerega se je vleklo po tleh v mokrem vremenu in ki je postal plesnjiv.
Ztlrajnki te š<rh- tlosegli nekaj uspehov s pripravljanjem an-ti-toksiiiov* v boju proti pelagri.
resnici >. • številni ztlravniki preprieani da je pelagra zastrup-'»j**njt% katero mogoee odpraviti s tom. da se premaga /-ast riLp!je-vano snov. nahajujoco v Dolgo "-asa se je tudi podpiralo teorijo, da prenaša inives fo bolezen, a pogasi ideja o p )k varjeni koruz- xMiagala ter postala splošno sprejeta.
\' poiljie.ro teorije, tla je jic-l.varje.na koruza odgovorna za to bolezen, navajajo obl;ist,i. da je tudi med konji in g. vejo živin-« J najt i bolezen, ki j.- »lede svojih j.'rimjitomov ^lir-na p<*.!asrri in ki je • posledica krmljenja teli živali s koruzo, ki ni bila pravilno p su->"iia ob easu zet v.
Navaja se gotove primere, ko > zav/ivali ljudje slabo koruzo ter postal; nato žrtev pravcate epidemije pelagre. Kden takih shieajfV je bil oni Jnkatana leta	ko
so privedli tjakaj iz Združenih držav koruzo v ladijskih prostori!:. kjer je postala koruza vlažna t«"- deloma premočena. Takoj je izbruhnila pelagra. a izjrinila par »et pozneje, ko je na Jiikatdnu zopet zrasla domača koruza. V pojasnilo splošno znanega dejstva, da je |>ela«rra bolj razširjana v p..-iljedeKkih !-ot jia v mestnih »kra-(jih. navajaio avtoritete, da se po-•šilja na trg najbolj?-, koruzo, do-j"*!m obranijo farmerji za domaeo /porabo oni del pridelka, ki bi ne prinesel dosti ti >bieka.
Teoriji o pr.'kvarjeni koruzi in kali kot povzročiteljici te bolezni liisVi ne-pra vi ji vi. a ne coo-la.šata z bolj inodemim ter sedaj splošno razširjenim naziranjem. da j<* pe-!ay.ra bolczer. kt pr^letlica -la-1 be prehranie. Modernisti so prišli do zaključka. d:i je pelagra po-1 slediea notireje.ne dij«-re. t(> je. da se ponavljp v shn'ajib. v katerih za vži v« ;«rizatleta oseba živila, katerim primanjkujejo gntovi ele-mrmti neobhodno potrebni za "*Io-veško zdravje. V zadnjih letih so pričeli kemiki nazivati tozadevTie! snovi vitamine. Prav mdločsio in j pristno definicijo tega izraza.; namreč vitaminov, je te£ko tlati ter nimajo ti vitamini nobene kemične formule, vendar pa so v splošnem življenje dajajoči. bistveni elementi, ka^^-e je najti v takih živilih, kot je glavnata šolala, ne»katert* >-»-vte s.včivja. .surovo zelje, mlako in teko dalje, ('e manjka teh snovi, postane hrana enostranska ter . škodljiva za zdravie
Modernisti so v>led tega mnenja. tla je pelagra bolezen pomanjkljivosti in da mor« obstajati glavna met* <da zdravljenja v tem. da u ud.) tel«'-u obolelih elemente ali si:<:\katerih je telo bolnikov dolgo časa pogrešalo. *l"a šola iiiislecev spravlja pelagro v i-»to vjsvto z drugimi boleznimi, ki no j»oslediea slabega prehranjevanja, kot je napnmer lieri-Heri bolezen, J.i se razvije i Z izključnega zavži-vanja i/.lušrenega in pobranega riža in katero je mogoče ozdravili. če se doda neizluščeni riž k tli-jeti bolnika; nadalje otroška kostna bolezen, takozvaua angleška bolezen, koje glavni znak je omeh-čanje kosi: in iz tega izvirajoče pohabi jeiije. in takozvauu "si*ur-vv bolezeii, ki se loti arktičnih i azisl ovalee^ , ki nimajo prilike, da bi za-vživali svežo hrano, i \ sied te.ua so prav lahko reče, da je pelagra bolezen onih slojev, i.i zavživajo najmanj raznoliko hrano. Ta teorija o slabi in eno-[siranski prehrani 'pojasnjuje tudi ^izbruh celih epidemij pelagre.
A f o r i z m i. ,
-
j Tj s. i na jžalo.si neiši nasledki dolgotrajnega n>bst\a. da ono v «!uši posameznika in v značaju iia-| r« »da zaduši in za t are slednjič vso ildemenitosit. vs.. tisto, kar človeka v resnici i>ovišuje. Zato j»a mu »sadi tMo sarovo.st in iwtuhnje-uo-t. ti^to j m tli. in zavntinost, skratka vse tiste lasf&osti, katere najin*] j zuižtijejo čl«, vek a ter ga i potiskajo doli med živali.
Josip Stritar.
L a * *
I o X> tisti Ijutlje (idealni), ki j stopajo z brzimi. svet ipr Stresu j o-j'imi koi-aki tja jn-oti neki 1'ata j morgan i, !:i jim jo čara pred oči njih razgreta fantazija, razgrela j po krivih "idealnih'" prerokih, j ki jim med tem vihranjem mirno i praznijo žej>e! Življenje je plain java. j)olna cvetja in zelenja, „ j tudi mlakuž in {»repadov in stru-!penih kač. in oni "ideali"' so fata jmargana s,-etli planjave, čez j katere ti ere jo "idealisti" tlo nje, j ne da bi opazili cvetje, košata drevesa in ne tla bi se jim oko pri-[vadilo prepadov in golazni. Potem ij>a, ko so razočaaani obstali pred j ničem, ki se jim je zuc-1 blesteča resniea, se zgrudijo potrjj na zemljo in ne morejo in nočejo verjeti, da je to cvetje in zelenje okrog njih krasno in uživanja vredno in potem zrrčn"jo ali tavati mrtvi dalje skozi živo življenje ali pa zavajati druge.
Dr. Ivan Šorli.
* * *
1 o sreča materi je draga,
da dober sin pri njej živi; oh, dober sin in mati blaga na svetu se redko dobi.
Fran Oimperman.
*
—- *
Torej srce trpi malo svojo žalost, saj iz nje bo veselje kaj pognalo, kakor brstje v cvetje gre.
Fran Svetličič.
■Samomor tragedinje.
Francoski spisal Juies Lemr.itre. član Francoske akademije.
GLAS NARODA, 24. AVG 192t
Ko ni hotela fctorneii ja To>tit —! »lavna trajredinja, sredi tretjepra dejanja " Kredegunde** ijrrati naprej, ni storila tejra radi omotice] ali kake živine k rise. Njene nojrel je enostavno niso več nosile Bila' je na koncu ter občutila vso težo j svojih petdesetih let.
Vsa zlomljena in na .-smrt utrujena je prišla domov, se vrgia na zofo ter zrla dol^o časa v veliko ogledalo svoje v gotiškem slojru opremljene spalnice. Iz stekla se ji je režala nasproti suha. strašno bleda Fredegunda. pravcata mrt-J vaška «rlava z dolgimi plavimij (seveda napačnimi) lasmi. Mada-ma Tosti je bila obupana. Pričela je jokati ter šla spat šele proti jutru. Se vedno pa je tičala v ob- ( leki kraljice iz rodu Merovingov. • Naslednjetra dne ji je zdravnik zopet zabijal, da mora na vsak na- i čin pustiti gledališče. Le po dolgem prigovarjanju ji je dovolil, ■ da Hine nastopiti pri premijeri — , 41 Melisandre", katero igro je spi-j aal slavni dramatik Nasone nalaše zt> svojo zvezdo, madamo Tosti. ' • . •
Vsega je bilo torej konee! Nje- , ni triumfalni pohodi po Ameriki' in Aziji, izprezanje konj pred vo-! zoro, dragoceni kožuhi moških, slu žeči ji kot preproga, bueni aplav-) zi. ki ko zven« 1 i kot pokanje to-j pičev, čudovite indiskrecije rekla! me in pogovoiov s časnikarskimi! poročevalci. . . Vse to naj je bilo! nekoč f
Kdo se bo [>* preteku par let i ali po preteku jwir mesecev še spo-J. minjal slavne tragedinje?
Tako je izgledala bodoča usoda
i
tragetlinje Tosti. tako je izgledal konec neomejenega gospodstva na odru! Rajne, tisočkrat rajše smrt! (
—	Da, umreti kot junakinja te a-li one žaloigre. ki noče preživeti . svojega sina ali kot vladarica baj ne dežele, ki se po izgubi svoje vladarske moč? zadavi s svojo la- , stno zlato vratno verižico, la ne pade kot sužnja v roke zmarrale«.
—	Misel na smrt, kot sploh, vse druge misli. >e je predstavila Kor- J neliji le v gledališki obleki. Smrt je bila sanjo gledališki učinek, — najbolj varni iu neizbežni, tako- 1
rekoč konec p« tega dejanja. • • •
Nekega dne je sedela madams Tosti na verandi svoje hiš»^ med! f>agodami, opicami iz jiorcHana; in drobnarijami iz vseh delov sve-' ta, katere je prinesla s seboj domov s svojih potovanj. Obdana je bila od par mladih lite ra to v. ki so* sedeli ali čepeli na t»*lh. Z umirajočim glasom je vprašata :
— Ali verujete v slutnje t Jaz moram priznati, tla verujem va-j nje. Neki notranji glas mi pravi, že par tednom, da bom umrla mu odprti pozorniei. kot Molioie. in sicer tekom premijere **Mel:^and-re". Moja usode se bliža izpolnje-nju.	t
S skrivnostnim glasom je tiosta-■\ila: — To vem celo zagotoxo.
Besede Kornelije so roma1** skozi vse liste I« lorence in naval k prem i jeri je bil velikanski. Vsakdo je hotel videti, s kakšno senzacijo bo zaključila Tosti svojo irle-dališko karijero. Da bi se mogla njena skrivnostna prerokovanja v resnici izpolniti, tega ni seveda
nikdo pričakoval.
• • •
Medtem p-i so se skušnje nemoteno vršile naprej. V«ak dan je prišla Tosti v gledališče in vsem se je zdelo, da more igrati le s pomočjo najbolj trdne volje.
Junakinja drame, komplicirana hudičevka, se zastrupi na koncu petega dejanja svoje zločinske kari jere ter umre na odprti pozorniei.
Ta prizor smrti je bil soglasno z listi, višek cele žaloigre ter je prekašal glede učinkovitosti vso druge drame.
/ • •
Nekaj dni pred premijeio j^ vzela Kornelija iz nekega predala dragoceno majhno stekleničico iz smaragda, dat nekega indijskega Radže. Nato pa je iz neke stenske dekoracije, obstoječe iz orožja potegnila šop zastrupljenih 'pšic. Vse to je storila v navzočnosti celega spremstva mladih literatov-Nato je poklicala svojo staro hišno Jožef o, katero je že trideset let vlačila s sebe-.i po vsem svetu ter ji rekla s tragično kretnjo:
—	Jožefa, ti boš položila osti teh pušic za par dni v vodo. Ta vodo boš nato previdno vlila v stekleničico ter jo položila poleg moje obleke za Melisa ndro.
—	Dobro milostiva gospa. HElltitei.Sš, fefc-i. šmi iilidrai 1 A. * i M,
r — Prisezi mi, da boš natančno
storil« kot ti rečem, tako gotovo kot ti je Bog milostljiv. j •. —Prisegam.
—	Kot ti je Bog milostljiv!
—	Kot naj se Bog usmili moje j uboge <Tuše.
Mladi literati so se smejali.
—	Ne smejite se! Videli boste! — je vzkliknila Tosti s tako strašnim izrazom, da so se literatje vsi presenečeni ozrli drug v drugega. Kako naj ve človek, česa je zmožna ženska?
I * * *
1 V prvem dejanju "Melisandre" je Tosti naravnost očarala občinstvo. Iz svojega izčrpanega telesa in zlomljenega glasu je znala privabiti nezaslišne učinke patoza in groze. Florentinci višjih krogov so se že naveličali občudovati vedno in vedno Kornelijo Tosti. Ob tej priliki pa je nudila nekaj tako novega, tako nepričakovanega, da je bila deležna burnih ovaeij.
Igri Kornelije je bila ob tej priliki lastna taka čudovita realnost d& se je neki lilrk strah rizšifil po celi dvorani. Vsi so vedeli, la bo junakinja igre umrla v petem de-janju. Kaj pa je prihranila Tosti Še za konec/ Vse duše je težilo i pričakovanje nepoznanih grozot. I V zadnjem med-dejanju je bila Kornelija še bolj bleda kot rože. katerih je bila polna njena jrarde-roba. Vse svoje občudovalce je nežno potisnila skozi vrata ter rekla r. ostankom svojega ifekdaj srebrnega glasu : — '/. Bogom, pri- < jatelji! Nato pa je odprla okno, ' ki se je odpiralo na neko umazano « ulico starega mesta. Električni i zvonci so že dajali znamenje za 1 pričetek petega dejanja. T-asrf* 1 dinja je poželjivo srkala vas.- duh < žarkega olja ter slabega m^sa, ki < je prodiral z ulice do tiie ter nato J patetično vzkliknila:	]
—	Z Bogom torej. Florence mo- ] ja ! Jožefa, stekleničico !	^
Jožefa ji j* dala stekleničko. j
—	In sedaj v — «*mrt!
In Tosti jo odšumela na pozor- « nico.
1 * ♦
* i
Peto dejanje je igrala kot ^be-
srela, stokala, kričala in tulila. — . Melisandra. razkrinkana, pregan- ] jana. opotekajoč se pod težo vseh zločinov prejšnjih štirih dejanj. . je iskala zavetja v smrti. Počasi ! je potegnila Kornelija stekl- niči-
eo iz svojih nedrij.
* * # <
\ notranjosti svojega srca jo • bila sicer trdno prepričana y kajti preje se je natančno informirala) • da more postati strup pšic nevaren le krvi, potom vbodljaja. Tudi , j je vedela, natančno vedela, da je Jožefa, kljub prisegi ni ubogala iin da je nalila v stekleničico le Čiste vode.
In vendar, komaj so se ustnice1 dotaknile tekočine, je že jiadla. kot zadeta od strele, težko na tla. Postala je bleda kot smrt in pričeli so jo lomiti krči kot jih ne zmore nobena igralska umetnost. Ni imela več moči. da bi izgovorila zadnje besede junakinje. Dva tovariša sta jo morala odnesti s pozo rn ice.
Zastrupljenje je bilo tako oči-vidno. da je pričelo občinstvo kričati od razburjenja. Nihče ni dvomil o tem, dn je izvršila Tosti samomor.
Nihče. niti Jožefa sama. Starka je v resnici nalila le pitno vodo v steklen eieo, a kljub temu se je! vjgla preko telesa svoje gospodarice ter kričala : — Jaz sem jo zastrupila ! Jan nesrečnica!
Cela dva tedna je visela Tosti navidez med življenjem in smrtjo. Zdravniki so opisovali naravo in posledice strupa, katerega Tosti
—	ni zaužila
Sest mesecev pozneje se ie tra-gedinja zopet zmagoslavno vrnila na pozornieo, pomlajena za dvajset let.
V Palju
;e nletela neka smodnišnica v. zrak kar je povzročilo velikansko ma-terielno škodo. Vse šipe so razbite, več hiš se je podrlo, neki parnik ■ v Inki pa se je potopil. Žalibog je eksplozija zahtevala tudi ogromno " človeških žrtev.
V Kodanju
je bila proslava petdesetletnice --. danskega lista 'Socialremokraten'.
Velikanskih manifestacij so se u-. deležile .ogromne množice, ljudi. [Danski in nizozemski socijal&i de-mokratje so govorili raz peli h tribun.	*
w
Slika nam k%.že Francozinjo Andree P eyre, ki. najde v Pompton Lakes, N. J., največjo zabavo v tem, da sple&a na kal«: aeroplan ter dela na njem vratolomne vaje.
Okrajna in občinska uprava v Združenih državah.
v sa k a država Unije se deli v ] okraj«-, ki se imenujejo *'eoutyes'? 3 Težko je reči nekaj splošnega o(i okraju in njegovi upravi. Kar l>i:i veljalo za vsako deželo, kajti raz- < lik je jako mnogo. Vendarle ima ' vsaka county neke vrste zakonu- i dajni zbor. ki se imenuje Board:] ot County Commissioners oziroma s Supervisors. Ta Board določa, ko- ; liko denarja naj se izda za «.'este.j( mostove, uboanice in druge javne It ustanove v okraju, ali ima malo $ ali ni'*- zakonodajne oblasti. N
Eksekutivni uradniki v Coutv < s>o: Sheriff, ki izvršuje odredbe okrajnega sodišča (Count*- Court) in čuva javni mir; Treasurer — (blagajnik), ki upravlja premoženje okraja; Clerk, ki čuva uradne spise; marsikje Recorder — (nekak vodja zemljiške knjige po starokrajskem sistemu-. ki hrani < spise, tikajoče se nepremičnin ' (records of deeds and mortgages) ] javni obtoževatelj (public prose- ( cutor , ki zasleduje in privaja1' pred sodišče one, ki so zagrešili ; kako hudodelstvo. Ti uradniki sop vobče izvoljeni na kratko dobo.
Coutv se deli v občine (to^i-'i ships), ki se v New England in j. nekaterih drugih državah zovejol; ti.(li 'towns'. Vendarle je precej-;, šnja razlika meu "town" v New England državah in "township*' v nekaterih zapadaih državah. V New Englad obstoja takozvani — "town meeting", to je. vsi vo-lilci dotičnega okraja se enkrat ali večkrat na leto shajajo in izbirajo neke vrste občinski svet (Board of Selectmen), ki naj upravlja občino tekom enega leta in irvolijo vse občinske uradnike. — i kot so clerk (občinski tajnik). —] collector (pobiralec davka), nadzornik ubožcev (overseer ot* the poor), constable (občinski redar)' in drugi. V zapadnih township se volilci nikdar ne shajajo vsi skupaj. marveč volijo občinsko iipra-i vo potom jrlasovnice. Dolžnosti: teh občinskih upraviteljev niso tako važne kot v New England občinah, ker večjidel lokalnih poslov spada tam pod upravo od County.
Sredi med mestom (city) in township stoji Village (vasi. Pojem vasi je v Ameriki precej različen od starokrajskega. kakor ve vsak, ki živi v tej zemlji, kjer kmetsko prebivalstvo ne stanaje v skupnih naselbinah, ampak živi navadno raztreseno na svojih, far-imah. Village je le bolj gosto na-j sel jen township, sestavljen od kake večje naselbine in sosednjega okraja in ki ima pravico do samouprave potom občinskega sveta in župana (President), ki jih občinarji volijo.
County ima svoje sodišče, — •kateremu je na čelu okrajni sodnik (County Judge), po pravilu izbran na javnih volitvah. V teh sodiščih se vršijo obravnave pro-t" osebam, ki so obtožene večjih hudodelstev, m se civilno razpravljajo pravde, ki se tičejo večjih zneskov. Tudi town ali township imajo svojo občinsko sodni jo. kjer izvoljeni sodtak (justice of 'the peace) obravnava glede ma-
lih prestopkov proti zakonu in drži tudi predhodno zaslišanje glede večjih prestopkov, v katerem slu- , čaju izroči obtožence višjemu sodišču oziroma iih postavlja pod "bail" (jamstvo) do obravnave I in razsodbe pred County eourtom ■ Mirovni sodnik zaslišuje tudi i stranke radi civilnih pravd, tika- < jočih se malih zneskov, približno i do zneska $200. County prosecu- 1 tor (okrajni obtožnvatelj) ima ] svoje namestnike (deputies po ; vsem okraju, ki zasledujejo hu- . dodelce.
Jugoslavia irredenta. ;
Za avtonomijo goriške dežele
se zavzema fašistovsko glasilo ; "I/Azioue". A" dolgem članku i pravi., da mislijo resno na bodo- ] čo ureditev goriške pokrajine. Ce . vlada ni* izpremeni s-vojega stali- • šča. pride namesto d<» ureditve do nesreče. Končna ureditev pokrajine je silno težek problem. Vlada hoče rešiti to vprašanje zelo enostavno s. tem. da namerava zal ret i avtonomijo. V Trstu in Rimu modrujejo. da. ker Goriška ne more biti pokrajina, v kateri bi mogli tvoj iti Italjani j>rotiutež drugemu prebivalstvu, jo je treba razdeliti med bližnje province in stvar je rešena brez nadlege. List pravi dalj", mi pa hočemo, da se avtonomija Goriške'vzdrži, da se dežela ne razkosa, marveč nasprotno. da pridobi na ugledu in se nanovo poživi. Odnraviti avtonomijo i .
bi pomenilo odvaliti lokalne zadeve na ramena centralnih orga-,nov. katerih odredbe se ne morejo skoraj nikdar kriti z resničnimi j potrebami prizadete .pokrajine. |Clankar se zaletava v senatorja Salato. ki ga smatra za oviro svojega stremljenja, nakar poudarja ■znova, tla ure za rešitev predpogojev bol]še bodočnosti goriške dežele. —- Avtonomija v deželi s pretesno slovensko večino! Pred kratkim š^ so jo hoteli fašisti raz-;kosati danes pa <»e sami postavljajo [.roti temu razkosanju in go-vr»rč o potrebi avtonomije, kakor, tovore o njej Slovenci. Pod faši-stovsko avtonomijo pa se skriva italjanski pritisk, glede katerega sodijo, da bi bil mnogo liujši ter uspešnejši za italjanske aspiraeije pod deželno avtonomijo, kakor ,pa pod splošno centralno upravo. Fašisti kriče: "Rešimo pokrajinsko |avtonomijo!" z namenom, da 'bi ; dobili tako popolnoma v svoje ro-;ke usodo jroriškib Slovencev in j jim pripravili katastrofalno bo-jdočnost. Slovenci se bore za ipo-jsteno avtonomijo in bodo napeli j vse sile, da se fašistovska skrajno protislovenska prizadevanja nik-jdar ne uresničijo. Pošteni Italjani j najstofnjo v boju za a^'tonomijo na stran Slovencev proti fašistom! ' ' ■ '"' ' j 1 ii ; B?3 BOJAKL NAKOOAJR -SE HA "OLA8 NAKODA" KAJ-
^LO WOKI dihk-
1 m V ZDS. DEZAVAH.
Razne vesti.
[talijansko časopisje in francoska -politika.	]
Nasprotje med francosko ofiei- ] jelno politiko in italijansko javno- ] >1 jo je zadnje čase vedno večje. —r [lornješlczijsko vprašanje na- . :lomestiIo jadransko in zdi .>e. daj bo Itali ja v tem vprašanju stopili na stran francoskih nasprotnikov j Zanimivi so v tem oziru glasovi i-j lalijanskega časopisja. "Popolo' Romano" piše: Še nikdar v teku j treh let nista bili Francija in An-j tjija tako ločeni kakor v gornje- j ilezijskem vprašanju. List vprašuje, kako bo stališče Italije v tem'' vprašanju in pravi, da se o novem; zunanjem ministru ne ve še inno-j iro. kar se pa ve. ne zadostuj ?, d-i j >;• pomiri italijanska javnost. — Simpatija gotovih francoskih listov za Torretto je sumljiva. — 'Seeolo" kriLizuje najstrožji po Ijsko politiko in trdi da Francija razvnema medsebojno sovraštvo Lloyd George bo žal popustil za to. da bo imel na svoji strani Francijo na washingtonski konferenci. '"Corriere della Sera*' pa pravi, da je nemogoče rešiti goin.lešle zijsko vprašanje na podlagi načela samoodločbe narodov. Šlezijski problem ni političen, ampak čisto nasilen problem. Samo dve ^rešitvi sta : ali sporazum z Nemčijo, ali pa nova oslabitev Nemčije. Ako bi se sprejeli italijanski načrti, bi bil mir le navidezen. Najlažje bi bilo. pravi list. da se odgodi rešitev tega vprašanja za nekaj let, med tem pa naj se ustanovi avtonomna šlezijska država pod zavezniško kontrolo.
Madžarska po Karlovem obisku.
Pod tem naslovom priobČuje — ' Berliner Tageblatt" situacijsko poročilo iz M&džarske, ki ga je napisal njegov posebni poročevalec, znani publicist Teodor Berkes ki pravi med drugim, da je na — Madžarskem glavno vprašanje vzpostavitev Habsburžaiiov na madžarskem prestolu in da se vse za-jveda, da ne bo prej rešena situa-jCija. dokler «e ne reši to vprašanje iZiasti jih vznemirja izjava male
•	antante. da pomeni povratek Hab-Isburžanov casus belli. Zadnji puc I pa naj se je pripravil s pomočjo ^Francije ali Vatikana se je sicer ponesrečil, toda nihče ne more ve jdeti, kaj prinese bodočnost.
•	Adventisti v Sarajevu.
I AdventLstičca sekcija v-Sarajevu imela okrog 60 članov, katerih vodja je neki delavec. Med a d ven tisti so pristaši vseh ver. Po njihovem nauku si morajo člani medsebojno pomagati, se krstiti v reki, toda ne ob rojstvu, ampak ko človek do raste, praznovati soboto kot dan počitka itd. Advent ustom je dovoljeno delovanje v zaprtem prostoru, k^kor tudi njihovi verski obredi. Te dni pa so pričeli
svoj nauk javno propagirati s; kol i
portažo knjig, kar je pa policija
i • 2 preprečila, ker niso imeli za kol-
portažo potrebnega dovoljenju. Na vprašanje neke kmetice i/, sarajevske okolice, zakaj je pristopila k tej. veri, je odgovorila: •— Ta vera je lepa, zato mi je drag i. —
Italijansko - angleški interesi v Orijentu.
Med rimskim dnevnikom ''Tempo'* in londonskim dnevnikom — "Daily Telegraph" se vrši diskusija o skupnem nastopu Italije ir. Anglije v Orijentu. Odkar so morale italijanske čete zapustiti Vdali jo, je nastalo v Italiji ne razpoložen je napram kemalistom, ki so j baje sovrani italijanski politiki. —\ Nekateri listi so celo zahtevali, da : se mora Italija udeležiti demon-1 straeije angleške vojne mornarice i pred Carigradom. Kakšen uspeh \ bo imela ta diskusija v italijanskih ■ in angleških službenih krogih, te-1 ga se pač ne more vedeti. Listi zali- j te vajo z ozirom na uspehe Kemal paše. da morata Rim in London predvsem natančno proučiti ves problem. Italija ne srne ničesar predlagati, ampak mora pričakovati konkretne predloge iz Lon-j d oil a, kjer so italijanski "konkretni predlogi" dobro znani.	'
orem NARODNIH PLESOV
POKRISTJANJENI INDIJANCI SO-SKLENILI OPUSTITI CEREMONIJE SVOJE STAJtE VERE. — TOZADEVNI SKLEP SE TI-CE V£EH REZERVACIJ.
Okweek, S. D. 22. avgusta. —j Zborovanje Sinks Indijancev, ki se je vršilo tu tri dni pod avspici-jo episkopalne cerkve, se je izreklo proti oživljenju verskih in drugih plesov med indijanskimi rodovi.
Na včerajšnjem zborovanju, na katerem se je razpravljalo o tej zadevi, je biio predloženo škofu države poročilo o tem predmetu, r katerem se je glasilo:
— Ker spoznavamo potrebo napredka, pridnosti in povečanja morale med indijanskim narodom, smo mnenja, da je oži vi jen je indijanskih običajev škodljivo in ■ lahko dovede do nemoralno^ti nepokornosti napram po sta vi m te dežele. Nadalje prosimo, naj komisar za indijanske zadeve dobro svetuje našemu narodu ter ra navaja k temu. da misli bolj na bodočnost kot na preteklost in da r.aj omeji indijanske plese na rezervacijah, če jih sploh dovoli, na one. ki so stari šestdeset let ali več.
Vse to je bilo vsebovano v resoluciji. ki je riila sprejeta na Ironfe-' renči.
To je bilo delo Indijancev samih kajti cerkev ni zavzela nobenega stališča glede plesov, dokler ni ne j bila končana preiskava, katero je uvedel škof Bnrleson sam.
Do izbruha svetovne vojne, so vojni, solnčni in drugi stični plesi polagoma izmirali v tukajšnji indijanski deželi ter postali zastareli. Ko so se Indijanci oprijeli krščanske vere ter zazveli svoje mesto med belimi ljudmi. s> opustili te strodavne manifestacije svojih prejšnjih ver. V vojnem času je bilo opaziti oživljen je plesov v zvezi z vlogo, katero so igrali Indijanci pri nabiranju skladov v različne vojne s vrbe. S povrat-kom miru pa je bil Indijanec še bolj kot njegov beli brat prizadet od novih razmer in opazit' je bile tendenco, da se hoče vrniti k starodavnim navadam, vključno plesom, kar bi gotovo zavleklo na-predek Indijancev v civilizaciji.
Dominik Longbow, neki Cre Indijanec, je na zborovanju -loliro in resno jrovorii proti plenim. — Najbolj uspešen nagovor L»a imel v jeziku Siuksov Spoted Ea-stle, prejšnji medicinec ali čarovnik in sedaj kristjan, ki j? hrji nil in zajrovarjal ples kot staro-čavno indijansko navado, a rekel «'a je treba določiti, kako pogosto in na kak način naj se vrše ti plesi.
Na predlo« škofa Remingtona se je celo zadevo poverilo komiteju treh uglednih Indijancev.
ADVERT ISEMENTS. Prijatelj delavca
PAIN EXPELLER
Tvornir.ka znuika reg. v p*t. lir. Zdr. dr.
Slaven že več kot 50 let.
Glejte za troralBk« narako SIDRO.
dad t * i izve 1»] za nmjega brata l.OVRl iNl A .M AT K MC. Pred dvema letoma je 1 »ii nekje v T\>!in«wjvaniji v goz^lu. Ce kdo ve, kje .'(Li j nahaja, i naj mi blairovoli nazn.uiiti njegov na-Ziiaiilti. «;!i naj pa siim oglasi ienni bralu: -T - • si n .Matičič, P. O Hex L'O.i. Aurora. Minn, i 24-25_£
IŠČFM GOSPODINJO
uibi-ega značaja v starosti od :{() • o let. Slove!i'<a ;ili Hrvatica. De';i je la?? k'-, plača po dogovoru, laz sem s:ini Tajnost jamčena. ;>iš:it*> iji pošljite s!:k;» na naslov: '"Alaska", e o (Mas Naroda. S2 Cortlandt St.. New York. N. Y. (2-V25—8>
^■HP^^ L»hko >e	—
^P^^m^^^^^Ek	pomaga pri
SgfflffilU MEHURJA .
'	Wp V»mk* ptluU^^iDY
Pozor žejnim!
Prejeli smo domovinski NOS AIjKOHO-LIC EXTRACT zu vino. 1 funt naredi
0	galon vina. 1 funt stane — $».«<>. Imamo domsife trave.	po cenik.
"bALMATlA" M — 10th St., West New YOr*. N. J. —	■ ■. ~—*r—1
Dr. Koler
SLO> ENSKl 2JDRAVNIK
638 Peno Ave. Pittsburgh, Pa.
Dr- Kol«r 1» d*J-
j JSMBrn^-	Ct&rejil ■lo'v enaid
i -tO^BL	idravrlk i{>«cjs-
v list t nttaburchu.
1	flFT*	U Ima 34-Wtnc i tI^KO \ pralno t adrmvi?«-
uja	mo&tth
boltinL
11 t*, »dravl ■ (la-<OTlt»m 30«. ki xa im liumH dr. -»ni Grllch. C s luikt* mozolj« «11 mCur-čkc ^.o m]*iu, v eriu. lspaduij« Im. »olBCine v koa.^h, pridite In lseiatli mai bom kri Ne tfakajw. ke/ ta ko-. ezen na:exe.
vm «no4ke bel?sni sdrarlm po o-«rajian. jMtcOi Lf'.:or bitiD roaaite 4a vara prez:ei)uj« aaravj*. ae caka] te. tezavefi piidltt* in Wx vam bom »op-it pcnrrztl-
Hyroeolo &11 Ttxlnc kilo ozdravim r li urs.Ii I a «le*»r :«e« oper&dje.
BclezcI K.ebs'vja. ki povzročajo bo-ftiMc. t križu :n hrbtu In včaelb tadi liri poI6anJu veda- oadravlzt c floto-Toat;o
RevmaMzem, trRanja, bolečine o-toki?ne erb*čl«e. fitrrfje !n druge ko-Kce brezni, ki nastanejo valed lie krvi. ozdravili t kratkem Can bi ni pot^tino .leX**l
Nekateri drafl zdi-vnlKl rabijo tolmače. «la vaz razumejo. Jaz znam ^ 1» ztarera kraja, zato tu lat]« cdravlm, ker vas razumen zlc-veniVi. Uradne ur«: ob dels-vnlklk od t. do 3, , Ob nedzlSitk od t do C.
Bsas^iBsa sgsnssacKsai
PRISRČEN smeh je naj- { boljše zdravilo sveta. S £
Če ste otožni, zamišljeni — 1 se prav na široko zasmejte i — pa bostejtakoj ozdravlje- i ni.
»
Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh,> |kadarkoli I pogledate vanjo.
Ena knjižica za 50 centov 1 vam bo trajala za vedno.
Izreiite ta knpon pridem« petdeset centor r »nftinkah ter ga poSIjite:	✓
--—----1
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York.
Cenjeni: Za priloženih petdeset centor ▼ znamkah mi pošljite knjigo "Peter Zgaga." i
N&sIot • • ■ Država ................................
!■■■■■—I—MIIJITB	TMU
SKRIVNOST ORCIVALA.
———
k	DETEKTIVSKI KOMAH,	> _
r 1 •	r , . ^	rT	v
Francoski spisal Emila Gaboriau. — Za O. H. priredil Q. F,
71	(Nadaljevanje.)
Zaupanje gospoda Plante je bilo v resnici veliko. Cim bolj pa je razmišljal, tembolj se ran j«' zd«l nevaren iu težak poskus, da se ieši Tremorela obravnave. Najbolj mučni dvomi so trpinčili njegovega duha. Njegovo lastno življenje je bilo na tehtnici. Prisegel si je namreč, da ne bo preživel uničenja Lavrencije, ko bo prisiljena primati pred celim svetom svojo načast in svojo ljubezen do Ilek-torja.
Gospod Lekok si je na v*e načine prizadeval, da pripravi svoje »a tovariša do tega. da bi vsaj nekaj jedel. Kmalu pa je uviuel, da
njegova prizadevanja zaman in vsled tega je jedel naprej kot da je sam. Bil j.' žilo zamišljen, a niti za trenutek mu ni padlo \ glavo, da bi mogel njegov načrt izjaloviti. Pil je dosti in pogc-Mu ter kmalu izpraznil svojo steklenico vina. Pričelo se je mračiti in natakarji so ž«' prižigali luči. Oba prijatelja sta bila skoro sama v dvorani.	f
—	Ali ni čas. da pričnemo ? — je vprašal stari mirovni sodnik boječe. i
—	Š«- imamo približno eno uro, — je odvrnil gospod Lekok ter pogledal na uro. — 11 očen pa odrediti vse potrebno sedaj.
Poklical je natakarja ter mu ukazal, naj prinese vse potrebno za pisanje.
Vidite, — jekel, ko je čakal. — mi moiamo govoriti z La-\ reneijo, ne da l»i Tremorcl vedel za to. Midva morava govoriti z njo deset minut in sicer v hiši sami. To je pogoj, ki je absolutno po-t-eben za najia uspeh.
(josjM»d Planta je očividno pričakoval kake neposredne in odločilne akcije in vsled tega gn je pripomba Lekoka navdala z velikim lemirom.
t e je stvar taka. — je rekel žalostno, — potem je naš načrt splaval po vodi.
—	Kako to?
—	Ker ne bo pustil Lavrencije same niti za en trenutek.
—	Potem ga bom skušal izvabiti ven.
—	Vi. ki ste |k>navadi tako razboriti, tako bistroumn, ali v res-n;ei mislite, da se bo dal ujeti s kakim trikom? Vi ne upoštevate položaja, v katerem se nahaja v tem trenutku. On mora biti plen brezmejnega terorja. Vi veste, da ne bo mogoče najti izjave Sovre-s!ja , a on tega ne ve. On misli, da st je našlo dotični spis. da je bil sum vzbujen in da ga že zasleduje policija.
—	V>e to sem vzel vpostev, — je odvrnil Ltkok z zmagoslavnim usmevom, — in še dosti drugih stvari. Dobro, ni lahko zvabiti Tremorela i/, hiše. Dosti sem napenjal možgane ter rašel konečno pravo pot. <!rof de Tremor.d bo v eni uri od sedaj naprej v Faubourg St. (tcrmain. Seveda me b« stalo ponaredbe, a to je treba odpustiti vspričo sedanjih okolščin. Namen posvečuje sredstva.
Prijel za pero ter hitro napisal naslednje: (josjkhI Wilson:
— Štirje izmed bankovcev, s katerimi ste mi plačali, so ponarejeni. Ravno sem izvedel to od svojega bankirja, (.'e vas ne bo sem do desetih, da pojasnite to zadevo, bom prisiljen pritožit: se še danes pri prokuratorju.
Rech. j
—	Sedaj, — je rekel Lekok ter izročil pismo svojemu tovarišu.J — Ali razumete!
Stari mirovni sodnik je hitro prečital vrste ter ni mogel zadržati veselega vzklika.
—	Da, — je rekel, — to pismo'ga bo ujel .). Premagalo bo vse « --tale njegove strahove. Rekel si bo, da bo eventualna pritožba do-\edla do preiskave in da bo moral dokazati, da je v resnici gospod Wilson, kajti drugače bo izgubljen.
—	Ali mislite, da bo prišel ven?
—	Prepričan sem o tem. razven če je znorel.
Potem bomo uspešni, kajti to je bila edina resna ovira....
Naenkrat pa jC prenehal govoriti. Vrata restavracije so se odprla, neki človek je pomolil noter svojo glavo, a jo je zopet umaknil.
—	To je moj mož. — je rekel Lekok ter po klical natakarja. — < aka naju. Pojdiva.
Mlad človek, obileč« n kot rokodelec, je stal na hodniku. Intel je d dgc lase i i njegove brke so bile črne barve. Gospod Planta bi gotovo ne spoznal v njem Palota. a Lekok ga je takoj spoznal ter bil celo nezadovoljen z njegovim našemljenjem.
—	Slabo, zelo slabo. — je rekel. — Ali mislite, da zadostuje, če i> pl emenite barvo svojih brk Poglejte se v ogledalo ter povejte, če ni izraz vašega obraza tak kot je bil preje? Tudi vaša čepica je preveč po strani. To ni naravno.
—	Drugič bom skušal boljše napraviti, — je rekel Palot ponižno.
—	I pam, a mislim, da vas vratar ne bo spornal in to je vse, kar hočemo danes zvečer.	I
—	In kaj moram storiti?	i
—	Dal vam bom navodila. Bodite skrbni, da ne napravite no- j bene napake. Najprvo naročite voz z dobrini konjem. Nato pojdite j v vinarno po enega naših ljudi, ki vas bo spremil do hiše gospoda i "Wilsona. Ko boste prišli tja. pozvonite, vstopite sami ter izročite | vratarju pismo z naročilom, da je skrajne važnosti. Ko bo izvršeno J to, se skrijte s svojim tovarišem pred hišo. Če bo priše gospod Wil- j son ven. — in prišel bo ali pa se ne imenujem Lekok, — pošljite svo- \ jega tovariša takoj k meni. Kar se tiče vas, morate slediti gospodu i Wilson u ter ga ne smete izpustiti iz oči. On bo \zel voz in vi mu bo- ! ste sledili s svojim ter sedli kočijažu na kozlja, da se boste lahko J prosto ozirali naokrog. Imejte oči odprte, kajti to je prebrisanec ter i n.u lako pade v glavo, da skoči iz voza ter vas pusti zasledovati I prazno kočijo.	g
—	Da, in v trenutku, ko bom informiran....	4
—	Tiho. prosim, kadar govorim jaz. Najbrž bo šel k tapetniku v ! Rues des Saints-Peres, a mogoče se motim. Lahko tudi zaukaže, naj p ga izvošček odvede na eno izmed železniških postaj in tam lahko % \rame prvi vlak, ki bo odšel. V takem slučaju morate iti v isti že- I hzniški voz kot on ter mu slediti, kamorkoli bo šel. Nato mi br- S zojavite. čimpreje mogoče.	|
—	Dobro, gospod Lekok. Če mi bo treba vzeti vlalf.... '$.
—	Kaj. ali nimate denarja?	i t — Ne, gospod načelnik. |
—' Potem vzemite teh petsto frankov. To je več kot potrebno f za potovanje krog pol sveta. Ali razumete vse?__
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA	INKORPORIRANA
5. JULIJA 1908	27. OKTOBRA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
t	Glavni sedež: Denver, Colorado.	I
GLAVNI ODBOBl	f
Pradaadaik: JOHN PMKSO. 4459 Wash. 81, Dam, OoU. Podpredsednik: JOHN FAJDIGA, Bos 83, LeadvOa. Ooto.
Glavni tajnik: FRA>TK S K RAB EC, 4822 Wash. St.. Denver, Gol«. Zapisnikar: ROBERT ROBLECK. Sta. S, Pueblo, Colo. Glavni blagajnik: JOSIP VIDETIČ, 44», Logan St, Denver, Gola, Z* upnik; IBANK ZAITZ, B14 W. Cestnut St, LbuItJ^ Ools /
NADZORNI ODBOBl	P f
Predsednik: JOHN' GERM, 817 East C. St.
MIHAEL KAPSCH, 1108 N. Bprn^s St, Colo. Springs, Ooi*. "
GBOBGB PAYLAKOVICH, 4717 Grant SL, Denver, Golo. '
POROTNI ODBOBl
Predsednik: ANTOIT KOCIiEYAR, 12C6 Berwtod Av*, Pusbl«, CW*. JOHN KOGMAN, 12C3 Mabren Ave., Pueblo, Ckflo. PRANK CANJAR, 800-601 — 45 Ave, Denver. Oola.
ZbKCtKVALNI ODBOR: Predsednik: FRANE BOTTT» BB. 2. Eos 132. Pc*hlo, Coia.
FRANK MARTrNJAK, Box G07, Johnston City, Hi. PJITBB GESHBLU 4464 Waak. St, Denver, Um.
VRHOVNI SDRATNK: Dr. R S. BURKBTT, 4487 Washington SC., Denver, Cole.
•LAS NARODA, 82 Oortlandt Street, Hew York. B. 1. Vse denarne nakasnlee In vse uiadne stvari se po«J*ajo aa gL tej-
alka, pritožne na predsednik« gL nadzornega odbora, pravima aukv« va aa nwwlaxdnlka dtnmi pnrotum orthmra
—	Prosim za odpuščanje. Kaj naj storim če se gospod W ilson enostavno vrne na svoj dom?
—	V tem slučaju bom že jaz obračunal z njim. Ce se bo vrnil, se vrnite z njim in v trenutku, ko se bo njejrov voz \ist«ivil pr<d hi iio, zažvižgajte dvakrat. Nato počakajte name na cesti ter obdržite svoj voz. katerega boste mogoče pozneje posodili gospodu Plarti.
—	Dobro, — je rekel Palot ter odliitel brez vseh nadaljnih ce-rimonij.
(Dalje prihodnjič.) ADVERTISEMENTS.
GROZDJE JE DOZORELO in pričeli smo ga razpošiljati.
Imamo na izbero vsake vrste in pa ne prodamo manj kot eelo karo. Po raznih naselbinah imamo svoje zastopnike in kjer še nismo zastopani želimo pa stopiti v z\ezo s zanesljivo osebo. Postrežba točna in zanesljiva. Cene najnižje. Pišite še danes za vsa tozadevna pojasnila na:
W. L. PREDOVICH & COMPANY
224 California Fruit Building	Sacramento, Cal.
COLUMBIA 0D 33550 - 5350001
— VELIKA ZALOGA —
HRAMnFftNF plošč v vseh
VJ.lVT'VlYlVyi V/llij Brezplačni cenik dobite pri
VICTOR NAVINSEK, 331 Greeve St., Conemaugh, Pa.
I	I
f Frank Sakser State Bank j
i 82 Corilandt Street, New York \
|	GENERALNO ZASTOPSTVO	i
\ Jadranske Banke £
|	in vseh njenih nodružnic.	p
S	Jugoslavija:
i	Beograd, Celje, Dubrovnik. Kctor, Kranj; ItfnMjana'j
j	Maribor, Metkovii, Sarajeva, Split, iihenik, Zagreb.
!	Italija:
Tm, Opatiji, Zadar. laorib Antrija:
^	DJBSJ.
i	Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila ▼ Ju-
š	slaviji, Italiji in Neraški Avstriji
S	Izdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive
I	na vpogled pri Jadranski v vseh nje- S
p	nih podružnicah. I
I	Prodaja parobrodne in železniške voine liatke na K
i	vse kraje m za vse črte. ~ |
4	Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlatu S p	pri Jadranski banki in njenih podružnicah 1 I	s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali 9 $	angleških šterlingib? ako ni na razpolago I j	ameriških dolarjev v zlatu. E
I Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvame- v $ dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za E I one, ki se bodo posluževali naše banke.	1
I Slovenci, prijatelji in poaavakl vale banks eo vljadaa	f
p naproieni, da opoaarijo aa ta nal oglae evoja snanos is	I I Hrvatske, Dalmacija, litra, Oorilke im
Omogoča,	4 \
\	FRANK BAK8KR STATE BANK	8
5	FRANK aaro^ predsednik* 8
\mmmmm , ....................i
ADVEBTESEUarrS.
POZDRAVI IZ NEW TORKA.
Pri odhodft v staro domovino j »ozdravi j a m vse znance in prijatelje širom Amerike, posebno John | PIe«eta in njegovo soprogo na ■fivelethu, Mian., druiino Mike Speharja v New Duluthu, Minn., I Math. Štuklja in njegovo družino na Ely, Minn., ter Geo. Šavorja in' njegovo družino na Evelethu. Minn. — Anton Špehar, na potu v Dol. Pako.
• • •
Jaz John Hntala iz Ely, Minn., potujoč v staro domovino, srčno pozdravljam Joe Agniea in njegovo ženo kot mojo sestro. Brez zamere, ker nisem mogel jima dati roke od žalosti. Pozdravljam tudi Štefana Golobica in njegovo soprogo, kakor tudi one, ki so me spremili na kolodvor. — John Butala. na potu v Dobličje.
t
ZAHVALA.
Najlepša zahvala članom društva Lunder-Adamič za krasni ve-nev, posebno članom, kateri so -•premili k večnemu počitku mojega ne^Jozabnoga brata
ANTONA HABAT.
i Umrl je za dolgotrajno bolez-nijo jetiko dne avgusta v War-rensville. Ohio. Pogreb se je vršil i iz Grdinove mrtvašnice v Cleve-4 landu, Ohio.
Presečna hvala vsem znancem in prijateljem za darovane vence in ki s-> st1 vdeležili pogreba, {h»-sebaio pa družinam Urbanija in Trn ni push.
Pokojni je bil dama iz Trzina - pri Ljubljani, star je bil 43 let in v Ameriki je bival 10 let.
Tebi. dragi brat, naj bo lahka ameriška zemlja!
Žalujoči ostali j
V Chicagi, 111.: Frank in Jakob Habat, brata.
V starem kraju: Mihael in Tomaž, brata.
Marija, sestra.
ROJAKI IZ MIRNE PEČI
naj mi sporoče svoje naslove, ker imam z«'lo važno poročilo iz sta-rega kraja. — lerna^e IIude, 82 Oortlandt St., New York, N. Y.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom po Pennsylvaniji na znjamo, da jih bo obiskal rojak
JOSIP ČERNE,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda". Vsem ga toplo priporočamo.
Uprava Glaa Naroda.
j Pozor potniki.
t Jugoslovanski konzulat v Nei» 4 Yorku naznanja: | 1. Vsi državljani kraTjevine Sr-I |bov, Hrvatov in Slovencev, ki žele s j potovati v stari kraj, lahko dobe m potno liste na podlagi kakega sta-p rega potnega lista, krstnega lista. I domovinskega lista oziroma voja-| škili ali delavskih bukvic iz stare-| ga kraja.
I 2. Oni, ki nimajo nobenega ta-\ kega dokumenta, se morajo obrniti na pristojne oblasti v starem kraju trr jih od tam dobiti. Kdor bo pri iskanju potnega lista pokazal enega izmed gornjih dokumentov, ko dobil potni list kmalo potem, ko se bo zglasil na konzulatu.
3. Oni naš: državljani, ki žele takoj odpotovati v stari kraj, pa nimajo pri roki nobenega gornjih dokumentov, morajo imeti potrdila naših podpornih draštev, katerih Člani so. V potrdilih mora biti navedeno, da so resnično državija-I ni kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V takih slučajih pa bo morda konzulat smatral za potrebno, iskati posebnega dovoljenja od ministrstva zunanjih zadev za fe-danje potnega lista. To se posebno tiče onih oseb, o katerih se sumi, da so še državljani kake druge država.
4.	Vsi oni državljani, ki sa izdali prošnje za potne liste, in potom katerih je bilo naprošeno zunanje ministrstvo, da jih je mogoče izdati, jih bodo dobili, kakor hitro se zglase pri tem konzulatu. To se tiče priglasitev vloženih do 25. maja tega leta.
5.	Ker v ves slučajih naši državljani kupujejo šifkarte za parnike katera jim je priporočil ta ali oni agent, ne oziraje se na to, kakšni so ti parniki, kam plovejo, priporočamo, naj nihče ne kupi prej kart, dokler o tem ne poizve pri Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St., New York, N. Y.
_•_ADVERTTflKMWHf.
f KRETANJE PARNIKOV '
j KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO JZ NEW YORKA,
AMERICA	27	avg.	— Cherbourg
^HES. WILSON	27	avg.	— Trs«
FINLAND	»7	avg.	— Cherbour«
AMERICA	27	avg.	— Cherbourg
ROCHAMBEAU	27	avg.	— Havre
OROPESA	27	avg.	— Cherbourg
ADRIATIC	31	avg.	— Cherbwurt
BELVEDERE	2	sept.	— Trst
WASH i NG'I ON	3	sept.	— Cherbourg
ROTTERDAM	3	sept.	— Boulogne
OLYMPIC	3	•ept.	— Cherfc-ourt
LAFAYETTE	1	sept.	— Havre
la lorraine	3	sept.	— Havre
EMP. OF CHINA	7	sept.	— Cherbourg
CRETIC	7	sept.	— Genoa
LA SAVOIE	10	sept.	— Havre
1ROUNA	10	sept.	— Cherbourg
ZELAND	"»0	sept.	— Cherbourg
^YNDA'.JI	w	sept.	— Boulogne
AQUITANIA	13	sept.	—	Cherbourg
PARIS	14	sept.		Havre
KROONLAND	17	sept.	—	Cherbourg
N. AMSTERAM	17	sept.	—	Boulogne
ARABIC	20	sept.		—	v Genoa -	x Havre
FRANCE	22	sept.		
BERENGARIA	22	sept.	—	Cherbourg
OLYMPIC	24	sept.	—	Cherbourg
NOOROAM	24	sept.	—	Boulogne
ARGENTINA	24	sept.		— Trsf
LAPLAND	24	sept.	—	Cherbourg
RE. d* ITALIA	?4	sept.	— Genoa	
AMERICA	28	sept.	—■	Cber*jou.g
LAFAYETTE	29	sept.	—	Cherbourg
CANOPIC	30	sept.		- Genoa
EMP. OF CHINA	1	okt.	—	Cnerbourg
G WASHINGTON	4	okt.	—	Cherbcurg
AQUITANIA	4.	okt	—	Cherbourg
APABiC	5	Okt.	—	Cherbourg
cen a voane list*«? in dru*e pc*afall», ohxnit* «e mm. trrdk« HUXK SAKSER STaTE ftANX	82 Cartlac* gt IHn I«fc
v jugSEavijo
Hitre zveze z vsemi točkami v Jugo-
-	»laviji. Dobra in zadostna hrana. Zaprti I prostori. Velik prostor na krovu. Vse u-
*|obno&t' modernega parnika.
¥R£IDStae!JWE
Odplutje vsak trden
l" Pomol 5&-62 North River, New Yorl
-	zeel^IND I	I V- n
° KROONLAND > Cherbourg • 17' $ept' »- LAPLAND ^ Antverpen / 24. sept
&AMLAND ( Hamburg.	f 1. sept
GOTH LAN D \ Libava, Gdansk V 22. sept (Samo 3. rdzred.)
^ American Line
MONGOLIA (v Vigo. Cherbourg '	Humburgr in Gdansk) 8. sept.
MINNEKAHDA (v Hamburg in
Gdansk)	22. sept.
MANCHURIA (Hamburg in Gdansk U	preko Cherbourg)	6. okt.
VSE VODNE PROGE DO POLJSKE,
' ^ White Star
1	ADRIATIC I ▼ Cherbourg ) 11. avg. OLYMPIC ( Southampton / 3. sept.
New York In Boston — Azorl. 11	Gibraltar, NaVoij In Genovo.
CRETIC ................... 7. septembra
»ARABIC (prejSnf 'Berlin') 20. septembra
CANOPIC ................ 30. septembra
»Največji parnik v redni' službi z južno-evropskimi prisVanlflCt.
INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY
|	116 pvnikor -- l^SO.OOO ton.
9 Broadway	New York
ali pri lokalnih agentih.
i
3 JasWElwcll General Agents I
2	1 » 17 St, ywVwKWf ^ J
' Iz New Yorka naravnost nt ~ da bi izmenjali parnik v
t Dubrovnik, Trst ir Reko
Hitri parnik 2 na vijaka z 2 dimnikom
• "MADONNA"
ODPLUJE 3. SEPTEMBRA
Tretji razred $100 /
in $5
Kabine - $175 ( Javka
Dobro vino brezplačno pri obedih. Oglasite 'le pri pooblaščenih agenturab
» 1»	. 'J
SIOLUNfl
t wmAMtakMjmcU
l~	Potovanje v Jugoslavijo preko
t-	Boulogne, Sur-Mer in Rotterdam.
L-	Vsi parniki, ki odplujejo Iz New , Yo»-ka so na dva vijaka.
ROTTERDAM ........ 3. sept.
RYNDAM ............ 10. sept.
XIEUW AMSTERDAM-17. sept. NOORDAM .......... 24. sept.
1 Vsi parniki Imajo za tretji rax-r	red pobe za 2, 4 in 6 c«eb.
Cena za 3 razred iz New Torka do Ljubljane *100, do Zagreba $101
ter $5 vojnega davka. Za pojasnila ln ce^ie vprafiajte pri:
HOLLAND-AMERICA LINE
21-24 State Street_New York
I	-
1 Največji, najhitrejši parniki na ■vetu. izborna postrežba potnikom.
V	vašem mostu ali bllilnl Jo lokal.
nI aoonta
V	JUGOSLAVIJO, BOLGARSKO, RUMUNSKO IN MADŽARSKO
preko CHERBOURG:
EMPRESS OF INDIA 7. sept. AQUITANIA - 13. sept.
J BEREN6ARIA • 22. sept, j
-----^-
HAMBURG I
NARAVNOST Z NOVIMI PARNIKI
OROPESA ........27. avg.
O&DXJNA..........10. sept.
ORBITA ......... 24. sept.
Zaprt« kabine za Senske In otroke. THE R0TAL MAIL STEAM PACKET CO. 96 Broadway	New York
ail lokalni potniSkl agentL
1	Naravnost v Dubrovnik!
s hitrim in dobroznanlm parni* , kom na dva v!jaka
"evropa"
odpluje v soboto 27. avg.
ob eni popoldne,
Cene za potovanj«: ti Tretji razred . DrugI razred ' $100.00 * t »175.00 In $5.00 vojnega davka. , (zborna hrana. Vino brezplačno, i j Vprašajte pri kai.«remKoU po- | obla.Veneii parobrt>dnem agentu
ITALIA - AMERICA
Generalni Agentje. ) 1 State atreet	New York
JCosililrtal
; ^ Direktno potovtnje t Dn« S j A brovnik (Gravosa) 2n Trst, f
j PRES. WILSON...... 27. avg. 4.
g BELVEDERE ........ 2. tepL f
I 8 ARGENTINA ........ 24. sept, g
5 Cene za Trst in Reko bo: j
J	$ioo ?n ?na	j
Q Potom llrtkov Izdanih za voo krt« K K ia v Juooslavlll IR 8rtol|l. m (Razkošna ugodnosti prvega. Oruoo- d '4	aa In tretieoa razrvds.
2	Potniki tretjega razredi dobt^alo K R oreiplačr.o vino.
i phelps brothers^ co. \
(P	Passenger Deoartmsnt
^ 4 West Street New York ^
CRENCH LINE
■ Cohpagnic Generale Tbahsatlahtique e
Express Postal ScrvKt
DIREKTNA SLUŽBA V
| Jugoslavijo
preko Havre
z velikimi parniki na 2 in 2 vijake
FRANCE .............. 26. avgusta
ROCHAMBEAU ........27. avgusta
j LAFAYETTE ........ 1. septembra
SC PARIC 45,000 konjskih sil,
.^. rHnio 33 700 ton
J.4. sept.
Za družine nudimo izborne ugodnosti tretjega razreda — kabine z dvema. Štirimi, Šestimi in osaiimi postelj:! mi. Vsi taki potniki bodo deležni iste izborne službe in ne. vsled katere je znana Francošia črta.
Za nadalje informacije vpraSaJte pri lokalnih agentih FRENCH LINE.
PREDNO SE ODLOČITE
fca svojo družino, sorodnika ali 'prijatelja naročiti vozni listek, li poslati denar v domovino, da e ga potnik sam kipi, piaito iiaj->rvro f tozadevna pojasnila na nan o in zanesljivo tvrdko
PBANK SAKSER STATT BAJTK
82 Cortlandt Street New York
ssi mm mM mm
NAZNANILO is PRIP0K0ČIL0.
Naš stalni zastopnik Mr. JAN KO PLEŠKO pobira naročnine za Glas Naroda na 6104 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio, in daje vsa druga pojasnila slede potovanja v stari kraj ali dobiti svojce od tam, gleoe denarnih pošiljatev in sploh v vseh drugih zadevah. Ima • v zalog: tudi knjigo Peter Zgaga. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravn»tvo Glasa Naroda.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ M IMMM»
: Dospelo je novo " suho grozdje.
*	MuSk&tel zelo sladke debele Ja- ► . gode, boksa SO funtov .. $9.— 4 * ' Cipar grozdje največje ln naj- ''
►	sladkejSe jagode, boksa 61 fm-1 tov.......................$8.—
» Malo Srno grško grozdje, zelo	I
*	sladko, boksa 50 funtov $7.—	♦ ' PoSUite 13. na raCun vsak« boka«	T
*	ki naročit« in poslali bomo takoj.	. |
^ BALKAN IMPORTING CO. - >
►	51-53 Cherry %t.. New York. N. Y. ''