NjusUr — Addraws: “NOVA UOBA” 6117 St. Clair Av». Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3889) (NEW ERA) Naše geslo v tom letu mora biti: dvajset tisoč članov do konvencije! URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠK* JEDNOTE — OFFICIAL OHGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION. An S««ead Class Matter April 15*. 192«, art Tlw Pm( Off to« at CUTabuuL O, Usd«r Tk* Act ti Mm*ck Srd, 1ST S. — Aeeaptue« f«*-m*llt»* »t ap«cial rai« «f *e*U|r*, pr»rUa< for ia doctiom 1113. Act <.f Oclobcr 3rd, 1917, «uth*rii*d M treh lUUk 10JS. ŠTEV. 25 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JUNE 20TH 1928 — SREDA, 20. JUNIJA 1928 VOLUME IV. — LETNIK IV. DROBNE VESTI IZ CLEVELANDA Slovenski Sokol v Clevelandu Vstopi z javno telovadbo na 'r*11 Jugoslovanskega narodne-doma v Euclidu v nedeljo ,.• junija. Sledila bo zabava, 1 Je običajna na piknikih. ^lado pa agilno, angleško slujoče društvo George Wash- J^on, št. 180 J. S. K .Jedno- e bo imelo v nedeljo 24. junija v°j Piknik na Spelkotovih far-t»ah. etos graduira iz srednjih in 8(,kih šol nenavadno veliko j.ev‘lo slovenskih dijakov in Julvinj. Tudi v tem oziru se ,, šteje Cleveland za ameri-Hlovensko metropolo. ^'a Adelbert kolegiju West-j Reserve univerze bo te dni * *1 naslov “Bachelor of Arts” * ,rl W. Rotter. “Bachelor of ■ence” bo postal na Ohio >^e univerzi v k^man M. Turk. °egiju v oberlin, O., postane achelor of Arts” Miss Fran-^ Lausche. Na .John Carroll lverzi v Clevelandu dobe na-f0' "Bachelor of Arts” Victor .^Suhadolnik, Anthony P. Pri-jie^j> Anthony Garbas in An-w°ny Skully. Na Case School Applied Science je postal Columbusu Na Oberlin lost 1 S; bool •ov, achelor of Electrical Engin-J1'1}?” Julian Spenko. Diplo-|®Vjliii bolniški strežnici sta ;tali Miss Tessie Kerže in llSs Anna Koželj. — Srednja-s^‘ študije 11 a East High je uspešno zaključilo 17 epskih dijakov in dijakinj; Technical High School t et in večje število na Col-'v°od High School. Najbolj-d'jakinja na omenjeni šoli Miss Mary Bukovnik. — Vsega navedenega izhaja, da ; rojena slovenska mladi-^eiliti vrednost izobrazbe in Itoj Za je prebrisane glave,” j,. Je Povedal že naš pesnik ntin Vodnik. TEDENSKI PREGLED ZDRAVNIŠKI NASVETI jV°j Urad je odprl v poslopji if- gledališča nov slo- ** zobozdravnik, dr. Wil-^ Urankar. Uredništvu Nove Dobe se W6tekli °8'lasil sobrat Jurij k. lc iz White Valley, Pa., t1, ^*0Č se s konvencije S. S. veze v Indianapolisu, Ind. ll . * j^rl> so v Clevelandu: i«n 11 v Kremžar, star 43, ro- V ^t. Vidu nad Ljubljano. V^todU je bival 19 let. \ uCa soprogo, dva sina in . j^ei-ko. Bil je član S. N. L^te in član direktorija nskega Narodnega Doma. Kren, stara 45 let. Zijy s°proga, sestro in brata. ^dna ptičja hiša. %i -f'l0^virnih gozdih Afrike .oPlji P00!0*3*211 Ptič, katere-S', uBuri imenovali Hammer S er njegova glava z vra-t)ti-Sporn'nja na kladivo. \ ^ si mesto gnezda zgradi % s streho, ki je tako ^icjj ’ drži moža. V tej fh pši so “Sobe,” druga >lriic 1'u&e. Gornja soba je 4 leg f !n tam samica tudi j a j -v,6 !n vali- Srednja soba Kj^^valnica za mladiče, %i i 3e pa opazovalnica. , fjk Se ta veliki ptič največ % !***> privošči si pa tudi in žuželke. , , _ • KONVENCIJA narodne republikanske stranke, ki se je završila pretečeni teden v Kansas City, je izbrala predsedniškim kandidatom Herberta C. Hooverja, sedanjega trgovskega tajnika. Podpredsedniškim kandidatom je izbran senator Charles Curtis iz Kansasa. Priporočila senatorja R. H. La Fol-letteja za pomoč farmerjem, za vladno izrabljanje vodnih sil in za omiljenje Volsteadove postave je konvencija zavrgla. Sprejeta platforma republikanske stranke obljublja regulacijo premogarske industrije tako, da bo prav premogarjem, operatorjem in odjemalcem. Zavzema se dalje za neko pomoč farmarjem in se izraža za strogo izvajanje prohibicijske postave. Obljublja dostojno pomoč pohabljenim vojnim veteranom, odobrava dosedanje restrikcije glede naseljevanja in se izreka proti črtanju vojnih dolgov evropskih držav. HERBERT C. HOOVER, predsedniški kandidat republikanske stranke, je po poklicu rudniški inženir. Rojen je bil leta 1874 v vasici West Branch, Iowa, kot sin kovača. V starosti šestjh let je izgubil stariše in je odpotoval s svojim stricem v državo Oregon. Pozneje je odšel na Leland Stanford univerzo v Californijo, kjer je gra-duiral. Kmalu potem je dobil službo pri rudniški tvrdki Janin v Calif orni ji. Leta 1897 podal se je kot rudniški inženir neke angleške družbe v Avstralijo. Pozneje je od kitajske vlade prevzel službo rudniškega eksperta ; za časa bokserske usta-je se je Hoover nahajal v Tientsinu. Leta 1903 je stopil v družbo skupine rudniških inženirjev v Londonu. Leta 1906 si je ustanovil svoj ddm v Palo Alto, California. Začetek svetovne vojne ga je našel v Londonu in predsednik Wilson 'ja je imenoval načelnikom pomožne akcije za Belgijo, ki so jo zasedli Nemci. Ko so Zedinjene države stopile v vojno, je bil poklican v domovino, kjer je postal živilski administrator. Po zaključeni vojni je bil Hoover imenovan generalnim direktorjem ameriške pomožne akcije v Evropi. Od leta 1921 zavzema mesto trgovskega tajnika. Lansko leto, o priliki poplav reke Mississippi, je vodil pomožno akcijo v prizadetih pokrajinah. Hoover ni politik v običajnem pomenu besede, toda je zelo zmožen, delaven, samostojen in širokega obzorja mož, ter se bo, če bo izvoljen, v tem oziru zelo razlikoval od Hard-inga in Coolidge-a. DEMOKRATSKA narodna konvencija se bo pričela 22. junija- v mestu Houston, Texas. Največ upanja za predsedniško nominacijo goji newyorski go-verner Alfred Smith. Ako bo demokratska konvencija res njega izbrala, vršil se bo v jeseni vroč in zanimiv boj med Hooverjem in Smithom. PREMOGA RSK A stavka v državah Pennsylvania, Ohio in West Virginia še vedno traja. V Illinoisu so lastniki nekaterih premogovnikov že pred tedni podaljšali takozvano jackson-villsko plačilno lestvico in prizadeti premogarji so se vrnili na delo. Distriktni glavni stan premogarske unije poroča iz Springfielda, da so te dni lastniki dveh nadaljnih rovov podpisali jacksonvillsko pogodbo, kar pomeni, da se nadaljnih 700 premogarjev vrne na delo. (Dalje na ?. strani) (Piše dr. Jos. V. Grahek, vrh zdravnik J S. K. Jednote). GLASOVI Z RODNE GRUDE VSAK PO SVOJE Alkoholno zastrupljen je. (Dalje) čudovito je, koliko moških in tudi žensk je mnenja, da se ne morejo dobro zabavati, če niso napol “udarjeni”, če vedo, da v kraju, kamor so povabljeni, ne bodo mogli na en ali drugi način dobiti opojnih pijač, se spoh ne bodo povabilu odzvali. Ti možje, in med njimi tudi inteligentni možje, ne bodo šli v dobro prijateljsko družbo, če se jim ne obeta prilika par ur bedastega stanja pijanosti, kar imenujejo zabavo. Mnogi hočejo naprej zagotovilo, da se bodo servirale opojne pijače, prodno obljubijo priti. Mnogi bodo hodili milje daleč, da dobe pijačo. Tako je poželjenje nekaterih po opojni pijači in taki ljudje se ne morejo šteti drugam kot med pijance. Kako morejo taki ljudje pričakovati, da bodo vzgojili otroke, ki jih bodo spoštovali, če prihajajo domov nadelani, da se ne morejo sami sleči in sezuti, da bi šli v posteljo k počitku, ampak jim morajo njih žene pomagati? Kakšen vzgled dajejo svojim fantom in dekletom? Ali ni srajn mladega fanta ali mlado deklico, če se ga oče tako nabere, da ne more stati na nogah in ga je treba domov peljati v taksiju? Ali ni čas, da se ljudje, ki so taki betjaki, končno prebudijo in začnejo živeti življenje, ki bo vzbujalo rešpekt ne samo pri njihovih otrocih, ampak tudi pri sosedih in splošni javnosti? Za nikogar hi potrebno, da se na tak način ponižuje pred svetom. Kdor ima sam nad seboj tako malo kontrole, da ne ve kdaj ima dosti, naj se izogiblje vsakega prostora in pristanišča, kjer se servirajo opojne pijače. Kdor nima dovolj močne volje storiti to, nima dovolj močne volje storiti kaj druzega. Vi še niste nikdar videli ali srečali pijanca, katerega bi mogli spoštovati. Če bi videli sami sebe. kot vas vidijo drugi, bi se obrnili na boljšo pot. Veliki možgani, veliki možje, mogoče tudi popijejo kozarec ali dva, toda vedo kdaj imajo dovolj in nehajo, oziroma se ognejo velikega popivanja. --------o------- IZ URADA VRHOVNEGA ZDRAVNIKA Ako ima kateri član, društveni ali glavni uradnik J. S. K. Jednote kakšno pritožbo glede poslovanja vrhovnega zdravnika od zadnje konvencije naprej, je naprošen, da to naznani. Na ta način bom mogel za konvencijo pripraviti vse listine, tikajoče se enega ali druzega slučaja. Nemogoče je vzeti na konvencijo seboj ves moj arhiv in beležke. Prosim, da prizadeti ugodijo moji želji takoj, da. bom imel dovolj časa na razpolago in se s tem izognem prevelike zapos-Ijenosti v zadnji minuti. Bratski pozdrav! DR. JOS. V. GRAHEK. o------------- Ameriški vulkan. Edini aktivni vulkan v Zedinjenih državah je Mount Lassen v Californiji. Letos je nenavadno miren, izpuhava le ma- lo dima in le po par lahnih potresov se čuti dnevno v njego- vi bližini. Po burnih demonstracijah, ki so se vršile nedavno po vsej Jugoslaviji, kot; protest proti nameri vlade, dfa izsili potrditev takozvanih nettunskih konvencij, ki bi dajale Italiji posebne pravice na jugoslovanski strani, je zunanji minister v Narodni skupščini slovesno proglasil, da Italija od Jugoslavije nikdar n« zahtevala ratifikacije, a tueffi nihče drugi, temveč da je vlada sklenila predložiti konvtficije popolnoma iz lastnega jjiagiba ter da nikdo ne osporava Narodni skupščini, da svobodno sklepa o ratifikaciji. Niti besede ni minister rekel o tem. da bi odklonitev ratifikaije mogla otež-kočiti zunanji pfoložaj. Zaradi surov« sile, s katero je nastopila državna policija proti demonstrafitom, je prišlo v Narodni skupščini do burnih prizorov. Ministra notranjih zadev, ki je izdal nalog, da se mora vsak pojav protesta v kali in nasilno feadušiti, si je privoščil poslanec Pribičevic s sledečimi žgočirni besedami: “Pred tremi ali štirimi leti je sedanji minister sotrudniku nekega italijanskega lista izjavil, da ne bo;1 miroval prej, preden ne napoji svojega konja na Tiberu. A ta gospod preliva danes , kri naše omla-dine samo zato, ker kliče obrnjena proti Italiji “živela Jugoslavija!” in “li)oli fašizem!” (Ogorčeni kliči: Sram naj ga jo!) Ta gospod, ki je hotel s svojo konjico prodreti do večnega mesta, ta veliki manife-stant se je sedaj izpremenil v velikega inkvizitorja naše omladine.” V nedeljo, dne 27. maja so italijanski dijaki demonstrirali proti Jugoslaviji na Markovem trgu v Milanu, kjer se je ravno vršil veliki binkoštni koncert. Demonstranti so prinesli jugoslovensko državno ter dalmatinsko in zadarsko zastavo. Zažgali so ob urne-besnem klicanju proti Jugoslaviji jugoslovensko zastavo ter prisilili godbo, da je pri tem aktu igrala fašistično in italijansko državno himno. Nato so odšli proti jugosloven-skemu konzulatu v Campiello San Luca, kjer pa jih je zavrnila policija. Preskrbeli so si novo veliko jugoslovensko zastavo, na katere belem polju so naslikali velikega prašiča z napisom SHS ter so se znova vrnili na Markov trg, kjer so kričali, da je italijanska flota pravkar zasedla Split. Govoril je tudi bivši splitski odvetnik Bras proti “porcari serbi” (srbske svinje), za katere je edini ’ek laški kanon in laška bomba. Godba je ponovno svirala italijansko himno, nakar so dijaki peli pesem, ki ima refren “Passeremp per Belgrade” (“Udri na Beograd!”). Znani kirurg in profesor pariške Sorbonne dr. Jean Brenn, ki je dne 26. maja na beograjski univerzi predaval 0 solunski fronti, je drugi dan s svojo soprogo zapustil Beograd ter v spremstvu kirurga dr. Stevanoviča in njegovega sina odpotoval z avtomobilom v Tuzlo. V bližini Duboštice je na nekem nevarnem ovinku počila pnevmatika na levem prednjem kolesu in avtomobil se je prevrnil v pet metrov globok prepad. Gospa in go- 1 (Dalj« na w Strani). Letqs je zelo bogato leto na volitvah in konvencijah. Kmalu po novem letu so se pričele in bodo trajale do začetka novembra. Zanimivi so ti časi posebno zato, ker se vresničuje biblijski rek: veliko je poklicanih a malo izvoljenih. * Ameriška narodna republikanska stranka se imenuje Grand Old Party (velika stara stranka). Da je stranka v resnici stara, povzamemo lahko iz dejstva, da je njeni letošnji konvenciji predsedovfal sam Moses. In prav gotovo je bilo na konvenciji navzočih precejšno število mumij. ★ Najbolj skeleča rana na telesu republikanske stranke je nedvomno oljni škandal, v katerega je bil zapleten multi-milijonar Harry Sinclair in več bivših članov kabineta. Ni čuda, če želijo republikanci pozabiti ime Sinclair in vse oljne packe, ki so s tem v zvezi. Na račun teh dejstev si je neki šaljivec v Kansas City, kjer je pretečeni teden zborovala konvencija republikanske stranke, privoščil imenitno šalo. Mlademu, uniformiranemu uslužbencu hotela Muehlbach, kjer so stanovali in se shajali najodličnejši zastopniki republikanske stranke, je stisnil v roko pol dolarja, in ga poslal iskat Harry Sinclaira. Fant je, nič hudega sluteč, tekal od gruče do gruče hotelskih gostov in kričal na grlo: “Mr. Harry Sinclair! Call for Mr. Harry Sinclair!” šaljivec seveda ni čakal, da bi se fant vrnil in mu sporočil, da Sinclaira ni našel. * Slovenci ne verujejo v prohibicijo v nikaki obliki. To se je pokazalo na slovenski konvenciji, ki je nedavno zborovala v Indianapolisu. Zborovalci so se baje preselili iz ene dvorane v drugo zato, ker v prvi niso smeli kaditi. Tako vsaj je bilo poročano črno na belem. ♦ V nekem ljubljanskem listu sem čital, da je v Ptuju neki J. Žilavec otvoril prvo gostilno in restavracijo brezalkoholnih pijač. Mož bo moral biti res žilav, če bo hotel izhajati. * Prva tretina letošnjega junija je bila deževna in nenavadno hladna. Kakor hitro pa se je končala konvencija neke slovenske organizacije in se je pričela narodna republikanska konvencija, je postalo vroče. Iz tega bi se dalo sklepati, da konvencije vplivajo celo na vreme. Moje priporočilo bi bilo, naj bi se konvencije v prihodnje obdržavale v februarju, da bi nam zasijali pasji dnevi takrat, ko je najbolj potrebno. *• V Sarajevu je policija zasledila ponarejene novce po en dinar. Jej, ali imajo v Jugoslaviji dosti časa! * Siromašni ljudje v tej deželi vendar niso v vseh ozirih zapostavljam. Ako gledamo slike deklic, ki se udeležujejo tekme krasotic, opašimo, da vse izhajajo iz revnih slojev, ker nobena nima niti toliko denarja, da bi se pošteno oblekla. (Dalje at 2. it ital) IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA VAŽNO ZA DELEGATE IN DELAGATINJE XIII. KONVENCIJE 2e več tednov sem vodil pogajanja z raznimi železniškimi družbami v namenu, da izposlujem za naše delegate in de-legatinje XIII. redne konvencije znižano vozno ceno za Ely, Minnesota. Dobil sem odgovore od treh družb, Canadian Pacific (Soo Line), Northern Pacific via St. Paul, in od Chicago and Northwestern železnice. Najbolj ugodno ponudbo nam je stavila Chicago and Northwestern železnica. Navadna cena voznemu listku iz Pittsburgha na Ely in obratno je $74.7G, iz Clevelanda do Ely in obratno $65.56 in iz Chicaga na Ely in nazaj ^41.00. Pri tem niso vključene cene spalnim vozovom. Po znižani ceni. katero nam je ponudila Chicago and Northwestern železnica, plačali bomo za vozni listek iz Pittsburgha na Ely in obratno $49.90, iz Clevelanda na Ely in obratno $43.75 in iz Chicage do Ely in nazaj $27.35. Ceriu spalnim vozovom ni vključena. Razlika med običajno in znižano ceno je torej iz Pittsburgha $24.86, iz Clevelanda $21.81 in iz Chicage $13.65. Ostali dve družbi sta znatno višji. Računali bi nam iz Pittsburgha na Ely in obratno $59.86, iz Clevelanda na Ely in obratno $52.50 in iz Chicage do Ely in obratno $27.01. Ako računamo število delegatov iz New Yorka, Pennsyl-vanije in West Virginije, ki bodo morali potovati preko Pittsburgha, na 50 oseb, tedaj bi znašala razlika med redno in znižano vozno ceno približno 1250 dolarjev. Iz Ohio potovalo bo približno 25 oseb in bo znašala razlika par dolarjev manj od 550 in iz Chicaga, oziroma iz države Illinois, od koder bo potovalo kakih 15 oseb, znašala bi razlika nad 200 dolarjev. S tem bomo jednoti PRIHRANILI okroglih DVATISOč DOLARJEV, in to samo pri delegatih in delegatinjah iz Chicaga in iztočno od Chicaga. Znižane cene voznim listkom dobili bodo lahko tudi delegati iz osrednjih, severo-zapadnih in zapadnih držav. Vozni listek iz krajev države Washington do Ely in obratno bo stal približno $95.00, iz Oregona isto, California isto, iz krajev Utah približno $92.00, mogoče znatno nižje, iz krajev Colorado približno $65.00, iz krajev Montane približno isto. Vsak delegat iz vsaka delegatinja, kadar pride na svojo postajo, naj vpraša za “Tourist tic>et to Ely, Minnesota and Return”. V krajih, kjer je več železniških druži', naj se delegat ali delegatinja informira o ceni na vseh postajah, predno kupi železniški vozni listek, toda noben naj ne pozabi vprašati za “Tourist Ticket to Ely, Minnesota, and Return”, ker bi mu i'gent inače kvotiral redno vozno ceno. Razume se, da do znižanih voznih cen so opravičeni samo tisti, ki bodo kupili ti k e-te za Ely in nazaj. Znižane cene bodo dobili lahko tudi delegati iz ostalih zapadnih ali severo-zapadnih držav, ako bodo zahtevali vozni listek po gori navedenem načinu. Cena voznim listkom iz Dulutha do Ely in nazaj bo $4.50. Ako bodo delegati v osrednjih, severo-zapadnih in zapadnih d-.-žavah rabili previdnost, o čemur nimam sam niti najmanjšega dvoma, tedaj tudi oni lahko prihranijo jednoti kakih 1000 do 1500 dolarjev, kajti razlika pri njih med redno in znižano ceno bo vsekakor večja od' one iz Chicaga ali iztočno od Chicaga. Na ta način bo naša organizacija prištedila lepo svoto na voznini, okrog 3000 do 3500 dolarjev. Osebno sem mnenja, da nas bo voznina stala manj, kot če bi se vršila konvencija v Indianapolisu, kajti do Indianapolisa, kakor so mi družbe povedale, ni nobenih znižani.h cen. Za delegate in delegatinje iz Chicaga in iztočno od Chicaga je torej najboljše, da sprejmejo ponudbo od Chicago and Northwestern železnice, ne samo radi tega, ker nam je ta družba stavila najboljše pogoje in znižane cene, pač pa tudi radi tega, ker se njena postaja v Chicagu nahaja samo dva bloka od Pennsylvania postaje. Torej bodo delegati iz New Yorka, Penhsylvanije, West Virginije in Ohije lahko takoj ob svojem prihodu čekirali svojo prtljago na postaji Chicago and Northwestern železnice. Delegati iz New Yorka, Pennsylvanije in West Virginije, ki morajo potovati preko Pittsburgha, naj si kupijo svoje vozne listke samo do Pittsburgha, kajti iztočno od Pittsburgha ni mogoče dobiti znižanih cen. Pri tem mislim reči, da z New Yorka, Harrisburga, Readinga. Johnstowna in krajev v West Virginiji pa do Pittsburgha ni mogoče dobiti znižane cene. Vsak delegat iz omenjenih treh držav, ki ne želi potovati v spalnem vozu, naj si uredi svoje potovanje tako, da bo vsaj do tretje ure popoldne (navadni čas) dne 27. julija v Pittsburghu, ker za take delegate gre zadnji vlak iz Pittsburgha v Chicago ob 7.35 zvečer. Ta vlak dospe v Chicago drugi dan ob 7.45 zjutraj. Tisti delegati pa, ki se bodo poslužili spalnih vozov, morajo biti v Pittsburghu ne pozneje kot ob peti uri popoldne, stari ali navadni čas. Ti delegati bodo odpotovali iz Pittsburgha ob 10.15 zvečer in dospejo v Chicago drugi dan zjutraj ob 7.55. Oba vlaka bosta torej iztočasno dospela v Chicago. Shajališče delegatov v Pittsburghu bo’ v Slovenskem domu na 57. cesti. Vsak delegat, pa naj pride v Pittsburgh po Pennsylvania, Baltimore and Ohio ali po Pittsburgh and Lake Erie železnici, naj vzame poulično karo št. 50, ki vozi mimo vseh treh navedenih postaj, in naj izstopi na 57. cesti, kjer se nahaja naš Slovenski dom. VSAK DELEGAT, KI ŽELI POTOVATI V SPALNEM VOZU, MI MORA TO SPOROČITI NE POZNEJE, KOT DO DNE 20. JULIJA. Vse tiste, ki mi tega ne sporočijo do navedenega dne, bom smatral, da želijo potovati z 7.35 vlakom. Ker prideta oba omenjena vlaka skoro obenem in istem času v Chicago, bi bilo želeti, in vljudno pro- (Dalje na 2. strani) ^jNo*Oa Doba GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglasov po dogovoru Naročnina za Hane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Volume IV. *• 83 NO. 25 O KRESU Te dni bo doseglo solnce svojo najvišjo točko na nebu, oziroma severna zemeljska polobla, na kateri mi živimo, se bo najbolj približala solncu. Pomenljiv je ta čas, kajti solnce pomeni življenje. Brez solnca bi bila naša zemlja temna, mrzla in mrtva, čim bližje smo solncu, tem bližje smo viru življenja. To kažejo v poletju posebno naši ta-kozvani zmerno gorki kraji, ko se rastlinstvo razkosati v najbujnejši rasti. Kot otroci narave tudi mi občutimo blagodejno silo solnca. Marsikatera betežnost, ki nas je morda nadlegovala dolge zimske mesece, v poletnih dneh izgine, ali se vsaj pomanjša. Telo odpravlja strupe, ki so se nabrali tekom zime, in si nabira rezervnih moči za tiste čase, ko bo solnce daleč od nas in bodo njegovi žarki medli in slabotni. Najvažnejša naša naloga je, da si ohranimd zdravje, in v to svrho je največje važnosti, da se ne izogibljemo solnčnih žarkov. Tudi v naša stanovanja mora priti solnč-ni sij, saj je znan pregovor, da kamor ne pride solnce, pride bolezen. In kadarkoli nam čas dopušča, pojdimo v prosto naravo in se okopljimo v nekaljenih solnčnih žarkih. Vsi vemo, da je zdravje največje bogastvo v prvi vrsti za nas same, v prenešenem pomenu pa tudi za naše drage, za organizacije, katerim pripadamo in za splošnost. Bolezen pomeni trpljenje za posameznika in za njegovo družino, poleg tega pa čisto izgubo za podporne organizacije in za človeštvo v splošnem. To je sicer nekaj znanega in samoumevnega, toda ni odveč, če si od časa do časa pokličemo v spomin. Smo pač ljudje, ki radi pozabljamo in si s tem krajšamo zdravje in življenje. V času ko je solnce na višku svojega sijaja in narava na višku svoje moči, je nad vse priporočljivo, da na ve$ dušek pijemo iz tega vrelca zdravja in življenja. Solnce daje poleg gorkote tudi najlepšo luč, ki je znana zemljanom. Luči potrebujemo na vseh naših potih, in čim jasnejša je luč, tem lažje si izbiramo prava pota. Luč je tudi simbol znanja in izobrazbe. Vsak se zaveda kolike važnosti je izobrazba na potih življenja, ki nam pomaga, da se izognemo nevarnih močvirij. Izobrazba ni završena na šolskih klopeh, ampak jo je treba vedno izpopolnjevati, kakor je treba prilivati svetilki olja, ali kakor je potreba žarnici vedno dovajati električni tok. Čim večja bo naša izobrazba, tem jasnejša bo luč, ki nam bo svetila po naših potih. Življenje je šola, ki nam neprestano nudi stotere prilike za izobrazbo; od nas pa je odvisno, če se jih po-služimo ali ne. Američani imajo nek izrek, ki pravi, da ljudstva ni treba voditi, samo luči je treba dati ljudstvu, pa bo samo našlo pravo pot. In ta luč je izobrazba. Pa da se vrnemo h Kresu, ki je najvišja točka na nebu, katero doseže solnce., Vse, kar živi, hrepeni kvišku, k najvišji dosegljivi točki. To velja za posameznike kot za cele narode. To velja tudi za manjše skupine, dokler so polne življenja. Med te manjše skupine spada tudi naša J. S. K. Jednota. Mlada je, zdrava in polna življenja, torej je logično, da hrepeni kvišku, kajti njena najvišja točka še davno ni dosežena. Dviga se, počasi sicer, toda sigurno. Naš najbližji cilj, ki smo si ga postavili, je točka, ki bo zaznamovala dvajset tisoč članov v obeh oddelkih. Poskusimo doseči ta cilj v teh lepih kresnih dneh, ko je narava na višku svoje moči. In ko ga dosežemo, prav gotovo ne bomo obstali tam, ampak pojdemo naprej, naprej proti solncu. IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA (Nadaljevanje iz prve strani) sim našo čikaško delegacijo, da svoje, kolege pričakuje na postaji in da jih povede v prostore ali kraje, kjer se bodo čez dan lahko spočili in okrepčali. Shajališče in odhod delegatov iz države Ohio, kateri vsi se bodo brezdvomno zbrali v Clevelandu, bo določeno in priobčeno v Novi Dobi od strani tamošnjih sobratov glavnih odbornikov in delegatov. Tudi li delegati bodo skoro gotovo odpotovali iz Clevelanda dne 27. julija zvečer in dospejo v Chicago drugi dan zjutraj. Razume se. da bo tudi ohijska delegacija potovala iz Clevelanda pa do Chicage po Pennsylvania železnici, kar bo tudi za njih boljše, ker je postaja Chicago and Northwestern železnice tako blizu Pennsylvania postaje. Ohijska delegacija bo dobila svoje vozne listke pri Chicago i.nd Northwestern železnici v sobi št. 939 Union Trust Bldg., 929 Euclid Avenue, Cleveland, Ohio. Clevelandski odbor, ki bo imel to v svoji oskrbi, naj se torej obrne na gornji urad. Delegacija iz države Illinois sestala se bo po mojem mnenju v Chicagi. Shajališče bodo določili cikaški delegati, kar prosim, da se v kratkem objavi v uradnem glasilu. Ilinojška delegacija kupila bo svoje vozne listke na postaji Chicago and Northwestern železnice. Iz Chicage odpotovala bo skupna delegacija iz postaje Chicago and Northwestern železnice ob 5:40 zvečer, dne 28. julija. Ker je ta vlak navadno zelo napolnjen, bomo skoro gotovo dobili posebno sekcijo, to se pravi, da še bo delegacija iz Chicage pa do Dulutha vozila v, posebnem vlaku. To se večkrat pripeti, da vozi ta vlak v dveh sekcijah, posebno v poletju, ko potuje veliko turistov na sever. Pri tem pa ne bo nobenega povišanja v voznini. Ta vlak dospe v Duluth drugi dan ob osmi uri in 15 minut. Iz Dulutha odpelje vlak na Ely ob osmi uri in 45 minut, torej bo delegacija imela pol ure časa, da se presede. V slučaju potrebe bo vlak tudi nekoliko počakal. Ta vlak dospe na Ely ob eni uri in 20 minut popoldne, če bi pa imeli od Dulutha naprej 125 delegatov ali več, naj>i družba stavi poseben vlak na razpolago, ki bi odpeljal ob 11. uri dopoldne in dospel na Ely ob tretji uri popoldne. Ta poseben vlak bi bil najbolj primeren. ker bi imeli priliko da potujejo žnjim tudi tisti delegati iz zapada, ki bodo dospeli pred to uro v Duluth. Iz New Yorka, Pennsylvanije, West Virginije, Ohije, Illinoisa, in Wisconsina računam, da pride v Duluth kakih 90 delegatov. Iz osrednjih, severo-zapadnih in zapadnih držav ter iz države Minnesota bo skorogotovo več kot 35 delegatov omenjenega dne in pred enajsto uro v Duluthu, radi tega bo umestno, ako se odločimo za ta poseben vlak. To bo dalo priložnost, da se potniki ob svojem prihodu v Duluth nekoliko okrepčajo, kajti v pol uri bi jim tega ne bilo mogoče, na vlaku iz Dulutha na Ely pa tudi ni mogoče dobiti primernega prigrizka. Vsi delegati in delegatinje, ki bodo potovali preko Dulutha na Ely, so naprošeni, da si svoje potovanje uredijo tako, da bodo vsaj ob deseti uri dopoldne, dne 29. julija v Duluthu. Tukaj sem podal cenjeni delegaciji kolikor mogoče natančen ?iačrt potovanja na Ely. Potovanje nazaj grede bo sko-io ravno isto, z eno izjemo, da nam železniška družba da še ta poseben privilegij, da lahko potujemo nazaj do Chicage preko St. Paula, kjer si lahko ogledamo to mesto in pa mesto Minneapolis. Vzelo me je precej časa, da sem nabavil vse te informacije, radi tega upam in želim, da se> cenjeni delegati in delegatinje ravnajo po njih in da jih vpoštevajo. Vozni listki iz Pittsburgha bodo veljavni 21 dni, ravno tako tudi iz Clevelanda, iz Chicage bodo veljavni pa za 30 dni. Navedenih znižanih cen se lahko poslužijo tudi glavni odborniki, kakor tudi člani odbora za pravila, ki pridejo na Ely deset dni pred konvencijo. Končno prosim tudi delegate iz Ohije in Illinoisa, da mi sporočijo do dne 20. julija, koliko izmed njih želi potovati v spalnih vozovih iz Chicaga naprej, kajti družbi bo treba to par dni prej sporočiti. Vljudno prosim vsakega delegata in vsako delegatinjo, da natančno prečita to moj dopis in da s6 ravna po mojem priporočilu, če se bomo ravnali po gori navedenem načrtu in navodilu, ne bo samo potovanje naše prijetno in ugodno, ampak prihranili bomo tudi naši organizaciji par tisočakov, kar je brezdvomno želja vsakega dobrega in poštenega člana naše dične Jugoslovanske katoliške jednote. Z bratskim pozdravom, ANTON ZBAŠNIK, glavni predsednik JSKJ. ZDAJ SO NA VRSTI PIKNIKI Skoro vsako društvo naše organizacije priredi v poletnem času kak piknik. Te vrste zabave so namenjene razvedrilu v prosti, naravi, 'ob Mem se' pa skuša 'navadno Nekoliko opomoči društvenim blagajnam. Ako se kateri teh piknikov finančno dobro obnese, naj bi se člani spomnili naših sobratov, ki vsled dolgotrajnega štrajka ne morejo sami več plačevati društvenih asesmentov, pa bodo morda del dobička obrnili njim v pomoč. Vsi tozadevni prispevki naj se pošiljajo na glavni urad J. S. K. Jednote. VAŽNO NAZNANILO DELEGATOM IN DELEGATINJAM 13. REDNE KONVENCIJE J. S. K. J E DNO f E V ELY, MINN. Vsi delegati in delegatinje 18. redne konvencije, ki se prične v Ely, Mirmesota, 30. julija 1928, kakor tudi slovenski turisti, ki nameravajo posetiti naše mesto ob istem času, naj se glede stanovanja m hrane pismeno obrnejo na spodaj označeni naslov. Sporočijo naj, da-li žele dobiti hrano in stanovanje v privatnih prostorih pri znancih ali prijateljih, ali pa v hotelih. JOHN OTRIN, 602 E. Camp St., Ely, Minnesota. Navadna cena do Izredna cena do Ely in nazaj Ely i'n nazaj veljavna za 30. d'hi S15.30 $12.65 $15.30 $12.65 $31.62 $23.55 $37.32 $27.35 $57.28 $37.65 $40.68 $29.65 $50.66 $33.65 $56.94 $40.45 $54.16 $38.60 $61.88 $43.75 $57.84 $41.10 $74.94 $52.45 $50.56 $36.20 $71.08 $49.90 $73.08 $51.15 102.72 $85.17 st se lahko kupi vozni listek do Ely, IZ URADA GL. TAJNIKA OPOMIN ČLANSTVU IN DRUŠTVOM! Z dnem 30. junija se zaključijo šestmesečni računi jednote. Pravila določajo, da so društva podvržena kazni $5.00, ako ne pošljejo asesmenta na glavni urad do 30. junija. Društvenim odbornikom ni mogoče pravočasno odposlati asesmenta, ako članstvo točno ne plača svojih asesmentov. Radi tega se prosi vse članstvo v splošnem, da ZANESLJIVO PORAVNA ASESMENTE IN DRUŠTVENE PRISPEVKE VSAJ DO 25. JUNIJA. Ker mora asesment biti plačan prej ali slej, je najboljše, da se naučimo točnosti. Z bratskim podzravom, Joseph Pishler, gl. tajnik. VAŽNO ZA DELEGATE IN DELEGATINJE XIII. REDNE KONVENCIJE J S. K. JEDNOTE Spodaj podpisani predsednik društva sv. Srca Jezusa, št. 2, J. S. K. Jednote ter ob enem predsednik odbora za sprejem delegacije in za transportacijo, v pripravljalnem odboru za konvencijo, želim podati cenjeni delegaciji nekaj navodil. Moj namen je delati za korist naše organizacije ter za ugodnost delegacije. Radi tega sem poizvedel od železniških družb glede vožnih cen iz raznih krajev širom Amerike. Kakor bo razvideti iz spodnjega opisa, se bo zamoglo prihraniti jednoti precej denarja na voznih stroških, ako se bo navodilo v splošnem vpoštevalo. Dobil sem sledeče informacije: Mesto in država St. Paul, Minn Minneapolis, Minn. Milwaukee. Wis. Chicago, 111. St. Louis, Mo. Omaha, Neb. Kansas City, Kans. Detroit, Mich. Toledo, Ohio Cleveland, Ohio Cincinnati, Ohio Buffalo, N. Y. Indianapolis, Ind., Pittsburgh, Pa., Charleston, W. Va., New York, N. Y., Od vseh zgornjih Minn. Od ostalih mest mi ni bilo mogoče dobiti informacij in se prosi delegate, da sami skušajo poizvedeti. Iz Dulutha v Ely, bo vozil v nedeljo dne 29. julija posebni vlak (Special Train). Natančni čas in druge podrobnosti bodo priobčene pozneje. Pri zgornji voznih cenah niso všteti spalni vozovi> katere je treba posebej plačati. JOSEPH L. CHAMPA, predsednik odseka za sprejem delegacije in za transportacijo. Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Katol. Jednote Inkorporirana 1. GLAVNI URAD V ELY, MINN. I VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) Jaz nisem ribič in ne vem iz lastnoročnih izkušenj, kaj je treba reči, če se že ujeta riba sname s trnka in pade nazaj v vodo in svobodo zlato. Vsekakor pa verjamem, da mora biti tozadevna deklaracija krepka. Nekoč sta ribarila Jaka s St. Claira in neki svečenik. Ko se je slednjemu ujeta riba snela s trnka in padla v vodo, se je obrnil k Jakatu in ga prosil, da mesto njega napravi potrebno izjavo. Jaka je radevo-lje napravil uslugo in sc. izrazil — and how! * Včasi se norčujemo iz nezmožnosti ameriške policije, ker ji toliko zrelih ptičev uteče. Pa vendar ni še najslabša. Te dni sem čital v nekem ljubljanskem listu sledeče poročilo : “Predvčerajšnjim bi se imela vršiti obravnava proti šefu beograjske policije, Milanu Ačimoviču, na tožbo narodnega poslanca Save Kosanoviča. Obravnava se je morala preložiti, ker policija ni mogla najti svojega šefa, da bi mu ižročila 'poživ k obravnavi.” Kdo bi zameril našim policajem, če ne morejo izslediti vseh uzmovičev, ko beograjska policija še svojega šefa ne more najti! A.J.T. --------o------- TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje iz 1. strani) LETALSKI kapitan Emelio Carranza je iz mehiškega glavnega mesta poletel v Washington. Za 2,175 milj dolgi polet je rabil 21 ur. Prihod Carran-ze v naše glavno mesto se smatra kot vrnitev Lindberghovega obiska v Mehiki. V Washing-tonu je bil Carranza gost predsednika Coolidge-a in državnega tajnika Kelloga. S POSKUSI, da se reši posadko zrakoplava Italia, ki je ponesrečil na povratku s severnega tečaja, se nadaljuje. Ko je Italia treščila na tla, je bil ranjen poveljnik Nobile in dva člana posadke. Tri člane posadke je rešila ekspedicija nekega norveškega rešilnega parnika. Posadka je bila o priliki nesreče, razdeljena. Sedem članov moštva se pogreša, Nobile, z nekaterimi tovari* ši, pa čaka rešitve na ledenih ploščah. DRŽAVE srednjega juga, Oklahoma, Kansas, Missouri in Arkansas so bile koncem preteklega tedna prizadete po tornadih', nalivih in toči. Par oseb je bilo ubitih, nad 25 ranjenih in stotere družine so brez strehe. Nad 75 tisoč ak-rov sveta je poplavila voda in po neurji povzročena škoda se ceni na pet milijonov dolarjev. PRVA ŽENSKA, ki je preletela Atlantik, je Miss Amelia Earhart. Ona, pomožni pilot Wilmer Stultz in mehanik Lou Gordon so se vzdignili v Tre-pasgey, Newfoundland, v velikem monoplanu Friendship, in so po dvajsetih urah pristali v Burryportu, Anglija, in sicer na vodi, kakšno poldrugo miljo od obrežja. Pristali so ob eni uri popoldne 18. junija. Na- Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, P*. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. « Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave-> Duluth, Minnesota. k Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Ba*1 Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: 1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb. 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Col«' 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. 2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne po5ilia*j® naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na Pf* sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in boln!S spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. , fe. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in M” membe naslovov naj se pošiljajo 'na: Nova Doba, 6117 St. Clair A*" Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovsn^j za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se ^ tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev s® L obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 član* članicami. menjeni so bili v Southampton, pa so bili radi pomanjkanja gaT solina prisiljeni pristati 135 milj pred ciljem. Nepretrgan polet od Newfoundland! j e na ameriški strani do Burryporta znašal je 2000 milj. o------------ GLASOVI Z RODNE GRUDE (Nadaljevanje iz 1. strani) spod Brenn sta ostala nepoškodovana, dr. Stevanoviču je bilo zlomljenih nekoliko reber, šofer Markovič pa je ostal na mestu mrtev. Ponesrečencem je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Jurinac. Avtomobil, vreden 280,000 dinarjev je skoraj popolnoma razbit. deti ^ rzit*‘ Ko je .te dni' seljak Ante Markobašič v okolici VinkoV-cev kosil na travniku, se mu je nenadoma ovila okoli noge debela strupena kača. Hitro jo je s koso prerezal in vrgel od sebe, vendar ga je kača še pičila v roko. Markobašič je odšel domov, kjer mu je žena izsesala rano. Vkljub temu je mož poklical zdravnika, ki ga je rešil smrtne nevarnosti. se v Jugoslaviji že mudi ameriški univer profesor Suzalo, rodom ^ y matinec. Te dni je Beograd kot delegat jevega fonda. Posetil je j|j. stra prosvete ter pri tej , ki izjavil, da je Carne^ fond votiral večjo denari'0 ■ to za gradbo* univerzi^”6 vf,j V blioteke v Beogradu. K° ne v Ameriko, bo upraVl "aj, naS^eri^ negi jevega fonda da zgradi v Splitu a e\'f k j haVl vei tiar 'the tis ■ V \] J* N jh K s Iflk ^Hllllll 111 i i 111 j i i 2 i j 1II11 ■ I « 11! i i 1111 il i I 3 11 ■ 11IIIM III! f 11IIIE ■ ■ 12 ■ veil ■ 13113 C11IEIII I> B NCIII (IDTQZZi/SBS a r I ID I. E ■ (. v naa> L»i____________________ A il i 11 ,5;i\ iJlJ. _______________________________ JB F MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT ^ !|iillili|i|||||ii|||i||||||||||||||||||||||||||||||||||i||||||||||^||||||||i||||||||i|||||ii|||i|||||||||||||||||||||||||||||||||||i||||!||i||j||||t|||||||i|i|||||||||^|||||||||||H||ui||uu«|i||^|||||«|j|tlllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllflllllllllllllllllllIlllllllllIIII||||||||||iaillIlllIlllllllilllIllllll2llllllllllllIIIIklllllllIlKIlllBŠ BETTY AND ANN ln Japan even today, 11 grasshoppers are re-, as a delicacy. People aVe tried them, say they 'ery much like the yolk ^d-boiled egg. In Bar-. ^ recipe most commonly ^ls ^0 boil them for thirty es> remove the heads, and legs, sprinkle with j en fry them and season v,iegar to taste. fe seems no good reason . ey should not be eaten, ‘s. if on fftlSs you care to, as they Nothing but 'fresh, ten-and leaves. Slid ^ Was one of these stout, who would rather read than be romping Her doctor told her !r that Betty didn’t need ,, a Pound for a very long, toe. f sister Ann was quite ^ She had to take cod *and be coaxed to lie atl^ rest in the afternoon. |;pj UP at 6 o’clock in the ^ iiM s*n®inS like a bird as EVERYTHING LOVES TO EAT HIM It! as eager to be up and fresh morning air. “Oh, Connie,” cried Betty. “I’m so glad to see you. I’ve been keeping something to show you all this time. It’s from Germany, a doll house that folds all up and all you have to do is open it and the furniture and everything is all ready—” Ann who was behind her cousin interrupted: “Oh, Connie, you can play with that on a rainy day,” she said. “It’s so nice out and the paper says showers for tomorrow. Do come out and try my new bike.” “It’l only take a little while to see my house,” exclaimed Betty, seizing hold of Connie’s right arm. “Come on, Connie. Don't pay any attention to Ann. She got only sixty in English and I don’t believe she’s going to pass the Third Grade this year.” Ann got quite red and angry and grabbed Connie’s left arm. “Connie,” she begged. “Betty’s getting so fat and lazy. I’ll never let her ride my new bike. Beside she’s stuck up.” “Listen,” cried Connie, drop- I f, je^ Kot, d# i#’ / \A s>: / if 1 'f *. i < A A 9 'A ^6 Was fidgety and made People nervous. s/ girls had a cousin ^ °nnie who was just ^ between in her dis- t, ’ "'hich made her about 6(1, °th Betty and Ann ^ COuW along with h ^ectly, even if they ^6 other rather tire-t0 times. Poor Connie % }j ^0nder how she could Myself in two and be in at once, because V ty wanted her to come V«^ cut out or paste V would be just as ktj ° ^ave ^er outside rol- \ ^ or climbing on the If r%f. I ^ \ ^ a nervous day for , hej, en she went to stay c°usins over the week- know they’ll be a °* (( something,” she V,’> Those girls are sd r„ A ' K, 11 from the house and er lt!(l 4^artle UP the walk, out a big welcoming ,Co,1nie,” she cried. 11 bought me a side-% Cycle. r%* it. \ yet but Come on and I haven’t learned , yet but I could Ok learn.” \ *> J 1 \ i°ve that,” replied I ought to speak > first, I guess.” *ter into the house to and leave her lit-*,fbag, and in the 11 into Betty. °t Quite Red And Angry And Grabbed Connie’s Left Arm ping her over-night bag, “let go, both of you. You’re hurting my arms.” But Betty only pulled harder, and Ann held on tight and braced her foot against the newel post. “I won’t be pulled to pieces-!” cried Connie. “I think you’re both dreadful and I’ll go right home if you don’t let go at once.” Of course, they let go then, and stood looking rather ashamed. “Well,” demanded Betty, scowling, “are you coming with me or not?” “Not!” exclaimed Connie, rubbing her arm. “All right for you!” said Betty, and stalked away with her chin in the air. Ann gave a gleeful giggle. “We’ll have lots of fun,” she said. “I hate to think that Betty’s mad at me,” mumbled Connie. “I guess I ought to go and make up. You won’t mind will you?” “I will so!” cried Ann. “You said you’d play with me!” “I will, but let’s see if we j can”t coax Betty to come too,” said Connie. “I never can enjoy myself when people are mad at me.” “Well, I’m going to be mad if you go off and leave me,” said Ann beginning to scowl. Poor Connie moved slowly away to speak to her aunt. The mother of the two girls was in the sitting-room, writ* ing a letter when Connie came j slowly in. “Why, hello, dearie!” she exclaimed. “So you’ve come to spend the week-end! Good for you!” “I—I don’t know if I can stay or not,” said Connie. “Of course, you can stay,” , protested Aunt Jo. “Maybe, but it depends,” said I Connie. “Really?” smiled her aunt, but the telephone rang just then and ended the conversa-| tion. Connie walked out to the hall and found her cousin Ann out there. “I heard what you said,” Ann told her. “What did you mean ?” “I mean I can’t stay if you girls are going to fight and get mad at me,” said Connie firmly. “I wasn’t going to tattle on you, but you might as well know it. I’m going right home unless you both behave.” Ann ran upstairs to Betty and soon came down with her. “We’ll behave!” she cried. “We’re going fifty-fifty with you. See, I have my wrist-watch on. Betty is going to play out with us for an hour, then I’m coming in for an hour, then it’ll be her turn to come out.” “All right, that’s fine!” exclaimed Connie and out the three ran. “Well, here’s the new bike. Isn’t she a beaut! Get aboard, Connie,” said Ann. “Let Betty try first,” laughed Connie. “She’s so fat it won’t hurt much if she falls.” “Hold me up then,” said Betty, straddling the seat. Connie hold on to the back on the seat and ran as her stout cousin peddled. Faster and faster went Betty, and Connie lost her hold. “Wait!” she panted, but Betty was turning the corner on her way around the block. “Oh, dear, she’ll get an awful fall!” Connie vried. The two ran after Betty, but when they reached the corner they saw her still riding merrily, and they did not catch up with her until they were back in front of their house. “That was just grand!” cried Betty hopping off. “I must get Daddie to buy me one, too.” Ann was staring at her sister with her mouth open. “Why, Betty, you rode it the first time!” she exclaimed. “You’re just wonderful!” “What do you mean rode it?” asked Betty. “I thought Connie had hold of me.” “I did, but you went too fast,”’ said Connie. “Let me try.” She did try, but wobbled only a few yards. Then it was Ann’s turn, and Ann tried so hard that she got as far as the corner. “Ha, ha!” laughed Betty. “I guess if I wanted to I could play outside as well as you do, Ann.” “That’s all right,” said Ann, laughing. “Wait till I really concentrate on geography games and English.” She suddenly realized that her sister was a wonderful girl, smarter than Connie, for she always stood first in her class at school. She did not know j that Connie was thinking: “Oh, I goody! Now they’re going to behave!” Ann that evening took her books and curled up under a reading lamp in the sitting-room and really put her mind on her lessons. “I can’t let Betty be the only smart one in the family,” she decided. “And I’ll have to go some to keep up jvith her.” Of all the little folks that live outdoors, I do not know but that the grasshopper is most to be pitied, as it seems to have more enemies than all the rest put together. There is not a minute, day or night, that he is not in danger of being eaten by some of them. They are waiting for him in the air, on the ground, and even in the water; morning, noon and night, sudden death is just around the corner. The only time that he can feel absolute- or a big-mouth cat-fish waiting to take him in. Go where he will, there is always some creature in feathers, fur or scales thei’e before him, with wide-open mouth. When earthworms get scarce in mid-summer, the wise fisherman puts up his hoe, and goes out in the fields and fills his pockets with grasshoppers, as he has learned that they make just as good, if not better bait than the old standby, the red worm. He Is One Thing That All Kinds Of Birds Eat With Relish ly certain about the immediate future is when he is being swallowed by something that has just caught him—he knows then that he is a gone—and that’s all there is to it. He is one thing that all kinds of birds eat with a relish— from the six-foot ostrich to the fuzzy little biddy in the barnyard, are all happyy to make his acquaintance, and they all regard him as we do bread— the staff of life. Even the few birds that are not exactly crazy about him, never pass him by if the occasion offers. Mocking-birds, blue-jays, wood-peckers cat-birds, larks, thrushes, crows, orioles, herons, cranes, wild ducks, hawks, owls, as well as domestic fowls will stop anything they may be doing to snatch up a grasshopper in passing. If thei-e is a single bird that does not eat grasshoppers, I do not know what it is—though it is barely possible that the buzzard and the humming-bird may be exceptions. Most grasshoppers are too big and lusty for a humming-bird to handle, and a buzzard might object to them on account of their cleanly habits. As grasshoppers come in all sizes from the little green chaps, hardly bigger than over-grown flea, to the rusty brown fellows, with yellow and red markings on wings and leegs, that spring right up in your path and click their heels together before sailing away, so there are sizes to suit the bills and tastes of all birds. All day long there is some hungry creature on the look-out for fat, juicy grasshopper, and when night comes, it is no better, as then the low-sailing owl on silent wing, picks them from the dew-wet grass just as we pick ripe berries. Prowling cats, to say nothing of racoons and “possums, and other night-feeders, will turn aside from larger game to gather sleeping grasshoppers as they pass. One might think a big, black bear would be above indulging in such “chicken-feed,” but he likes nothing better than to wade out in the tall grass, and grab the hoppers as they rise before him with either paw and stuff them in his mouth. If a grasshopper makes a miscalculation and lights in a pond instead of on the ground, there is always a yellow perch, I have seen one of these city fisherman, equipped with wading boots, creel and a jointed rod that cost ten dollars and a hook of artificial flies, fish for hours without getting a single nibble; when a bare-foot boy would come along, thread a kicking grasshopper on the bent pin he was using for a hook, toss it in the water, and before it had time to sink, a fish had gulped it down! As if it \yas not enough to have the birds, the beasts and the fish, catching grasshoppers, in some countries the people catch and eat them too, only they call them locusts instead of grasshoppers—but they are one and the same thing. At one time the American Indians, particularly those living on the Great Plains of the West, roasted grasshoppers, and ate them as we eat parched pop-corn, and the Arabs and the Beduins dry them and make them into a kind of cake. NAGRADE Za v aprilu priobčene dopise so prejeli nagrade sledeči člani mladinskega oddelka: Vida Kumse, dr. št. 6....$3.00 Stefania Dolinar, dr. št. 31 2.00 Stella Kraupa, dr. št. 162 1.00 Matt Majerle, dr. št. 1 1.00 Amalia O’Koren, dr. št. 25 1.00 Hedda Botz, dr. št. 78 1.00 Mary Gombach, dr. št. 138 1.00 častno priznanje (honorable mention) gre sledečim: Frank Nosan, dr. št. 1; Jeannette Sega, dr. št. 70; Edith Glavan, dr. št. 78; Stanley Debevetz, dr. št. 20; Mary Perusek. Za dopise, priobčene v maju dobili so po en dolar nagrade sledeči člani mladinskega oddelka : Amalia Zupančič, društvo št. 29; Agnes Jurečič, društvo št. 170; Mary Turk, društvo št. 39; Mary Rezek, društvo št. 70; Rudolph Cvelbar, društvo št. 58, in Johanna Kumse, društvo št. 6. o------------ DEKLICE KUHAJO Solnček, zlati solnček, skoči nam pod lonček, da se skuha sladka kaša, lačna je družina naša: Muc že tačico si liže, tudi kuž prihaja bliže, koklja kajpak pred ognjišče tudi vodi drobno pišče. (Janko Samec), [ wash and pick over the raspberries. You will need a pint for every three or four persons served. Reserve a few choice berries for garnishing. Crush the berries gently and add half cupful sugar. Whip half pint heavy cream. Split open the shortcake while hot. Butter the lower part generously. Cover with the crushed berries. Put on the top. Pour over this the whipped cream. Garnish with whole berries and serve at once. ---------o------- OUR BOOKS We have a lot of books, Some old and some quite new. And Buddy often looks The pictures thru’ and thru’. He likes the autos best And trolley cars and trains. Big engines thund’ring west, Tractors, airships and planes! When he is in a hurry, And sometimes tears a page, I tell him not to worry, ’Twill mend with mucilage! I read to him sometimes, When lessons are all done, Stories and funny rhymes— He thinks it lots of fun. So books to Bud and me Are jolly frinds indeed. For things to do, you see, We never are in need! A JAPANiŠEFOLK STORY The little children in Japan enjoy listening to stories just as much as do their American cousins, and here is one story that they never tire of hearing: In the great forest the Bear ruled as king. No animal could match him for strength and all bowed down before his might. Now, the Fox, too, was held in certain awe, because he was the wisest of all animals. He could outwit even the great bear, and in Japan wisdom is thought a very great attribute, indeed. One day word was broubht to the forest that the Tiger, who was king in his own country, was coming to fight with the animals of Japan. A council was held by the animals who were unable to conceal their fear that the Tiger might prove too powerful for the bear. At last it was decided that the Fox should meet the Tiger and try to outwit him by cunning. Failing this the bear would have to try his strength upon the unfriendly visitor. When the Tiger reached Japan, he went into an enormous woods, where the Fox met him to give him welcome. “How do you do,” said the fox. “You are welcome to our country. News has reached us that you are the king of all the animals (Continued on page 4) ^__________( POMLAD In srce, ti se ne zbudiš! In jezik, ti ne govoriš! Zdaj klije tebi dvojni cvet, pomladi cvet, čas mladih let. Poglej, obrni se okrog, zelena gora. živ je log; povsodi pomladanski cvet vesoljni v svate vabi svet. Podaj mi, ljubica, roko, pod milo pojdeva nebo, kjer njiva zopet zeleni, nad njo škrjanček žvrgoli.. Al spet si tukaj, znanec moj? Le dvigni se, na glas zapoj; ljubezni glas, veselja klic naznanja prihod naj cvetlic. (Simon Jenko) o------------ SPRING And thou, O heart, thou dost not wake, Nor thou, O tongue, thy silence break! A twofold bloom for thee now flowers, The bloom of spring, of youthful hours. Bestir thee, look about and see The mountain green, the radiant lea; To very nook the flowers of spring A joyous, festive beauty bring. O come, beloved, let us stray Into the balmy sunny day, Where fields again in verdure smile, And larks above them hearts beguile. ’Tis thou again, my friend of old? Soar high, O lark, sing clear and bold. Let cries of joy, let love-filled hours Proclaim the coming of the flowers. P. S. Gornja pesem je vzeta iz knjige SLOVENE (Jugoslav) POETRY, ter je prevod Simon Jenkove pesmi Pomlad. To in večje število drugih slovenskih pesmi je prevedel na angleški jezik in izdal v gori omenjeni knjižici Mr. Ivan Zorman. slovensko-ameriški pesnik in glasbenik. --------O-------- A LITTLE BOY IN BE1) Dear little boy propped up in bed When the fellows are at play You wonder why a cold in the head Should spoil the sunny day. Let the counterpane be your fairy land And the shadows the giants bold, Your knees are the castle on the strand Where lies the buried gold. if our wooden soldiers now advance To rescue the Princess fair And the pointed tip of each wooden lance Is gleaming in the air. So give no heed though outdoors call While you in bed have lain; You’ve had the merriest time of all In the land of Counterpane. 750T Raspberry Shortcake. Prepare the cake part of shortcake using the baking powder biscuit recipe that has been given in this department. If your family like a very sweet shortcake, add half cupful of sugar to the dry ingredients before sifting them. While the cake is baking, rnxxiiixxxxxxxzxxxxT^zxrxxinrxxxzziixrixxxxxixiixxi: GEORGE KOZJAK Slovenian Janissary, Fifteenth Century Story Of The Slovenian Home-Life. By JOSEPH JURClC English Version By John Movern rYxxrxTrrtiiittTtTTyrxxxxxxzxxxxrrxxziixxiirxrilxxgra TRANSLATOR’S NOTE Two reasons inspired me to undertake the task of translating into English, the fiction “GEORGE KOZJAK,” Slovene janissary. The first one ivas to make the English-speaking public better acquainted with the Slovenes, one of the branches of the Slavic race. The second one was to describe the mournful conditon of the Slovene people in the past caused by periodical invasion of their lands (Carniola, Styra and Corinthia) by the savage Turks, who time and again destroyed the homes of the natives and massacred the people in the most inhuman manner. While the Germanic races, settled farther north and tvest, had been building schools and, peacefully cultivating the soil, the Slovenes had to defend their lives and liberty against the Turks with a sword in their hands. It is, indeed, a wonder that the Turks did not exterminate the Slovene race. In converting this story into English, I have endeavored to preserve as much of the charm of the author, the late Joseph Jurcic (Jurchich-Jurčič), as I could, and to avoid doing injustice to the English language. If I have succeeded in my task, I shall be well recompensed for my tedious and laborious work. Presenting Slovene literature to the English-speaking public, I shall bring the English speaking people closer to my country men, the Slovenes. JOHN MOVERN. NOTE: Joseph Jurcich, the author of the following story, was born in the village of Muljava, Slovenia (then a province of Austria and now Jugo-lavia) on March 4th, 1844. He died on May 3, 1881. He has written several books and was one of theh Slovene authors who endeavored to perfect Slovene literature. However, he did not know that 'nearly fifty years after his death his heart-touching story “George Kozjak’ ’would have been converted into English and presented to the English-speaking public and to the sons and daughters of his countrymen in the United States of America. Had he known that, he surely would have gone to rest for eternity with much greater satisfaction with the work he had accomplished in the field of literature for his people whom he so dearly loved. JOHN MOVERN. “Woe unto him who has no home, , Who noivhere is Lord of his own.” , S. Jenko. CHAPTER I.’ There was a time when conditions in our Slovene provinces were quite different from those of today. Could anyone qf our forefathers come back from the beyond, he would hardly be able to recognize his grandchildren or his native land for the changes that have taken place since he passed away. In speaking of changes we do not mean only those changes of which the old men, while they are sitting around a hot stove, still talk about and complain of, saying that we have become proud, that we wear clothing made of soft and thin cloth, while our fathers and our mothers wore clothes made at home out of home-spun thread — but we also mean the changes in the conditons of life of our people in general. Lords who lived in their castles situated upon high mountains and hills and constructed upon the solid rock, had the highest authority. In those days the peasant was not a free man, but a serf to those lords. Ignorant people could be found among the aristocrats and the feudal serfs, among the rich and among the beggars. And it is usually the case that where the people are ignorant they are also stupid, superstitious and believers in witchcraft. So we read in old documents that at one time many a homely old woman was placed upon a funeral pile and thereon burnt alive just because she was suspected of being a witch. And how much have our Slovene provinces, especially, suffered from the Turks? It is indeed surprising to see them remain to be what they are today. It is, however, our forefathers to whom we owe our gratitude today for having preserved for us the country and for having saved our race from destruction. And where are the castles, the very sight of which at one time caused enemies to fear and tremble? They are no more. The only remains of them we still find are ruins upon the mountains. These small remains indicate to us that at one time stood there mighty structures and they also vividly testify that the life of a man on this earth is of a short duration. The individual soon passes away, though a posterity remains on earth. The knights who at one time labored for their homes with their powerful right arms, still live among us, but only in story and in anecdote. Among many ruins in Lower Carniola are the ruins of the one time famous Castle Kozjak. In the fifteenth century the Castle Kozjak was still a solid structure. It seemed as mighty as if it had been built to last for eternity. The round steeples upon the hill were proudly towering toward the sky and thus warning everyone afar that no one could enter the castle without the lord’s consent. The skillfully built walls were impregnable, like solid l-Qck. Those who inhabited this castle were mighty and powerful lords. They had preserved their odd Slovene name, Kozjak, which had been in existence since time immemorial, and had been famous in the history of the Slovene people, even during that critical period when foreign aristocrats from Germany and Italy invaded the Slovenian provinces and drove away nearly all the natives of common birth. In those days the Kozjaks were a noble Slovene family. Alas! Such a family the Kozjaks were! There are few like them to be found living today upon Slovene land. Nearly all the noblemen and their posterity who at one time lived in the Slovene provinces have disappeared and are no more. Upon another hill, not very far from the Castle Kozjak, was another castle, the Castle Shumbreg. It is related in a story that the two masons who built these two structures were brothers and that they built these two castles at the same time. As they had only one hammer between them, one of the brothers was obliged to lay stones while the other was using the hammer. About four hundred years ago there lived two brothers by name Marcus and Peter Kozjak. The elder brother, Marcus, was about forty years of age. He was the lord of the family castle and of some other landed property bearing the Kozjak’s name and being a part of the Kozjak’s estate. Physicaly he jvas a powerful man, and. he was generous at heart; he was a /■ good soul. No lord had ever been a better father to the poor peasants than Marcus Kozjak. When he had scarcely reached his majority, his father sent him to a military school in Germany so that he might receive military training there. Soldiering was the vocation which in those days was the most useful and popular. The youth fought in many wars waged in foreign lands, and had time and again distinguished himself as a hero. He also had developed physically and mentally. Before leaving Germany he was honorably discharged from the Emperor’s army. At home the young knight was esteemed and loved by all good neighbors. Not very long after he came home he became acquainted with a neighboring girl, the Lord Shumberg’s daughter, whom he finally married. But Providence decreed that his happy married life should be of short duration. His wife died in her first confinement, leaving her lord and only son, George. Marcus would not consider marriage again, for he had loved his late wife too profoundly and could not forget her. The reason that this affection for his late wife was so deeply planted in his heart may have been because of so short duration of his married life. So he made up his mind to give his entire attention and his love to the rearing of his son, George, who so profoundly reminded him of his lost wife. He wished his young son to become a good Christian and good citizen. Marcus Kozjak did not arm himself with his sword on any other occasion, but when the savage Turkish armies invaded the Slovenian provinces. This occurred, however, in those days, almost every year. In such event Marcus Kozjak willingly organized an army, composed of his servants and peasants, and helped to defend his country with all the power in his command. After the Turks had left the country for Turkey, either badly defeated or victorious and satiated with Christian blood and robbery, Marcus returned up to his castle and behind the walls. His activities, however, did not then cease. He was now helping the people in rebuilding their demolished homes and in healing the wounds which the Turks had inflicted upon the Carniolians in the continuous battle. His brother, Peter Kozjak, was an entirely different type of man. Being the next youngest son in the family, his father set him aside for priesthood. Physically he was weak, and consequently entirely unfit for military service. Because his father did not have any use for Peter, other people also cared very little for him, so that even the servants despised him. For this reason the young lord would not approach any one; he hated everybody because he was of the opinion, and he was nearly right in this respect, that everybody disliked him. At last the child would no longer associate with the people at all. His sole amusement was the chasing and the killing of the geese with a stick in his father’s yard. So this young and neglected boy had also become unmerciful at heart. Usually whatever is sown in the young heart is reaped in old age. Without taking into consideration the tendency and vocation or the sacredness of the priesthood, the father sent Peter to the monastry (cloister) in Zaticna. He thought that by so doing he would provide his son with an easy livelihood. “All other things necessary to be a monk would comc to him by the gift of nature,” thought the father. But nothing comes out of nothing. The youth, however, was very bright and intelligent, but he was also very selfish and obstinate in the cloister. He would not study the lessons assigned to him by the monks. Neither did he care much for prayer. He was constantly disobeying the monks and violating all their orders. They soon realized that he could not become a priest. From the begining, however, the Abbot had had patience with Peter — on account of the latter’s father — thinking that he might yet reform. But as he remained the same malicious Peter, the Abbot sent him home to his father. What would the father now do with Peter at home? Peter did not have any delight in a sword, nor was he capable of handling arms, because God had in Peter’s infancy somewhat curved his legs outwardly and had placed a large head upon a short neck and broad humpbacked shoulders. Peter’s father thought that a monk’s capuche might cover these deformities, but a coat-of-mail would not fit him. So at last he assigned Peter a room in the Remotest corner in the castle, where the old handwritten books were stored. Not having anything else to do, Peter began to read and to study the old books. In those days this was a task a great deal more difficult than it is today when we have books printed from modern type. Not very long thereafter, the old Kozjak passed away. In his will he bequethed the greater part of his estate to his elder son, Marcus, who was then away from home, and the rest of his property he left to a young relative, Ludevick Kozjak; so that Peter inherited nothing else but a comfortable place in the castle, where he might live with his brother, and other necessary provisions he was to use during his natural life. ________0__________________ (To be continued) A JAPANESE FOLK STORY hind the great Tiger. Then (Continued from page 3) in your country. Can that be true, Great Sir?” Then the Tiger roared his answer so that it echoed through the vast forest. “True it is, inded, and it is also true though perhaps you have not heard it, that no one in the world can run so fast as can I.” “I have heard that you are a very wonderful animal,” said the Fox, “but I, too, have quite a reputation as a runner. Perhaps we might arrange to race together, while you are visiting in our country. Will you race with me, King Tiger?” The Tiger laughed at this as though it was a huge joke. “Yes,” I will race with you,” he said, “though, of course, you can hardly expect to win, yet if you really want to race, I will. Let us start at once.” They asked the Bear to be the judge, and agreed to run around the trreat forest. At the signal they were off, the wiley Fox leapin lightly be- MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members SUMMER MORNING The ideal beauty of a thought in a poets or artists mind is a summer morn. The sun, a golden disc, slowly casts its bewildering rays over the slumbering world. Around the sky float fleecy, pink and white clouds, while the sky itself is an azure blue. The birds then begin to twitter. The dew sparkles like so many glittering jewels among the grass. The flowers sleepily. nod their heads as they are fanned by the clean fresh breeze. Nearby is a lake with ripples and waves gliding over its surface. The sunrays turn the ripples into myriads of colors, golden, blue, greenish and in some places very dark. The fir trees on the shore are lined like sentinels followed by a large army of stalwart pines in back, a forest. A farmhouse on the other side of the lake is clearly beginning to show signs of life. A figure is hurrying to a nearby barn, probably the maid with the milk pail. Another is seen following a long herd of cattle. The figure is leading them to pasture, followed by a large, shepherd dog. The sun rises high and awakens the rest of the sleeping world to start another new day. Jeannette Sega (Age 15), Lodge No. 70 J. S. K, J. AN ADVENTUROUS DREAM Mike, alone, went in the woods to seek adventure. He found it very interesting out in the woods, because of the different things he found and saw. He ran here and there, and almost everywhere. All at once he found a path with foot prints, he never saw before, that curved around a high rock. He followed the path thinking that no danger will come to pass. He came to a large, iron door, and opened it. It was dark inside the cave, but a little light was shining in the corner. Mike quickly closed the door behind him and walked toward the light, an old man was sitting there bussy at work. “Good morning, sir,” said Mike to the old man. “Good morning,” returned the man. “Do you live here alone?” asked Mike. “No,” answered the man. “I was —” Mike fell to the ground be,-cause he saw queer looking figures that were coming in at the door. Mike was frightened to death. He awake and found himself lying near the bed side. Louis Sever (Age 12), Lodge No. 1 J. S. K. J. chased us no more. Jennie Bouha (Age 9), Lodge No. 71 J. S. K. J. ENDING SCHOOL On the Friday before ending school two of our teachers accompanied us to the Carnegie Institute, which is situated at the entrance to Pittsburgh. First we had a lecture on the mammals in the museum. Then we had one in the art gallery which I enjoyed the most. I cannot draw but as the young lady there told us, we can at least admire the painting, drawings and the others pertaining to art. The trip was well enjoyed by all and very instructive. The Monday following we held an annual exhibition in our school which included the work of all the Braddock public schools. Tuesday was our great day, for didn’t we graduate? Will we not enter the Freshman class in the Fall? Oh, how pleased we all wei$e to think that the white paper with the blue ribbon handed to us by Mr. McCleary our superintendent, was well-earned! Mr. McCleary gave a wonderful as well as enjoyable speech, telling us how valuable our education is and congratulating us on the fact that we went through the eight grade. Wednesday was Decoration or Memorial Day and naturally we were off for the day to enjoy our leisure time as we pleased. On Thursday (May 31), we had our school picnic at Kenny-wood Park. That day, together with our graduation day was the one we longed for so much. The next day the others had to go back while the graduates were free from school. The others were to be promoted. And no-\Yt we are gladly enjoying the gratifications of our pleasant vacation! Stefania Dolinar (Age 14), Lodge No. 31 J. S. K. J. with a bound the fox leapt lightly up and caught hold of the Tiger’s tail. Then he gave another spring and landed on the tiger’s back. The tiger ran on faster and faster. He ran faster than he had ever run before in all his life. He was so interested in the race that he did not notice the Fox. Just as the Tiger was about to reach the goal he < suddenly whisked around to scoff at the fox whom he supposed to be far behind. This sudden turning threw the Fox off the Tiger's back and over his head to the goal line so that he was uble to call out to the astonished Tiger: “Here I am, Great King, what delayed you so long ?” " The Tiger then felt that the animals of Japan were much too clever f°r him, so he went quietly back to his own country and there he stayed. And that is the_ reason, the little Japanese children believe, why there are no iigers in Japan. MY TERRIBLE FRIGHT One warm summer day my brother and I went to the pasture to pick flowers. On our way we saw a cow, first we were greatly frightened then we saw that it didn’t have any horns, and we thaught we were out of danger. _ First we went to an apple tree, after we did all our picking we started for home. We started to go the longway, but we saw a cow with horns so I didn’t go the longway, but my brother coaxed me so I had to go long way. We started to cross the brook, when we crossed the brook we were on the same side of the brook as the cow, my brother threw a stone at the cow so it would run away, but instead it chased us. By brother ran to the fence and started crying. I was only about half way there. I yelled to my brother to run and cross the brook. He did what I told him and I threw a blossom at the cow, then I ran. I jumped across the brook, but the cow and appreciate them veiy in my mat - u* thank the editor for the a 5 received. My letter iss 1 ing, but I hope it won’t g lnin{ the waste paper basket. A s Best regards to the ’ ther< and readers of Nova D° 11 Mary Gombach (A*=e ,gj(, ‘fta Member of Lodge 13» % ; | th, THE PAGEANT I had On May 29th, 1928 th ■ gl.( rain Public Schools Pj JNrs Pageant at the ne'V - ^ field. Allan Baldwin >‘ Jtoick festival. Irving school, a Junlay (^c] ities. vrjp f 11 Hawthorne presents 111 cl TiVonnli - . t : SCeiie< ■■■■■■■ pical French flower ferU 0 .he large flower tray ^ • c with buds and bloomy j J f, aristocracy were . sty1;, ypical modern Parish • 1 while the peasants woie to costumes Whittier, the . 0 ' jum<» { * o School that I go to ^ f Chechoslovakia, folk dance marked the v . ... . J 'Ji The boys plait wiH^ ^ e(' and trimed them ribbons switched won’t be lazy with w. with hich o i»rc "'as % the girls The b031'' fN riding boots and Pal1 also wore boleras an ^ ^jl The girls wore 00 ./I » full blouses and brig ^ The girls carried ba g ^ Easter eggs, while f carried twisted roP®^ ,v)il ^ school orchestra ’cei the Chehoslovakians a pte The grammar sf*> £ ented the different i c<* Japan, in which desi tumes were worn. e were carried in the anese fashion. ,. u -Germany, in dances were held. 1 . ^" tion of Spring and ' 1 presented. Spain, in which . ifl j Columbus were ,, court of King Fer^he Queen Isabella. auc \ scene was a Spanish dances, soldiers, queen priests, sailors were included and Jk* A Belgian festiva* ^ t \ of athletic contests ^ walking, tumblers aI race. 1 • s A Polish street sc i(t k J market place was 1 pol^j ■■ j It was “Gala” day 1 .gjst ^ The Italian scene c ^ the Garland and * j fore Queen of be^J was a ceremony a i^, danced the “Taian typical dance gch^jf >-1 May pole dances- ^ , The Lorain High iP last one participa . |( TVTu v nnlo HftllCCk* , ” ^ $ ,i!s 4 v five poles to dan I Martha Kumse g. -* 6, Lodge No. RICHARD Richard sat on ^ ;i step, his elbows 0 ^ £ st'? (Dali? na k to °f LADINSKI dopisi , *7ributi°n from Our ./do* Sio*- Members ucj ,evanie 'z stran') ' j t in his hands, and a ^ 0n his face> Although e, et(sl :?,.a young lad of 13, he did s'jnt .^e farm life. He was $ 1 toning to get hungry, aL edit8 f1 suPPer was a long way ^ei'e would be the chores iba-, 15), l JSK- the u He always had to help them. Pe sitting thus, thinking " the hatefull things a fel-to tile; do on the farm, he Neatly startled by his •w? pleasant voice from ttl ,hen. She told him to jPick and get his chores Tr4her r‘ard took the buckets, his JPe .2 then he could go to town III M l6r gave him and started “Ci" and his father. ider ; 'H ■ I#1* tli iedtl! °Ward the barn. On his r mee^ his father and Isle1 aed man, coming up from 'riBlI tl°w tired they ^ w»t ,1 fudging along the road i)D their teams. If he jjjjojj. . 011 the farm, he would n 0 ]ead :r'vas the life that his fa- j cof "rtS now leading. But this ’ fh , evening Richard decided j,g)i < ^ e did not want to be a iaJM |r’ and would leave the LCfhance he set. [oiiaO* t(j eveniug when they went fest^ i"11, he was very quite in T | ack seat of the flivver. 0Š i they stopped at John-i LSt°re> his mother went in' r.i> filjjsi ai,d a cousin to Richard’s Tl 'J1 carne to the car to talk ed j Hr" jaJher* st)'* L °hnson was telling Mr. ti ,7lse her purchases and Tom a rather dignified that he needed a young Work for him in his Jlil ^ Just then Richard ,sent( ijj 0l,t, asking his fathers ,eSe(li i'1’ for a job. Mr. Johnson pjsO< f the boy ov r, and said was young. The two 1|f for half hour until Mr. tli decided to take him. yd Was to board at the letor’s home. The next dressed in his.<,beat I’ll ]0ii? t es and carrying a small gltilfasn ’ .............................. ib»* ets 1,0! f -p ^ left alone for awhile. Cu heart rew heavy as he l about the dreary place, if®! "'as not what he expected. ntri{ ^ longed tefl JC| for his fathers r ’ ft» in j« ai1’ si5' ,](^Se> he came to his desti-j ‘ The first thing he was j 0 do was to wash some ,Cans and make them shine. ather for his mother e>’. Richard Jones now s cousm ^ t\v0 weeks. He would iM' c VV°r^ 011 the farm out in fo 0lmtry than in a large INL °*e morning he packed t^hes and told Mr. John-^ Ht he was tired of city *f he would be so kind ake him back home to (fy'^Dtry j]fe ]vir. Johnson \iuHdly consented, since he bl«e ha,'„ ....J., r.... er Pain on Richards face. •t0t. were a mother’s arms i“- tj % Stable or a fathers i°c j ^ s° welcome as they f° this young lad when it< r-wi-8t. °nce more on the back : % ^ and watched his cous f sij/ disappear down the . i. ShPrd the town' i^ji § ne Krosel (Age 14), ’Is ’ t wish some of you »pi ^ boys would write to fl){< tf address is 1 Phine Krosel, °x 357, Mineral, Kans. fA tovo udeleže. Sobratom Smith, Karcich in Tomsich pa izrekam na tem mestu prisrčno zahvalo za njih po-set. — Z bratskim pozdravom Joseph Furlan, • tajnik društva št. 118 JSKJ. nija na Travnikarjevi farmi! Peter Klobuchar, predsednik dr. št. 144 JSKJ Yukon, Pa. VABILO NA PIKNIK, katerega priredi društvo Združeni Slovenci, št. 183 J. S. K. Jednoti v Yukonu, Pa., v nedeljo 1. julija. — To je prvi piknik našega mladega društva, zato vabimo, da ga posetijo vsi naši člani in članice, kakor tudi ostali rojaki in rojakinje v tej okolici. Zabava se bo vršila v prosti naravi in se prične ob dveh popoldne, v nedeljo 1. julija. Torej, na svidenje! Frank Vodopivec, tajnik. Lorain, O. Dosti otrok vseh narodnosti je končalo osem razredov ali višjo šolo, tudi več naših slovenskih je med njimi. Iz Lorain High School sta graduirali dve Slovenki, Sophie Bohorich in Anna Kodelja. Slednja je odšla 18. junija v Kent kolegij, da se izuči za učiteljico. Ona je prva naša Slovenka, ki se je podala in izbrala ta poklic. Želimo ji srečno bodočnost. Iz St. Mary’s višje šole sta graduirala Pa trik Virant, najmlajši sin Mrs. Gertrude Virant in Terezija Peru-šek. Imamo tudi par družin izven mesta. Tam sta končala iz Brookside desetrazredne šole Andy Petkovšek in William Ra-hotina. Domača osemrazredna farna šola sv. Cirila in Metoda je tudi izpustila 11 učencev in učenk; diplome so prijeli: J. Jakopin, J. Rožanc, L. Šušteršič, J. Vidrik, Fr. Pavlič, J. Zore, Fr. Jančar, J. Jančar, J. Skrjanc, H. Kompare, J. Paul, Fr. Dougan, S. Janežič, Sciladi, M. Svet, M. Šiška, Perušek. Upamo, da vsak izmed teh do-i bro nadaljuje in izvrši svoj izbran poklic. ;| • : Imamo pa nekaj takih malih učenčkov, ki s*i kar pri materah uče in pripravljajo za družbo. Ena taka učenka je tam pri Lavrenčiču že dva tedna. Pa jo tudi radi imajo, saj so bili že trije dečki. Eden izmed njih se je že poslovil, najbrž je bil poduk pretežak. Tudi družini John Juha čestitamo k no-vorojenki, ki se je 14. junija oglasila, da ostane za vedno in da bo hitro zrasla. Gotovo sta skupaj šla, ker sta se oba en dan udinjala, zakaj pri družini Valentin Gradišek je pa novorojenček ostal, da bo delal družbo sestrici. Prvi piknik samostojnega podpornega društva Slovenski Narodni Dom je dobro izpah Vršil se je 17. junija na Kosovi farmi. Svetova “liza” je komaj čakala, da gre k počitku. Pa zakaj ne, saj je prenašala celi dan živo in mrtvo, dobro in slabo, sladko in grenko, dolgo in kratko, gorko in mrzlo. Sedaj pa sami uganite, kaj vse je to bilo. Ker je bil dan precej gorak, je pa še pozne poset-setnike dež omočil, mene tudi. Še John Ivančič je prišel z dru-. žino ogledat našo živo nasajeno farmo. Upamo, da ima on drugače opremljeno in urejeno, saj se je nanjo podal zgodaj spomladi. Želimo obilo uspeha! Pozdrav! V. Kumše. RAZPRAVE 0 PRAVILIH Detroit, Mich. Tem potom poživljam članstvo društva Triglav, št. 144 J. |5. K. Jednote, da se kar v največjem številu udeleži našega piknika, ki ga društvo priredi v nedeljo 24. junija. Piknik se bo vršil na Travnikarjevi farmi, 11 Mile Road & Dequindre. Začetek zabave ob desetih dopoldne. Seveda so vabljeni poleg dru-štvenikov tudi ostali tukajšni Slovenci in Slovani. Vsi bodo dobrodošli in za vse bo dovolj zabave. Torej, pridite v zeleni log, kjer ne bo nadlog. Veselični odbor se vsestransko pri-, pravlja, da bo mogel goste kar najboljše postreči, tako da jim bo Triglav in njegov piknik za vedno ostal v najlepšem spominu. Torej, na svidenje 24. ju- Ely, Minn. BOLNIŠKI SKLADI IN PODPORA Zgornji predmet, ki čaka rešitve na bodoči konvenciji, je eden izmed najbolj težavnih, kar jih ima rešiti konvencija. Pri naših organizacijah smo zašli predaleč z obljubami. Vedno smo skušali obljubiti veliko več kot zamore dolar v praksi pokriti. To se je godi- lo nekoliko vsled kompeticije med slovenskimi organizacijami, nekoliko pa vsled brezbrižnosti za bodočnost naših organizacij. Isto kar sedaj vršimo pri bolniških skladih, se je poprej godilo pri posmrtnin-skih skladih. Pri posmrtnin-skih skladih smo bili primorani sprejeti starostne lestvice, da se je privedlo organizacije na solventno podlago. Sedaj pa prihaja čas, ko bodo začele države zahtevati solventnost tudi v bolniških skladih. Članstvo naše jednote plačuje posmrtninske asesmente za načrt A. po “National Congress” lestvici, za načrt B. (20-letno zavarovanje) pa po “American Experience” lestvici. Za bolniški sklad pa plačujemo 75c za $1.00 dnevne bolniške pdopore, ne glede na sta- rost ob pristopu. Naš aktuar je proračuna], da nas stane $1.00 bolniške podpore po sedanjih pravilih približno toliko, kot nas stane $1000.00 po-smrtninske zavarovalnine. To pomeni, da če bi hoteli biti solventni v bolniških skladih, bi morali plačevati asesmente v bolniški sklad po lestvici, ki je nekoliko nižja kot za posmrtnino. V državi Wisconsin, kjer skušamo dobiti poslovnico, zahtevajo, da privedemo bolniške sklade na varno stopinjo. V omenjeni državi namreč zahtevajo, da se za bolniške sklade upelje “Manchester Unity” lestvico za bolniške sklade; inače nam bo težko izposlovati kdaj poslovno pravico v omenjeni državi. Za primero naj navedem lestvico, katero imamo v veljavi za po-smrtninsko podporo ter “Manchester Unity” lestvico za bolniško podporo. Navedem samo štiri različne starosti: “National Fraternal Congress” lestvica za $1.000.00 posmrtnine. Starost Mesečna ob pristopu vplačila , .20 $ .92 * 30 1.22 40 1.76 50 2.71 “Manchester Unity” lestvica za $1.00 na dan za prvih šest mesecev in po šestih mesecih po 50c na dan. 20 $ .92 30 1.21 40 1.71 50 2.58 Ce bi se vpeljalo zgornjo lestvico za bolniške sklade, potem bi se izognili izrednim asesmentom in v bolniških skladih se bi nabirala rezerva za poznejša leta. Razume se, da bi bolniška lestvica bila nižja ako bi se omejilo podpore. Zgornja lestvica je prirejena za bolniško podporo, ki traja dokler je član bolan. Po naših sedanjih pravilih se plačuje bolniška podpora slično kakor penzija. Skoro ni za misliti, da bi delegacija uveljavila tako drastične izpremembe v teh slabih časih. Treba bo računati na kak drugačni načrt, da se izognemo izrednim asesmentom in da nam bo vseeno mogoče izposlovati poslovno pravico v državi Wisconsin. O tem ob drugi priliki. Fakt je, da s sedanjimi asesmenti v bolniški sklad, ne moremo plačevati podpor brez izrednih asesmentov. čim starejša bo postajala jednota, tembolj težavno bo izhajati z bolniškimi skladi, ako ne pride do preuredbe. Sedaj ima naša jednota primeroma še nizko število starih članov, a to število se leto za letom veča. Stari člani so vedno bolj podvrženi boleznim kakor mladi, in če dobijo isto bolezen kot mladi člani, jih vzame dalje časa da ozdravijo, kot mlade člane, in baš radi tega zahtevajo, da bi se bolniški asesmenti plačevali po starostni lestvici. Joseph Pishler, glav. tajnik. Pittsburgh, Pa. Dopis Mr. Fred A. Vidra, delegata društva št. 104 JSKJ, ki je bil priobčen v Novi Dobi dne 6. junija, potrebuje odgovora, da more članstvo pravilno razumeti obe strani tega važnega vprašanja. Jaz ne poznam nobenega boljšega in praktičnejšega načina za prijavljanje bolnih članov, kot je sedanji kartni sistem. Informiran sem bil od različnih tajnikov, da ta sistem prepreči mnogo neprijetnosti in nesporazumov, če se pravilno spominjam, ni na zadnji konvenciji nihče nič slabega videl v tem sistemu. Moje izkušnje, posebno pri večjih društvih, so mi dokazale, da je ta sistem vsaj zadovoljiv. Tukaj (Dalje na 6. strani) čas, da je pregledal poslovanje .J. S. K. Jednote za več let preteklosti. Mr. Pishler, glavni tajnik, in jaz, sva se strinjala, da lestvica, ki sem jo priporočal, bi bila približno prava. Ne domišljava si, da sva perfektna, toda lahko trdiva, da delava za najboljše interese J. S. K. Jedil ot'F. .Jaz upam, da Mr. Vider prinese na konvencijo kaj konstruktivnega. Naj ima J. S. K. Jednoto v mislih ta čas. Naj pozabi vsaj začasno, da je klerk v uradu S. N. P. Jednote, in naj pomni, da je zastopnik društva št. 104, ki je postojanka J. S. K. Jednote. Mi hočemo izboljšati naš sistem. Mi niko- li ne diktiramo, toda lahko nasvetujemo. Od članstva, oziroma od delegatov na konvenciji pa je odvisno, da-li se nasveti vpoštevajo ali ne. Nobenega boljšega dokaza za dober napredek J. S. K. Jednote se ne more najti, kot je dejstvo, da se je število njenega članstva v treh letih povečalo za več kot 25%, medtem ko je S. N. P. Jednota napredovala za manj kot 77< ■ Tega fakta ni mogoče zanikati. To mora pomeniti, da so naši člani z zunanjim svetom vred zadovoljni, da je J. S. K. Jednota v resnici A GRAND OLD ORGANIZATION. — (Dalje prihodnjič). Dr. Jos. V. Grahek, vrhovni zdravnik J. S. K. J. RAZPRAVE O PRAVILIH (Nadaljevanje iz 5. strani) ali tam se seveda naleti na brezbrižnega tajnika, ki pozabi na pravila in ne pošlje poročila pravočasno. V takih slučajih, če je navedeni vzrok logičen, se izplača kot priporoča društvo. Mi bomo vedno imeli nekaj lahkomiselnih tajnikov. Nikoli ne bomo perfektni. Tudi druge slovanske organizacije ne bodo imele nikoli v vseh ozirih perfektnega sistema; toda po moji sodbi je sedanji naš kartni sistem najbolj zadovoljiv. Ni zadovoljiv samo za člane in tajnike, ampak tudi za zdravnike, ki morajo izpolniti ta poročila. Ka-kori hitro dobim tako prijavno kartico, pregledam diagnozo, in če se pri tem v mojih mislih pojavi kakšno vprašanje, začnem takoj s preiskavo. To se zgodi brez vednosti tajnika, ker vem, da tajniki imajo dovolj dela, ne da bi jim bilo treba še letati po mestu in iskati tega ali onegq. zdravnika. Če je My. Vider imel kakšne izkušnje v tem oziru, in on jih je gotovo imel nekaj kot sedanji klerk v uradu SNPJ., bo vedel, da je informacije od zdravnikov zelo težko dobiti. Meni je znano, da je bilo mnogokrat iskanje takih informacij neuspešno, toda, če sem jaz ali kateri drugi zdravnik pisal na gotovega zdravnika ali bolnišnico, so navadno dospele informacije. Odvetniki odgovarjajo odvetnikom, medtem ko ne odgovarjajo na vprašanja drugih oseb. Tako je tudi z zdravniki. Mr. Vider morda ne ve, da zdraviki niso dolžni povedati vsega, kar vedo o svojih pacijentih. Oni večkrat odgovore vrhovnemu zdravniku organizacije in mu dajo namig-ljaj, katero pot naj vzame, da dobi potrebne informacije v gotovem slučaju. Poleg tega navaden človek ne vse vseh zdravniških izrazov; ne pozna vseh komplikacij, član morda trpi na sifilisu, toda diagnoza na kartici označa kakšno posledico omenjene bolezni. Ako mož, ki ima s tem opraviti, ni medicinsko izobražen, bo šla taka reč skozi brez vprašanja od strani bolniškega tajnika. Zavarovalne družbe plačajo letno tisoče dolarjev zdravnikom. Če ne bi smatrale to za dobičkanosno in pametno, sem gotov, da bi ta denar rajše izplačale v obliki dividend. Toda družbe smatraja tak sistem za dobičkanosen, zato skrbe, da upravljajo tozadevne de-partmente zdravniki. Iz dopisa Mr. Vidra povzamem, da ni imel v takih zadevah nikakih izkušenj, če ni imel izkušenj glede zdravstvenega nadzorstva odškodninskih zahtev, kje ima podlago za svoje trditve? Ton njegovega dopisa mi da misliti, da ni zelo natačno zasledoval poslovanje v J. S. K. Jednoti. Mogoče se je začel zanimati za zadeve JSKJ odkar je bil izvoljen delegatom. Jaz sem prepričan, da članstvo JSKJ zna, da sem jaz pisal o različnih problemih, katere on omenja, in da sem navajal izkušnje in mnenje, ne samo z ozirom na JSKJ, ampak na več drugih organizacij, katerih nekatere so mnogo večje kot SNPJ. Meni se zdi, da Mr. Vider ni kvalificiran govoriti o teh vprašanjih. Jaz sem siguren, da vem o postavah toliko, kot ve Mr. Vider o medicini, mogoče še nekoliko več, toda še nikdar me niste slišali, da bi se bil glede postav prerekal z odvetniki, ki posvečajo ves svoj čas temu predmetu. V enem njegovih dopisov se ni strinjal z menoj glede lestvice asesmentov za bolniško podporo, toda sam ni priporočal nič boljšega. Ako nimam sam priporočati kaj boljšega, je moje mnenje, da nisem upravičen kritizirati priporočila koga drugega, ki ni le ugibal glede številk, ampak si je vzel USTNICA UREDNIŠTVA ■Vsled pomanjkanja prostora je nekaj “razprav o pravilih” odloženih za prihodnjič. I Lepe | (tiskovine ( sa vaša društva, za trgovce, E posameznike, za vsakovrst- s " ne prireditve dobite vselej — | po nizkih cenah v prvi slovenski nnijski tis- = karnl v ZJed. državah, kjer = — dobite ob vsakem Časa za- E E nesljivo in | točno postrežbo 8e priporočam društvom, ro- 3 Jakom, trgovcem za vse pri- 5 like. Prevzamemo največja E kot najmanjša dela. | Ameriška Domovina j 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. TiDlltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllr Barberton, O. Ne glede na to, da eni smatrajo kritiko kot nekak napad, je neobhodno potrebna, ako hočemo imeti pravo demokracijo in ne avtokracijo. Na pra- vi demokraciji sloni enakopravnost in bratstvo. Nasveti in priporočila v našem glasilu si nekatera jako nasprotujejo in je sploh nemogoče vsem pritrditi ; še bolj nemogoče pa bi bilo za konvencijo vse upoštevati. Le tisti, ki nima odkri4/o-srčnih namenov, tisti, ki misli, da le on vse ve in tisti, kateri se ne ozira ali misli na splošno dobro za članstvo in mu je le, da se uveljavijo njegove osebne ideje, se boji kritike. V pretres bi rad vzel neke nasvete in priporočila priobčena v našem glasilu, ne glede ako je kje zopet kaka zamera. 1. Več članov in tudi naš vrh. zdravnik priporočajo zvišanje bolniškega asesmenta. da se ubranimo nakladam. Neki član je povedal, da bi to pomenilo toliko kot zapreti vrata novemu članstvu. Meni se ;:di, da ima zadnji prav. Omenja se med drugim Manchester lestvico, po kateri bi tisti, ki opravljajo težka in nevarna dela, plačevali večji asesment kot drugi. Mogoče je ta lestvica najbolj poštena, ali bilo bi pri tem veliko težav in sitnosti in bi nam navsezadnje bolj škodila kot koristila. Ko se je pred leti hotelo nekaj enakega vpeljati pri neki jednoti, je prišel tam vsled tega razkol in posledica je bila, da se je del članstva, ki bi bil pri tem prizadet, odcepil od jednote in si ustanovil svojo novo — našo jednoto. Težkoča je, ker naše članstvo ni profesionalno zaposleno, si preminja vrsto dela in tudi ni povsod stalno zaposleno. Mislim da ne pretiravam, ako povem, da je članstvo splošno proti povišanju asesmenta in da bi imelo še v naprej, ako se ne da drugače pomagati, sem pa tja raje naklado kot povišani asesment. Ne glede na to, da smo ime- li več naklad, pa nekateri še vedno več zahtevajo v obliki raznih novih podpor za razne operacije. To, bratje in sestre, naj se opusti in obudi šele takrat, ko bo rasla rezerva v skladu, iz katerega se take podpore plačujejo. Ako se ne moremo drugače ubraniti na-kladom, naj se bi bolniška podpora omejila po načinu kakor eni priporočajo in kar se je sprejelo tudi že drugod, JURIJ KOZJAK V mladinski prilogi današnje številke bodo našli čitatelji pričetek Josip Jurčičeve povesti ‘‘Jurij Kozjak, slovenski janičar,” v angleščini. Prevel na angleški jezik je to zanimivo Jurčičevo povest Mr. John Mo-vern, blagajnik neizplačanih smrtnin J. S. K. Jednote. Doma je Mr. Movern od Semiča v Beli Krajini in biva v Ameriki približno 30 let. Prva leta je delal v rudnikih Minnesote, zadnjih 18 let pa je vslužben v okrožnem sodišču v Duluthn. Mr. Movern je glavni uradnik J. S. K. Jednote že 12 let. Urednik. •v Se malo časa Le še nekaj tednov in poletna potniška sezona bo pri kraju. Vendar pa ima še vsak rojak priliko ,da se pridruži enemu od naših skupnih potovanj in se tako okoristi na ugodnostih ,ki jih ista nudijo. SATURNIA NA 14. JULIJA. Ta novi parnik ima rabiti do Trsta samo 12 dni in nudi jako lepo vožnjo za one, ki so radi dlje časa na vodi in poceni vožnjo za one, ki imajo velike družine. Pripravlja se večja skupina rojakov za ta datum. PARIS. NA 16. JULIJA. Na tem znanem i’n priljubljenem parniku se vrši naše zadnje poletno skupno potovanje. Kakor za vsa druga potovanja velja tudi za to potovanje pravilo: Prej ko se kdo priglasi, boljši prostor dobi. TUDI SE OBRNITE NA NAS: a) kadar pošiljate denar v stari kraj ali kadar ga dobavljate iz kraja; b) kadar rabite pooblastilo, kupno pogodbo, izjave ali kako drugo notarsko listino; c) kadar želite dobiti kako osebo iz starega kraja ,ali kadar imate kak drug posel s starim krajem. Vse pošiljke naslovite na Slovensko banko: ZAKRAJŠEK & CEŠARK 455 W. 42d St., New York. N. Y. I ZASTAVE I • * y •J regalije, prekoramnice in trako- £ X vi. Dalje Victor plošče v vseh X •f jezikih. Prave glasne Victrole. 4» Ure, diamante, prstane in vso T .. drugo zlatnino. X V Nad 20 let v trgovini. Cene •{• X zmerne, postrežba točna. X IVAN PAJK :: 24 Main Street. x X Conemaugh, Pa. | WHH-W i i M-H-* »-H-* namreč, da se določi do koliko i podpore je vsak član upravičen na leto, oziraje se na to. kako dolgo je že član jednote. To bi imelo to dobro lastnost, da se bi članstvo bolj držalo jednote in to slabo lastnost, da b? bilo malo težje pridobiti novo članstvo. 2. Več članov priporoča, da se naj bi v prihodnje ne plačala nobena provizija organizatorjem. Prav dobra ideja, samo jaz kot gotovo tudi drugi bi radi vedeli, da zakaj niso ti ob enem tudi povedali način, po katerem bi dobili organizatorje, kateri bi šli kot dosedaj agitirati brez vsake provizile. Pravijo, da organozatorju ni do tega koga da pridobi, pa naj si bo tudi trhlega zdravja, samo da se dobi provizija. Na prvi pogled dober argument. Zopet pa lahko povem iz lastne iskušnje kot organizator pred leti, da zdravega, močnega in mladega, posebno takega, ki nima nevarnega dela, je treba iskati in ga prigovarjati, med tem ko za take, ki morda že čutijo bolezen, ni treba organizatorja, ker ti se sami ponudijo za pristop. 3. Društvo iz Minnesote priporoča, da ne tajniki, ampak blagajniki naj prejemajo čeke iz gl. urada. Tajnik, ako hoče natanko voditi svoje knjige, mora vknjižiti vsak ček, ki ga prejme od jednote. Vedeti mora kedaj čeki pridejo. Tajnik samo ima naslove od članstva in ta najbolj ve, kjer da stanujejo, in ako je bolni član na potnem listu, kam ga naj pošlje. Denar za mladoletne dediče, ako se hrani pri jednoti. je seveda na obrestih. Tajnik ima zabilježeno kolika svo-ta pripada takemu dediču, ne ve pa koliko svoto bo prejel z obrestmi vred. Ako bi blagajnik prejemal čeke, bi se moral o vsem tem voditi natančen zapisnik in potem istega vsak mesec izročiti tajniku, da prepiše v svoje knjige. Stvar bi, kakor vidite, povzročila le še več dela in sitnosti, čeke naj prejema tajnik kot do sedaj, ako pa se hoče tajniku kaj pomagati, naj pride blagajnik po čeke k tajniku in jih namestu njega raznese bolnikom. Dvomim pa, da bi to bilo zadovoljivo, posebno ne še tam, kjer tajnik in blagajnik živita daleč eden od drugega. 4. Neki sobrat priporoča znižanje števila gl. porotnikov. Mislim pa, da se je ta sobrat, precej spozabil, ko pove, da so porotniki navadno čisto pri-prosti delavci. To se mi zdi kot da bi hoteli nekateri upe-ljati med nami Slovenci nekake razrede, kot jih imajo v starem kraju, to je nižje sloje, srednje sloje, višje sloje, visoke, plemenitost itd. Tako pisanje je naravnost sramotenje, lahko rečem izključne večine našega članstva. Naša jednota ne potrebuje nikakih takih, ki se v svoji domišljiji prištevajo k “boljši družbi!” ampak poštenih, delavnih ljudi, pa naj si bodo to ditch diggers ali profesorji. Prvi je lahko boljši predsednik jednote ali sploh gl. uradnik kot zadnji. To niso samo domneve, ampak fakti, katere lahko sami vidite. Naša jednota ni nikak znanstveni laboratorij, ampak priprosta demokratična naprava, in tisti, ki so jo dosedaj vodili, niso imeli nobenih diplom, izvzemši seveda gl. uradnika vrh. zdravnika in pa odvetnika, ako ga jednota potrebuje. Poznam več oseb, katere so v gl. uradih naših podpornih organizacij, kateri so zmožni v vseh ozirih in kateri so pred leti irrieli ali imajo še zdaj na rokah žulje od krampa in lopate. “Worth makes the man”, je zapisal Benjamin Franklin, kateri je pustil šolo ko je bil star deset let, in kateri je zanikal mnenje, da tisti, ki vladajo, so boljše krvi in plemenitejše narave kot drugi ljudje. Anton Okolish. Cleveland,O. ! Pravila odrastlega oddelka so bila do sedaj še precej premleta, toda mladinskega se ni še noben dotaknil, čeravno polagamo največ upanja na mladino. Tako izgleda, kot da pravila ml. oddelka so popolna, in ni prav nič za izboljšati. Ako hočemo, da bomo imeli močan ml. oddN^ek,' moramo odstraniti vse ovire, katere so nam sedaj v napotje, pa bomo imeli uspeh, kakoršnega si želimo. Prvič moramo iz pravil izpustiti zdravniško preiskavo, katera nam je glavna ovira za pridobitev otrok. Koliko je mater, ki bi dale v društvo otroke, ako bi ne bilo treba do zdravnika jih voditi — ker nima časa — in ker nima časa ta mesec, pa odloži; med tem pa pride agent zavarovalne družbe, ga zapiše, ter ji prinesce “polico”; društveni tajnik pa naj se briše pod nosom, ko se drugič oglasi. Zavarovalnim družbam se izplača zavarovanje otrok brez zdravniških preiskav, ali se ne bi tudi nam? Brez ceremonij ne moremo izhajati, tako smo že navajeni in tako mora biti. Torej delegacija prihodnje konvencije naj vrže ta star kožuh za plot, ako resno želi, da bomo imeli uspeh v pridobivanju mladine. Društveni odbor naj ima polno moč,_ da otroke sprejema v društvo, brez vsake zdravniške preiskave. Druga ograja je zopet ta, da mora biti eden starišev član jednate ali reditelj (če nimajo otroci starišev), kar je popolnoma nepotrebno. Dobijo se, ko sta oče in mati zavarovana toliko, da ne moreta misliti na pristop v kakšno drugo organizacijo zaradi slabe finance, pa bi lahko otroke dali v društvo. Toda pravila so taka, da tega ne dovolijo in si tako zapiramo samim sebi pot k napredku. Torej dajmo pravo podlago za mladinski oddelek, da bomo res lahko rekli, da imamo moč v mladini. Za društveni odbor: Ivan Kapelj, tajnik, dr. št. 71 JSKJ. Red Lodge, Mont. Bliža se trinajsta konvencija J. S. K. Jednote in kot je razvidno iz razprav o pravilih, se članstvo zelo zanima za to konvencijo in za bodočnost Jednote. Videti je, da je skoro največ zanimanja za vprašanje glede spremenitve jednotinega imena. Ne bom se prerekal s člani, ki ne vidijo v izpremem-bi imena nikakega napredka za Jednoto, ker vsak ima pač svoje nazore in tudi svoje izkušnje. Jaz za svojo osebo pa vztrajam pri trditvi, da bi primerno izpremenjeno ime organizacije precej pomagalo pri pridobivanju novih članov. Med najbolj važne probleme naše Jednote pa spada pridobivanje dobrih novih članov. Naša solventnost se bo pričela hitro krčiti, ko nam ne bo mogoče pridobivati novih, posebno mladih članov. Jaz zelo dvomim, da bi nam tisti “K” v imenu pridobil kaj članov, kajti kdor je vnet za dotično označbo (in vsak ima seveda neoporečno pravico biti, če hoče), pojde k organizaciji, ki nima samo katoliškega imena, ampak ima verske določbe tudi v pravilih. Na drugo stran sem pa siguren, da nam “K” odbije marsikoga, ki bi lahko postal dober član naše organizacije, Pa *ma Pomisleke vsled prej omenjene označbe. Torej, če nam je rast organizacije pri srcu, odstranimo vse zapreke, ki količkaj ovirajo dotok dobrih, novih članov. Glede reprezentaci-ie na konvenciji bi priPor°čal, naj bi se dotična točka izpremenila v to-iiko, da bi društva, ki imajo od 50 do 200 Članov, bila opravičena do enega delegata. To priporočam zato, ker sem prepričan, da 100 delegatov izvrši lahko prav tisto delo, kot 150 ali več. Prihranilo bi se pa precej na vožnjah in dnevnicah. Glede operacij bi priporočal, da se plača $100 za vsako operacijo, za izvršitev, katere je treba prerezati trebušno steno. Točka druga v členu 38 naj bi se popolnoma črtala. Strinjam se tudi s priporočili sobrata Vidra iz Chicaga, ki priporoča, da bi se odpravile zdravniške prijavne karte in da se bolniških nakaznic ne bi pošiljalo v pregled vrhovnemu zdravniku, ampak direktno v urad glavnega tajnika. S tem bi se dalo precej prihraniti. Ne bom ponavljal, kar je sobrat Vider pisal, priporočam pa članom in delegatom, da prečitajo tozadevni njegov dopis, priobčen v Novi Dobi dne 6. junija, ako še tega niso storili. Z bratskim pozdravom K. Erznožnik, član društva št. 58 J.S.K.J. -------------o-------- Radio v temni Afriki. Angleška vlada je nedavno zgradila veliko pristanišče v Takoradi na Zlatem obrežju za-padne Afrike. O priliki otvoritve pristana, katerega zgradba je stala 20 milijonov dolarjev, je vrhovni glavar črnih plemen dotičnega okrožja, Nana Ofori Atta, govoril potom radia svojim podložnikom, raztresenim po različnih seliščih in preskrbljenim s sprejemnimi aparati. Imam na zalogi že nadjj3 i LUBASOVE HARMON® vseh vrst in modelov, D ške, kranjske in c^*r°® , ne; tri in štiri vrstne. ^ krat, trikrat in * uglašene. J Imam na zalogi tu'a* ■ s. čeke, glasove, nove 8 mehove in druge P0®8 a dele. Cene harmonikam ^ znatno znižal. Pišite po cenik f ALOIS ŠKULJ -323 Epsilon Pl., Broojtjg’1 Edini M.topnlk 1# Zdr**'** LUBASOVIH HARMONIK V i Dr GLAS NARODA I NAJSTAREJŠI NEODVJ^ SLOVENSKI DNfYiX V AMERIKI- ^ ji, J. najbolj razširjen «l5djj j list v Ameriki; don*»* mIjM » nje svetovne novosti,, izvirna poročila iz s ® v0de t0V vine; mnogo šale in Pr®. y ; > manov najboljših pisate Pošljite $1JXI ln pričeli ca bomo P«*1 \ Vsa pisma naslovit« ® GLAS NAROD*,. 82 Cortlandt St- Ne* T° ^---------------- j VABILO VABIL0 £ na 1 ki ga priredi j ! DRUŠTVO GEORGE WASHINGTON j j št. 180 J. S. K. J. I NA ŠPELKOTOV1H FARMAH (NOBLE) j V NEDELJO 24. JUNIJA J Cenjeno občinstvo od blizu in daleč je vabUe^ ’ 91 v * Til Ml*' 'Sl 3 da nas poseti na omenjeni dan v kar največjen* - j 1 vilu, ker zabave bo dovolj za stare in mlade- J 3 plesaželjne bo skrbel Vat. Turkov duet. Vzemite St. Clair karo (Nottingham) do konC/ I od tam pa "dinki” zopet do konca. Od tam Vas l” 1 pelje Mr. Opeka brezplačno na prostor zabave- 1 K najobilnejši udeležbi vljudno vabi 3 Pripravljalni odb°r‘ —- Največja In naj«tarej«a slovenska zlatarska trgovina v A®* ^ Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio in izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE #033 8». Clair Av«. in »30 E. 79th St.. Clevl—*. iiiiiuin»nmtlniimiilinmnmi»inti»mmmuMmiuimwnigw01,gn Naša bančna in potniška služba je ve'ei:)0v-ti, koristna za vsakege rojaka, ki se je hoče posl11 SAKSER STATE BANK,. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK- ^ xiixiriJtxirixxxxrmxrxrirTXXYXTXYxixg^^^