ti::n. Leto XVHL Ž I Celju, dne 28. avgusta 1908, ^ nlisuvA iiis; iqojg o[idi8 te fidk^oq ■ ' * TIsmso^r^^veH^ jlBrisoa j j j a ©g ijgoiidoiboo V .sshJl srnsiiob m jih .olidKvjj« o>b;.t :<5linJ«£d ej. oT Uredništvo Je na Schillerjevi cesti št. 3. —Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsa. kokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Siidmarkevski terorizem v slovenskih občinah. Siidmarkino taktiko bodemo najlepše in najlažje razumeli, ako opazujemo njeno delovanje v posamičnih, konkretnih slučajih. Znana so prizadevanja posamičnih in organiziranih nemških nacionalcev spraviti najprej slovensko zemljiško posest v obmejnih občinah v nemške roke. Nemci hočejo te kraje najprej gospodarski podjarmiti, ljudstvo proletarizirati dobro vedoč, da je proletarce in kočarje mnogo lažje ponemčiti nego pa samostojne kmete. Da v tem boju ne izbirajo sredstev, pričajo nam dejstva, o katerih tu na kratko poročam. V Št. Uju se je pred nekoliko leti naselil g. Ivan Geršak. Kupil si je tu hišo in posestvo. Živel je le za se in za svojo rodbino in se ni mešal ne v občinske razmere, ne v politiko. Mimo njegove hiše vodi javen klanec, katerega se poslužuje le majhno število posestnikov, ki hodijo in vozijo tod do svojih zemljišč. Po tem klancu, ki nima jarkov ob straneh, teče v deževnem vremenu Voda, katera dela hiši g. Geršaka veliko škodo. Da bi se tej škodi ubranil, bi bil g. Geršak rad preložil ta klanec na drug kraj. Govoril je s prejšnim (nemškim) županom o tem, razložil mu je, da mu voda dela neprenehoma škodo na hiši in da je pripravljen zgraditi na svoje troške in na svojem zemljišču po vseh veljavnih in zakonitih predpisih nov klanec, kateri bi vsem interesentom v vsakem obziru popolnoma nadomeščal sedanji kolovoz, ako mu dovole stari klanec zapreti ter tako vodo odvrniti od njegove hiše. Prejšnji župan je sprevidel in spoznal upravičenost Ger-šakove prošnje ter mu je dal besedo, da mu občinski svet v tem oziru ne bo delal nikakih ovir. Prošnja je bila vložena na okrajni zastop, kateri jo je tudi na predlog občinskega sveta ugodno rešil, davši gosp. Geršaku dovoljenje, da sme na svoje troške in na svojem zemljišču sezidati nov kolovoz, odgovarjajoč po-, trebam interesentov in ustrezajoč vsem predpisom o javnih voznih poteh. Na to je bil trasiran novi kolovoz, zastopniki občine so si ogledali kraj in projekt in izjavili, da nimajo nič proti temu, da se izvrši. Ko se je g. Geršak prepričal, da tudi okrajni zastop v resnici nima nič proti preložitvi, je začel graditi. Delo je bilo gotovo, po komisiji odobreno in izročeno prometu. G. Geršak je mislil, da je vsa stvar v redu in je zaprl stari kolovoz. Tu so naenkrat stopili na noge trije možje zahtevajoč, da se jim mora stari klanec zopet odpreti. Vnela se je pravda, katero so Geršakovi nasprotniki dobili, ker je bil prejšnji občinski odbor pozabil svoj sklep, da se Geršaku dovoli klanec preložiti, pribiti na tablo in povabiti sosede in interesente, da dajo svoje eventuvalne ugovore na zapisnik. Iz tega čisto formalnega razloga je gosp. Geršak pravdo izgubil. Moral je plačati pravdne troške in zopet odpreti stari klanec in izpostaviti svojo hišo še nadaljnemu oškodovanju po mimo tekoči dežnici; vse to pa trem ljudem na ljubo, od katerih LISTEK. Celjska pokopališča. Ko so te dni kopali na južni strani celjske farne cerkve jarek za cevi novega vodovoda za Celje, prišli so na veliko množino človeških kosti. To spominja na pokopališče, katero je bilo okoli celjske farne cerkve. Orož-nova celjska kronika pravi, da so 7. junija 1784 pokopali zadnjega mrliča na to pokopališče, namreč hčer Katarino kuharja Janeza Schreiberja, ki •je služboval pri generalu grofu Bru-nianu. Osem let poprej je bila tukaj materi zemlji izročena soproga tega grofa Marija Terezija, ki ima spomenik vzidan pri malih cerkvenih vratih. Zdaj izkopane kosti so ležale nestroh-nele v zemlji več ko 124 let. Leta 1785 so začeli pokopavati celjske mrliče pri cerkvi sv. Maksimilijana. Pokopališče pri cerkvi sv. Duha je pa starejše. Blizo te cerkve je namreč bila bolnišnica (špital sv. Duha) in špitalske mrliče so menda narpoprej, pozneje pa tudi druge pokopavali pri sv. Duhu. Pokopališče okoli farne cerkve je moralo biti kakih 600 let. Proti koncu šestega stoletja je bil v Celju sedež škofa. Znan pa je samo jeden celjski škof Janez. Ob preseljevanju narodov je Celje skoro popolnoma propadlo in je po utrdbi krščanstva spadalo z okolico k žalski fari. Še le okoli leta 1200 je dobilo Celje svojega župnika in tedaj se je menda začelo pokopa-vanje mrličev okoli farne cerkve ter je trpelo do leta 1784, torej okoli 600 let. V mesto je bilo Celje povzdigneno še le leta 1451 od grofa Friderika II. Farno cerkev je v sedajnem obsegu zidati dal celjski grof Herman. Pri cerkvi je bil tudi kostenjak, mrtvašnica, pri žagradu z altarjem sv. Mihaela. Tukaj so imeli klobučarji vsake kvatre in na Rešnjega telesa dan sv. mašo. Leta 1794 so pokopališko obzidje podrli in grobove zravnovati začeli. Leta 1799 so pa tudi kapelo sv. Mihaela (mrtvašnico) podrli. Leta 1820 so gimnazijsko hišo od jeden ne spada v občino Št. Ilj, dočim je drug nemški naseljenec in tretji nadučitelj na „slovenski" šoli in odbornik okrajnega odbora Siidmarke. Interesi vseh treh bi pa ne trpeli najmanjše škode, ako bi se stari klanec zaprl in bi se mesto njega novi uporabljal. Ko so po novih volitvah prišli Slovenci v občini na krmilo, je gosp. Gerškk ponovil svojo prošnjo v nadi, da se mu bode to pot posrečilo, kar so mu prej Siidmarkovci zaprečili. To pot se je redno sklicala seja občinskega sveta, v kateri je bilo soglasno sklenjeno, da se preložitev vozne poti in zapretje starega klanca dovoli. Sklep je bil pribit na tablo s pozivom, naj dajo interesenti svoje eventuvalne ugovore na zapisnik. Okr. zastop ni imel nič proti preložitvi, pač pa je začela prej omenjena trojica zopet svoje delo. Ti možje so tako doigb obdelovali župana g. Thalerja, mu grozili, da bode obžaloval, ako da v to svoje dovoljenje, dokler se je mož njih protestom udal in preložitev kolovoza prepovedal. Kako stvarni in obžalovanja vredni so ti ugovori, sodi lahko vsakdo po tem, da eden teh oponentov nima v Št. Ilju nikakega posestva, dočim drug trdi, da bi voda z novega klanca oškodovala njegovo hišo, katera stoji pa morda dva metra nad klancem! Toda zdrava pamet in logika nič ne izda, ko se gre za to, da se Slovencu škodujte in mu omrzi bivanje v občini, katero bi gospoda rada dobila v svoje roke. Proti tem nespametnim in neutemeljenim ugovorom bi bil župan g. Thaler lahko z vogla do kaplanije razširili in gotovo v to porabili en del nekdajnega pokopališča. Leta 1880 se je začelo pokopavati na sedanjih pokopališčih mestne in okoliške občine. . Primož Trubar. K njegovi štiristoletnici. (Dalje.) Trubar si ni prikrival, da zna doDro pravzaprav le svoje domače narečje; mislil je pač tudi, da more postati voditeljica duševnega življenja Slovencev edino Kranjska, kjer je bilo jedro prebivalstva čisto slovensko in kjer je z redkimi izjemami govorilo tudi plemstvo ta jezik; v kranjskem narečju je videl nekako naravno vez onih pokrajin, katerim je namenil novi literarni jezik in zdelo se mu je, „de ta tih drugih dežel ludi tudi mogo za-stopiti". Za sličnih „dosti riči volo, nerveč pag" radi zadnje je sklenil, „delu v ta kranjski jezik ... postaviti" Ilzrag: kranjski jezik.pomeni tukaj: jezik kmetov, „kakor se govori na Rašici". uspehom nastopil rekurz in je izpodbil ter tako pripomogel slovenskemu občanu do njegove pravice. Toda teera poguma ni imel, dal se je mariveč ugnati nemško nacionalnim teroristom, kateri so kljub slovenskemu občinskemu svetu vendar le gospodarji v občini. Iz tega sledi, da bi morali naši župani stati neupogljivo na temelju pravičnosti in zakonitosti in z vso odločnostjo braniti pravice slovenskih občanov proti samovoljnosti pionirjev nemške agresivnosti ne meneč se za njih šikane in grožnje. Slovenskim poslancem pa priporočamo, naj se pobrigajo za to stvar, ki je uprav tipičen vzgled nemške razpenjavosti in predrzne nasilnosti. Taka so sredstva, s katerimi se ti ljudje bore, kakor bi ,,D. Wacht" v svojem idjotizmu rekla, za višjo nemško kulturo in moralo. Dolžnost naših politikov je, to taktiko javno razkrinkati ter se ji z vso energijo upreti. Politični pregled. Domače dežele. Kakor poročajo „Lidovč Noviny", so znane vse določbe jezikovnega zakona ne samo vsem ministrom, ampak tudi vsem vodjem čeških vladnih strank. Ta list pravi, da so vsi ti gospodje izjavili, da zakon sprejmejo. Glasila vladnih strank to sicer taje, to pa samo iz taktičnih ozirov — gospoda hoče postaviti češko jaVnost pred gotovo dejstvo v nadi, da se na tak način izogne marsikateri neprijetnosti Z9> časa parlamentarnih počitnic. Kmetom je sklenil žrtvovati jezikovno čistost in estetiko: odločil se je ne „ mešati nenavadnih in hrvaških ali izmišljati novih besed", ogibati se je hotel v svojem „obračanju ali tolmačenju lepih, gladkih, visokih, kunštnih, novih ali neznanih besed" ter „iskati ... gmajnske kranjske preproste besede, kateri vsak dobri, preprosti Slo-venic lahku more zastopiti", t. j., pridržati zlasti nemčizme, ki jih je že mrgolelo v slovenski govorici. Znani so mu bili izrazi kakor: vzrok, pogubljenje, prid, život, plačilo, glas itd., pa v svojem jezikovnem demokratizmu je zagovarjal tudi za pismeno slovenščino germanizme: uržah, ferdamanje, nuc, leben, Ion, štima itd. češ, da jih rabi in razume tudi priprosti mož na Dolenjskem, okolu Celja in Slovenjega Gradca, ki ne zna nemški". Pojme, za katere v kmetskem besednem zakladu ni našel besed, je nameraval izraziti improprie, t. j. s tujko svoje predloge. Preglavice ]e delalo Trubarju pismo, in gotovo je povedal resnico, ko je rekel: „Mi smo, Bug vej, dosti zmišlovali, s kakovimi puhštabi to našo I v : -" •' i' Trgovinska pogodba 8 Srbijo stopi dne 1. septembra na temelju poobla-stilnega zakona v veljavo. Krščanski socijalci, kateri se izdajejo za edino prave in upravičene zastopnike vseh stanov, so se ob tej priliki prepričali, da bodo sedaj tudi politični analfabeti lahko spoznali njih sleparstvo in da bode vsakdo sprevidel, da ne more ena in ista stranka zastopati hkratu iute-fese veleposestnikov, veleindustrijalcev, mestnih hišnih posestnikov, malih kmetov, obrtnikov, industrijalnih in kmet-skih delavcev. Uprizorili so za to veliko komedijo in y delali, kakor bi hotela njih dva ministra Ebenhoch in Gessmann podati demisijo. Trobili so v svet, da grozi važna kriza v mini-sterstvu. Koj nato so pa svoje ljube verne potolažili s poročilom, da se je g. Luegerju posrečilo to težko vprašanje z uprav salamonsko modrostjo rešiti. Ministri ostanejo ministri, pogodba stopi s 1. septembrom v veljavo in ko pride v parlamentu na razpravo, bo pa baje smel vsak kršč. socijalni poslanec glasovati svobodno za ali proti pogodbi, kakor si baš njegovi volilci žele. Tako bode volk sit in ovca pa ostane cela. * Pri občinskih volitvah v Mako na Ogrskem je propadel vsemogočni predsednik ogrskega parlamenta Justh in vsi kandidatje stranke Neodvisnosti; zmagali so socijalni demokratje in pristaši Fejervaryjevega ministerstva. To je Košutijance zelo ogorčilo in menda tudi potrlo. Državnozborske volitve po novem volilnem zakonu morda vendar ne bodo za stranko tako sijajne, kakor so bile zadnje. Vnanje države. — Prusko. Mesto gnezdensko po-znanjskega nadškofa je že malone dve leti spraznjeno. Poljaki so se trdno zanašali, da se bode papež, kateremu so bili vedno tako udani in verni sinovi, krepko potegnil za nje pri pruski vladi, da bi prišel na mesto pokojnega Stab-lewskega zopet Poljak. To bi rimska cerkev vendar morala storiti za svoje otroke, katere, kakor je nedavno papež poljskim romarjem rekel, tembolj ljubi, ker toliko trpe. Toda to so bile samo lepe besede. Rimska stolica se pruskim hakatistom in grabiteljem poljske zemljiške posesti ne mara zameriti, zato iz političnih ozirov žrtvuje narodne in verske koristi Poljakov in bode mirno gledala, da posadi pruska vlada na Stablewskega mesto Nemca Sanderja iz Karlsruhe. Glavarjem katoliške cerkve je danes politika prva in glavna, vera pa postranska stvar. U ■!•.:' 'I';- —• Turčija. Mladoturki bodo sklicali kmalu shod stranke v Stambul, na katerem bodo določili kandidate za parlament. Priprave za državnozborske volitve so se že začele; iz raznih krajev po deželi prihajajo poročila, da so kandidatje že imenovani. Ne vol] a proti sultanu raste, ker je ta deposedirani samodržec tako strahopeten, da si ne upa iz svoje palače v mesto in da razven par ministrov ne sprejme nikogar, posebno pa ne zastopnikov raznih društev in korporacij, ki prosijo avdi-jenco. Tudi novih častnikov svoje garde ni hotel sprejeti in je dovolil samo, da mu pošljejo svoje fotografije in opise. To je častnike tako ogorčilo, da so nekateri takoj odložili svoje službe. Napredno gibanje med ženstvom se neizmerno širi; vsak dan se osnuje kako novo kulturno ali humanitarno društvo. V takih društvih sodelujejo Turkinje in krščanke. To gibanje je zašlo že tudi v sultanove hareme; k nekaterim društvom so pristopile kot članice tudi princesinje. Štajerske novice. - Slovenskim starišem! Največji greh, da, zločin store stariši gledč svojih otrok, če jih pošiljajo v tujo šolo, katere poučevalni jezik je drugi, kot sladka materinska beseda. — Slovensko dete mora v slovensko šolo! V drugi šoli umre slovensko dete duševno, postane nravno in narodno topo in se ničesar ne nauči: niti tujega jezika, niti materinega; tudi življenske vede si ne pridobi; ne razume tega, kar ga uči učitelj. Uspešna odgoja je mogoča samo na podlagi materinskega jezika. — Slovensko dete samo v slovensko šolo J Taisti, kateri bi napravil dete na nogi hromo, bi storil zločin. A strašnejši je ta čin, če dajo zaslepljeni stariši svoje dete mučiti v šoli s tujim poučevalnim jezikom. Težko se zagrešijo na svojih otrokih, težko na svojem narodu, ki je vedno v nevarnosti za prava svojega jezika. — Slovensko dete mora v slovenske šole! Zato naj izpolni vsak-teri svojo ljudsko in narodno dolžnost in naj pouči one pomilovanja vredne, zaslepljene stariše, kteri bi hoteli pri novem vpisovanju peljati zopet svoje otroke v druge šole kot slovenske in jih zopet dali mučiti na duhu, čutu in telesu! — Cesar se je na lovu prehladil in ima sedaj precejšen katar s kašlja-njem. Biva še zmiraj v Išlu. — Celjska mestna hranilnica, Južnoštaj. hranilnica in perfidnost celjske »vahtarice". Naj govore najprej številke: lansko upravno leto so se znižale hranilne vloge pri mestni hranilnici celjski za 1,260.077 68 K, torej za več ko miljonkron; to je vkljub lanski denarni krizi (in magari, da se še> ta znesek zniža za kapitalizovane obresti po 450.544 46 K) velikansko znižanje hranilnih vlog. „Južnoštaj. hranilnica" izkazuje za lansko leto zvišanje hranilnih vlog za 191.732 47 K, torej skoro za 200 tisoč kron, dasi jo je kakor vse denarne zavode lansko leto zadela denarna kriza. V podrobnosti se niti ne bodemo spuščali glede gospodarstva obeh denarnih zavodov. Statistika pa kaže nadalje, da je večina, dobri dve tretjini knjižic (6936 od 9123) pri mestni hranilnici lastnina malih šte-dilcev (do 1000 K); mirno lahkj rečemo, da so ti štedilci po 80% Slovenci. (Mimogrede bodi omenjeno, da število hranilnih knjižic pri mestni nemški hranilnici padlo, pri Južno-štajerski hranilnici pa se je lani zdatno zvišalo.) Slovenci torej vzdržujejo mestno hranilnico po dobršnem delu in bi ta prišla vočigled dejstvu, da ima naložen v raznih poslopjih ogromen kapital in posojila, v silne zadrege, ako bi zahtevali vsi Slovenci svoj denar nazaj. In ali bi se naj ne vračalo Nemcem zob za zob, če tudi »vah-tarica", glasilo celjskega župana in celjskih nemških sodnikov ter uradnikov piše take perfidnosti o Juž-noštajerski hranilnici kakor se je to zgodilo v zadnji njeni številki. „Slov. Nar" je poročal, da je „Južnošt hran." v Celju doslej (to je v 19 letih obstanka) darovala v dobrodelne namene 45.000 kron, med temi 30.000 kron kot ustanovnine za ubožne dijake. »Vahtarica" pa je dovolj nesramna, da trdi, „Južnošt. hran." je lansko leto (1907) darovala 45.000 kron. •'»Vaht" ima tu prozoren namen hujs-kati slov. kmete in vlagatelje proti denarnemu zavodu in jim natvesti, da se v „ Južnošt. hranilnici" slabo gospodari. Resnica je, da se je lansko leto izplačalo na raznih darilih v obče-koristne in dobrodelne namene le 8934 K 05 vin. Čudimo se, da so padli celjski Nemci tako nizko, da se branijo s takim orožjem. Ali je pa to le začetek agonije, začetek naglega propada in konca? Toliko pa povemo: ako hočejo celjski Nemci boj na nož, naj ga imajo: mi ne bodemo na škodi. — Errata corrige! Gostilna v Zg. Hudinji, o kateri govorimo v zadnji številki, se imenuje po dom. Lov- račeva ne Lončarjeva. — V inseratnea delu (zadnje številke mora stati v „Dražb. oklicu" glede posestva v Koš-nici 20.896 K 20 vin. ne 10.896 K 20 vin. Glej isti inserat v današnji številki. — Pevska vaja za veliko ljudsko slavnost v septembra se vrši danes ob 8. uri zvečer v mali dvorani „Nar. doma". Veselični odsek. — Vrtni koncert priredi Celjska narodna godba svojim članom v nedeljo, dne 30. avgusta dopoldne v »Narodnem domu". Vstopnina prosta. — Koncert pevskega in tambn-raškega društva „Zvon* iz Trbovelj bode v torek (na praznik) dne 8. sept. t. 1. v „Skalni kleti" pri Celju. Na sporedu je tamburanje in petje. Čisti dobiček je namenjen „Sokolskemu domu" v Celju. Začetek ob 4. uri pop. Vstopnina 50 vin. — Vrlo društvo »Zvon" je pač spoznalo veliko važnost „Sokolskega doma" in neobhodno potrebo povečati dohodke istemu. Prepričani smo, da tudi Celjani ne bodo zaostali za vrlimi Trboveljčani in da pridejo v obilnem številu na koncert v „Skalno klet" ter pripomorejo po svojih močeh našemu »Sokolskemu domu". — Y nabiralniku v „Narodnem domu" v Celju se je nabralo za celjski odsek »Prosvete" 10 K. Odbor izreka srčno zahvalo! — Orjaški kinematograf „The Royal wonder Bio", last g. L. G6ni-ja je danes došel v Celje in je nastanjen na Glaziji. Otvoritvena predstava je danes v petek, ob 8. uri zvečer. Orjaški šotor za 2000 oseb je nekaj nenavadnega; podjetje ima lastno elek-tričrfo centralo in koncertno godbo za 25 mož ter je najudobnejše, moderno podjetje novejšega časa. Podaja novosti prve vrste ter obsega podučljive točke v naravnih posnetkih iz vseh delov sveta, kakor tudi izboren šaljiv spored. Priporočamo vsakomur, da po-seti to podjetje, ki ne le odgovarja najnovejšim zahtevam, temveč jih še prekaša. Vsak dan je samo ena pred stava in sicer ob 8. uri zvečer ter traja 2 in pol ure. — »Maščevanje je sladko". Celjske Nemce „vleče" zopet „Arbeiterw." Piše namreč pod navedenim naslovom, da so se Nemci za zgubo hotela Terschka maščevali s tem, da so kupili za celih 5000 (beri pet tisoč) kron krčmo blizu bodočega Bismarkovega stolpa, kamor ne gre živ krščen 'človek in katero bi si lahko Slovenci zdavnej zasigurali, ako bi bili tako „pametni" kakor so celjski Nemci. — Slovensko uradovanje občinskih uradov. Priobčili smo svoječasno besedo bi mogli prou, po tej ortografi štaltnu inu zastopnu pisati"... Poznal je že latinsko in nemško pismo in vedel, • kako so prilagodili Lahi prvega posebnostim svojega jezika ter kako že poskušajo isto tudi sosednji Hrvatje - Bezjaki med Dravo in Savo: ogledal si je še grški, češki in poljski pravopis. Ker pa njegovemu »štalt-nostnemu" okusu ni ugajalo, „di bi preveliku puštabov oli konsonantov k ani silabi... jemal", so bili njegovim očem polski, češki in tudi hrvaško-latinski pravopis „gerdi viditi"; grški alfabet ni prišel resno v poštev, ker je hotel Trubar pisati „zastopnu". Računal je, da vzamejo nove slovenske knjige v roke najprej izobraženi rojaki, ki znajo nemški, latinski ali laški čitati, in sklepal, da jih bodo v svoji komodnosti brali in slovensko pismo tudi med širje sloje širili le takrat, ako jim ne bo čisto tuje. Zato mu je plaval kot ideal prod očmi pravopis, ki bi ga lahko „vsak Latinec, Nemec ali Lah ... tako čital in izgovarjal, da bi ga mogel slovenski poslušalec raz- umeti". Videl je, da zna pač večina „Latincev" ali „Lahov" med njegovimi rojaki tudi nemški, ne pa tudi vsi „Nemci" laški, zato se je zdel nemški pravopis njegovemu idealu še najbližji in »odločil (se je) napraviti poskus more-li se slovenski jezik z latinskimi (po takratnem nemškem izgovou) ali nemškimi črkami pisati in čitati". Po dolgem „zmišljovanji" ni mogel v svoji »zastopnosti drigače najti, temuč de ... je potreba... ta h po lašku oli koker ti Nemci ch, ta v za pul f čestu inu ta 1 časi debelu po bezjaški izreči inu de se ti štimovci izreko po šegi našiga jezika". Važna je tu edina »iznajdba", da zadostuje slovenščini v nasprotju z nemščino navadni h; na njo je naslonil glavne posebnosti svojega pravopisa ter določil logično za nemški sch (š): sh, za tsch (č; ts—z): zh. Dalje od nemškega vzorca se pa ni upal odstraniti, pričakoval je, da najdejo čitatelji sami ključ izgovoru slovenskih besed v nemško - latinskem pismu »po načinu in lastnostih našega jezika", in pridružil nedoslednostim takratnega nemškega pravopisa vsled posebnosti svojega jezika še nove: ker v nemškem pravopisu ni našel označb za ž, lj, nj, in rj, je mislil* da jih tudi v slovenskem ni treba, ter pisal sh tudi za ž, mehčanje pri 1, n in r pa puščal neoznačeno. Pravopis prve slovenske knjige iz leta 1550. ki je bila tiskana z nemškimi črkami, je pozneje samo v enem oziru spremenil: začel je uvidevati, da njegovim ciljem bolj ustreza latinsko pismo, ki ga niso rabili le njegovi »Latinci" in »Lahi", ampak že tudi velik del Hrvatov; gotovo ga je opozarjal na to še posebej bivši koperski škof in poznejši protestantski agitator Vergerij, ko ga je navduševal, naj začne prevajati biblijo; obema se je zazdelo, »de ta ... slovenska beseda s tejmi latinskimi puhštabi se 1 e p š i inu 1 e ž e j piše tar bere", in Trubar je zamenjal nemške z latinskimi črkami. Da bi se pa moral novi pravopis tudi v drugih ozirih izpopolniti, se Trubar tudi potem ni dal prepričati, ko sta že bila predložila njegova učenca Krelj in Bo- horič svoje umestne reforme — S smeri, ki si jo je bil začrtal glede jezika, sicer tudi ni krenil, v posameznostih pa je jezik svojih del neprestano pilil ter odpiral nove vidike, ki so kazali izven okvirja prvotnega programa: ker se je bal, da bi „preprosti Slovenec" n. pr. tujk contra, wieder-gebracht, satisfactio, diaconus itd. ne razumel, pomagal si je s skovankami zubpergovorjenje, drugučrojstvu, zado-stidjanje, podružnik; ker je hotel biti vsem razumljiv, pojasnjeval je nove ali lokalne slovenske izraze z germa* nizmi in narobe; iskal je v hrvaških in čeških knjigah sporednih terminov ter s takimi le stavki obračal pozornost slovenskih pisateljev na slovanski jug in sever: »To latinsko besedo lex Nembci imenujo Gesetz, ti Krovati inu Peami zakon, mi Kranjci pag po tej n e m b š č i n i nji pravimo postava ... To latinsko besedo gratia mi Kranjci kakor Nembci tolmačimo gnada, Krovati inu Peami milost.." (Dalje prih.) dopis iz okolice trga Mute v Podravski okolici, toraj na jezikovni meji. Dopisnik se tam pritožuje, da tamošnji slov. župani nočejo slovenski uradovati. Te besede je Linhart vzel v svojo »Jnžnoavstr. Koresp.", odkoder je je vzela „vahtarica". Seveda je Linhart besede dotičnega dopisnika tako zasukal, kakor da naši slovenski župani vobče nočejo slov. uradovati in kakor da je to — nemogoče. O tem vobče nismo pisali. Zopet vzgled pristne nem-škutarske — poštenosti, prav po Linhartovem ! — Iz finančne službe na jersbeni. Davčni oficijal Rudolf Rauch je premeščen od davčnega urada v Mariboru k davkariji v Konjice, davčni asistent Rudolf Sima od davčnega urada v Kozjem k onemu v Šoštanju kot kontrolor, fin. straže komisar II. razreda Juri Klampfer v Radgoni pride k fin. kontrolnemu okrajnemu vodstvu v Celje, evidenčni eleve Pavel Ettl je premeščen iz Gradca k evidenci za zemljiški davek v Ptuj, davčni oficijal Alfred Drobnitsch od davkarije v Št Lenartu k oni v Radgono; absolvirani realec Viljem Kotik je imenovan za davčnega praktikanta pri davčnemu uradu v Mariboru, absolvent geodetič nega kurza Karel Opelka pa za evi denčnega eleva pri evidenci za zemljiški davek v Mariboru. — Prositeljem za mesta poštnih oficijantov daje poštno ravnateljstvo na znanje, da se prijavlja za vsako razpisano mesto toliko izšolanih kom petentov, da se v bodoče načeloma ne bode jemalo obzira na one, ki nimajo predpisanih študij. Za poštne oficijante predpisane študije so: z dobrim uspehom absolvirani 4 spodnji razredi kake srednje šole v Avstriji, absolviranje ženskega liceja ali vsaj avorazredne trgovske šole ali popolne štirirazredne meščanske šole. Na prošnje za spre-gledanje predpisanih študij se ne bode niti predlagalo ravnateljstvu, ampak naravnost zavračalo. Pomanjkanje formalne šolske izobrazbe je mogoče nadomestiti samo predloživši spričevalo z dobrim uspehom prestane skušnje iz vseh predpisanih predmetov. — Popravek. V listku od 26. t. m št. 97 čitajte v 1. stolpiču zadnja vrsta: na ta jezik mesto na katerega teh jezikov. V 3. stolpiču 10. vrsta: nedo-statka. Narodna zavednost in ponos, dušepastirska . . . mesto: nedostatka, dušepastirska . . . — Starešinjski sestanek. Ekse kutiva nar.-rad. dijaštva vabi starešine iz svojih nar. rad. organizacij in svoje somišljenike v slovenski inteligenci na starešinski sestanek, ki ga sklicuje na dan 4. sept. ob 5. uri pop. v prostore „Prosvetew v Ljubljani, Mestni dom. — Klerikalci na Spodnjem Štajerskem se prisiljeno posmehujejo v „Slov. Gosp." ideji slovenskega dnevnika na Spod. Štajerskem, v resnici jih je pa prav pošteno strah pred naprednim, odločno narodnim dnevnikom. Zato je treba, da se naši narodni krogi čim živeje zanimajo za njegovo ustanovitev; naj bi se prijavilo vse raznmništvo za naročbo, da bode imel dnevnik takoj trdno podlago. Izjave za naročbo je treba pošiljati „Narodni založbi v Celju. — Iz Ptuja. (Južna železnica in Slovenci.) Nedavno smo poročali, da je bil premeščen iz' Ptuja slovenski železniški uradnik, ker je poučeval telovadbo v »Sokolu". Omenili smo takrat, da je nemškim uradnikom dovoljeno vse in se jih ne pošilja v pro-gnanstvo, če tudi se jim dokažejo pred sodnijo nekorektnosti v službovanju Sedaj zopet lahko navedemo dokaz o resničnosti naše trditve. V nedeljo se je vršil kmetski shod na Ptuju, ki je naše „Nemce" hudo bodel v oči. Nemški žeL uradnik Siegl (znan iz pravde proti Sahareku), se je pred shodom široko-ustil, da bo z Linhartom in 300 kmeti shod razbil. Prišel je tudi res na shod seveda gotovo ne iz zanimanja — in je v družbi z Linhartom prežal, če bi se dalo narediti kaj zgage. Seveda je obema pri pogledu na množico slov. kmetov nemško srce padlo v hlače. — Istega dne popoldne je bil štajerči-janski strankarski zbor, torej političen shod stranke, sovražne slovenskemu prebivalstvu. Na tem shodu je nastopil kot govornik isti Siegl in hvalil Linharta ter vodstvo stranke. Ta Siegl bo ostal seveda še za naprej v Ptuju, slovenski uradniki pa se bodo tudi za naprej zasledovali za vsako najnedolž-nejšo malenkost. Ali Južni železnici res ni mogoče stopiti na prste? — Pobožna obrt. Iz Radgone se je peljalo 800 romarjev s posebnim vlakom v Marijino Celje. — Nesreča. Iz Slov. Gradca poročajo. Nedavno je popravljal posestnik Martin Velunšek svojo stiskalnico, njegovi otroci so se igrali pri njem na tleh. Ko se je Velunšek za treno-tek odstranil, prevrnila se je stiskalnica in pala na otroke., Jednemu dečku, staremu jedno leto, je raztreščila glavo, dve leti staro deklico je pa hudo ranila. — Razstava ročnih del ljudske šole v Kumpitzu je obsegala nad 1000 raznih del. Med temi je bilo, kar treba posebno pohvalno omenjati mnogo zelo praktičnih del, kakoršne bi morala vsaka dobra gospodinja opravljati, kakor izdelovanje perila, krpanje in štopanje. Želeti bi bilo, da bi se v tem obziru oziralo povsod na praktično življenje in na potrebe posebno delavcev in malih kmetov. Dobra gospodinja je posebno v ubožnejših rodbinah tolike važnosti, kakor priden in skrben gospodar in oče. — Tečaj za bolniške strežnice. Na deželni bolnici v Mariboru začne 15. oktobra t. 1. nov tečaj za bolniške strežnice. Udeležnice tega tečaja bodo dobivale z dovoljenjem dež. odbora, prosto hrano in stanovanje (kakor bolniki v drugem razredu) in teoretičen in praktičen pouk v bolnici. Tečaj bo trajal deset do štirinajst tednov. Sprejemni pogoji so: telesna sposobnost, dovršeno 20. leto in primerna izobrazba. Društvo »Frauenhilfe" v Mariboru daje vsa potrebna pojasnila. Uspehi prejšnjih tečajev so bili vsestransko zadovoljivi. — Sreča v nesreči. Ko se je vozil minolo soboto mešanec sulmo-dolske železnice proti mostu v Grotten-hofu je hotel hlapec sekovske graščine še hitro s svojim vozom čez tir, v tem zadene stroj ob;- voz in ga trešči v stran. Hlapec in konji so nepoškodovani. — Osemdesetletnico je praznovala v Planini v krogu svojih otrok in vnukov logarjeva vdova gospa Adamus. — Okraden trapist. Trapist Asie iz Rajhenburga je v Zagrebu na sejmu prodal konja za 240 K. Nek uzmovič je najbrž to videl in bratu trapistu izmaknil denar z listnico vred. — Poštni urad v Dobovi pri Brežicah se otvori s 1. septembrom 1.1. Pri pošti bo tudi poštnohranilnični urad. — T Ptuju se vedno dogodi kaj nenavadnega. Prt d kratkim je nek žid dr. Weiss lepšal s hipnotizmom ptujska dekleta in stare nemške device, baje z nobenim uspehom. Sedaj pa poročajo, da se je zvalilo v Ptuju pišče s štirimi nogami. Ker povrh tega županuje v ptujskem mestu Ornik — je gotovo, da, postanejo ptujski abderitje še svetovno znani! — Toča je pobi'a minulo sredo vinograde v Velikem Okiču (ptujski okraj) in napravila prav znatno škodo. — Nesreča v rudniku. V Zagorju je premogovniški voz tako stisnil rudarja Gregorja Loviača, da je za jedno uro izdahnil. — Radeckijev veteran, 78 let stari Jakob Flucher je umrl pri Sv. Juriju v Slov. gor. — 3000 kron podpore dobe po toči oškodovani Bizeljanci. Veliko jim ne bo pomagano s to — napitnino. Baje pa pride še več. — Občina Sv. Barbara v Halozah je odločno protestirala proti temu, da hoče ptujski okrajni zastop z državno podporo za oškodovane kmetovalce zidati ceste in palače. Podpora se mora izročiti neposredno ljudstvu. — Ponesrečil se je pri vožnji kamenja minuli torek na Bizeljskem posestnik Jože Osojnik. Skočil je na voz, a padel na drugo stran tako nesrečno z voza, da je po noči vsled dobljenih notranjih poškodb umrl. — Iz Lembaha pri Mariboru. V pond. 23. t. m. je praznoval star Radeckyjev veteran Blaž Tominc, upokojeni uslužbenec Jnž. žel., svojo osemdesetletnico. Obče spoštovani in čislani mož je zdrav, krepak in čil kljub svojim obilnim letom bil vesel v krogu svojih obilnih vnukov, sinov in hčerk. Tudi lembaški prijatelji so mu priredili slavnostni večer, in to pa za to, ker je Tominc radodarni podpornik in ud različnih narodnih društev, ljubez-njiv družabnik in zvest prijatelj. Ob tej priliki se je nabralo 11 kron za družbo sv. Cirila in Metoda. — Političen shod. V nedeljo, dne 30. avgusta se vrši ob 3. uri popoldne v Jagodičevi gostilni na Ptujski gori kmetski shod s sledečim sporedom: 1. Razdelitev podpor po suši prizadetim v Zgornjih Halozah in na Dravskem polj ti. 2. Imenovanje nadučitelja na Ptujski gori. 3. Slučajnosti. Z ozirom na važnost vprašanj, o katerih se bo razpravljaljo, poživljamo zlasti kmetsko prebivalstvo, da se udeleži shoda v kar največjem številu. — Od Sv. Trojice v Slov. gor. Znano je, da Nemci uporabljajo vsa sredstva, da bi slovensko zemljo čim prej spravili v svojo last. V ta namen kupujejo posestva in snujejo podjetja na naših tleh s pomočjo denarja, ki ga naberejo ne samo doma, ampak tudi za mejo. »Siidmark" in »Schul-verein" delujeta izborno, v podpiranju teh dveh skrajno nevarnih napadalnih društev so Nemci vseh strank in verskih izpovedanj edini, vsi dajejo za nje svoje doneske. Nemška požrtvovalnost je v tem obziru velika in vsega občudovanja vredna; fabrikanti žrtvujejo dobičke svojih izdelkov, lastniki raznih vrelcev itd. prepuščajo del dobička tem napadalnim društvom. Med temi poslednjimi je tudi „H1. Dreifal-tigkeits-Quelle" ali, kakor jo nje ultra-germanski lastnik v slovenskih listih imenuje „Sv. Trojiška slatina". Gosp. Schiitz žrtvuje del dobička od te slatine za „Schulverein" in da bi ta dobiček pomnožil, prireja pri vrelcu celo koncerte, katerih dobiček je namenjen tudi »Schulvereinn". Slovence, ki kupujejo to slatino opozarjamo na to, da s tem ob jednem podpirajo naši narodnosti tako pogubni „Schulverein". Opozarjamo tudi slov. liste, kateri to slatino inserirajo, da nevede podpirajo s tem nemško šolsko družbo. — Družbi sv. Cirila in Metoda je nabral poštni pr. Š. na sedmini pokojnega g. Sagaj-a iz Babinec pri Ljutomeru za našo dično šolsko družbo sv. Cirila in Metoda K 514. Vsem darovalcem iskrena hvala, blagemu rajnemu pa žemljica lahka! — ljudska veselica se vrši r Konjicah na vrtu »Narodnega doma" v nedeljo, dne 30. avgusta 1908 povodom 25 letnega poslovanja Posojilnice v Konjicah. Spored: Ob 8. uri zjutraj sv. maša na čast sv. Cirilu in Metodu. opoldan ob 4. uri: 1. Pozdrav navzočih gostov. 2. Slavnostni govor. 3. Koncert. Svira polnoštevilna celjska narodna godba ter poje Slovensko pevsko društvo Konjicah. Ant. Nedved: ^Nazaj v planinski raj", mešan zbor. St. Pirnat: „Žalost", osmeroglasen mešan zbor. H. Sattuer: ,Za dom med bojni grom', možki zbor. Konjiške narodne, osmeroglasen mešan zbor. Vstopnina prosta. Veselica se vrši pri vsakem vremenu. Za zunanje udeležence vozi ob pol 1. uri popolnoči v Poljčane poseben vlak, ki ima zvezo s Celjem in Mariborom. — Pogorela je včeraj v Žalcu hiša g. Kocelija, mizarja, p. d. pri Golobu. Hlev in kozolec sta ostala nepoškodovana. — Hud vihar in močan naliv je bil v sredo ob dveh popoldne v Gradcu. Deževalo je, kakor bi se bil oblak utrgal, ploha je pa kmalu prenehala Zvečer istega dne je deževalo, bliskalo in gromelo tudi v Celju. — Požar. V Pobrežju pri Ptuju je 26. t. m. pogorelo osem hiš z gospodarskimi poslopji in pridelki vred. Zaradi pomanjkanja vode je bilo silno težko gasiti, vendar se je posrečilo ogenj vsaj lokalizirati. Škoda je velika, posestniki so bili zavarovani. Pravijo, da je ogenj nastal po neprevidnosti nekega 14 letnega dečka, ki je kadil cigarete v nekem škednju. — „Slov. Gospodar" je v vprašanju glede bernje popolnoma utihnil. Razumemo, saj je to zelo preporna zadeva. Zato pa ne bodemo molčali mi. Izkoriščanju ljudstva mora biti enkrat konec! Seveda se to ne da naenkrat doseči; pa kamen se je že zatrkljal, in to tolažbo imamo lahko, da bo spravil kmalu, prav kmalu velik plaz v tek, kateri bo pod sni klerikalizem z vsemi njegovimi izrastki. Mi gremo naprej, počasi sicer, a stalno in trdno z izobrazbo, ki zajema čem dalje širše kroge ljudstva. V tem nas podpirajo klerikalci sami. Samo poguma, boja in vstrajnosti je treba. — Grebene, si tacuissess .. Ker se hoče g. sodni svetnik Grebene tekmovati in svojo vedo o slovenščini prepustiti kritiki j a v-nega občinstva in ker je nadalje tudi razburjen nad neodgovorlji-vim motenjem učiteljstva v njegovem mirnem življenju z duhovščino, je priobčil v »Slovencu" svoj oklic na kakorkoli zvane. državno pri-poznane korporacije v gornje-grajskem okraju, da svet vidi, kako krivico mu je napravil hudomušni d o pisec, ko ga je napadel v lističu »Domovina" v znanem mestu Celji in mu očital, da ne zna slovenski. Uredniki »Domovine" so gotovo menj »hudomušni" ko uredniki »Slovenca"; prvi ga namreč niso hoteli z oklicem blamirati pred celim svetom, zadnjih smoter pa gre celo le tja, da g. Grebenca toli temeljito blamirajo. To se nam vsaj izdrugoomenjenega člana razvidi. Poleg tega pa se naj raz-doni med svet, da g. svetnik grozi učiteljstvu, kar menda ni globoko pod njegovo častjo, da se bo moralo takim hudomušnim napadom napraviti konec kompetentnim mestom. (Ker vsakdo te uradne staro-slovenščine ne bo razumel, povemo, da grozi g. svetnik s preiskavo in kaznijo od višjih šolskih oblasti). Počem smrdi, g. Grebene, tudi tisti članek: »naj se razdoni med svet, da gornjegrajsko učiteljsko društvo ni hotelo podpirati dobrodelnega društva?" In g. svetnik je bil celo toliko ljubeznjiv in vljuden, da je to za lažje razumevanje na višjih mestih napisal nemški. Ako se bod# take *6ci ponatljale, potem bodo pa učitelji smatrali za globo ko pod svoj d častjo polemizirati z g. dež. sodnim svetnikom Grebencem v Gor-njemgradu. Konečno še pripomnimo, da je g. dež. svetnik Grebene pozabil staro slov. geslo: vse za vero, dom; cesarja in piše: vse za vero, dom, in z a cesarja. To je vendar vnebovpijoča netočnost in greh! — Sedaj pa še jedno ali dve resni besedi. Ni nika-kega dvoma, da bi bil moral g. svetnik imeti ob taki priliki toliko takta in že sam predlagati vsaj jednega učitelja v odbor, ker itak ve, da je učiteljstvo pripravljeno z veseljem sodelovati pri društvu za oskrbo mladine. Zato je tem grje od njega, ako mu sedaj zaradi njegove netaktnosti ravno nasprotno podtika. Ker se pa g. svetnik bavi z »boljšimi" t. j. nemškimi listi, je gotovo že kje čital tudi izrek: „Das Alter macht nicht kindiseh, wie man spricht, es findet uns nur noch als wahre Kinder." — Od meje. Širi se govorica, da mislijo Nemci postaviti v Vuzenici šulferajnsko šolo. Kupiti mislijo baje v ta namen posestvo gostilničarja Pušnika. Opozarjamo na te vesti Vu-zeničane! — Iz rogaškega okraja. V „Do-movini"' od 21. t. m. št. 95 beremo v članku „Pomoč v sili", v katerem pišejo iz ptujske okolice, da je c. kr. okr. glavarstvo Ptuj z razglasom od 16. avgusta 1908 št. 29.524 naznanilo, da dobijo oni mali in srednji posestniki, ki redijo več ko 10 glav živine in vsled letošnje suše pomanjkanje trpijo, vsak za vsako glavo živine po 4 m. st. krme in 6 m. st. slame itd. Na to moramo opozoriti vse posestnike rogaškega okraja, da se je dopisnik tega članka močno zmotil, ali pa razglasa št. 29.524 ni osebno bral, ker v tem razglasu c. kr. okr. glarstva v Ptuju razglaša, da le taisti posestniki, ki nimajo več ko 10 glav goveje živine, so mali in srednji posestniki, dobijo po že omenjeni ceni seno in slamo za klajo; torej veleposestniki in drugi, ki redijo več ko 10 glav goveje živine, ne dobijo nič; tako se ta razglas št. 29.524 v rogaškem okraju glasi in bržkone tudi v ptujskem.*) Tudi je razvidno in vsakemu živinorejcu znano, da dopisnik tega članka gotovo ni živinorejec ali sploh nima goveje živine, ker trdi v omenjenem članku, „da ne bomo Spodnje Štajerci tepeni, kajti na vsako glavo 4 m. st. krme in 6 m. st. slame, je že toliko, da ne bode živina od gladu cepala". Čudno bi bilo, ako bi se v ptujskem okraju, oziroma okolici, lahko ena glava živine s 4 m. st. krme in 6 m. st. slame do spomladi preživela. Ne vem kako naj bi jo krmil. Ako bi ji le enkrat na teden dal do sitega jesti, bi mu še klaje pred spomladjo zmanjkalo. V tukajšnjem okraju rogaškem smo letos sena le malo predelali, posebno na bregih je seno bilo slabo, otave pa ne bode nič, ker je že prepozno, torej jo rajši popasejo, zato bo hudo za tukajšnje posestnike, ako ne dobijo več krme za eno glavo živine, ker seno bodo že kmalu pokrmili, otave bo pa po ravnini malo, na bregovih pa nič. Pa upamo, kakor je v omenjenem razglasu naznanjeno, da je to le za prvo pomoč v sili in da pozneje dobimo več. Res smo in moramo biti hvaležni državnima poslancema gg. dr. Ploju in Fr. Robleku, ki sta prva za podporo *) Kakor kaže dostavek uredništva v do-tifini notici, smo sami dvomili o pravilnosti razglasa. in pomoč prosila, če že ravno ni velika, ttidi dosegla. No patru Korošcu pa tako ko v ,.Dom." štJiWSiqsa ni ! ' ' Prosili fciliithfii« omenjena;' gg. poslanca, da bi še dosegla pri c. kr. na-mestništvn v Gradcu, da bi se ubogim kmetom dovolilo krmo plačati V teku enega leta po prejetju krme in slame. Sedaj šmo v hudih stiskah ne samo za krmo in druge potrebščine, ampak tudi za denar. Revščina nas siti živino po prav nizkih cenah prodajati, zato so nekatere občine uložile prošnje na okr. glavarstvo v Ptuju, naj se kmetom dovoli prejeto krmo plačati v teku enega leta. Narodnjak. — Kmetijska nakupovalna in prodajalna zadruga (posebno za sadje) se je ustanovila pri Sv. Križu nad Mariborom. Potovalni učitelj ,.Zadružne Zveze" v Celju g. Miloš Štibler je imel zadnjo nedeljo krasno obiskan ustanovni shod. Ustanovna slavnost slov. požarne brambe pri Novi-cerkvi se vrši v nedeljo, dne 6. septembra popoldan. — Slavnosti se udeleži iz okolice več požarnih in drugih nar. društev I Vabijo pa se tudi vsi narodnjaki od blizu in daleč. — Natančnejše prihodnji teden in ha lepakih _•_ i_ Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem. — Bralno društvo v Laškem ima svoj izredni občni zbor v nedeljo, dne 30. avgusta 1908. ob 3. uri pop. v bralni sobi v Laškem. — Kmetijsko bralno društvo v Rogoznici pri Ptuju ima svoj drugi redni občni zbor dne 30. avgusta t. 1. ob 4. uri popoldan v bralni sobi gosp. Anton Arnuga v Novi vasi. Požarna bramba v Družmirju priredi 13. avgusta veliko ljudsko veselico na vrtu g. Rotnika. Ker je to prva veselica požarne brambe, se naj'-vljudneje vabite vsi prijatelji požarnih bramb na to veselico. — Knjižnica Št. Jur ob Jnž. ž. izreka na tem mestu iskreno zahvalo g. Edmimdu Kavčiču, trgovcu v Ljubljani, ki je daroval v društvene namene 20 K namesto venca pokojnemu g. dr. Ipavicu. Odbdr. — V Gorici pri Račah priredi v nedeljo, dne 30. avgusta tamošnje ^Slovensko izobraževalno društvo" narodno veselico. Na vsporedu je petje, godba, srečolov, šaljiva pošta itd. Vabljeni so bliž.jji in daljni sosedje. — Iz Lehna pri Ribnici. Odbor tukajšnje podružnice „Družbe sv. Cirila in Metoda" se prekliče zaradi nekih homatij, ki so nastale v njem. Sklical se bode v ureditev teh zadev v kratkem občni zbor. Druge slovenske dežele. — Občni zbor akad. fer. društva „Prosveta" se vrši 8. kimovca ob 8. uri zvečer v dvorani hotela »Ilirija" v Ljubljani s sledečim sporedom: 1. Či-tanje zapisnika, 2. poročilo odbora, 3. poročila podružnic in odsekov, 4. poročilo preglednikov, 5. volitev predsednika, 6. volitev odbora, 7. volitev preglednikov, 8. samostojni predlogi in 9. slučajnosti. Samostojne predloge je treba najpozneje 48 ur priglasiti odboru v Ljubljano. — Predsednik pomorske vlade v Trstu g. pl. Ebner je stopil na svojo prošnjo v pokoj. Na njegovo mesto pride ministerijalni svetnik v trgovinskem ministerstvu g. Ant. Delles. — Nesreča v tovarni. V Jelen-dolu pri Kočevju je v parketni tovarni prijel stroj delavca Požarja za desno roko in mu jO zmečkal tako, da so mu jo morali odrezati. — Toča je grozno pobila na otoku Krku. Ponekod je ležala toča po en centimeter visoko. ■rtim* Koroškim živinorejcem je dovolila vlada za škodo po suši 70.000 kron. Vendar še ne bo delil-denar, temveč seno, otrobi ibd. >d jib .lite« Utonila je v čebru vode 25. t. m.-v Domžalah na Kranjskem dveletna hčerka vrtnarja Siherla. Nesreča na železnici. Z vlaka, ki vozi med Zagrebom in Zid. mostom, je v torek padel vlakovodja pod kolesa, katera so ga vsega razkosala. Velika skala se je odtrgala minulo nedeljo predpoldne in zdrčala doli v Sočo. Zadela je na železniški tir- pri Sv. M^uru in ga malo poškodovala. Poškodbo so takoj popravili. — Katoliška tiskarna v Ljubljani si je postavila nov društven dom, kateri je bil včeraj slavnostno otvorjen. Dopisi. Klerikalci proti klerikalcem. Z mrzlično naglico organizirajo klerikalci po Spodnjem Štajerskem — najbolj bi jim ugajalo, da bi bilo kar čez noč vse — „prerojeno v Kristusu". Pri teh »preporodih" igrajo, kakor splošno znano, denarni zavodi nemalo ulogo in zapisali so si v to svrho nekdanjega belcebuba f naprednjaka, sedaj tudi že prerojenega Vladka Pu-šenjaka. Njegovo vzorno delovanje rodi včasih prav tragikomične slučaje. Tako tudi v Trbovljah. Tam obstoji že lepo vrsto let posojilnica, kateri nače-luje župnik, izmed treh kaplanov sta dva odbornika; nikomur še ni padlo v glavo, da bi bil kedaj imenoval ostale člane načelstva naprednjake. Torej popolno krščansko-denarni zavod. Toda ta posojilnica ima velik greh: —i do danes je članica celjske »Zadružne Zveze", vzroka dovolj, da se jo »preporodi", oziroma če se zlepa ne podvrže temu procesu, da se ji na kak drug način pomaga v boljše življenje. Načelstvo je bilo po svoji večini toliko konservativno, da ni odpovedalo celjski »Zadružni Zvezi", posamezni odborniki niso umeli, da tudi denar ni ničesar vreden, dokler se ga ne vpiše v kršč. katoliško stranko — in posojilnica je ostala, kakor rečeno, pri celjski »Zadružni Zvezi." Šlo se je torej zopet enkrat za sveto vero. Naši vneti in goreči duhovni gospodje so kakor znano v takih slučajih pogumni vojščaki. Vse pomisleke premagajo, ne strašijo se dela, junaško se podajo v boj za pravice, dobrobit našega »dobrega, vernega ljudstva". Tudi v Trbovljah je bilo tako. Navaden človek, ki sedi v odboru kakega društva ali zavoda, bi smatral to za brezvestno početje, ustanavljati napram lastnemu zavodu konkurenčna podjetja, naš prečastiti gospod Lončarič pa je premagal pomisleke navadnih brez-verskih liberalcev — in na tihem je pisal po poklicanega varuha zadružnega življenja gospoda Pušenjaka. Tako se je zgodilo, da so se zbrali lepe nedelje popoldan veljavni krščansko - katoliški možje in ustanovili v Trbovljah še eno klerikalno posojilnico kot konkurenčno podjetje že obstoječemu zavodu! In gospod Lončarič je baje obljubil za začetek brezplačno tajnikovanje, kar ni bilo težko, saj je plačan že kot odbo nik prve posojilnice ..... V Trbovljah se ljudje smejejo in ugibajo, kako se bode godilo mlademu konkurentu sivolasega župnika in vzornemu odborniku stare posojilnice — kaplanu Lončariču. Toda v župnišču je baje vse tiho in tudi pri posojilnici se ne ganejo. Ljudje pvavijo celo, da hoče stara posojilnica obdržati in plačevati svojega vzor-odbornika*in sedaj-nega tajnika konkurenčnega podjetja tako dolgo, da bode novi zavod toliko močan, da bo plačeval svojega tajnika iz svofe blagajne. In tistih par zagrizenih brezvercev (ki pa ne štejejo) trdi celo, da ve gospod župnik za celo komedijo in jo odobrava; in v svojem snrovo-liberelnem srcu pridevajo časti-tim članom načelstva r1- »civilistom", ki gledajo in molčijo priimke, katerih rajše ne navedemo, ker se nočemo nikomur zameriti. Vsi skupaj pa se nadejajo od bodočega bratomornega boja še veliko zabave. NB. Stara posojilnica je dajala svoj čisti dobiček za stavbo nove cerkve, nova ga hoče porabiti za klerikalni društveni dom. Vprašanje: Kaj je bolj katoliško? Svetovne Testi. — Velikanski požar divja v portugalski pokrajini Beiras. Požar je že uničil gozdov in njiv v okrožju dveh milj ter se še vedno širi. Uničeni sta tudi dve vasi. Tudi več ljudi je že zgorelo. — 400 golobov — pismonoš so izpustili včeraj v parku pred cesarjevo vilo v Išlu. Vsak golob je vzel s seboj brzojavko. Golobe je izpustil klub dunajskih goloborejcev ter se cesar zelo zanima za uspehe. — Škrlatica razsaja v Lvovu. Zato so odložili začetek šolskega poduka. — Revolucija na Portugalskem ? Na; Portugalskem se boje izbruha revolucije. Ladja, ki naj odpelje kraljevo rodbino v varnost, stoji noč in dan pripravljena. Kraljevo gardo so prestavili iz Lizbone. Ji menda kralj ne zaupa. Strupenih gob se je najedla rodbina kmeta Petra blizu Pečuha na Ogrskem. Vsi (8 oseb) so pomrli. — Velikanski požar je divjal minulo nedeljo v Carigradu. Gorelo je celih 12 ur. Pogorelo je 6 tisoč hiš, 20 tisoč ljudi je brez strehe. Neki hudobnež je zažgal. i— Naši ljubi italijanski sosedje. Blizu Borga so imeli italijanski vojaki na tirolsko-italijanski meji vaje. Avstrijske obmejne straže so pa naenkrat opazile, da Italjani s k*h)gljami streljajo čez mejo. Avstrijski vojaki so takoj podali v varno zavetje, a Italjani so še vkljub temu streljali čez mejo tudi nadalje. — Lahek potres so zopet občutili v madžarskem mestu Kečkemetu. To je bilo letos že vdrugič. Zategadelj žive Kečkemetanci v neprestanem strahu pred večjo nesrečo. — Reze>rvist "L-^' Ustmena zmanjševalna dražba se bo vršila v pondeljek, ane 14. kij- movca 1908 ob I. popoldne v šolskem poslopju na Gorici. Stavba se bo le enemu glavnemu podjetniku oddala. Izklicna cena znaša 19.000 K. Stavbeni operat, sestoječ iz stavbenih načrtov, stroškovnika, stavbenega dovoljenja in stavbenih pogojev je vpogled razpoložen v šolski pisarni na Gorici in pri okrajnem šolskem svetu (okrajno glavarstvo) v„ Celju. Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku po 1900 K. Kraj ni šolski svet na Gorici, dne 21. avgusta 1908. 471 3-2 Načelnik: Josip Praznik. Na zahtevanj e iH>0 !'V-cfeiT I se proda dne rf 2 elitlKtnuJ -M-jffiJ jI Cj^jJ "i l fi.i4vf.8fl) ..e .g nii) htt U ki III IIIII13II3 «»JIJIfflf h v l eiju 11 i Mjfittfsu i^-v/LR« oili.l) .of'3f) one«'j«f BX • • i i • • tik Celja ob okrajni cesti, obstoječe iz hiše, hleva, gospodarskih poslopij, 16 oralov host, 18 oralov njiv in travnikov, vse pod % W Najmanjši ponndek znaša 10.745 K 82 vin., pod tem zneskom 1 se ne ivifilfti K M11T111 \Hrii 81 H I II I I z m A7, fi B ------------ 1 I J> '-i ii t f^iili ■ i =ii=i Glavni trg št. 10---- 1E ITil IT« Tiri fc»t'iq rti jsn5om javi Priporoča direktno Lnun kila po K 2-—, drugih vrstno ... KaVO K 2-40, 2-80, 3-20, 3-60 itd. impbrtirano arabsko rikrat na teden svežo praženo trikrat na teden kila P° * 2-80, 3-20 in 4'—. Fino ter okusno italijansko namizno olje, fs0ki°k?iie' Ogrske salame, švi- radajnsko, slatinsko kislo vodo. Galico, žveplo, rafijo in Bartelnovo klajno apno. ■ s pečovniških jam. — Prodaja na drobno in v celih vozovih. 263 —19 21 m J 1000 kron ! ! . -. ••.• i.; -.,. •c i •'■u,--' " r nagrade ni toliko vredno kakor dobra, zelo moderna rem. gloria srebrna ura za gospode n f« 1 i- /V I mm M- Tsaki uri je priložen garancijski list za 3 leta. — Ta dobro izde- ■ ■ -1 -. i lana ura ima skrbno preiskano U kolesje, ki teče v kamenja, lepo gravirane pokrovce (odskakujoče) in stane mesto K 20 le K 8 s sekundnim kazalcem K 9. Razpošilja proti poštnemu povzetju Avstr. družba za izvoz ur (0. Ohren Export-Gesellscbaft) Dunaj XY|1, lestbahnhof 97. i ■ -. ■. aS -iautaa oi poprej K 20 sedaj K 8 . '' .' 'i -5 Izkaz posredovalnice „Slov. trgovskega društva v Celju". V službo se sprejme: 4 pom. manufaktume stroke, 1 pom. galanterijske stroke, 3 pom. špecerijske stroke, 2 pom. železninar-ske stroke, 6 pom. mešane stroke, 3 prodajalke, 2 učenca. — Službo iščejo: 4 pom. manufaktume stroke, 2 pom. špecerijske stoke, 2 pom. železninarske stroke, 8 pom. mešane stroke, 2 prodajalki, 1 učenka. — Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Naprodaj je radi pomanjkanja prostora dobro ohranjen Več se izve pri Janezu Žurman, pos., Sv. Trojica pri Slatini. 476 2-1 in sicer enega za flno in tri za mešano delo, dalje dva dečka kot učenca s popolno hrano in stanovanjem sprejme v svojo delavnico čevljarski mojster Adolf Wulz v Voitsbergu. Grajščina, Gornje Trušnje pri Velikovcu na Koroškem išče v gosdarstvu ter v lesni stroki sploh dobro izvežbanega samca, z kavcijo, veščega slo-vensko-nemške korespondence ter jednostavnega knjigovodstva. 475 2-1 Dira. močna in pridna sprejme kot učenca umetni in trgovinski vrtnar Jožef Potočnik v Voitsbergu. 460 3-2 Spretnega dečka sprejme kot učenca krojaški mojster Šimon Bohmer « Voitsbergu. Opomni se, da se vsako leto po dva uCenca (Slovenca) izučita in se torej nasledniki potrebujejo. Hrano in odgojitev ima gospodar posebno na oskrbi. 46l 3-2 ANTON KOLENC, Celje Graška cesta 22 in Nar. dom. Trgovina špecerijskega blaga ter deželnih pridelkov na debelo in drobno. Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pri delnih različnega sadja, svežega in suhega kakor: jabolke, kutne, hruške, čreSnje. češplje. marelce, breskve, dren, orehe, kostanj, pravi in divji. Vsakovrstno žito kakor: pšenica, oves. rž, koruza, laneno seme, konopljeno seme, krompir, fižol, bob, grah. predivo. buCno zrnje, koruzno slamo od storžev. Nadalje; maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo. mravljinčne jajca, želod, vosek, maslo, mešane lase. smrekovo, borovo, macesnovo seme, mecesnovo gobo, bezgovo gobo, vsakovrstne cvetke in korenince raznih zemljišč kakor: tisoč rože. bezgovo cvetje, arnika, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in korenince lepo posušene. Lepo pitano ku-rentino, kakor: piščance, race, gosi, kapune in purane. Za takojšno pošiljatev vzamem vsako množino lepe pšenice. Kdor je kaj ima, naj se oglasi. 40 52-34 kmetija ■ * pol ure od žel. postaje, novo zidani hlevi in hiša, 75 birnov posetve, gozd, skupni pašnik za 19 goved, 6 konj in 20 ovc, hišni mlin, kmetijski stroji t. j. z vso opravp za 30.000 kron. — Več pove g. Štefan Bayep, župnik v Grabštanju na Koroškem. 463 4-2 1—29 je najsložnejše in najbolj gotovo potovanje s Odhod iz domačega pristanišča Trsta 1 Panonija 8. septembra 1908. Carpathia 22. »ept. Ultonina 29. sept. Iz Liver-polai Lusitanija (največji in najlepši parnik sveta) dne 5./9., 3.10., 24./10. Mauret*nija 22./8. 12./9., 10./10. Pojasnila In vozni listki se dobe pri Andrej Odlasku, Ljubljana Slonhkovi ulica it. 25, polig cerkve Srci lezusovegi. smmmmfflmmmm Edina slovenska puškarska tvrdka IVilli R0VHIK9R, CELJE Telefon 6tew. 17. priporoča svojo dobro založeno zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža, karboleja, ter vseh vrst lakov in čopičev. Kupuje in prodaja deželne pridelke in suhe gobe ter jih plačuje po najvišjih cenah. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, zdravilnega konjaka, brinjevca in vina vseh vrst (lacrimae Cristi in drugih). Vsako konkurenco vzdržajočo kavo, surovo, kakor štirikrat na 183 teden sveže žgano. 25 Premog iz Zabukovških jam (Buchberg), kateri je do danes najboljši, prodajam po originalnih cenah na cele železniške vozove, male vozove in na drobno v hišo postavljen. 1 Za namakanje črešenj, višenj in zelenih orehov pravo pristno vinsko žganje in slivovko. — Velika zaloga voščenih in drugih sveč, toiletnega mila in kalodonta. Sprejmem ■■Aamr*5i iz dobre hiše ter z primerno takoj MVCIlUa šolsko izobrazbo. jta debelo in drobno, km poštna naročila se ločno izVrše. Slovenci! Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! N0X1N v Borovljah na Koroškem. Najboljša delavnica za temeljito popravo lovskih pušk, za izdelovanje novih vložnih cevi za kroglje in drobni svlneo, za naaa-janje novih kopit. Dela po najnižjih cenah I Kdor si želi nabaviti novo, zanesljivo in ceno puško, naj zahteva najnovejši slovenski cenik, kateri se brezplačno dopošlje. Velika zaloga raznovrstnih revolverjev od 7 K naprej. 216 50-23 Dobiti je v vseh boljših trgovinah. Glavni zastopnik za Spodnje Štajersko Zalag. Druškovič & Valenčak Slov. 308 Gradec. 20-16 ^ li K Velike skrbi dela kmetu pomislek, kje naj dobi zadosti delavnih moči in če ima le kaj obsežno posestvo, mora si omisliti stroje. Opravičeno pa je marsikoga strah, kje naj kupi zanesljiv stroj, ker je med dobrimi izdelki tudi mnogo slabega. Ako hočete biti pošteno postrežem, obrnite se na domačo tvrdko: 7 Trgovina z železnim),MERKUR', P. Majdič v Celju ki ima vsak čas velikansko zalogo najboljših mlatilnic na roko in gepelj, gepljev, navadnih čistilnic, kakor takih na 6, 7 in 8 sit, trijerjev, slamoreznic itd. Ceniki zastonj! CeiailsA zastonj! Savinski liker je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvenenamene. Lastnik znamke VINCENC KYEDER 13 130—91 Kupujte narodni kolek! Slovenci! Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! i''. ii PO 1 V CELJU POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 milijonov kron hranilnih vlog in nad 340.000 kron = rezervnega zaklada. = v lastni l hiši Narodni dom Posojilnica uraduje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne g razun nedelje in — praznikov. = V.__ Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2"/o- Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit /f proti 6%, 5V2% in 5°/o obrestovanju. J 80 48-31 ZVEZNA T ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2. m K3 ES3 CELJU ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2. Velika zaloga svinčnikov, peres, pe-resnikov, radirk, kamenčkov, tablic, gobic, črnila, trgovskih in odjemalnih knjig, zavitkov, papirnatih vreč itd. itd. ■$> Časovni predmeti: papirnati krožniki, servijete, konfeti, serpentine, lampi-joni in dr. 2§ TRGOVINA S PAPRJEM, PISALNIM §s LJ mM = IN RISALNIM ORODJEM ™ # LASTNA ZALOGA ŠOLSKIH ZVEZKOV IN RISANK NAJVEČJA ZALOGA vseh tiskovin za urade in privatnike ceniki brezplačno na razpolago SOLIDNA IN TOČNA POSTREŽBA. K seziji priporoča: Lampijone, Serpentine, Korijandoli, Karte za tombolo in šaljivo pošto. £©i j©; ■V; noseška industrijska družba Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih Trst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah«. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali I::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-;;: lavanje napisov v iste. ;:: Brzojavi: ,Karhnoseška industrijska družba Celje', ' - v Narodnem domu sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne in jih obrestuje po štiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter qa ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se 79 48-31 liirvnnrtiinnrlin hninilniPD Pri na'a9aniu svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali JlIZSlUSlUjBrSHE nrOIIIIIIlLE varovance in zahtevajte pri sodiščih, jlS^URcillPUelin httntislsiirn da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v JUflllUuiUJ&rijIlU llrlUBlHiStU. p pit M sp m s K f ,§$ BS-ss - Šf"^. i I ravnokar izšel, cena kartoniranemu izvodu K 1*20, po pošti K 1*30. Založila Zvezna trgovina v Celju. _ 24 24—90 vinska postava sfe^as Zvezni trg°vini v Ce|iu Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se posije po nakaznica ali v znamkah. ....V / . -_--;- ................................................m...............................m ........................................ _s__ 54 52 ?t rs Moderno sukneno, volno svileno in perilno ocjiit, blago radi prevelike zaloge odslej po iz-nenadno znižanih cenah priporoča tvrdka Vame k Celje i Narodni dom .OJŽOG