125. sreviM v munjom, v nedeljo 3. junija 19Z3. Leto LUI. Izhaja fnk dan »opoldne, Lznemal »*SL Narodu« januarja 1921 — ni več dosti opaziti. Naravno: zavladala je dolgokrila moda in tudi Beograd se ravna po njej. Na koketnih glavicah — žal, 'da so jhrt lica preveč lepotičena in barvana, kar se protivi zdravemu moškemu okusu — pa čepe najmodernejši Tutank- hamon-klobuki. V kaki zadregi bi bili letos modni izumitelji, če bi grobnica starodavnega Faraona s svojimi šaro-vitimi mumijami ne bila poživila njili sicer bujne iznajdljivosti! Znamenja časa: kultura sive davnine se izrablja kot modna senzacija. V Beogradu sploli nisem videl dosti seljaške noše, kvečjemu na »pijaci«, kamor prinašajo dopoldne kmetje in kmetice svoje pridelke, ali pa na glavnem kolodvoru, kadar prispe kak potniški vlak iz notranje Srbije in se iz njega uspe množica kmetiškega ljudstva v opankah in raševini. A vsi ti se skoraj porazcube po vnanjih mestnih »kvartih«, dočim izkazuje notranji Beograd ves dan svojo a la franca-vnanjost. Živahnost družabnega prometa se stopnjuje proti večeru. Tedaj pa zasvi-rajo po mnogobrojnih kavarnah, gostilniških in hotelskih vrtovih godbe na lok: tu oddelki gardne kapele, tam civilne in zlasti ciganske kapele. Reči Vam moram, da me je taka večerna razigranost kar iznenadila. Srbe poznamo pri nas le od resne, ozbiljne plati, tu pa se pojavlja njih veseljaška ubranost. A ne mislite, da si jo netijo šele z izdatnim uživanjem v'na in rakije! Nikakor: srebljejo črno kavo ali Stran 2 •S L O VENSKI IN A K U I U One 3. junija 1923. štev. 125 {toči najetje inozemskega posojila. Vsi ti Savi naj nam bodo opomin, da te ne vd»-io brezbrižnosti. Naša dolžnost do naro-la, ki je toliko žrtvoval za oslobojenje Id sjedinjenje, je zato, da čimprej režimo raz« le neodložljive državne potrebe. Kraljevska vf*da, kl |§ odgovorna sa Sigurnost države In ohranitev miru, se Je tato potrudila* da Je stopfla v zvezo z enf-*nl državami, ki Jim grozi Ista ne varnost. Delujoč v duha miru In pravice, Je kraljevska vlada predložila narodni skapičinl I* zakon o narodni vojski, ki skrajšuje posameznim vrstam rok sini-bo vanj a, s Čemur pa ne bo zmanjšana sposobnost la pripravljenost vojake. V dosego sigurnosti ta neodvisnosti na zsnaj pa bo treba rešiti se razne druge zakon«, ki so Isto^ko važen pogoj za nacionalni obstoj In razvoj države in za njeno notranjo konsolidacijo. Tako moramo pristopiti izenačenju onih fieakonov, ki so najvažnejši za državno živ* Jjenje, V prvi vrsti gre za O. zakon o državnih uradnikih. / Uredništvo predstavlja državne organe, jod katerih vestnega, marljivega ln poštenega dela so odvisni mir. red in zadovolj-nost državljanov. Vlada bo zato še to sezl-fo predložila zakon o činovnikih gradjan-skega reda, o ureditvi invalidskega vprašanja, da se tako oddolži napram žrtvam svetovne vojne. < Rešiti treba dobrovoljsko vprašanje S kolonizacijo dobrovoljcev v opustošenih krajih. Med vsemi zakoni, ki jih namerava rešiti skupščina, pa zavzema prvo mesto m. zakon o Izenačenju davčnega sistema. Vsi državljani naj plačajo davke po dvojih davčnih sposobnostih, da bo tako Vnogoee kriti potrebne državne izdatke. Gospodje! Dovolite, da imenujem / zakonike projekte, b katerih smatra vlada, da jih Je treba re- šiti čimprej. TI bi bili: L) zakon o uradni- | En učitelj pride torej na 122 otrok, kih in drugih državnih uslužbencih v iveat . Kako naj bodo pri takih razmerah do- s redukcijo; 2.) zakon o vojski ln ssomari-ci: 3.) proračun za leto 1923/34 s finančnim zakonom in določitev rodnih In izrednih doklad na obstoječe stavka, dokler se ne izvede zakon o izenačenju davkov sa celo državo; 4.) zakon o InvaMh: S.) zakon o Izenačenja ■rtitajtlnlskega poanta v državi hi ustanovitev gospodarskih ioi: 6.) zakon o izenačenju sodniškega položaja: 7.) zakon o organizaciji sodnikov radi Izenačenja pravosodnega položaja; 8.) zakon o prometnem os oblu, o zemljoradniških kreditih, o zavarovanju posevkov in živine; 9.) zakon o gradnji cest, o ureditvi agrarnih od-nosajev ta naseljevanja; ta) gozdarski zakon ln zakon o pogozdovanju; 11.) zakon o ureditvi centralne uprave, o zmanjšanju števila ministrov; 12.) zakon o itampf, seženi uspehi more presoditi vsak. Koprski okraj. Pred vojno Je bilo tu 6? hrvatsko • slovenskih ljudskih šoL Od teh je poitalijančenih 15 (Svinjak, Orfanalda. Draguč, Hum, Račiće, RočpoUu, Sv. Peter, Krkavce, Koštabo-na, Puče, Pomjan, Borit Kastel, družb. Senjak* družbina šola in Sv. Lucija družb.), 6 Je zaprtih (Koper, Gažon. Prevara, Salež, Račja vas m Gorenja vas, 4 so deloma zaprte ali poitalijančene (Krvavi potok, Dolina, Buzet Vrh), ostale so le naše. Za nje pa je ravno tako preskrbljeno, ko sa one v Pazin-skem okraju. Le par primerov. V Tru- i škah Je 160 učencev, 1 učitelj, v Ti-društveni in zborovalni svobodi; 13.) zakon j njanu 102 učenca, 1 učitelj, v Predloki o upravi In samoupravi mest; 14.) zakon o 240 učencev 1 učitelj itd. — Vrhu vse-prenosu zemskih ostankov umrlih ln padlih ! ga pa so Italijani ustanovili še 8 novih med vojno v inozemstvu. Na vse te zakone polaga vlada veliko važnost in naša želja je. da se val ti projekti izvrše v prvi skupščinski sezlji. da tako znatno dopiinesemo k notranji konsolidaciji in omogočimo, da se potem skupščina posveti trgovskim, prometnim in ostalim vprašanjem. Po prečitani vladni deklaraciji Je sirup. Sčinski predsednik odredil lSmlnutni od* mor, nakar so sledile volitve v odbor, ki ima proučevati od vojnega ministra predloženi zakon o organizaciji nase narodne vojske. V ta odbor je bilo izvoljenih U radikalov, 5 demokratov. 2 klerikalca. 2 muslimana ln 1 zemljoradnik. Ker je bil s tem dnevni red včerajšnje plenarne seje Izčrpan, je predsednik sejo zaključil ln določil prihodnjo za ponedeljek 4. t m. ob 9. dopoldne. Na ponedeljkovi seji se prične v glav* nem generalna debata o vladin) izjavi. lastnih Sol (Dekani, Padena, Nova vas, Korte, Manžan, Sergaši, Sočerga, Vrh), rejo tako odkrito postopati ko v bolj skritih delih Istre. Italijanizaciia Šol obsega dosedaj v glavnem le naštete okraje, zapadna Ista je opravljena, deloma tudi že srednja in načeta je že vzhodna. Nobenega dvoma ni. da bodo Italijani svoj načrt popolnoma izvedli V okraju Voloske zaznamujemo sledeče izgube: Srednja šola v Volo-skem Je zaprta. Družbina ljudska v Iči-Čih poitalijanščena. ravnotako njen otroški vrtec v Lovrani. Ljudska lola v Učki je poitalijančena. Začetek je storjen. V Trstu je zaprta ena šola CMD. Skupno znašajo torej naše izgube v Istri in Trstu na šolskem polju: 3 srednje šole, 1 strokovno šolo, 115 ljudskih šol in 10 otroških vrtcev. Vrhu tega že označuje 8 na novo ustanovljenih laških šol kraje, kjer izgubimo v najbližji bodočnosti svoje šole. Številke so grozne in kličejo resno ker vsled bližine Trsta očividno ne mo- ] k narodno - obrambnemu delu. Telefonska fn brzojavna poroCiia Finančni odbor. RAZPRAVA O NAKNADNIH IZREDNIH KREDITIH. — PRVI NASTOP KLERIKALCEV PROTI RADIKALOM. Stanje hrvatsko-slovenskega šolstva v Istri in Trstu z okolico. Š Eno najbolj razveseljivih dejstev je hHo pred vojno naše bujno se razvijajoče šolstvo v Primorju. Eno najbolj žalostnih dejstev pa le 'danes naše propadajoče in skoraj že uničeno šolstvo v Primorju. In najbolj žalostno pri tem je to, da se je pogubna izprememba izvršila brez naše krivde in čeprav je storil naš narod tam preko Vse, kar je sploh mogel, da bi jo odvrnil. Toda lasici plan italijanizaciie našega ljudstva je zahteval odpravo naših lol in ta načrt se je izvedel in se še iz-ivaja tako sistematično, da bi se v res-{Blci mogli od Italijanov naučiti, kakSne uspehe da se doseže, če je narodna iobramba smotrena, sistematična in dosledna. Pa razgrnhno najbolj žalostno statistiko, statistiko o današnjem stanju hrvatsko - slovenskega Šolstva v Istri ter Trstu z okolico. Na istrskem otočju je bilo pred preobratom 19 naših ljudskih šol, od katetrih Je bilo 5 družbinih in sicer na Čresu, jv Ustrinjah, Nerezinah ter Malem in {Velikem Lošinju. Poleg tega je bilo na Istrskem otočju 7 družbinih otroških I vrtcev (Črez, Nerezine, Uniže, Čunski, Susak in Mali ter Veliki Lošinj). Vse te ^ole, vsi ti otroški vrtci so poitalijanče-ni, samo Orlice in Ilovik (na najjužnejšem otoku, ko po pomoti) imata še hrvatsko šolo, če ne štejemo Šole v Sušaku, ki je utrakvistična, kar je pravzaprav Isto ko poitalijančena. Izguba na istrskem otočju snaša torej 17 ljudskih šol in 7 otroških vrtcev. Puliski okraj. Tu smo imeli 38 ljudskih šol, od katerih je bilo 8 družbinih. in sicer v Pulju (6), v Banjo-■!ah in Bahordičih. Pulj je imel poleg re-ga družbin otroški vrtec. Od vseh teh šol je 29 poitalijančenih (med njimi družbin! šoli v Banjolah in Bahordičih, 7 zaprtih (6 družbinih v Pulju in 1 v Pornjanu), in dve sta utrakvistični (v Smoljani, Altumi, ki pa je najbrže že poitalijančena). Otroški vrtec v Pulju Je poitalijančen. V pul:skem okraju je naše šolstvo torej docela zatrto in od 38 šol nI nam ostala niti ena. Porešk! okraj. Tu smo hnell 22 ljudskih šol, od katerih Je bilo 10 družbenih (Materada, Babici. MartinČi-ei, OroŽnfan, Sv. Lucija. Perend, Livade, Vabriga. Kaldir, Nova vas, FabeO in en družbin vrtec v Kaštelicu. Od teh ?ol je poitalijančenih 18. dve sta utrakvistični (Topolovec, Fontane) m dve sta še naši (Karojba, Novaki). Družbin vrtec je poitalijančen. Celotna izguba 20 šol in 1 vrtec in ostali sta le šoli, ki sta že čisto blizu Pazinskemu okraju. Pa zinski oraj. Tudi o tem Čisto hrvatskem kraju bo italijanizaciia šol kmalu dovršena. V Pazinu smo Imeli dve srednji Soli ln strokovno šolo, ki so vse sedaj zaprte. V Pazinskem okraju smo dalje imeli 47 ljudskih šol (od teh 5 družbinih) in en družbin otroški vrtec v Pazinu. Od teh je 23 poitalijančenih (družbine v Sv. Martinu, Golih, BarbijĆih, Rabaeu), 3 zaprtih (v Žunir-ju, Brdu in družbina v Rogačanih), 6 deloma zaprtih ali poitaliiančenih (Tinjan, Kringa, Sv. Katarina, Šumbreg, Kršan, S"»r. Lareć) in 15 ljudskih šol je Še naših (Kajčcrga, Grdoselo, Trvlž, Zarečje, Beram, Heki, Lindar, Krbune. Graeišče, Tupljak, St. Peter u Šumi, Milotićbreg, Ripenda, Ćepi* in Zabrejani). Kako pa je preskrbljeno za te naše šole, pa kaže sledeča statistika: — Beograd, 2. junija. (Izv.) Včerajšnja seja finančnega odbora je bila v vsakem ozira zelo značilna. Pod predsedstvom Dobre Mitroviča je finančni odbor pričel generalno debato o zakonskem načrtu glede odobrenja naknadnih izrednih kreditov v z nesku 1 mi-Ijarde 200 milijonov. Tekom debate je prišlo v razpravo vprašanje izplačila nadur učiteljem na Trgovski šoli v Ljubljani, dalje je bilo v razpravi vprašanje povračila izgube pri valutnih diferencah, ki so jih utrpele slovenske posojilnice, včlanjene pred vojno pri graški posojUnlški zvezi, dalje se Je tudi raz- motrivalo vprašanje o povračilu škode, ki so jo napravili Nemci l 1919. v Mežiški dolini. Razprava o naknadnih izrednih kreditih pa je pokazala, da je treba smatrati za gotovost, da je radikalsko federalistični blok razbit. Značilno je, da so klerikalci glasovali proti vladnemu predlogu in je bil zakon o izrednih kreditih sprejet s 17 proti 13 glasovom. Za zakon so v odboru glasovali radikalci, džemljet in Nemci, proti zakonu so glasovali demokratje, klerikalci in zemljo-radniki. Večina finančnega odbora je zakon sprejela. Razdor med Radićem in dr. Korošcem. KLERIKALCI NEZADOVOLJNI Z RADICEVO PROPAGANDO V PREKMUR- JU IN V SLOVENIJI. — Beograd, 2. junija. (Izv.) Dva vodilna beogradska lista »Politika« in »Vreme« sta priobčila kratke, a zanesljive Informacije o nezadovoljstvu in diferencah, ki so nastopile med Radičem in dr. Korošcem. Ta poročila se tudi popolnoma skladajo z Informacijami, ki jih je dobil vaš dopisnik iz klerikalnih krosrov. »Politika« je med drugim včeraj naglašala. da so vezi med dr. Korošcem in Radičem precej zrahljane in da med njima ni več tako prisrčnega občevanja. Kot razlog navaia »Politika« shode, ki jih je priredil Radič v i Prekmurju in na katerih so Radičevi asritatorj! zelo ostro nastopili proti SLS. Klerikalci so zaradi tega zelo ogorčeni, ker je Radfe na ta način oškodoval klerikalne strankarske interese. Isto slično Kraj Število informacijo je priobčilo tudi radikalno »Vreme« ter je konstatiralo, da so postali odnošaji med Radićem in Korošcem zelo hladni To je tudi splošno opažati. Radfc je v Prekmurju začel zelo ostro kampanjo proti SLS. — Beograd, 2. junija. (Izv.) Po Informacijah vašega dopisnika odgovarjajo poročila o diferencah med Korošcem in Radičem popolnoma resnici. Klerikalci so prisil sedaj v tako situacijo, da je razdor med Radičem ln revizijoni-stičnim blokom zadeva kratkega časa. Reviziionisti absolutno niso zadovoljni s političnim nastopom hrvatskih republikancev. Muslimani sploh že nočejo več razgovorov z Radičem. V sličen položaj kot muslimani so prišli tudi poslanci SLS. učen- učite- cev ljev Kašcerga 110 1 Grdoselo 105 1 Trviž 218 2 Beram 135 2 i Lindar 111 1 Heki 176 I 1 Sv. Mandalena 102 1 Zabrežani 160 i ! ■ Sv. Peter u Šumi 248 3 i Milotićbreg igo i i Gračišče 191 i Krbune 06 i Tupljak 118 i Čepić 200 i Ripenda 163 i j 15 Šol 2313 19 j pijo vino v skromnih merah ali pivo Vajfertovo in Bajlonovo, zgolj domači izdelek. Pijanega Človeka doslej sploh nisem opazil in tudi tistega kričavega vpitja, ki ga moramo čuti na naših ljudskih veselicah, v Beogradu nisem doznali dasi me je večerna pot privedla luđi mimo pristaniških gostiln, kjer se ''običajno zbira kaj pisati svet. Kako naivno Iskreno se zna preprosti narod zabavati, sem opazoval snoči na Markovi »slavi«, ki se vrši ž*e 'drugi dan na Starem groblju onkraj clvora ln nove parlamentske palače. Tu Vam je bil pravcati semenj: vrtiljaki, kolibe, polne raznih Čudežev, pivske lope, slaščičarne, čevap«lč? In ražnjići, gos?? in cimbale, gneča veselega, radovednega hi radoglednega sveta, a nad vsem vrvežem je vladala nekaka praz-niška ubranost. Cerkvica Sv. Marica, podružnica sahome cerkve, je bila na stekaj odprta. Migljalo je v njej, gorečih sveč In svečlc. Bog zna, kake zaobljube darovalcev so trepetale v teh plamenčldh. Ona zim v steno vzidan spomenik. Črtam napis: zavem se, da stojim nad grobnico kralja Aleksandra Obrenovi- ftvnjtel L ća in njegove žene Drage. Padla sta — tako čitam — »od zločinačke ruke«. — Čudim se — in Vi tudi, gospa Nuša, kaj ne, srbski liberalnosti. Kdo drugI bi slične obsodbe ne trpel vrezane v kamen in izpostavljene narodu v spogled, če ne v spotiko. Ej, več svobode je med brati Srbi, kakor je njim naši kratko-vidci prisojajo. V kratkem mine dvajset let po tem kritičnem dogodku. Koliko krvavih dogodkov je med tem preživel srbski narod, koliko žrtev Je moralo doprinesti, koliko trpljenja Je moral doprinesti, koliko trpljenja Je Fenls prerodil in započe! novo dobo svoje zgodovine, katere smo deležni tedaj tudi mL Starega konaka, kjer se Je bfl »vršil tisti krvavi (Sini ni veC. Na njega mestu pa se dviga novi kraljevski dvor, na slemenu mu plapola svileni kraljevski barjak. Kralj Aleksander Karagjor-gjević je doma, kraljica pa se mudi še v bajnem Dubrovniku. Letos nameravate tudi VI tja na solnčno obal Jaz bi tudi šel, €e ~-Drugič še kaj o Beogradu. Zdrav- OBNOVA BALKANSKE ZVEZE. — Parrz, 1. innija. (Irv.) Listi reproducira fo radiosraffčno vest družbe »Trans-antlantlc Radio« iz Latrsanne, da tam zastopniki držav male antante zelo delujejo na to, da se ponovno sklene zveza balkanskih dr?av. OrSkf mfnfster ATeksandrls ?e odpotoval Iz Lausanne v Bukarešto in za tem potu,e v Beocrad. Grški zunanif minister se bo z romunsko ln fugoslovensko vlado posvetoval o načrtu za vspre^em Orike v malo antanto. Pozneje nal bi sledila ustanovitev zveze balkrnskih držav, v ka+'*^f» nr*<%y»*»*^fj tr««** T>*>,"^,rslra. KONFF»FNCA MALE ANTANTE. — Beograd. 2. mma (Izv.) Zunanie ministrstvo ie pre:elo pred dnevi kratko ob vestno našega poslanstva v Parizu, da je francoska vlada izrzzffa žeT'o, da se ob prflfki obiska predsednika češkoslovaške republike Masarvka v }esen] sestane?o v Pariza zastopnik! držav male antante na daPlo konferenco. Tel kenierenei nai bi sledila še nepre'e predkonferenca v Beo- vsem rarmotrivatt vpra5č?n*e reparacf?. ki f!b fma Memčffa Izpolniti napram zaveznikom fn drŽavam male antante. Romunska vlada fe po poročlu fz Bukarešte zaprosila da države maie antante točno opredele svoje stališče glede reparaci'. Zelja romunska vlade *e, da se točno določijo Sineraf-8 nnlifiki |tT**e ^tnnfe. PARITETNA KOMISIJA — Rim, 1. Innija (Izv.) Italijanski tisk priobcaje kratka poročila o prvem ponovnem sestanku parrtctTre komisfe. Vsa poročila nasrlaSafo. da obsto?a:o med obema Interesira nima državama Se vedno znatne diference. Na sestankih v Plmn do danes le ni prišlo do oMellelafk posvetevani gleda rešitve hi ureditve reškega problema, marveč le vedno obstote nreHminarm ras* govori. Do zbližam« obeh stalKS jc se da-ioe, ZATTPtffCA FRAff Po bvtmfh pH-rorfli. katerim Je bfl predmet vod*a fran-eoslrlfi ro'alfstov Baudete. le zf>omiea »prele!* dnevni rsd. t Iratarlm ta Izreki vlidl zaupnica. Za ramjnVro ]e glasovalo 343 poslancev, proti pa 181. ANGLIJA IN ITALIJA NA STRANI MADŽARSKE. — Pttđ'mpeita, I. Junra flrv.) Orof Berfilen le Imel na zborovanju mm^sterl'al-frfh strank govor, v katerem le povedal, da fileteva pot v Pariz, London m Rim ni Imela zaželjenega uspeha. AH vendar ni iz- ostal moralni uspeh. Ansrlila, ki že prispeva h gospodarski obnovi 5rednfe Evrope, m Italija, k! le pokazala že toliko altruizma In naklonfenostl, sta obljubili, da bosta branfH madžarsko stvar in sta že formulirali predloge, ki so za Madžare sprelem-Iuvi. To ie uspeh dveletne politike sedanje vlade. STRAŠEN CIKLON V 1TALTJL v Pallinza, 1. Junija. (Tzv.) Tz krajev pri Ossoli poroča'o, da Je straSen ciklon opustoSfl celo pokrajino. Izginilo ?e več o^eb. Nafbrže ??h Je vihar vrgel v vodo. Mostovi so poruSenl. ceste razrfte. poškodovana fe železnica, številna poslopja, velika škoda Je zadela kmetijstvo, ker Je ubit* veliVa množina živine. STINNES NA ČEŠKOSLOVAŠKEM. — Praga, 1. iunija. (Izv.) Bmske »Ly-dove Novny« poročajo, da se nemški fn-dusfrrec Hugo Stinnes zelo trudi dobiti koncesijo za monopol glede produkere nafte v ČeškoslovaSk? republfki. Standard OH Company Je dosedaj na CeSkoslova-§kem Imtla monopolsko pogodbo za nafto. 92 MILIJARD ZAPLENJENIH V E55ENU. — Berltn. 1. Itmija. (Tzv) VCerai le bil slab dan sa nemSko marko. Dolar ie dosegel visino 70.250 mark In ie zaključil s svoto 69.500. StcTlIng te prišel na 323.000 in je zaklučil s 324.0^0, Poskus Intervencije državne banke je b'l brezuspešen. Ba'c fe vr?rla Frand'a na denarni tri; 100 mflf-'ard mark konfTsclran^h v filialkl državne banke v Essenu in odtod bi Izviral včerajšnji udarec na marko. Filijalka v Essenu ima veiike denarne zaloge, ker je tam ffnartčno središče za vso pokrajino. Samo plačila mezd zn^šafo vsakih 10 dnf nad SO mflPard mark. Francoska taTna policija le v soboto na zvit način premagala vse ovire za vbod v fill'alko, udrla v n]o ln odnesli 92 mililard in 200 tisoč mark. Od marca do konca maia le bilo zaplenjenih okoli 130 milijard mark. VESTI IZ ITALIJE. — Riat L hini'a. (Izv.) V poslanski zbomfei je vrirel neki znani anarnist te Neapra med poslance celo kopo mairn letakov, kl vsebu'e'o Zaljen'c Mnssolinf*a fn f^Sfstov: Mussolftrt ?e nnicn vsako svobodo. erranf«aeffe. tisk. trkinfl sborovalno Pravleo Hd. Letak! vsekn^lo na'flrrle PS6- van:e za MnsseHnra. An?rb!sta se aretirali. — V poslanski ibornicl odmeval v vsaki seji lokalni konflikti, v katerih se poslancf rajnih strank hrdo zmer»aTo med sebnf. — 7born*r»a le pr'^e'a ra^oravl'atl o reformi zaVon*kov. — Podtff'nrk Cor**«! ie moral odstopiti, ker le bil tako predrzen, da *e čestital posl. Misurim po njegovem proti Mnszellnjjn naperjenem lovo- ru. — Naučni minister Gentile. pripadajoč doslej liberalni stranki, je pcsbl predsedniku Mnssolinlla pismo, s katerim naznanja tvoj pristop k faUstovskl strankj. — Poslanec Misv.ri, kj je tMl napaden zbog svojega govora protf bSIznnt, je že zapustil bolnico In :e izven nevarnosti. — Po sedan'ih dlsprz-ct.ah viade bo do 30. septembra tL vpokoenih okoli pet tisoč ljud-skoSo.skih učiteljev. POŽAR UNIČIL PETROGRADSKO OPERO. — London, 1. junija. (Tzv.) Po poroči-Hfe Iz Petrograda :e te d:ii velik požar popolnoma uničil bivšo carsko opero. Več oseb :e bilo pri tem težko ran.enih. ANGLESKO-SOVJETSK1 odnosaji. — London. 1. junija. (Retiter) B?v5! angleški poslanik v Petrogradu Buchanan ie na včera"Snji seji angleških upnikov Rusiji izjavil, da s sedanjo rusko vlado ni mogoče skleniti nobene pogodbe dotlej, dokler ona ne ponudi popolne garancie in ne plača angleškim državljanom vsega dolga. Odgovor, ki ga je izročila angleška vlada sovjetskemu zastopniku Krasinu, fn ki se tiče angleško-ruske trgovinske pogodbe, je vzbudil veliko zanimanje spodnje zbornice. Angleški gospodarski krogi so prišli do spoznanja, da trgovinska pogodba daje več ugodnosti Rusiji kakor angleški. Iz Statistike Izvoza In uvoza Je razvidno, da bi Angleška ne pogrešala baš mnogo trgovinskih strkov z Rusfo. Državni podta'nik Mac NeMl je na podlagi uradnih podatkov prišel do zaključka, da bf angleška trgovina ne trpela nobene šk^de če bf pogodbe med obema drŽavama sploh ne bilo. Iz tega sledi, da je pogodba z Rusi'o brezpomembna. Na tem stališču stoji tudi angleška trgovska zbornica, ki se popolnoma strinja z vlado. Vendar pa je Mac Nefll izjavil, da vlada nima namena razveljaviti trgovinsko pogodbo s sovjeti. VELIKA SUSA NA MADŽARSKEM. — Budimpešta, 1. Junija. (Izv.) Po poročilih Iz province je nastopila velika suša na vsej ogrski ravnini. Termometer že sedaj zaznamuje vročino 30° C. Uspehi žetve so postali zelo dvomljivi. FRANCOSKI PRORAČUN. — Pariz, 31.maja. .Izv.) Senat le danes sprejel proračunsko dvanajstino za mesec Junij z 282 glasovi proti 2. SOVJETSKA SPUONA2A V FRANCIJI. — Pariz. 31. mala (Havas) »Matnu poroča: Tu Je bil aretiran nek Rus, ki ga dol-te vohunstva. Arctacrja vzbuja veliko zanimanje, ker jc bil dotični Rus poglavar organizacije, k! je imela svoje mreže razprostrte na francosko armado fn mom.iri-co ln Je pošiljala sovjetski vladi poročila o narodni obrambi. Za drugim Rusom, ki Je tudi živel v Parizu in se točasno nahaja v Berlinu, odkoder poSilla koreskondenco !n dokumente Iz Francije v Rusijo, Jc bila izdana tiralica. RUHRSKO VPRAŠANJE m NASA KRALJEVINA. — Beograd, 1. Junija (Izv.) Pri redakciji vladine deklaracije Je runanjf minister dr. Ninčlć na včerajšnji seli ministrskega sveta .predlagal tudf kratek pasus o italliču naše vlade v ruhrskem vprašanju. NAPETOST MED ANGLIJO IN RUSIJO. — London, 31. maja (Izv.) Cičerin Je izjavil, da je položaj med Rusiji In Anglijo zelo resen. Anglija vstraja pri svojih zahtevah glede boljševiške. proti Angliji naperjene propagande v Teheranu In IndijL Ni fzkrnjčena možnost, da se prekinejo stikJ med obema državama. TRGOVINKA POGODBA MED JAPON-SKO IN RUSIJO. — London, 31. maja (Izv.) Po poročilih fz Tokija bodo v kratkem zaključena pogaian'a med japonsko vlado In sovjetsko Rusijo. V glavnem gre za trgovinsko pogodbo med obema državama. Sov'etska vlada je pripravljena dati Japonski dalekosežne trgovske koncesije v Sibiriji, japonska vlada pa je na drugi strani pripravljena po sklenitvi trgovinske pogodbe priznati sovjetsko vlado tudi de jure. JHEDNARODNA AKCIJA ZA REŠITEV REPARACIJSKEGA PROBLEMA. — London, 31. maja. (Havas.) Reparacij sls o vprašanje in problem mcdzaveznl-ških dolgov Je stopilo v novo fazo, Antanta namerava sklicati v najkrajšem času konferenco Industrljcev ln finančnikov, ki bi se le udeležila tudi mednarodna trgovska zbornica In druge gospodarske korporacije. Ta konferenca bo razpravljala o reparaclj-skem vprašanju in skušala na ta aH oni način spraviti s sveta ta pereči problem. Na konferenco pošljejo Amerika, Francija, Belgija, Italija in Angleška po tri delegate. Predsednik zveze angleških trgovskih zbornic Arthtrr Balfour in VValter Lead Je posredujeta pri mednarvdni trgovski zbornici, da se tudi ona udeleži konference. Med zastopniki Angleške bosta sir Felii Scbuster in Kennedv Lee. VELIK POŽAR V PULL — Pula. 1. juni)a. (Izv.) V vojaški avtomobilski garaži ?e Izbruhnil snoči požar, ki se je hitro razširil, uničil kakih 15 avtov in kamijonov ter upepelil poslopje. Velika nevarnost Je bila za sosedne zgradbe. Skoda Je ogromna. OPERA V PETROORADU ZGORELA. mm London, 1. junija. (Izv.) Listi poročajo, da it v sredo zvečer zgorela opera v Pctrogradu. Vnela sc Je obleka nekega pevca. ogren* se Je najrloma rarSirfl po vsem odru tn za'el Icmafu celo r*oslop'e. V* Je zgorelo. Mnogo oseb le pogtnflo v stral- nem strahu in pritisku na Izhodna vrata. VPRAŠANJE KARAOAĆA. — Lausanna. 31. maja. (izv.) Kom»«tJa Strokovnjakov glede določitve me! med Or Ikft in Turčijo ie danes razpravljala vpra-lanie ureditve mela. Sestane se posebna metana komisija, obstoječa iz zastopnikov Bolgarske Grške In Turške, ki Ima končno-vtUavno resia vprašanje Karagafia, btev. 125. »SLOVENSKI MAKU LU one 3. junija stran. 3. Politične vesti. = Kaj se uče francoski dijaki o italijanski zmagL »Rassegna Italiana« prinaša članek, ki se obrača proti Francozom, ker po italijanskem mnenju skrajno krivično presojajo italijansko zmago v svetovni vojni, oziroma jo sploh odklanjajo. Knjiga >Cours d* historie de France« ima 41 strani polnih zgodovine svetovne vojne, toda nikjer se ni dobilo mesta za pravo besedo o italijanski zmagi. Rečeno je samo, da se Italijani niso brez truda vstalili na kraški planoti in ob Soči, potem se pripoveduje, da je Francija, s pomočjo Italie, kljub nezaslišanim težkočam rešila srbsko armado na albanskem bregu, dalje se navaja trikrat italijanski poraz pri Kobaridu in zavezniške čete so pripomogle mogočno, da je bil vržen sovražnik zopet za Piavo, zmaga (seveda francoska) je v zgodovini na drobno napisana. Končno so v knjigi pod naslovom »Slavna zmaga« slike vojskovodij in politikov Francije, Anglije, Amerike, Belgije in Srbije, italijanskega vojskovodje in politika pa ni nobenega. To je vrhunec razžaljenja za Italijane. Pričakuje se nova polemika radi zmage na Piavi = Za katero ceno? O klerikalni politiki razpravlja dr. Šušteršič v »Ljudskem tedniku« in izvaja: »Pašifc ie zadnjič spregovoril le nekaj besedi v narodni skupščini, a to malce besedi nam je povedalo z vso jasnostjo, da stoji vlada g. Pašiča trdno na stališču vidovdanske ustave, na stališču narodnega in državnega edinstva. Ker pa se nahaja g. Korošec v tesnem stiku s Pašnem, bi se moglo sklepati, da se je tudi g. Korošec sprijaznil zopet z narodnim in državnim edin s tvom. Pravimo zopet, saj je bil on s svojo stranko eden glavnih stvariteljev tega jedinstva in njegovo ime se sveti na regen-tovem proglasu, ki je ob rojstvu naše države ustanovil centralistične smernice za novo državno življenje. Dr. Korošec se torej samo vrača na temelj, na katerem se je prvotno nahajal Za katero ceno? To utegne pokazati bližnja bodočnost.« — Iz tega bi Se dalo sklepati da je vrgel dr. Korošec preko Krova avtonomijo in federalizem in da postane v kratkem, kakor nekdaj, zagr> vornik narodnega in državnega jedinstva, — seveda vse to takrat, ko bo klerikalcem zopet dovoljeno po Sloveniji po mili volji žariti in paliti =3 Klerikalne časnikarske hijene. Ko je še v svežem spominu nastop no katerih naprednih akademikov za čast (kdo se ne bi smejal!) »Slovenca«, Je prinesel »Domoljub« z dno 30. maja sledečo hijensko notfco o pokojnem Gustavu Pircu: »Gustava Pirca, predsednika Kmetijske družbe, so našli utopljenega v Boh. jezeru. Pokojnik le M zaradi svojih kupčij, k! so bile navskriž s carinskimi postavami ln ki so prišle na dan, zadnje Čase če« mero potrt. — Bil je velik kmetijski strokovnjak m delavec ter je silno veliko pripomogel k povzdigi slovenskega kmetijstva. Osebno je bil pokojnik zelo častižellne na». ve. svoje visoko mesto le izrabljal za lastne kupčije, v katerih sicer ni bHo prave goljufije, a se vendar službena mesta ne smejo nikdar Izrabljati v take osebne svrhe. V političnem ozira je mo> ža vodila osebna častihlepnost Vse to so bile lastnosti, ki so sicer vrlega kmetijskega delavca pogubile. AH je pokojnik namenoma skočil v jezero, ali se mu je zbledlo, kar je verjetnejše, se ne more dognati. Pokoj njegovi duši!« — Če upoštevamo umstveno in tudi moralno kvaliteto »Domoljubovih« bralk in bralcev, potem moramo priznati, da je »Domoljub« naravnost mojstrsko opljuval spomin Gustava Pirca. Ker smo prepričani, da bo za dostojnost tako vneti odbor Časnikarskega društva javno ožigosal hijenstvo klerikalnega »Domoljuba«, pripomb. Dokumentarično bo dokazano, da se je vsa klerikalna gonja proti Pircu pričela iz umazanih strankarskih ozirov, kako bi z žrtvijo Pirca dobili Kmetijsko družbo v svoje roke. O kakih »kupčijah, ki sicer niso bile prave goljufije«, kakor kleveče »Domoljub«, pri Pircu ne more in tudi ni bilo niti govora. Pač pa je že pred kratkim bilo in še bo o takih »kupčijah« v klerikalni Zadružni zvezi, kar bi mogel, čeprav zelo nerad, potrditi profesor Remic. Pa če prav vedo za to stvar tako klerikalni žumalisti kakor drugi klerikalni generali, se niti en »proti korupciji tako vnet« klerikalec ne gane. Govoriti o Pirčevi politični častihlepnosti je več kot smešno, saj se Pire v političnem življenju sploh udejstvoval ni. Res pa je, da je Pire bil mož in da se ni pustil tako odriniti in prezirati, kakor se puste drugi. Res je dalje, da si je nakopal Pire nepopisno jezo klerikalcev, ko je s svojim delom bistveno pripomogel, da je prišla Kmetijska družba iz klerikalnih rok v napredne. Še večjo jezo pa si je nakopal s tem, ker ni pustil, da bi Kmetijska družba zaradi Gospodarske zveze opustila blagovni promet, čast Pircu, pa tudi pok. Lampetu, da sta to preprečila, ker sta rešila s tem slovenskemu kmetu milijone! — O klerikalni denun-ciaciji carinarnici, o ostalem ozadju Pir-čeve afere kakor tudi o aferi sami bodo Imeli klerikalni moralisti ie dosti prili- ke, da odgovarjajo. Zlasti zategadelj, ker bodo pri tem prišle še prav čedne stvari iz klerikalnega gospodarstva na dan. Končno ugotavljamo še eno. Odgovorni urednik »Domoljuba« je poslanec Anton Sušnik. Pod varstvom poslanske imunitete se torej pri klerikalcih ne ob-rekujejo le živih, temveč tudi kleveče spomin mrtvih. Morda bi odbor Jugo-slovenskega novinarskega udruženja, sekcija Ljubljana, imel toliko sile, da bi odpravil odgovorno uredništvo poslancev? — Smo trdno uverjeni o tozadevnih energičnih korakih. = Zanimiv dr. Kramarev govor. Zadnjo nedeljo je priredil dr. Karel Kramaf velik shod v Košicah na Slovaškem, na katerem je imel velezani-miv političen govor. Dr. Kramaf je izvajal med drugim: »Mi smo napravili volilni red tako, da bi ne bil na škodo niti Nemcem niti Madžarom. Danes vidimo, da so Nemci in Madžari napolnili parlament v takšnem številu, da se moramo naravnost bati za vladno veČino. To so uspehi takozvanega »de-mokratizma«. Pravico in dolžnost imamo, da ščitimo državo proti raznarodovanju. Žalibog nimamo tega daru, da bi delali politiko trde roke, toda odvaditi se moramo delati stvarno slabo sentimentalno politiko in se pri tem vedno bati, kaj bo k temu reklo inozemstvo. Mnenja sem, da je vsekakor važne je, da raje pri vsem na to mislimo, kaj poreče k temu narod. Težkoče, ki jih sedaj preživljamo ,ne nosijo samo narodnega značaja. Gospodarske težkoče so mnogo kritičnejše. Razumem, da je Slovakom nekoliko neprijetno, ako primerjajo davke iz časa madžarskega gospodstva z današnjimi. Pod Madžarsko so naravno plačevali zelo malo, ker snio nrl to plačevali. Ml smo oddajali 68 °/o vseh davkov, Madžari pa samo 32 •/o', zato jim tudi ni bilo treba Iz-terjavati velikih davkov. Med vojno so pri nas rekvirirali, na Slovaškem pa ne. Povsem naravno je, da se morajo v novi državi vsi davki enakomerno razdeliti. Da so ti davki danes preveliki, se imamo večinoma zahvaljevati takozvani rdeče-zeleni koaliciji. Slovaki niso bili ravno najzadnji, ki so s svojimi glasovi podprli to koalicijo.« Glede ja-vorinskega vprašanja je izjavil dr. Kramaf: »Nobenega dvoma nI, da nam Poljak! ne morejo ničesar očitati, da bi ne želeli njihovega prijateljstva. Da bi pa to prijateljstvo odkupili s kosom naše zemlje, tega pa ne more nihče od nas zahtevati.« AL Peterim - Batog. OB PRENOSU JUDENBURŠKIH ŽRTEV V DOMOVINO. L KaL žena, strmiš na krste te; zakaj solziš grenke solze? — s Junakov kosti v teh krstah leze, katerim prezgodaj je zastalo srce... Oh, koliko pač gorja rodila njih je smrt; oh, koliki up srca njih svojcem s tem je bil strt! — Ai jača srčno bol še bolj mi spornim, da tujec ohol jim zadal je smrt in tuja zemlja pogin; da pohod domov jim bil je zaprt, ko nam se porajala in že nas naslajala je zorna prostost!«... Povratek v domovino. Po triumfalnem pohodu od obmejne po* staje St Bj skozi domačo zemljo, ki je bila vsa posuta s cveticrp m tiho narodno ra* dostjo, so prispeli zemski ostanki juden* burških žrtev in Ivana Endlicherja včeraj ob treh popoldne v Ljubljano. Ker odbor za prevoz žrtev ni pravočasno obvestil tukaj« šnje javnosti, da se vrši svečan sprejem že ob prihodu, so prispeli na kolodvor samo člani odbora, zastopnik mestne oblasti dr. Zamik, delegacije akademske mladine ter nekaj občinstva, ki je vedelo, kdaj prihaja vlak z narodnimi mučeniki. Voz s krstami je bil ves v zelenju in cvetju, na strehi napis »Judenburške žrtve«, krste pa so bile popol* noma pokrite s svežimi venci in cvetlicami, ki so jih poklonila žrtvam med potjo razna narodna društva, zastopniki oblasti in šolska mladina. Samo vencev je bilo v vozu nad 100. Na kolodvoru so se poklonili prahu za svobodo nadlih sinov našega naroda navzoči člani odbora za prevoz in ostale deputacije, nakar so voz postavili na stranski tir, kjer so krste ostale do današnjega jutra, ko so jih prepeljali v avlo Narodnega doma. Na* rodni dom predstavii a danes v žalne zastave ovito in s cvetjem okrašfno svetišče, kamor prihajajo mnogobrojni domačini in zastopniki z dežele, da se poslove od dragih, zločinsko umorjenih junakov. Šest krst stojj v veži, ki je zastrta v črni pajčolan. V sredini počivajo kosti Endlicheria in Hafnerja, na levi strani Štefaniča in Roglja. na desni pa Možine in Davtoviča. Vencev, šopkov in cvetlic ie na njih in okrog nebroj. Ob deve* tih zjutraj so se odprla vrata Narodnega doma in trumoma so začeli prihajati v hram, kjer počivajo prvoboritelji za naše osvobo* jen je in ujedinjenje, častilci najrazličnejših stanov. Ob krstah stoji častna straža aka* demske in aredniešolske mladine, stoje oni, ki so poklicani, da dovrše veliko delo mirno spečih mučenikov. Vencev in cvetja je od trenutka do trenutka več. Prihajajo svobod* ni sinovi in hčere našega naroda 8 poveše* nimi, otožnimi očmi, iz katerih odseva ob« enem tiha pritajena radost, da se po dolgih letih lahko poklonijo pred onimi, ki so šli zanje v smrt, polagajo na krste znake svoje globoke in iskrene hvaležnosti, odhajalo, na njihovo mesto pa stopajo zopet drugi. S kriv* nostna tišina ln mir vlada v tem narodnem hramu, kakor da se prihajajoči m odhaja* joči boje motiti prah svojih plemenitih ro* jakov v večnem spanju. Le ena radostna zavest odseva na obrazih vseh, da amo končno iztrgali iz tuje zemlje ono, kar ni bilo nikdar njena last. še nekaj trenutkov ln domača zemlja bo sprejela ▼ svoje naročje pepel onih, ki so ji bili najzvestejS sinovi. (M?!!i YCStf!fk — Pevke in pevci »LfabfJ. Zvona«! V ponedeljek, dne 4. krnila 1923 točno ob pol osmih zvečer važna skupna vaja. Prav vsi lo vse! Odbor. Kolo jugoslovanskih sester za našo deco. Glej, žena, danes doma so junakov kosti, in vsa domovina mačence svete slavi... O, znali so dobro, da zaželjeni pride dan le preko njih smrti do rodnih poljan! Saj zarja večerna solnčno jutro obeta: tako nebo pordečila njih kri je sveta oni veliki dan; iz te krvi pa rodila se solnčna je naša prost - . Zato preveč ne žaluj! Le občuduj: Kako jim bUa jedin je za to smrt ukaz ljubezen do domovine! —. Pa čuvaj najlepši na nje spomin: da vzgajaš vsak čas tako svoje — sine!--■ — Jutri« t nedeljo, dne 3. junija U L razvitje narasčajskega prapora »SOKOLA H« ob 12. uri na Kongresnem trgu- — Popoldne telo-ss vadba v Hribarjevem tfaju* & Svetovna vojna, kf je zahtevala nebroj nedolžnih žrtev, je ostavila tvoje zle posledice, ki ta bodo dala popravM fn poravnati Sele po mnogih dcsetletiih. Ko je divjala vojna furf a, smo si misliti, da mine, ko mine svetovno klanje, tudi najveći© gorje. Varali smo se, kajti za nekatere sloje so povojna leta se huiša nesrp so bfla volna. Nasi živci so bili takrat vedno napeti v pričakovan}!!, razdraženi vsak dan po novih senzacfjonclnlh dogodkih, nasa duša pa, plavajoč v nadi na skorajšnji konec vojne m na boljše dni. Vse to le morda prrporaojrlo, da smo lažje prenašali one težke dni negro prenašamo sedanje čase. V svetovnem kaosa se le razburkalo is razvalovilo* via človeštvo m v tem kaosa le prišlo na vrh mnogo nezdravega, neplemenftega; elementi, ki M spadali na dno, so se povzpeli na površje* na katerem jih še drži povojna psihoza. Nasprotno pa je morala fzzfnfli s povrSla ona človeška struja, k! je od nekdaj blažila m dajala človeštvu lepo, plemenito lice. ga vzgajala m •kultivirala. Potisnila ga le ob tla beda, s katero se mora boriti dan na dan, da si ohrani solo Življenje. inteligenca vsesa sveta preživlja sedaj najhujšo krtžo, oma trule pod pezo ne zdrs— vfli povojnih razmer. Inteligenca, državno uradnlštvo, ki bi moralo biti steber vsake države, Je seda} najbednejšl duševni proletarijat, ki ne trpi vsled svojih materijeinih razmer le gmotno, marveč pravtako in še hujše duševne muke. Radi samih sebe hi radi svoje dece. Inteligenca, ki mora imeti svojemu stanu primemo stanovanje in obleko, ki mora vzgojevati svojemu stanu primerno svojo deco, mora odtrgati od ust fn otrokom. Če se hoče vsaj za silo obleči in obuti. Odtrga« sf od ust od najpriprosteiše in najubor-nejše hrane, pravi se živeti v pomanjkanju. In državno uradništvo žrvi faktično v težkem pomanjkanju. Posledice take bede niso mogle izostati. Uradniška deca je slabotna, malokrvna in nagnjena k različnim boleznim, kar potrjujejo tudi šolski zdravniki. Da od pomore vsaj malemu številu teh otrok, ie sklenilo Kolo Jngoslov. sester, da odpošlje za šest tednov na sveži zrak 30 otrok, da bi si odpomogli na dobrem in čistem zraku ob zdravi, zadostni in tečni hrani. Kolo jngosiov. sester ve, kolike važnosti je zdrav in krepek naraščaj za ves narod in za državo zato hoče izvesti svojo akcijo z lepim uspehom. Nadejamo se, da bo naša javnost uvaževala dobro in plemenito delo Kola jugoslov. sester ter da bo tudi sodelovala pri tem delo. V ta namen Je Jadranska banka že darovala 5000 Din, naj bi to dobrotnfco naše dece »posnemali tudi drugi denarni zavodi. Prosfmo tudi imovitejše sloje, da bi ne odvrnili naših Kolašic, ko bi morebiti potrkale na njihove duri. Naro, ki ima zdrav tn krepak naraščaj, bo močan in poln odporne sile nasproti vsakemu sovražniku, zato bo Kolo ?ugosl. sester obračalo svojo pažnio predvsem naši mladini, ki je naša usoda in naša bodočnost U. & Dnevne vesti. V Ljubljani, dne — Kraljev obisk romunskemu dvoru. Ni. VeL kralj Aleksander 1. in kraljica Marija odpotujeta jutri 3. t. m. v Sinaj o, kjer obiščeta romunsko kraljevsko dvojico. Naša kraljevska dvojica namerava dne S. t. m. praznovati obletnico poroke v intimnem krogu kraljičinih roditeljev. — Univerzitetna reciprociteta. Zvedeli smo, da je francosko ministrstvo prosvete z odlokom z dne 7. februarja t 1. pripoznalo diplomatski ispit (državni izpit) poedinih fakultet ljubljanske univerze kot enako veljaven s takozvano francosko »licenco«. Ta sklep je za nas velike važnosti ker daje slovenskim kandidatom, ki so bili pripuščeni prej samo k francoskemu »univerzitetnemu« doktoratu, pravico, da se smejo na podlagi samo svojih domačih diplom neposredno priglasiti k francoskemu »državnemu« doktoratu, najvišji časti, ki jo more dodeliti francoska univerza, in ki jo dosegajo samo najspobosnejši profesorju Ta vest pomeni velik napredek v zbližanju francoskih univerz z ju-goslovenskimi in bo gotovo razveselila naše akademike. Čestitati moramo francoskemu ministrstvu prosvete in hvalo mu moramo vedeti za to srečno inicijativo. — Falzifikatorji zgodovine. Klerikalno Časopisje vseh nians se v zadnjem času v potu svojega obraza trudi, da bi dokazalo, da nismo Slovenci nikdar robovali, marveč da smo bili vsikdar vkljub Nemcem in Avstriji svobodni ljudje, ki so si sami krojili svojo usodo. »Slovenec«, zavedajoč se svoje odgovornosti kot službeno glasilo klerikalne stranke, opravlja ta posel, da opere zamorca, z delikatno opreznostjo, ker se vendar le ne upa kar na celini fazifi-cirati zgodovine. Zato operira bolj s hrvatsko povestnico in skuša s pomočjo te tako mimogrede tudi dokazati, da i Slovenci niso bili nikdar suženjski razpoloženi. Klerikalna glasila drugega reda a la »Straža« nimajo tako eksponi-ranega stališča, zato si upajo govoriti bolj odkrito. Ti ne samo. da zanikajo, da bi bOi Slovenci kdaj robovali, marveč celo ugotavljajo — famozni narodni poslanec prof. Vesenjak je duševni oče te nadvse duhovite ideje — da smo v preteklosti ne samo »prav pošteno razbijali po knjigah zgodovine«, marveč da smo celo s »Krekovo majsko deklaracijo povzročili zlom solunske In piav-ske fronte«, z drugimi besedami pove-dano, da smo mi Slovenci in nihče drugi napravili konec svetovni vojni ter s tem osvobodili ne samo sebe, nego i vse ostale narode ... Klerikalni pismouki, ki oznanjajo ta evangelij slovenskega nad* Človeka, sicer dobro vedo, da s temi svojimi krivimi nauki sugeriralo ljudskim masam zgodovinsko laž in da varajo narod, toda kaj jih briga nemoralnost in zavrženost takega početja, ko se obenem zavedajo, da s takim laskanjem ljudskim instinktom in človeškemu samoljubju trdo navežejo in priklenejo nase nerazsodne mase, ki nikdar ne mislijo s svojo glavo. Kaj tista betvica potvorjene zgodovine, saj namen posvečuje sredstva, kakor to tako pretkano uči sv, Alfonz Liguorij! — Klerikalci so — slovenski narod? Četrtkov »Slovenec« je med dragim napisal tudi stavek: »Slovenski naprednjaka so bili, ki so odlagali v srbske liste največje nečednosti o slovenskem ljudstvu, celo brošuro so izdali za Srbe, da bi slovenski narod oblatili« — Katera pa je ta brošura, Id klerikalce tako peče. Ne vemo za drugo, kakor knjižico, ki nosi naslov »Dokumenti Koroščeve stranke iz leta 1914«. A kaj vsebuje ta brošura. Ničesar drugega, kakor dobesedne citate Člankov in notic iz klerikalnih listov »Slovenca«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«, »Naše Moči« in »Časa«, ki so jih ti listi priobčili 1. 1914. tik pred vojno in ob izbruhu vojne. Poleg tega navaja ta brošura v izvirnem besedilu tudi znano zloglasno okrožnico klerikalne stranke ob izbruhu vojne. Ker se pri nas kaj lahko vse pozabi« se nam zdi umestno, da osvežimo spomin na ta sramoten dokument klerikalne morale. Ta okrožnica se glasi: »Gg. zaupnikom SLS. Grozodejstvo v Sarajevu, živinsko surovi umor plemenitega in mogočnega zaščitnika Slovencev in Hrvatov ter njegove preblage soproge, je razkrilo rak-rano na narodnem telesu Jugoslovenov: Hudodelsko velesrb-sko zarota Nobenega dvoma ni, da deluje ta zarota tudi na Slovenskem in skuša na prikupljiv način zvesti slovenski narod odtujiti svoji veri in Avstriji. V tem smislu delujejo razni listi, ki se sicer včasih potuhnejo, njihova glavna smer pa je dosledno obrnjena na raz-kristjanjenje ljudstva in otrovanje s strupom velesrbskega protiavstrijskega nacionalizma. Gre za zaroto zoper obstoj katoliškega slovenskega naroda. — Obračamo se do vseh naših zaupnikov z nujno prošnjo, da posvečajo največjo pozornost in o vsem, kar izvedo, nemudoma poročajo tajništvub SLS v Ljubljanu Zlasti se prosi poročil o sledečih točkah: 1.) Ali se opaža v Vašem kraju kak pojav v smislu vetesrbstva, odnoa- 2. junija 1923. no protiavstriistva? O J katere strani? 2.) Ali se razž-irju v Vašem kraju časopisje? Kdo je razširja? 3. Kdo jc v Vašem kraju naročnik kakega slabega lista, kot so: »Slovenski Narod«, »Dan«, »Naš Glas«, »Slovenski Dom«. -Učiteljski tovariš«, »Sava«, »Zarja« itd. Prosimo za najnujnejši odgovor na ta vprašanja, da bo vedelo sti kino vodstvo o pravem času ukreniti vsa potrebna sredstva. Domovina ie v nevarnosti, tedaj vsi možje na krov! Vse za vero, dom, cesarja! V Ljubljani, meseca julija 1914.« To je torej tista brošura, o kateri pravi »Slovenec«, da so jo izdali slovenski naprednjaki za Srbe, »da bi z njo slovenski narod oblatili«. Ali se pravi koga blatiti, aJ\o se navi suha dejstva, ako se dobesedno citira to, kar so klerikalni listi taktično pisali? Kdo more za to, da so te »nečedn« sti 0 slovenskem ljudstvu« pisali klerikalni Tisti?! Sicer pa, ali so klerikalci istovetni s slovenskim narodom? Menim >, da je ipak mal razloček med slovenskim narodom in onimi, ki delajo klerikalno politiko. Lopovščine in hudodelstva, ki so jih uganjali klerikalci pred in med vojno, so zakrivili posamni klerikalni kolovodje, ni pa zanje odgovoren slovenski narod kot tak. zato je iniamiiii prve vrste, ako sedaj ti matadorii kriče, da se blati slovenski narod, ako se žigosajo po zaslugi lopovščine in zlodejstva njib samih. — Dr. Šušteršič o pokojnem Gustavu Pircu. »Ljudski tednik« priobčuje pokojnemu gen. ravnatelju »Kmetijske družbe« Gustavu Pircu simpatično pisan nekrolog, ki ga je očividno napisal sam dr. Ivan Šušteršič. V tem nekrologu pravi med drugim: »Slovenski kmet ie izgubil moža, ki mu je veliko velikansko hvalo dolžan. Naj se zaveda te hvaležnosti in mu ohrani časten spomin . . . Nekdanja SLS je bila v svojih opozicijonalnih časih v ostrih bojih s pokojnikom. Ko pa je prišla v de na vlado, sta takrat merodajna moža Šušteršič in Lampe takoj spoznala nujno potrebo, da ostane Gustav Pire na čelu Kmetijske družbe in mu poverila celo še večji delokrog v blagor in korist kmetskega stanu___Doba skupne- da delovanja teh mož je bila najlepša doba slovenskega kmeta. Kot neposreden delavec za kmetski blagor ie stal v ospredju rajnki Gustav Pire Njegova marljivost in delavnost je bUa občudovanja vredna. Dela se je lotil z edinstveno energijo, katero mu ia navdahnila ljubezen za stvar, Zares slovenski kmet žaluj! Nikdar nisi Imel več vzroka za to, nego danes ob grota G. Pirca. Kaj je gnalo g, Pirca v smrt?. Težka nevrastenija. Kaj pa jo povzročilo to težko nevrasten!Jo? Mnogoletno naporno delo za kmetsko stvar mu Jp oslabilo živce. Potem pa ran je Tawtnt» smrtni udarec grda gonja, katera je vr-nikla letošnjo pomlad iz nizkih političnih in osebnih nagibov. Osebna ne-voščlKvost in divje hrepenenje po njegovem mestu na eni stran!, na drugi strani poKrlčna rankirra. ki ne poraa nobene meje. Tako je padla FHrceva glava, kakor nekdaj Lampetova. Proč s teboj, da stopim jaz na tvoje mesto! To Je parola, ki žalibog velja v načinu političnega boja, katerega so si osvojili osobito ljudje, ki so v resnici še bolj kot vsi drugi doržrri, da tudi v politični borbi ne prezirajo zakonov krščanske ljubezni in da nasprotno, v tem pogledu dajejo dober zgled. Žal ozna-njujejo ljubezen na enem mestu, na drugem mestu pa vžigajo ln širijo sovraštvo in osveto. Ljubezen jim ie teorija, sovraštvo pa praksa. Nova žrtev te prakse ie Gustav Pfrc.c Dr. šušterr 8č zaključuje svoja izvajanja z vzklikom: «Kdaj bo naš kmet sprevidel, da leži njegova boljša bodočnost v stvarnosti mož, ki jim poveri svoje zaupanje, nikdar pa v praznih obljubah tistih, ki so pognali v smrt najprej Lam-peta in potem Pirca in ki bi najraje pognali še marsikaterega v smrt, ki jim je na poti!« Dr. Šušteršič torej takisto očita »Slovenčevi« gospodi, da je pognala pok. ravnatelja Pirca v smrt Radovedni smo, ali bo ta gospoda sedaj proti dr. Šušteršiču in »Ljudskemu tedniku« poklicala na pomoč recimo odvetniško zbornico, kakor je vpregla proti »Slovenskemu Narodu« za branitelje svojih »neomadeževanih in nekrvavih rok« novinarsko udruženje? — »Von Lalbach bis Belgrad.« 'Brošuro pod tem imenom, ki je izšla leta J908. in jo je sestavil pokojni evangeljskl župnik dr. fiegemann, nujno potrebujem. Kdor izmed gospodov naročnikov ima to knjižico in je ne rabi, ga prosim, da mi jo proda. — Rasto Pustoslerašek. — 30 letnica mature. Abiturijentl ljubljanske in novomeške gimnazije iz 1. 1893. praznujemo 30 letnico mature začetkom meseca septembra in vabimo vse tovariše, da sporoče svoj naslov tovarišu Francetu Semrovu, kontrolorju direkcije pošte in brzojava v Ljubljani. — Delavska ljudska visoka šola. V ne# deljo dne 3. junija t. 1. ob devetih dopoldne (točno) predava v zbornični dvorani univer* ze g. ing. dr. Vidmar: »Razvoj tehnike ki njen vpliv oa način proizvajanja* — K prenosu kosti jadenburSkib žrtev. V&oraj je list kratko omenil, da so položeni na krste narodnih mučenikov venci z O. Zupančičevimi napisi. K tej vesti kratko pristavljamo, da so vence podarili ljubljanski vrtnarji. — Sestdesetletnlea dr. Ivana Suster-fica. Kakor posnemamo iz »Ljudskega tednika« je dne 29. maja slava svojo 60 letnico dr. Ivan Sustersič. V proslavo n'egove-ga jubileja je priobčil »Ljudski tednik« več člankov, v katerih je očrtano dr. ŠusterSi-Čevo delovanje in njegove zasluge za slov. ljudstvo. — Kako to. da se klerikalna stranka ne spominja tega jubileja. AH nI dr. Sustersič skupno z dr. Krekom napravo iz neznatne katoliške stranke močno SLS? — Smrtna kosa. V Kamnika je po dolgotrajni mučni bolezni umrl g. Fran Že-rovnflc, gostilničar, klobučar in posestnik. .Pokojnik je bil navdušen Slovenec In odločen naprednjak starega kova. Bil je podpornik raznih narodnih društev, ki v riem izgube dobrega prijatelja. Znan ie bil v Kamniku fn vsej okolic!, In je povsod vži-val ugled fn spoštovanje. Pogreb bo v nedeljo ob 15. na pokopališče na Žalah. Blag Vn spomin! — Razstava obtno-naaaljevalne Sole prt DM. v Polju se vrši v nedeljo dne 3. JnnfJa od 8.—15. ure .popoldne, h kateri se občinstvo, ki se za stvar zanima, najvlud-ae je vab i. — Mestni magistrat objavlja razglas glede pobiranja kanalske pristojbine za ■pravno leto 1923, katera se bo pobirala v nuesku 1 vinarja od vsake krone prelete 'najemnine za stanovania ali najemninske vrednosti stanovanj hišnih lastnikov ln drugih uživalcev prostih stanovanj, ako pre-aega najemnina ali najemninska vrednost letno 100 kron. — Mestnlvodovod. V občinskem svetu se namerava skleniti, da se vsled slabega stanja mestnega vodovoda napravi pri Vitanju stranski rezervni vod, tako da se bo lahko glavna cev v slučaju kake poškodbe zaprla, voda bo pa po stranskem vodu kljub temu tekla naprej. Naprava bi stala okrog 100.000 Din. — Na Tidov dan vprizorlta mestni osnovni 5foH v mestnem gledališču mladinsko Igro »Čudežne gosli«, katero Je spisal pesnik Ernest Tiran, glasbene točke pa Je nglasbn Ch-fl Pregelj. Igra se tistega dne sploh prvič uprizori. — Sedem cestarskih mest oddala gradbena direkcija v LJubljani v območni okrožne gradbene sekcije v LJubljani in Kranju. Podrobnosti so raz avl dne Iz »Uradnega Usta«. — Lov krajevne občine Predoslje se bo oddal v zakup na javni dražbi v torek dne 26. krnila 1923 ob 10. url pri okr. glavarstva v Kranfu soba št 4. ^ Kozaški Jahači na prehodu t Lfnb-ffaad. Kozaški jahači, ki so Prišli Iz Beograda, kjer so dali poslovilno predstavo ko-zalki sokolskih vaj na konjih, kateri predstavi je prisostvoval celo NJ. Vel krali ^Aleksander s kraljico ter najodličnejše osebe iz mesta, so na potu v Italijo. Pred »odhodom so hočejo posloviti tudi od naše Jhele Ljubljane ter priredijo na prostorih »adnjega vsesokolskega zleta v Lfnharro-M ulfcj poslovilno predstavo svo?lh vrato-lonmih sokolskih vaj na konjih. Glavna točka te predstave pa bo nagrada za tekmo med ljubljanskimi gospodičnami ter med maiboljšim jahačem. Tekma Je sledeča: Ko-fcak dirja, med dirjanjem odvzame mu gospodična vse patrone iz predprs ter mu Jih aa povratka zopet nastavi na prsa Isti kozak, kf kljub tem zaprekam dospe prvi na tuj izroči svoji gospodični pridobljeno nagrado. Pri komisiji sodelujeta dva oficirja In dva gospoda iz občinstva. Razpisane so trf nagrade, za katere se Je že prijavilo mnogo gospodfčen, druge prijave se bodo sprejemale pred predstavo. Predstava se *tš? v nedeljo, 3. jnnija ti. ob 17. url Več «e izve fz plakatov! — Cel|%e vesti. Nogomet. V Četr-tdr: popoldne se le na igrališčn pri Skalni kleti vršila nogometna tekma med kombiniranim moštvom Maribora in celjsko reprezentanco, katera je potekla brez večje napestosti. Končala je neodločeno v razmerju 3 : 3. — Veselica podružnice Jugoslov. Matice, katera se vrši Jutri v nedeljo popoldne na GUaziji, obeta biti zelo zabavna. Na sporedu so razne zanimivosti. Posebno živahno zanimanje vla-jla za tombolo, kjer se bodo dobili krasni dobitki, — Vročina Je zopet zavladala zadnje dni pri nas. Solnce pripeka, kakor v sredi poletja. Celjani že pridno posečajo bistre savinske valove v mestnih kopališčih. Za spravljanje sena je to zelo usodno .Vreme. — Popravila cerkve sv. Jožefa so te dni bila dokončana. Cerkev na prijaznem griču je sedaj v lepem stanju in je v okras celjske okolice. — Sprejem j u -denburških ž r't e v. V našem včerajšnjem poročilu je pomotoma izostalo, da so bul navzoči tudi zastopniki trgovskih gre-najev Celja in okolice ter zastopniki katoliške, pravoslavne in evangeljske duhovščine. — >N a p r e J č e kc si ne more kaj, *da bi se v nJemu lastnem tonu ne obregnil ©b sprejem Judenburških žrtev na celjskem kolodvoru. Smo mnenja, da bi mali paglav-Cek ob takih prilikah pisal lahko z večjo pijeteto in s takim pisanjem ne žalil nad-loaalnega čustva našega prebivalstva. — Izboljšanje pomorskega prometa. Da bi se odstranile težkoče, ki so nastale vsled številnih transportov češkoslovaških nirTStOV, potujočih na dalmatinsko obal, Je družba jadranske plovbe v Sušaka Izdelala nov vozni red, ki Je stopil v veljavo s 1. Junijem ti. Poleg dosedanje pravilne dvakratne tedenske vožnje Bakar—Metković ln enkratne Bakar—Korčula, vozita sedaj vsakodnevno le dva parnfka Iz Bakra v Slnj s postajo v Clrkvenld, vpelje pa se trikratna tedenska vožnja Bakar— Malmska ter štirikratna na progi Bakar— Baška—Rab. Zadnje linije so vpeljane radi tega. ker veČina češkoslovaških izletnikov obisku*© Cirkvenico, Baško, Rab, Malin-sko, kjer prežive svoj dopust Zahvala. Vsem p. n. prijateljem, mmm ter ttrlba učencem, ki eo se ne v toli ogromnem Številu spominjali ob priliki osemdesetletnice moje bodisi pismeno ali kakorsibodi, vsem, ki so me počaščall v Višnji gori, bodisi v cerkvi, šoli ali doma, izrekam tem potom najiskrenejšo svojo zahvalo. Janko Skerblnec, naduStelj v pokolu. — Se plahti se Um na pota. Te dni so zlikovci odnesli dva lepa plakata društva »Soče «o današnji veselici v Tivolija Plakat sta stala društvo 200 kron. Naj so ponočnjaki to storili iz mržnje proti »Soči« ali iz n aga j f vos ti In objestnosti, vsekakor |e ta čin vreden na] ostrejše obsodbe. — Jugosiovenskim kirurgom. Od 28. Jnnija do 1. julija se vrši v Pragi kongres kirurgov češkoslovenskih. Odbor društva kirurgjčno-ghiekologičnega ie sklenil pozvati tudi kirurge drugih slovanskih narodov na ta kongres, ki na) bf bil s tem prvi kongres slovanskih kirurgov. Prosim ose one jugoslovenske kolege, kf se žele udeležiti kongresa In ki imajo namen predavati ali poseči v debato, da ml to naznanijo do 15. junija ti. Program in vabilo dobijo potem pravočasno. Tema predavanfti predložim tako] predsedniku prof. dr. Knkoll, kf ga uvrsti na program. Dr. Vladfmfr Bre-zemik, asistent T. kimrg-klmfke Praga IL všeobecna nemoenlce. — Zahvala. 12 revnih fzlerjdkov V. razr. ijndske šole v Domžalah se fe brezplačno udeležilo zleta na Bled. V ta namen so darovali gg. Cerar Franc Skok Anton, Slokar Andrej, Korenjak Avgust 90 Dnu ga Seršen Marjeta v Ameriki 2 dolarja; skupno 272 Din. 40 izletnikov so brezplačno pripeljali iz LJubljane v Domžale gg. Cerar Pr., Janežič Fr., Košak Jos. Vsem dobrotnikom se v imenu te šolske mladine odano zahvalju:e učitelj I. Stenovec — Avto povozil deklico. V Mostah je včeraj popoldne povozil neki osebni avto 9 letno Antonijo Trtnik, hčerko kurjača Južne železnice iz Most. Deklico so prepeljali v bolnico, vendar njena poškodba nI težka, — ^Jesre&ta Mtnrt epftenfi&nc sltiikiftfe. Iz Drave so potegnili pri Mariboru truplo 251etne epileptičrte služkfnje Terezfie Srrav«, ki so jo oof-ešali že od 24. maja dalie. Srrav* sova Je hodila vedno po vodo na Dravo. Ker pa je bila epileptična, je padla v Dravo in utonila. — Razne oezgod>. ATbin ŠJškovič. znani naš dirkač. Je v Šiški padci z motocikla tn se lahko poškodoval. — Ivan Stohar srn kovaškega pomočnika iz Lesec Je padel doma s stola fn sf zlomfl levo nogo v stegnu. — Ignacij Oorenlc, kovinski strugar Je pade! v Mestnem Jo jam s kolesa m si zlomil levo roko. — Poškodovance so prepeljali v ljublj. bolnico. — Obdukcija Jerca ugotovita **mo# mor. Danes zjutraj ob tjo! 7. se fe vršila v mrtvašnici pri Sv. Krištofu obdukcija trn* pla utopljenega Jarc.i. Obdukciiska komi« sija, šestoieča iz dr. Travnerja. dr. Novaka, preiskovalnega sodnika Lederhasa. policij« skega revirnega nadzorni!-« PodrebrSka fn dveh asistentov, ie ugotovila, da je Jare iz« vršil samomor. Pred obduciranjem se je vršilo fotografiranje vezane vrvi, ki je po* kazala, da je po načrtni vezave lahko ef to človek sam zvezal. Nato so bili razvezani vozli, Id so isto domnevo potrdili. Raztele* šenje trupla ni pokazalo nikakih sledov ne* silnosti fn je sedaj povsem faktično u gotov* ljeno, da sf je Jare sam končal življenje. Vsekakor pa je deloma ugotovjeno, da al je moral končati Življenje v trenotno zmeša* nem duševnem razpoloženju. S tem je za* goneten slučaj, ki je po Ljubljani povzročil precej razburjenja, končno razrešen. — Drugi vlom v uradniško stanovanje na praznik dna 31. maja. Oči vidno isti zli* kovci so vlomili v stanovanje sekcijskega svetnika dr. Frana Rateja na Resljevi cesti št. 7 med 18. in 20. nro. kjer so ravnali slično kakor v slucaru gozdnega svetnika mf. Karla Tavčarja. Odnesli so: dve črni usnja ti list* niči z vsebino 800 Din, 2 garnituri zlatih gumbov za srajce (po 4 manšetne gumbe in po 2 naprsna, ena garnitura v etuju firme Mayer*Dunaj), zlato kravatno iglo, srebrno nroszapestnieo firem Longines, Loele, sre* brno žepno uro*budilko znamke »Eterna«, poniklan revolver, nabit, kaL 7 mre, amerikanski sistem, v rjavi usnjarJ torbici in pa* pirni nož v obliki bodalea. Pred nakupom teh predmetov se svari, obenem pa naproša, da se prodajalca takoj javi policiji. — Vlom prt belem dneva v Maribora. V četrtek poooldne so neznani storilci v Mariboru vlomili v stanovanje gospe Masek v CirilsMetodovi ulici m odnesli več zlatnine in dve obleki, tako da znaša škode okoli 50.000 kron. — Sredstvo proti sladkorni bolezni. V Kopenhagnu rabijo v ondotnfh bolnicah z velikim uspehom novo sredstvo proti sladkorni bolezni diasulin. Preparat Je izdelan iz svin'ske trebušne sluzne žleze. Diasulin se prodaja na Danskem v tabletah po tako nizki ceni, da stane ordinacija vsak dan samo nekaj vinarjev. Če dobimo ta preparat k nam, bo tableta stala gotovo stala neka! sto dinariev. — V Zvezdi bo danes v soboto 2. t m. koncert vojaške godbe dravske divizije na restavracijskem vrtu. ob 20., ciganske godbe pa v godbenem pavilijonu pred kavarno z začetkom ob 18. — Kino Tivoli. »Počasna smrt«, veličanstvena drama v 6. dejairlh z Ra-.sel Orlo v glavni vlogi. — V ponedeljek se predvaja prvikrat v Ljubliani film »Moj fakin« z največjim in najmlajšim amerikanskim filmskim umetnikom koma! 8 letnim Jaekle Cooganora. kf je pravi filmski fenomen. — Ciganski orkester Jmcertrirm v nedeljo 3. trn, v lefieifctp Beflevee* Začetek ob 3. popoldne. Vstop praat. — Mirno špranje brec nadlega bolh In stenic le zajamčeno. Brez male m duha. Me razjeda blaga. Mlkak strup. Nove metoda. 2e ena vperaba le tarna m sigurna. Le pismena naročila s prilogo 8 Dra. v znamkah na J, r. Oebrtefe, Maribor, Korošce rs al. 4. — Kartama fn restavracija na etraMMn pod Rožnikom ob Večni pori vsako nedeljo in praznik vrtal koncert prvovrstnega orkestra. Vstopnina prosta. Cene običajne. — Pri glavobolu, omotičnosti, tesnobi v prsih, a tri panja srca, ki Jih povzroča telesno zaprtje, grenčica »Franc-JoŽef« prebavna femeUtto o&sts bi odstrani ves pritisk — Nora palača lianeeikfgo poslani, srva. Francoski budžet predvideva za leto 1923 1,260.000 frankov za nakup stavblšča ▼ Beogradu, ne katerem bo zgrajena nova palača francoskega poslaništva. — Razširjenje beogradsbega kolodvora. Z ozirom na velikanski promet Beograda, je prometno ministrstvo odobrilo kredit za razširjavo beogradskega kolodvora. Z delom se prične še tekom tekočega leta. — Gasilci pozor! V dneh 30. junije do 2. julija 1923 se vrši v Pragi pod pokroviteljstvom prezid en ta dr. Maearvka vse slovanski gasilski kongres, združen s svetovne gasilsko razstavo in velikansko vajo praškega gasilstva. Ker gre za ustanovitev vseslovenskega udruženja prostovoljnega gasilstva, le naša dolžnost da se tega kongresa v čim večjem številu udeležimo. Radi tega vabimo vse zavedne gasilca m prijatelje gasilske ideje, da se tega velepo-membnega kongresa udeleže. Naš! delega-tle odpotu'e'o Iz Ljubljane dne 29. junfatl. z opoldanskim brzovlakom 12.9. Vožnja bo polovična fn bo stala na obe strani okrog 420 Din. Vsak ndeleženec si mora oskrbeti petni list, ki mora biti vidiran od češkega hi nemškega konzulata v LJubljani, češki vizum stane 35 Din, nemški pa 50 Din. Vozni listek za celo progo do Prase se lahko kupi ▼ predprodajj v prometni pisarni Z<*dar v Ljubljani fDnnatska cesta). V zadnjim »Gasilen« predpisani kro! le vzeti «,e-boj. potuje pa se v civilni obleki. — Da nam bo mogoče pravočasno oskrbeti kongresne znake, ki stanejo 60 Din ln na podlagi katerih uživajo udeleženci polovično železnUko vožnjo ter imalo dostop na razne kongresne prireditve v Pragi, vabimo vse ene, kf se nameravajo udeležiti kongresa, da nam najkasneje do 6. ranila 1923 to sporoča, vpošUelo denar za znak in obenem fiaznanfjo, kakšno prenočišče žele. Na zakasnele prijave se ne bomo mogli oz Vari. Predsedstvo gasilske zveze. Julijska krajina* — Novo težko breme. Uradni list določa, da morajo od 1. julija t L dalje nositi stroške za postavitev sodnih dvorov, porotnih sodnij, zbornih sodnij in pretuT občine, ki se nahajajo v okrožju dotične sodnije. Na breme občin padejo tudi najemnina za sodnijske prostore, stroški za popravo poslopij in nabavo pohištva. Državna poslopja, ki služIjo sedaj sodnijam, ostanejo še nadalje sodna poslopja, ali občine bodo morale plačevati državi primerno najemnino ali pa ponuditi druge prostore. To bo občutno breme za občino, ki ga najbrže ne sprejmejo brez odpora. Julijsko krajino ie vojna tako hudo zadela, sedaj pa slede novi gospodarski udarci namesto pomoči- Vojne odškodnine še vedno niso izplačane, bednemu ljudstvu pa se nalagajo vsejedno nova neznosna bremena! Ali je Julijska krajina zapisana propasti? — Z Goriškega. Pevsko ln glasbeno društvo v Gorici priredi 2. in 3. t m. v dvorani Trgovskega doma koncert z daljšim vsporedom. V soboto je priče-tek ob pol 8. zvečer, v nedeljo pa ob 4. popoldne z ozirom na prijatelje glasbe z dežele. Na vsporedu je tudi Satt-nerjeva kantata »V pepelnični noči«. — Občinski svet v Solkanu je razpuščen. Člani so bili večinoma komunisti Vice-prefekt je bil uvedel preiskavo v upravi solkanske občine. Pa ni dosegel, kar je hotel doseči, ker je bilo vse poslovanje v reda. Viceprefekt se Je napram solkanskemu županu Poberaju pohvalil, da je bilo odstavljenih Že 13 slovenskih županov. Upravo solkanske občine vodi sedaj Italijan Mattioli, uradnik goriške viceprefektnre. — V Tolminu je razpisano mesto občinskega zdravnika. Prosilci so trije: dr. Serjun, ki je toliko let v Tolmnu, dr. Mermolja in poljski Žid dr. Herlinger, ki še ni italijanski državljan. Imenovan bo najbrže Žid dr. Her-lmger, ker so se baje izrekli zanj tolminski občinski očetje. Ali je to res? — V Šmarjah na Vipavskem je umrl g. F. Štubelj, ustanovitelj tamošnje hranil, niče. — Politična funkcija v ljudski šoli med Jugoslaveni. Zveza italijanskih tržaških učiteljev je imela pred kratkim zborovanje, na katerem so se razgo-varjali o šolski obveznosti, ki naj bi trajala do 14 leta v Julijski krajini proti načrtu ministra Gentile, ki odloča obveznost šolskega obiska do dopolnjenega 12 leta za vso državo. Zelo obširno so se bavili s politično funkcijo, ki jo mora izvajati ljudska šola med drugorodnim prebivalstvom, ki gostuje (!) v obmejni pokrajini. Tu mora biti šola najuspešnejše sredstvo za narodno asimilacijo in afirmacijo italijanstva. Med Jugoslov eni je treba držati mladino, kolikor le mogoče dolgo časa pod direktnim vplivom šole, da se vzpodobi v njej Italijanska duša fn da se ta mladina odtegne vplivu političnih meSetar-jev ter se tako zaduši vsak irredenrl-zem. Onostran meje pri Jugoslovenih je šolska obveznost do 14. leta določene z zakonom, kako bi torej presojali sniženje šolske obveznosti v Italiji, ki je mati civilizacije In kulture! Tako so , modrovali v Trstu. Sola med Jngoslo- ; ▼eni Ima služiti odslej samo vtepanju Italijanstva v slovenske glave vet Čas Šolske dobe. Pravi šolski pouk je po- j stranska stvar, slavno pa je poitalljan-čevenje slovenskih otrok v ljudski ioH. | Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDAU* SCA V UUBUANL DRAMA. Sobota, 2. Junva: fiasanaginica. Izven. Nedelja, 3. junija: Hamlet. Izven. Ponedeljek, 4. juni;a: Kar hočete. Red A OPERA. Sobota, 2. jnnija: Tosca. Gostovanje g. Josipa Rijavca. Začetek ob 8. uri zvečer. Red D Nedelja, 3. Junija: Prodana nevesta. Začetek ob 8. zvečer. Izven Ponedel.ek, 4. junija: Zaprto. — Pri nedeljski predstJavl »Prodane neveste« (3. junija 1923.) nastopi prvič kot Janko g. Burja. Vlogo Marinke izvaja ga. Lewandotvska, vlogo Kecala g. Zathev, vlogo Vaška g. Mohorič, vlogo Esmeralde gna Koreniakova. V ostalfb vlogah nastopijo ga. Smolenska. gna. Sfiligojeva, g. Cve^č, g. Debe\Tec, g. BratuŽ m g. Zor-man. — Gostovanje g. Pliavca. V soboto, dne 2. on. gostuje drugič v operi »Toscl« g. Rljavec kot Cavaradossi. Občinstvo opozarlajamo na to predstavo, ker gostuje v njej zadmfč v tekoči sezoni z. Rravec. —»Zvonček« prinaša v majski števHkl to-le vsebino: Tvan Albreht: Koroška pesem. — Ivo Trost: Ratko Lipovec Pripovedka Izpod Krima. — Ivanka Kalinova: V spomin dr. Ivanu Tavčarju. Pesem. — Janko Leban: Pomlad. Pesem. — Tone Gaspari: Gledišče, — Bog daj srečo! Podoba. — Marica Bartolova: Boletova Majda — Ivan Albreht: Tiho, tiho je ob Soči. Jos. Turen: Kranjska gora. — Janko Leban: Pri teti Mari. — J. K.: V spomin U. Wessnerjevi. — Pouk tn zabava, — Kotiček g. Doropoljskega. Sokolstvo. — Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom) se udeleži v nedeljo 3. tm. v kroju slavnostnega razvitja naraSCajevega prapora Sokola II. Zbirališče za vse oddelke ob 10. K na dvorišču drž. realke v Ve- ! govl ulici. — Naraščaj Sokola IL dobi v nedeljo } 3L tm. svoi prapor. Ta velepomemben dogodek se bo izvršil na Kongres, trgu ob 12. na svečan način. Sokol IT. bo proslavil petnajstletnico svojega obstoja in delovanja najdostojncjSe s tem, da bo Izročil svojemu j naraščaju sokolsko zastavo, s katero naj ^re naša sokolska mladina v boj za zmago sokolske ideje v našem ujedin'enem narodu. Pozivate se starši sokolskega naraščaja, da pustite svojo deco k tej svečanosti in da se Je udeležite radi samj polnoštevilno. Zdravo! — Mladinski izobraževalni odsek Sokola IT. — Sokolsko društvo Ljubljana D. proslavi v nedeljo dne 3. junija & svojo 15-letnlco ln razvitje naraščaJevega prapor-ja. Slavnostni spored ie sledeči: ob 6. zjutraj budnica, ob 8. dop. skušnjo za telovadni nastop v Hribarjevem gaju (Kole-zaja); ob 10. dop, zbirališče članstva in gostov v Hribarjevem gaju: ob mi. dop. obhod na Kongresni trg. Narodne noše se zbirajo ob H11. na dvorišču realke; ob 11. slavnostni občni zbor v dvorani »Kasfno«; ob 12. opoldne razvitje praporja na Kongresnem trgu, na to slavnostni sprevod po že objavljenih ulicah. Ob 15. pop. prl-četek veselice v Hrbarjevem gaju. Točno ob ^»17. pop. telovadni nastop članstva in gostov. Po telovadbi ljudska veselica. Pri prireditvah sodelujejo Zeleznlčarska godba fn pa lastna društvena godba. Opozarjamo zlasti zunanja društva na ta vspored, da si primerno uredijo čas prihoda-Prosi se za mnogobrojno udeležbo, da bode zopet enkrat manifestirala v LJubljani sokolska misel. Zdravo! — Slavnost 35 letnice novomeškega Sokolskega društva bo 10. imfi'a 1923. združena z okrožnim tn L narašč. zletom novomeške župe. Vspored: Ob 6. ori tek- Ima naraščala, po tekmi so skušnje za popoldanski nastop, ob 12. uri ie obhod po . mestu In Kandijl. Popoldne ob 15 url je 1 javna telovadba na Loki ob Krki, pri kateri nastopijo tudi vojakl-Sokoli fz Karlovca, po telovadbi prosta zabava. Sodeluje vo-laška godba 37.. pp. Iz Karlovca. Br. društva ob progi Št Janž.-Novomcsto, naj se pripeljejo vsa korporativno z vlakom, ki odhaia iz št. Janža ob 5.57 ur! in Trebuega ob 7.30 in društva od progi Karlovac—Novo mesto telovadci z vlakom, k! odhaia iz Karlovca ob 3.41 uri. ostali člani pa z vlakom, ki odhaia iz Karlovca ob 8.30 url. Narašča*, ki tekmuje, pride zvečer. Društva, ki reflektirajo na prenočišče, naj javijo število članov za prenočišče najkasneje do 4. Juni'a. Na poznejše prijave za prenočišča In prehrano se društvo ne bo moglo ozirati. — Odbor društva za zgradbo sok. doma v Sp. Šiški izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem* ki so na katerikoli na-način pripomogli, da je društvena majniška veselica v vsem še precej dobro uspela. Hvala članom bratskih Sokol, društev, ki so prireditev posetili, napred. Siškarjem z malimi iz'emami pa veliko piko na račun mlačnosti. — Odbor. — Sokolsko društvo na Jesenicah bo imelo v nedeljo, dne 3. Junija t l., popoldne svojo javno telovadbo. Pri te) nastopijo vsi oddelki članstva, naraščaja in dece z obveznimi Strpnimi prostimi vajami. Ženska deca bo proizvajala tudi prav ljubke skupinske vaje s cvetnimi loki. članstvo in moški narašča) na nastopita tudi z orodnimi vajami. Zaključno telovadno skupino bo tvorila skupina vseh društvenih oddelkov. Sodelovalo bo godba Drav. div. oblasti pod osebnim vodstvom kapelnika g- dr. Jos. Cerina. Po telovadbi bo velika ljudska veselica z raznovrstnim sporedom, pri kateri nastopi tudi društveni pevski zbor. Za to prireditev delavnega jeseniškega »Sokola« vlada na Jesenicah in v okolici živahno zanimanje. Društvu je želeti popolnega uspeha, tembolj ker ga približa za korak k velikemu cilju, ki ga Ima pred seboj k ■graditvi testnega doma. Turistka in sneri. — Sportu* klub »Pr.vorje« tem potom uljudno pozivl:a vse člane, da plačajo članske prspevke, ki znr?a':o za tekoče leto vpisnina Din 4, članarina rnesečno Oln 2. Poštno-čekovne položnice so na razpo- I lago v traffki Sever v šelenb'.Tcov? uHci. — S. K. Prirnorle rez. : S. K. Slovan I rcr. 5:1 (3 :1) V četrtek se ie vršila na : KodeTevem na prostoru Mlad'nskesa do- mn tekma obeh rejerv, kl ;e k^nča'n z zrnato Primorja. Radi preozketra ijrr^ča moSrvi nisr-* mogli razviti svojih sil. Tekma se ?e vrši'a v prop?candno svrho. — Gradec. Sturm : HaVo^h 2:2 (2:0 — V S^ockholmu 'e bi praški V. F. C. poražen od 5. K. Ooersires s 3:1. — lurna : 2e1ezn*5ar5ki S. K. STsak. V rf, Dunaj 0.007825, avstr. žig. krone 0.007825, Solna 5.90. Poizvedbe. — Izgubila se je dne 1. junija t. 1. popoldne srebrna starinska broška z dvema večjima in več manjšimi kristali (Rergkry# i stali) na poti Prečna, Kolodvorska, Slomške* va ulica, Resljcva, Elizabctna cesta Za Gradom, Prule. Stari in Mestni trg. nazaj v Prečno ulico. Pošten najditelj naj jo odda v Prečni ulici 6, pritličje, desno, proti na* gradi. BroSka je zelo drag spomin, sicer brez posebne vreclnosti. — Izgubila *e le vcerai I. 1 zveeer eb • 7. uri zlata moška verižica m uro t 25 po- doleastim! členi večje vrednosti m?d potjo po Sv. Petra cesti, Prešernova uHca. Al :k-; sandrova ulica do opere. Najditelj se na-j proSa Isto oddati proti vfsoki nasradl na upravu!5fvo tesa lista. ; ""LISTNICA UREDNIŠTVA.- — Listnica uredništva. G. L. v Marihnru. Radi preobilice gradiva priobčimo vi* čli« nek, ki je silno dolg. sele prihodnji trden. Imamo rad? kratke članke, dolgi nam delajo j velike neprilike. — G. A. v L j. Val listek l prid« sa vrsto, potrpljenjel — Urednlttvo. stev 125 »SLoveiN^ivi NAKOU« dne 3 junija i*-za. Stran o> Gospodarstvo. SPLOŠNE SMERNICE ZA NAŠE BODOČE GOSPODARSKO DELO. S tem najprimernejšim naslovom hočemo podati glavne misli iz nastopnega govora novoizvoljenega predsednika zagrebške trgovske in obrtne zbornice s* Vladimira Arka« Splošno pritrjevanje in navdušena poroč Ia pač dokazujejo, da je znani naš veleindu-strijalec g. Arko s tem svojim gospodarskim speechom v zagrebški pollti-čno-težki in težavni situaciji ubral prave strune. Zagrebška trgovska in obrtna zbornica ima — tako je začel in poudaril njen novi predsednik g. Arko, — v resnici postati institucija, k: nima samo ščititi interesov zastopanih gospodarskih posameznikov, marveč mora upoštevati in delovati v korist celokupnemu gospodarstvu države Srbov, Hrvatov fn Slovencev v obče in posebej v prospeh hrvatskega teritorija, ki je gastopan v zagrebški zbornici, v kateri upa, da skoro pozdravi tudi zastopnike našega Medjimurja. Je to prva zbornica, izvoljena Izza propasti Avstro-Ogrske, ki je izpila \ase gospodarsko življenje Hrvatske. Kot taka ima danes, ko igrajo interesi v njej zastopanega gospodarskega dela in sveta v našem gospodarstvu, v financ" jelnem urejevanju in napredku vidno ulogo, mnogo večjo nalogo in dolžnost nego v prejšnjih časih, dokler je bila v svojem poslovanju odvisna od madžarsko-avstrijske gospodarske politike, ko nam ni bilo mogoče našo obrt in trgovino razviti tako kakor smo mi to hoteli in mogli. Minuli so Časi, ko so inozemski trgovci samo potovali skozi Zagreb ter se jim ni zdelo niti vredno pomuditi se v tem mestu, ker je bila pač vsa trgovina osredotočena v političnih centrih bivše monarhije. Danes — ima zbornica' vse drugo svrho in povsem drug položaj. Zastopati mora odkritosrčno vse kar Je po njenem mnenju potrebno za razvoj obrta, trgovine Industrije, ne samo v njenem teritorija, marveč tudi v celi naši državL Zbornica hria clolžnost vpoštevati vsa ona dejstva, ki podpirajo razvoj, v$f> one faktorje, ki Izpopolnujejo legal-f" gospodarstvo, ter mora na pristoj- nem mesto zastaviti svoj vptiv, da se vse one nam dobro znane zapreke, ki jih vsak dan občutimo in ki otežujejo promet in trgovino, polagoma odstranijo, k Čimer naj pripomorejo vsa v to poklicana mnistrstva In pa zlasti narodna skupščina. Moram, — je dejal dalje g. predsednik Arko, — poudariti, da je trgovska obrtna zbornica ustanova, ki se ima zanimati samo za gospodarska vprašanja, važna za obrt, trgovino in industrijo brez ozira na politiko kake stranke. In baš iz tega nepristranskega stališča moramo poudariti, da nas dosedanji način uradovanja ni zadovoljil Samo z najširšo administrativno trgovsko decentralizacijo bode mogoče uvideti in uvaževarj prerazne in tako zelo individualne gospodarske potrebe ter dovesti do praviltie ureditve, ker teritorijalna razširjenost in pa različnost gospodarskih interesov v naši državi zahtevata brezpogojno, da se ne določa in uporablja ena sama splošna in edina mera za vse kraje, marveč da se gospodarski interesi presojajo no dejanskih potrebah vsakega kraja. Mi sami najbolj verna kako nam je naše delo otežkočeno. Nimamo nič proti odredbam in meram, ki so potrebne. AH ugovarjati moramo proti načinu in metodam, pri reševanju naših prošenj, ker vemo vsi iz vsakdanjega življenja in dela, da moramo včasih na eno »uvjerenje« na pr. čakati ne samo cele mesece, nego imamo poleg tega tudi ogromne stroške, ker moramo ali samo osebno »Intervenirati« (jugo-slovenska specialiteta. Op. ur.) ali pa intervenijenta drago plačati, vse pa samo za to, da se nam odobri nekaj, kar nam po postavi itak gre in pripada. Ali bi ne mogla vsa ta razna »uvjerenja« in ves te in take stvari izdajati pokrajinska uprava oziroma oddelki in delegacije posameznih ministerstev, ki lokalne prilike in potrebe vse bolj poznajo, in bi se tako posameznikom kakor tudi drŽavi prihranili nepotrebni stroški in toliko odveč — dela! Druga rak-rana našega gospodarskega življenja je naš nezdravi davčni sistem, pod Čigar pezo mi gospodarski delavci naravnost zdihujemo ker je celokupna davčna dolžnost brez vsake izjeme prevalema na obrtnika in trgovca. Konec prihodnjič. I —g Zagrebški trg. Zagreb, i. junija. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno ba&ka odnosno vojvodinska postaja notira jo: pšenica (76—77 kg) 420—430, ramena koruza 250—265. bela 290—300, defektna 160— 250. rž (71—72 kg) 365—370, ječmen za pivovarne 325—^335, za krmo 290—305, oves 285—295, pisani fižol 500—600, beli 500— 550, pšenična moka »0* 650—675, »2« 625— 650, »4c 600—625, za krmo 200—225, ržena 500—525, drobni otrobi 160—170, debeli 200—210. Tendenca mirna slaba. —g Novosadska blagovna borza 1. junija. Novi Sad, L junija. Na produktni borzi notira jo: Baška pšenica 77/78 kg. 2—3% 2 vag. 430^-427.50. baSka ab Topola 77/78 kg, 2—d%\ 2 vag. 445—442.50, baški ječmen 64/65 kg, 1 vag. 285, pomladni ponudba 307.50, iskan'e 300, baškf oves ponudba 287.50. baškf ab Zenta 1 vaz. 267.50. bas-ka koruza 23 vag. 237.50—252.50, baška ab Beograd 1 vag. 260, baška 4 vag. 260—255, baška okrogla, 100% zdrava 3 vag. 262.50 —260, baška za junij dupl. kasa 5 vag. 260, banatska okrogla, 6 vag. 252.50, sremska 2 vag. 267.50, baška moka št. »0« 1 vag. 637.50. Dasica »0« ponudba 650, baš«« »2« ponudba 600, baška »6« ponudba 500. baška »0« kombinirano 1 vag. 465. baška »0« 1 vag. 650, sremska »6« 2 K vag. 487.50, sremska »7c 1H vag. 425, baški otrobi (juta) ponudba 140, isti (papir) ponudba 130. Tendenca nelzpremenjena. —S Pri Jadranski banki shranjene rent-ne knižice naj se dvigujeta. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja: Po zaprosflu Jadranske banke, podružnice v Ljubljani »oddelek za repatriacijo, z dne 23 maja 1923 se pozivajo stranke, ki so svoj-čas te! banki rad! repatriaotte oddale rentne knjižice poštne poštne hranilnice na Dunaju o vojnem posojilu a knjižic še niso dvignile, da jih dvignejo pri podružnici Jadranske banke v Ljubljani ali pa jih od n'e pismeno zahtevajo. Za umrle tastnfke naj prevzamejo knjižice ah Jih pismeno zahtevajo njfh dediči, če zapuščinska obravnava še ni končana, nai pa dediči prijavijo knjižice zapuščinskemu sodišču, da jih ta rekvirira od Jadranske banke. —g Poročilo z žitnega trga. Včerajšnje poboljšanje dinarja Je oborilo tudi nekaj žitne cene. Gornja Bačka notira pšenico K 17.30. spodnja 16.70. koruza 10.30. oves radi nakupov erarja še vedno na K 11.60. Promet Je še precej živahen. —g IT. Poročilo o stanju hmeljskTi nasadov pri nas bi drugod. Žalec, Savinska dolina, dne 1. Julija 1923. Staire hmeliskih nasadov je deloma dobro, deloma prav dobro. V krepkih ln zgodaj obrezanih hmeljiščih Je trta dorasla že do tri četrtine visokosti drogov ali žice, je popolnoma zdravo ln krepko ter obljubuie dobro letino. Pozno obrezani nasadi so slabejši, ker so bili deloma poškodovani po bolhaču. Nočna nevihta od 25. na 26. maja Je polomila nekaj vršičkov. Okopavanje ln trebiienje nizkih panog je končano: obsipavanje rastline se je deloma že pričelo, deloma se bode v kratkem izvrševalo. Vreme je ugodno, vendar bi toplejše noč! pospeševale frazvoj rastiine. Povprečna zjutranja temperatura je znašala le S stopinj R. Tuintam ss le prikazala aphis muha — povzročiteljica hmeljske ušice — vendar ne v opasni množini — Hmeljarsko društvo za Slovenijo. —g Industrijska obrtna razstava v Moravski OstravL V dobi od 16. junija do 31. julija priredi mesto Moravska Ostrava v Češkoslovaški republiki industrijsko in obrtno razstavo v večjem stilu. Največji del razstavnega prostora bodeta zavzemali zelo izpopolnjeni panogi, rudarstvo in železarstvo, kajti razstava se prireja v središču velikih podjetij te stroke. (Virkovica, Mor. Ostava, Olomouc, Opava itd.) Razstave se lahko udeleže tudi razstavl.'alcl iz tujfue, v katero svrho Izdaja razstavni odbor posebna dovoljenja. —S Izpremembe ln dopolnitve stanovanjskega pravilnika so izšle kot posebna brošurica pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Brošurica s poštnino vred velja Din 4.50 Stanovanjski zakon. Pravilnik In Izpre-memba skupaj pa veljajo s poštnino vred Din 15.-% — g Dobava kruha in mesa. Pri komandi mesta v Spodnjem Dravogradu se bo sklenila dne 2. junija t. 1. pogodba glede dobave mesa za gamizijo Spodnji Dravograd, dne 12. junija t 1. pri komandah mesta v Spodnjem Dravogradu in v Slovenski Bistrici glede dobave kruha za garnizijo Spodnji Dravograd oziroma Slovenska Bistrica ter pri komandi vojnega okruga v Mariboru glede dobave mesa za garnizijo Maribor, dne 13. junija t. L pri komandi mesta v Ptuju glede dobave mesa za garnizijo Ptuj ter dne 14. juniia t L pri komandi mesta v Slovenski Bistrici glede dobave mesa za garnizijo Slovenska Bistrica. Predmetni oglas je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Dobava perila. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Suboticl se bo vršila dne 7. junija ti. ofertalna licitacija glede dobave posteljnega in raznega drugega perf-1. Predmetni oglas je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. DOPISI. NAJBOLJŠA NUDI — Iz Tižiča nam pišejo: Izletnikom se nudi izredno ugodna prilika peleteti na gorske vrhove okros Tržiča k^' ni Sroržič, Košuto, Beguniščico, Dcbreo in drugam, obenem pa obiskati Adamiče.- koncert, ki sa priredi pevska šola v s-±>oto dne 9. Junija 1923 v telovadnici Sokolskeza doma ob 8. zvečer. Na sporedu so samo Adamičeve skladbe za ženski, mešani in moški zbor, za člas s spremljevanjem klavirja in za klavir. Kot solistka nastopi ljubljenec Tržiča gospa Uršičeva. klavirske skladbe pa poda nadarjena gdč. Marta fZnzel^berser. P >se trnkom koncerta se obeta prvovrsten užitek, za zunanje goste je pa zveza vlakov zelo ugodno. —Z Bleda nam pišejo: V naSem raj-skodlvnem letovišču se Je že začela letošnja sezija; vsak dan prihaja že nekaj tujcev. Zdraviliški dom se otvori 1. junija, od 15 .junija koncertira letos godba iz Maribora in, kakor čujemo, še ena česka godba. V hotelu Topiice so lansko leto sodli neki dunajski muzikanti, sami Švabi. Pričakujemo, da teh letos ne bo več. sai imamo dobrih domačih godb dovolj na razpolago. Bivšo Riklijevo kapeli pregradi letos tvrdka Kasal v moderni Grand-Kazino. veliko Igralnico in kavarno internacijonalnega kopališkega hotcl~kesa društva. Več sto delavcev dela noč in dan da se d"> sredi junija ta nova zgradba k-^nča. Delavci kaj dobro zaslužijo, zato pa tudi slišiš na sicer mirnem Bledu sedai skoro vsako noč hripavo vriskanje in petje poznih gostilniških gostov, ki motijo spanje drucih 1 i udi. Policijske ure menda ne poznajo na Bledu. Hotel Malner Je tudi že otvorjen. ima poleg hotela Petrana najlepši gostilniški vrt ob Jezeru, kjer se kaj prijetno sedi. Kopeli? se tudi ofvorijo s prvim junijem, to bode zopet življenja v raznih kopališčih, pričakujemo pa. da lastniki ne bodo cen za kopeli preveč navili, kar se sL-er do sedaj S« ni zgodilo, Tipamo da tudi letos ostanejo pri lanskih Ze Itak zvišanih cenah. Kadar je deževno fn hladno vreme, se letos lahko kopljcš" v tcrrra pri hotelu Toplice, kjer ie dokončana modema kopel) po vzorcu svetovnih kopališč, vredna, da si Jo v«ak izletnik ogleda in če se hoče v radioaktivnem toplem vrelcu malo poživiti, rudi koplje. Iz Lesec že vozi do Bleda nov ličen avto-omnibus, kateri te za 10 Din udobno popelje v ta nebeški kotiček naše slovenske zemlje. Letos prispe na Bled precej bratov Cehov, ki bodo gotovo ponesli domov najlepše spomine iz letovišča, Omeniti nam Je še, da Je tud? Orajska restavracija na Oradu o+vorjena. Jder se rJ nuiil dlven razgled na Jezero ln okolico. Glavni urednik: KASTO PUSTOSLEMŠEK, Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. Nosite lamobnoi strofi VBugfJ LUI)WIG HINTERSCHWEICER&C0 MASCHINHlFAfiRIKj,ilSENCjESSEBE! Ojt. b.H L1CHTENEGC bfHWELS.jO.Ci ZKfB-nfK a Stejosko, lirom ii JaaosfiTJji • AUGUST LEuHHER, GRAZ Hhlfisse 41, L Sfok I JUBHr ISHUi TRADENARK C idMPN proti protlnu, r mi, ishinsu itd j* najudobnsje* hoteli spojeni a' kopališči. Direkten brzovtak uc Tagreba v Bratislavo, od tu rurorej še oo\ ure; najcenej&ea celodnevna prehrana in stao v kurhoteiu od Ki 40, gr. hotelu Rova! od Kč 50 naprej. Cene kopelim znižane. Jugoslovani še drugo znižanje cen* Informacije: U Scbrcibec, Zagreb, Akademički trg 1/ii. od 10—11. in 4.-6. 450$ .-_-!- i * Elegantno stanovanje z vsem komfortom v Maribora se zamenja z enakim stanovanjem v Ljubljani. Naslov pove upr. Slov. Narodi. Spretna prodajalka ss sprsfms tako! o essada! frgeuioi fl. Slnkoofic nasl., Lfnb- Ijssa, mestni trg 19. ReiteSlira se samo na prosurstas nsoC Kerespondentinja, TOpoInom« vešč« slovenskega, italijanskega, francoskega ia nemškega jezika v govoru in pisavi, ISCE PRIMERNE S L U 2 B E v Ljubljanu — Pori rdbe z navedbo plače pod »Pridnost/5539« na upravo lista. Varilec za autogensko varjenje, specijalist z Dunaja, IS ČE TRAJNEGA MESTA. — Karel Polster, Jesenice*Sava štev. 24. 5729 Dinamo, 220 V., 7 KW, SE ZELO UGODNO PRODA. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 5747 Lovska puška in PSICA (nemška doga) NA* FRODAJ. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5691 Prodajalka- blagajnicarka, dobra raČunariea. SE SPREJME TAKOJ ali s 15. junijem ti V trgovino z luksuznim bla* f»om. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5744 Proda se skoro nov, lepo in močno oko* van VOZIČEK NA ŠTIRIH KOLESIH z nosilno močjo do 500 kg. Cena 900 Din. — Isto. Um SE PRODA SUKNJA »ranglan«. — Naslov pove upra* ▼a »Slov. Naroda«. 9726 Jftartsn Žnran soba t slikar Ljubljana, Mestni trg 12 se priporoča slavn. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršitev točna, cene zmerne. 5746 Seno 5752 zdravo, suho, polsladko, za krave in konje v balah na vagone po 5000 do 10000 kg po nizki ceni na prodaj. I. Oblak, Vrbnika. Malo posestvo (hiša s tremi sobami, dve kleti, njiva. 1 orel semlje. vinograd, z opeko krita drvarnica, njiva, 1 oral zemlje, vinograd, vse poleg hiše; v hi« ae izdelujejo kemični proizvodi) SE PRODA Z VSEM INVENTARJEM za 65.000 dinarjev. Zgornje Polj« cene it 67, Stajciak*. 514* Prodajo se TRIJE VOZJE DOBREGA LE* TOSNJEGA SENA. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 5705 Damske slamnike in KLOBUKE po znatno zniža* nih cenah priporoča c. damam IVANKA STEGNAR, modist* ka. Rimska cesta 10. 5707 Moško kolo, dobro ohranjeno, SE KUPI. — Okorn, Strmi pot 6. — Oglasiti se v ponedeljek dne 4. junija popoldan. 5693 Otroška posteljica, dobro ohranjena, kompletna, SE KUPL — Ponudbe pod A. B./5731« na opravo »Slovenskega Naroda«. v bližini glavnega ali drŽav* nega kolodvora SE IŠČE. — Naslov pove uprava »Slov. Narod*«* 5733 Išče se primeren lokal ZA MIZARSKO OBRT v Ljub* liani ali bližnji okolici. — Po« nudbe pod »Lokal/5748« na upravo »Slov. Naroda«. Pisalni stroj, dobro ohranjen, SE PRO* DA. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 5734 Soba za pisarno in MEBLOVANA SOBA (kabinet) v sredini Ljubljane SE TAKOJ ODDA. — Naslov po* ve uprava »Slov. Nar.«. 5739 Železna postelja in OTROŠKI VOZIČEK SE CENO PRODA. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naro- da«. 5727 Kniigovcrfkinja, s prakso, vešča slovenščine, nemščine in italijanščine, IŠČE SLU2BE. — Ponudbe pod »Ste« vilko 1923/5728« na upravo »Slo* venskega Naroda«. Stol za bolnika (Ruheatubl) i rjollmanh« plat« nora preoblečen, na peresih in s «mo podloien. SE CENO PRODA. Ogleda te od 11 do 14. to od I&. do 19. — Brc št. 10, I. nadstropje, desno. 5743 Naprodaj vratni pođboft, okvirji oken, sastori, izložbene omare itd. KRBISCH, Kongresni trg 8. 5233 Fotografični aparat (Goerz»Tennax), z dvojnim ana-stigmatom 9/12, SE PRODA. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 5716 »KUVERTA*, tvornica kuvert in konfekcija papirja, d. z o. z., Ljubljana, Vožarski pot it. I, ISCE AGILNEGA zastopnika ali potnika ZA SLOVENIJO, event. ZA VSO JUGOSLAVIJO. 5723 PRODA SE HIŠA v Novem mestu (last bivšega pisatelja J. Trdi« ne) s lepim s« donosu ikom in vrtom za zelenjavo. Stanovanje takoj na razpolago. — Poizvc se: Novo mestu, Streliaka uli' ca itev. 11 5712 Več nospodov SE SPREJME na dobro domačo hrano v sredini mesta. • Naslov pot ve uprava »Slov, Naroda*. 5735 Šivilja GRE ŠIVAT NA DOM. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5740 Stanovanje, obstoječe iz s~be, kuhinje in pritiklin. z električno razsvetljavo, v I. nadstropju, solnčna lega v Mariboru, SE ZAME* NJA s stanovanjem (tudi več* jim) v Ljubljani — Dopisi pod »Maribor/5736« na upravo lista. Mesto prodajalke IŠČE GOSPODIČNA- Zna tudi dobro Šivati, event bi mogla oboje opravljati. — Ponudbe pod »Pridnost /5738* na upravo »Slov. Naroda«. Kontoristinja (samostojna) b lOlerno prakso pri stavbnih podjetjih, verzira* na v v*eh ptsartdSkih poslih. 2ELI PREMENTCl SLUŽBO. Gre tudi na deželo. — Ponudbe pod »A V./5737« na upravo »Slovenskega Nsrodsa. Kontoristinja z daljšo prakso, zmožna po pol* noma slovenskega, srbcnrvau« skega in nemškega jezika ter strojepisja, perfektna k ore spon-dentinjs in knjigovodkinja, s prima referencami, ISCE SLU2* BO ZA TAKOJŠEN NASTOP. Plača po dogovoru. — Ponudbe se prosi pod »Takojšen nastop 5742« na upravo »SL Naroda«. Posojilnica t Črnomlju* reg. z, i n. i, bo imela svoj 38. redni letni občni zbor dne 17. junija 1923 popoldne ob pol 3. uri, v slučaju nesklepčno* sti pa pol ure kasneje v urad* nem prostoru z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o reviziji »Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani« in ukrepi vsled iste: 2 dopolnilna volitev za eno« letno dobo predsednika in d ven članov načeistva; 3, poročilo nAČelstva o poslovanju leta 1922.; 4, poročilo n gorstva o ra« conskem zaključku leta 1922. in o razdelitvi čistega dobička; 5. prememba pravil; 6. predlogi. Zadružniki se vljudno vabi« }o s pripombo, da se vrSi v slu« čaju nesklepčnosti prvega občnega zbora, drugi, brez ozira na število zastopanih deležev, 1J714 NACELSTVO. ] PRODA SE dobro ohranjena otroška posteljica, Križevniška ulica žt. 2/IL 5717 Izurjena šivilja I SE IŠČE ZA TAKOJ. ^-Sv. Petra nasip št, 49. 5722 KONCESIJONIRANO PODJETJE ZA ELEKTROTEHNIKO: Stegu in drugi, KOM. DRUŽBA ZA STROJNO IN ELEKTRIČNO IRDUS. Pisarna« Ljubljana, palača Ljubljanska kraditna banke, Dunajska o. 1 bp III. nadstropja. Delavnica i Vič, — Gllnca st. 5. Gradi električne centrale in električne naprave za lnč in moč. Izvršuje vse električne inštalacije, dobavlja ves električni materjal, generatorje, elektromotorje, transformatorje OK 0 0 ■ o ■ o m o Lokomoblla Lokomotiva Vozički Prakucnikl Platoakl vozovi Okolasja za poljaka železnica TRAČNICE ter vsakršen drugi materijal za poljske železnice TOČNO I H CENO TAKOJ s skladišča v Ljubljani ali Zagrebu ZAHTEVAJTE PONUDBEI Iktijoiiarska Srcžfeo za saoHraraloe in železniške potrebe Beograd. Zagreb, Subotica, Sarajevo KARLOVŠKA CCSTA SO. LJUBLJANA, KARLf?fS + Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorod-nikom,. prijateljem in znancem, da je nai ljubljeni oče, ozir, brat,, stric in svak, gospod franc Žerovnik gostil. Mohsžar a posastaik. tast flsa to. bbbbi t ftaalaa danes ob eni uri opoldne po dolgotrajni ln mučni bolezni, previden s sv. zakramenti izdihnil svojo blago dušo. Pogreb predragega pokojnika se vrfti v nedeljo 3. junija ob treh popoldne Iz hiše žalosti, Velika ulica št 13, na pokopališče na Žalah. Sv. maše zadušnice se bodo bole v ražom cedcvab. Nepozabnega pokojnika priporočamo v fatag spomin. c, 1. junija 1923. Ciril, Klel, Fantka, otroci. — Alojzij, Anton, Joske, Janez in Marija, bratje in sestra, ta vsi ostali ialojoc! sorodniki. i Za mnogobrojne dokaze srčnega so-&&pJ£^vođom prerane smrti našega nadvse ^nmjfcnf^i nepozabnega sina, brata m sbicav gpspoda izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo, osobito pa gg. med. svetniku dr. Šlajmerju, dr. Krajcu in dr. Hausu, ki so mn z vso požrtvovalnostjo lajšali trpljenje tekom njegove dolge in mučne bolezni, nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev ter vsem prijateljem in znancem, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. V LJUBLJANI, dne 1. junija 1923. Dražba košnje se vrši dne 3. jnnija in sicer ob pol 10 dopoldne na grajščinski Er-berd pri Beričevera in ob 2 popoldne na grajščtaskih travnika pri Zatogu^poleg 5»ei*ti 10. julija. slučaj prav vremena se preloži dražba na nedeljo Medjimupski konji! Poltežki in čisto težki konji in kobile za vprego in odgoj za gospodarstva in tovarne stoje stalno za prodajo pod najkulantnejšimi pogoji pri tWJU KkbHiin s ton. (MIK, Medjimurje, Jugoslavija. ■ Brzojavk Vajda, Čakovec. Telefon interurban 59, 4. I S B i N i J Na deSseSo! Radi preureditve trgovine in pomanjkanja prostorov se bodo prodajali vrvarski izdelki, kakor vrvi vseh debelosti Striki sa perilo, itrange, uzde, špage, gurte, dreta, mreže za seno, ognjegasne cevi, bombaževe mrežice za otroške postelje, trzne torbe, viseče mreže (Hangematten) kakor tudi pravi tržaški bičevniki, biči, konjske krtače, žima, morska trava i. t d. po znatno nizki ceni. Se priporoča Ji. Petra testa 1131. Teletu Mi. Ml. ES i Itn L Mamit. Lito 58 Ueliko posestno prodam obstoječe Is hiše vili podobne, velike klen, hleva In drugih pritikm. V hiši se nahaja elektrika, vodovod ter kopalna soba. Zraven Vdih zelenja dni vrt ter čez 65 oralov njiv, travnikov in gozda, katerega je čez dve tretjini. Na zahtevo tudi manj zemljišča. Naslov pove uprava Slovenskega Naroda. 5671 Itn prodal sta za stiskanje olja najnovejšega tipa, popolnoma nerabljeni, lstotam sta naprodaj 1 ali 2 motorja BJj na sesani plin (Sauggasmotor) vsaki za 160 HP, §2j popolnoma nerabljena. Ponudbe pod Anderson na Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg 3. ■ nlrn.mft|i|l^ vseh velikosti najmodernejše kon- LOKOmODIie strukcije, parna žage, kompletne naprave, polnojarmeniki, krožne žage i. t. d., remscheić-ako orodja, vse orodje za obdelavo lesa, parne mlatilnlce, poljedeljski stroj! in orodje, jeklene vile za gnoi i. t d., 4iri za poljaka železnice, 600 mm razdalje, kompletne, s prekucnimi vozički, tračnica, za stavbene namene in industrijski tiri, pil« nove In varilne cevi, črne in pocinkane, stavbeno In konstrukcijsko železo, pločevino, Črno in pocinkano dobavlja takoj po konkurenčni ceni s skladišča Maribor. Minuti topsrbo ia športni mM, Maribor, Trubarjeva ulica številka 4. Telefon interurban 82. 4711 Naznanilo. Stavnemu občinstvu se vljudno naznanja otvoritev vrta v /iarodnem domu dne S. junija ob 3. ooooldne s koncertom da m &e ker vete. ločijo se izborna vina in vedno sveže pivo kakor tudi točna postrežba gorkih in mrzlih jedil po zmernih cenah. /tadaije vsaki dan koncert, začetek ob 8. zvečer. 7udi keglišče na novo urejeno in cenjenemu občinstvu na razpolago. Za obilno udeležbo in naklonjenost se priporoča Jfriton 7om$ič§ restavrater. ZADRUŽNA BANKA V LJUBLJANI vabi na Glasom sklepa občnega zbora z dne 9. maja 1923 in na podlagi pooblastila razpisuje upravni svet zvišanje delniške glavnice od Din 1,250.000*— na Din 2,500.000-— z izdajo 12500 novih delnic po nom. Din 100*— ob sledečih pogoj* j^s^anjj delničarji imajo pravico na eno staro delnico optirati na eno novo po Din 110*—, tel quel, 2. Subskribentom brez opcijske pravice se prepustijo nove delnice po F >i 115*— tel quel. 3. Subskribcija traja °d 15. do 25. junija 1923 in se opravlja: pri blagajni Zadružne banke v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 5. pri Slavenski banki v Zagrebu in njenih podružnicah, pri Slovenski banki v Ljubljani in njenih podružnicah, pri Konsumnem društvu za Slovenijo v Ljubljani in njegovih poslovalnicah. ,.\. 4. Nove delnice so deležne čistega dobička počenši si. junijem 1923. 5. Protivrednost subskribiranih delnic je vplačati takoj. 6. Dosedanji delničarji, ki žele po točki 1. optirati nove delnice, morajo predložiti pri označenih poslovalnicah: " . plašče delnic I. emisije s točno izpolnjeno in podpisano prijavnico, ah, ako delnice še niso dvignili, začasno potrdilo. 7. Nove delnice se izročijo pozneje proti vrnitvi pri subskribaji izstavljenega začasnega potrdila. 8. Azijski dobiček ae porabi, odbivii emisijskih stroškov in pristojbin, v prid rezervnemu fondu. V LJnblJaaii 1. junija 1923. A I 744/22. 5713 Dražba premičnin. V sredo dne 6. junija 1923 ob 15. uri se prodajo na Gos spe svet ski cesti št. 5. pritličje, desno, na prostovoljni javni dražbi v zapuščino po g. dr ju. Staretu spadajoče premičnine, zlasti pohištvo in drugo. Pod cenilno vrednostjo se ne proda. Drugi pogoji se raza glasijo pred prodajo na licu mesta. Ljubljana, 29. maja 1923. Anton Gatte, notar kot sodni komisar. PRODA SE godbeni automat (električni) firme »Hupfeld« (Helios) v popolnoma dobrem stanju, ki nadomestuje popol* no godbo, ter vsebuje prvo* vrstni klavir, oboe, piecolo, flaute, ceUo, mandolino in bilo (Schlagwerk). — Pripraven je za večjo gostilno, restavracijo ali kino. Visok js £50, širok 2 in globok 1.40 m. — Poizve in ogleda se pri: M. SOKLIC, go* stilna pred konjušnico it 4, 4720 PRODA SE SKORO NOVA KOMPLETNA pisarniška oprava za notarja ali odvetnika z BLA« GAJNO (Wertheimer). — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 5555 Natakar z dvanajstletno službo IŠČE MESTA ,V KAKEM HO* TELU. — Gc ->ri pet jezi* kov. — Naslov: Brezovica štev. 3 pri Ljubljani. 5661 Sobo išče gospodična (po možnosti s hrano) ZA TAKOJ ALI POZNEJE. — Pismene ponudbe pod »Pla* čam dobro/5687« na upravo »Slovenskega Naroda«. Večja trgovina z žeteznino IŠČE ZA TAKOJ STAREJŠEGA nrovizijskep potnika, popolnoma veščega v tej stroki. — Le resne ponude in referen« ce pod Provizijski potnik/5600 na upravo »Slov. Naroda«. Proda se radi odpotovania OBEŠALNIK ZA OBLEKE, ČRN SVILNAT PLASC, SVETILKA (Hange, lampe) m CRN SLAMNIK; vse popolnoma novo. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 5670 Proda se skoro nova JEDILNICA. KTJ* HINJSKA OPRAVA, SPAL* NIČA in PISALNA SOBA S PISALNIM STROJEM. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 5659 Praktikantima, vešča slovenskega in nemškega knjigovodstva in strojepisja ter slovenske stenografije ISCE SLUŽBE v kakem industrij* skem podjetju ali v kaki drugi trgovski pisarni v Ljubljani ali ljubljanski okolici. — Nastopi lahko takoj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5730 mm TOVORNE O/ E B N E ftABLIENE J*GOREC LJUBLJANA ttLAČA LO-KREO-S- Lepo posestvo blizu državne ceste, oddaljeno eno uro in pol od Novega mesta, NAPRODAJ. — Vpraša* nja z znamkami za. odgovor je poslati na: Urban Horvat, knjf* gart Novo mesto. 5627 Stanovanje išče ZA TAKOJ pri dobri družini BOLJŠA MLADA ŠIVILJA. — Poleg tega, da plaču i c stanova* nje, je pripravljena dotični dru* zini, ki jo sprejme, šivati brez« plačno. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5640 prodajamo po znatno znižanih cenah vse VTste pohištvo. Trgovina s pohištvom fn tapetntšlsa delavnica Brata Sever LJUBLJANA, Gosposvetska c 13 5706 (KolizeJ) v gospodinjskih tečajih 156© službo pri dobrosrčnih ljudeh. Izurjena Je v vseh gospodinjskih delih kakor tudi v kuhanju, šivanju, posebno perilo in otroške obleke. Najraje gre na deSelo. Ponudbe pod .Potrpežljivost 5725" na upravo Slov. Naroda. 5725 Surov naftalin zoper molje in mrčesa, kilo* aram 3.— Din, KATRAN iz lesa kilogram 2.— Din, brutto za netto, ter ŠTELA* ŽE ZA MEŠANO TRGO* VINO PRODA F. Cvek. Kamnik. 5690 Enomesečni večerni komercijalni Predavanja prično dne 6- junija ob pol 7. zvečer v dvorani Glasbene Matice v Gosposki ulici. — Prijave udeležencev je pošiljati na naslov: Prof. F. Sič, Gradaška ulica 18—I. Osebne informacije lstotam od 2. do pol 4. pop. 5699 „Hl! h Knnr Milo rellerjeTTefja nravr** E'r~rr" *^ fnproć so boleč.:,o Dr^n nja s Fel-lerjevim Eizaflui« dom to prava dobrodelnost! Umi-vanje s Fcilc rj( -v m Efcafluidcm jača mišičevje ta živec! Deluje antiseptično in -ujoče! Prežene nahod fn naredi neobčutnega proti mrzlemu Slaka ! Za oči in u§esa ! Zobe in glavo! Za \rat bi ostal Za hrbet in udel Za celo telo izvrstno bitno sredstvo in kosmeukum. Fcllerjev Elza-fluid je veliko močnejši in izdatnejši kakor francosko Žganje. En poskus zadostuje, da tudi vi rečete : I To jo rssjfat3l>ie ! kar sen kedai o užali j V vseh dotičnih [poslovnicah zahtevajte samo pravi Elzafluid od lekarnarja Fcller. Pri n ravnih naročilih stane s pakova ijem in poštnino Če se pošlje denar naprej ali po povzetju: 3 dvcjnats ali 1 hn. slakL 24 tiavjn 12 dvojTiatifl . 4 Spe sttfl 84 24 . ,8 š;ec sUkL 145 . 36 . . 12 . . 208 KOT PRIMOT: Elza- lil zoper kurja očesa 2 dinarja in 3 dinarje; Eiza-mctolni črtnik 4 dinarje; E!za-švedska tinktura za želodec 10 dinarjev; Elza-zagorski prsni'in kaSeljni sok 9 din. Elza-ribje olje 20 dinarjev, Elza-voda za usta 12 dinarjev; Elra-kolonska voda 15 dinarjev; Elza-Sumski miris za sobo 15 dinarjev; Givcerln 4 dinarje in 15 din.; Lyzof, Ly-soform 12 dinarjev; Kineski čaj od 1 dinarja dalje; originalno Ra-dikum francosko žganje vel ka steklenica 13 dinarjev; Elza-mr*es-ni prašek 7 din., strup za podgane in miši 7 dinarjev. Za primot se pakovanje in poštnina posebej računa. Na te cene se računa sedaj še 5% doplatka. Adresiran na natančno: EVGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA DONJA, Eizatrg 238. Hrvatsko. M U Miši um siaoomifl soba če mogoče s posebnim vhodom, z mobilijo aH brez nje, tudi izven Ljubljane. — Kupim pisalni stroj novejšega tipa. Dopisi na upravo Slov. Naroda pod »Zora— 5708* 5703 pisarna vUubijani, v palači ljubljanske kreditne banke, Dunajska c. 1 £, HI. nad. Koncesijonirano podjetje za: vodovodne inštalacije, parne in vroče vodne kurilne naprave, popravilo in postavitev kotlov za visoki pritisk, parne napeljave, lastna delavnica za stavbno ln strojno ključavničarstvo na Viču-Glincah 5 Specijalno pcdjeiid za napravo ln dobavo modernih sag, transmidiS in strofe? za obdstovanlc lesa. Zdravo, SUhO Seno nadaSje oves, koruzo, otr©fe© pšenično moko in druge mlevske izdslke oddaja najceneje tvrdka A. VOLK, LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA ŠTEV. 24. j .------*-»- i'4 Zdravilišče Rogaška S 2ZGBCSUHB!! ■■■BaUBBBu¥BaKBR ■BBBBBBBBBBBBBBBBaBBflBBBBBBBBB9B9HB3^^q,d Zdravljenje vseh želodčnih Ia črevesnih bolezni. — Gene zmerne. Pred fin po sezoni znaten popast. — Največja ndobsost. Posobon poput v pred ta po soronJ zrn drt nradnUie, oUdrle in dnhoTnlke vmJi prinnnnih veroizpoved!. Zahtevajte prospehtel Ravnateljstvo zdraviSišča. B B m B H B O Ur n 3 Preselitev trgovine! ANTON ŠKOF, Ernest Jevnikarjev nasl. % X vljudno svoje cenjene odjemalce obvešča, da je svojo trgovino z Dunajske ceste št 6 preselil Pred škofijo št. 18 in prosi tudi v novem lokalu obilnega obiska. X 3*U 41 WLX 0 S»ev. 125. .SLOVENSKI NAROD" dne 3. junija 1923. stran 7. ZaresljiV potnik 5E SPREJME. — »Tribuna* F. L. Ljubljana, Kat lovska ce* sta štev. 4. 5664 £rwf» se pomočnik, zmožen kleparstva in napeljave vodovoda. Delo stalno. Plača po dogovoru. — Fr. Lončar, klepar, Ljubljana 7 (šiSka). 5396 Proda se HIŠA v Domžalah St. 56. — Več se izve pri Mariji Gorjane. Kranj. 5662 Bučno seme {dva vagona) KUPTMO. — Po* nudbe z vzorci in ceno na yida«, mednarodna eksportna in importna d. z o. z.. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 33. 5669 PRODA SE nova bfcifmka oprema sestoječa iz 75 komadov. — Poizve se na Glincah št. 251 pri Ljubljani. 5629 vsseo STROJEPISJA IN PI* SAR>J15KTH DEL SPREJME LJUBLJANSKA TVRD K A, — Hrana in stanovanje v hi§l. — Naslov pove uprava »Sloven* skega Naroda«. 5663 Kupi sb čevljarski SEKALNT STROJ (S'arzmaschine) na transmisij* ski pogon. — Ponudbe na: »To* vus«, tvornica kožu. Trite. 5594 Vino po 24 kron SE TOČI radi preselitve. dokler traja zaloga, v Šiški, Celovška cesta 26 (poprej ho cl»Vega«). Teran iz leta 1914 za isto ceno, ČEZ ULI* CO IN V GOSTILNI. S priporoča Anton Maver. 5686 zanesljiv, trgovsko paob ražen, z nekaj kapitala v svrho raz* Urjenja obstoječe, dobro Idole trgovine v Ljubljani. — Ponud* be pod »McSano bla*»a« na: Anončni zavod Drago Beseljak in drug. Ljubljana. Sodna ulica štev. 5. 5625 Meblovano sobo *a stalno, s nosebnim vhodom, ISCE BOLJŠI GOSPOD, ki je ves dan odsoten, star 30 let strogo soliden, po možnosti v sredini ali severnem delu mesta za takoj ali pozneje. — Ponud* be pod »Iščem sobo/5619« na upravo »Slov. Naroda«. Dva jazbečarja (rjava psica in črn p^s), dv» meseca stara. NAPRODAJ. — Naslov pove uprava »Sloven* skega Naroda«. 5679 Po uoodni ceni se proda 110 TELNIC »JADRAN* SKE BANKE«. Ponudbe je podati pr ' Delnice/*'>8 na upra o »Slov. Naroda«. Trinadstropna hiša v sredini Ljubljane, n« lepem prometnem kraju, pripravna za trgovino in obrt. SE PRODA. Cena 250.000 dinarjev. — Na* slov pove uprava »Slovenskega Maroda«. 5610 Zamenjam stanovanje z dvema sobama in pritiklina* mi v sredini mesta za večje s 3 do 4 sobami in prltiklinami v start ali novi hiši ter dam pri* merno nagrado. — Ponudbe pod »Mirna stranka/5646« na upravo »Slov. Naroda«. Gaterisfa KUPIMO stroj za kamnolom, rabljen aH v dobrem stanu, ki proizvaja I do 2 kubična metra na nro. PotTcbn pogon 1.5 do 2_5 HP. — Ponudbe na: »Samo« borka«, d. d., industrija umet* nega kamenja, Samobor pri Za* grebu. 5318 Moške nogavice zadnje novosti. ENBA Mestni trg 17. Ugodna prilika! Radi poman i kan i a prostora PRODAM VEČ SPALNIC IZ TRDEGA IN MEHKEGA LESA po priznano nizkih cenah. Matija Andtovic, mizarstvo, za* loga pohištva. Vidovdanska ce* sta 6 (preje Radeckega cesta). 5630 Trnovski pomočnik meSane stroke IŠČE SLUŽBE v kaki večji trgovini, najraje v Ljubljani ali nje okolici. Vešč je slovenskega in nemšlcege je* rika v govoru in pisavi. — Po» nudbe pod »Marljiv in pošten 5554« na upravo »Slov. Nar.«. Večja trgovina z žeteznino sprejme učenca, ki trna veselje do trgovine z žeteznino. Biti mora iz boljše Kise. pošten, priden in s primerno Šolsko izobrazbo. — Pisme* ne ponudbe pod: »Trgovina z železnino/5601« na upravo »SI. Varoda«. transmisije, motor, oboi- nikl (Hobelbanke), orodje itd., vse kompletno — se lahko ogleda v obratu, se ceno proda Ponudbe pod „Oesterreich* na Ana. Ex^edition .Kaver«, Klagen-furt, Paradelsergasse 6. 5626 Proda se AUTO f'skoi-o nov) znamke »Praha« 35 HP, šestsedežni, z električno ""a osvetljavo in r><-^ e*or> orn. ,— lstotam SE PRODA KLAVIR tvrdke »SchnabeL in PISALNI STROJ »Remington Sch« z ne* vidno pisavo. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5607 k polnojarmeniku ter DVA CIRK U L A R ISTA rabi parna žaga »Impex* v Bohinjski Bistrici. Samci debijo prosto sta* novanje, kurjavo in razsvetlja* vo. Delo trajno. Plača po dogo* voru. Nastop takoj. 5680 Za 200 vagonov la Portlandce* menta SE IŠČE, po možnosti v sredini mesta Ljubljane primerno suho sklsHišče za prodajo cementa Ljubljana m okolica izpod konkurenčne ce* nc. — Takojšnje ponudbe na ravnateja M. Rozmana, Zidani most. 5666 Kompletna rabljena moderna PARNA NAPRAVA ZA BARVA-NJE m večja množina ANILINSKIH BARV SE po Jako nizki ceni PRODA. Interesenti naj se zglasijo pod »Ugodno/5192« na upravo lista. POZOR I POZOR! kil vešč slovenskega, srbo * hrvat; skega in nemškega jezika, ver* ziran v dvostavnem in ameri* skem knjigovodstvu in pisarni* ških poslih, z večletno prakso. Seli nastopiti službo pri kakem večjem tovarniškem in trgov* skem podfetju. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Vesten/5681«. B^EM SLUŽBO ravnatelja ali platnena notarja. rramem turi na račun, pozneje lahko pristopim kot kompanjon. Star sem 30 let, oženjen, brez otrok. Govorim slovensko, sr* ho*hrvatsko, nemško in deloma tudi francosko: grem najraje k morju. — Ponudbe pod »Večja kauelia/5657« na upravo »Slov. Varoda«. Ugodna prilika! PRODAM radi selitve pol ure hoda od Ljubljane oddaljeno POSESTVO s 4000 m* zemlje, Id obstoji iz velike hiše, 600 m" zazidane ploskve, moderne le* denice, več sob, delavnice za prekajevanje mesa, klavnice, velike zidane Supe, obokane kleti; električna razsvetljava, na zelo prometni cesti, pripravno za mestno industrijo, zalogo pi* *a, ter za vsako obrt ali trgovi* no. vso v najboljšem stanju. — Sedaj je v hlH mesarska obrt 8 tedensko klajo 5 do d goved. •* Naslov pove uprava »Siovcn* •kega Naroda«, *641 Javna dražba. V skladišču Socdicijskc tvrdke R. RANZINGER, se bo od 5. junija 1923, 9. ure dalje prodajalo na javni dražbi različno pohištvo, več novih ln rabljenih moških in ženskih oblek, perila, Cev* Ijev, sukna, svile, nogavic in drugo, nadalje kava, sladkor, čaj in mast. 5648 zajamčeno pravi azbestni Skrili za kritje streh. 4813 Koran It ne premoči, ne odzebe, se ne lomi in ne trga, je popolnoma siguren proti ognju, toč' «n viharju, tehta na 1 m'samo 12 kf. ie neomejeno trpežen, le bo^jSl kot vsi eterniti, je najboljša in najcenejša streha, ker ne potrebuje nikdar popravila. Fran HoEeuar Žirovnica (Moste) Gorenjsko. Sprejme se Ženitna ponudba. Dva interventna gospoda srednje starosti, z več milijoni kron gotovine, Selita v svrho ženitve znanja z gospicami ali vdovam L Dopisi s polnim podpisom in slikami, katere se na željo tudi vrnejo pod »Trgovec/5682« na upravo »Slov. Naroda«. KUPUJEM svakovrsno leoo sabir»no i sušeno lekoOo bilja, cveće i korerje. Mol** ponude sa uzorkom. K. SZERDAHELYI, trgovae aa lekovitim biljem na veli* ko u Bmgejsveiomdjurdju. Banat. 5514 RazQias. Ivan Knez iz Ljubljane bo orodajal iz proste roke v nede* ljo dne 3. junija t. 1. več parcel detelje in trave za obe letošnji košn jf. Prodaja se prične ob 2. uri popoldne pri Ančnikovem ko* zolcu v Spodnji Šiški. Ljubljana, 26. maja. 1923. 5618 Za gra&čzno v Sloveniji IŠČEM nadgozda^i, mladega gosirada ali mlado gospodično, oziroma samostojnega penzijoni- sta, zmožnega nemške 'n slovenske stenografije- izkušeno mlado kuharico in veščega vrtnarja« Ponudbe pod »Graščina B. D. F./5f367c na upravo »51. Nar.«. za parno žago in tovarno pohištva. Vešč korespondence, knjigovodstva. Le prvovrstna meč, lesno-stro-kovno izvežbana in samostojna moč! Spričevala, reference in pogoje na naslov Mariborska lasna In-dnstrlfa Maribor. Odda se novo urejena trgovina s me San len blagom v lastni hiši z vsemi pritikli-nami, na prometnem kraju na Gorenjskem v komisijsko vodstvo proti primerni odškodnini izurjenemu samostojnemu trgovcu, oženje-nemu, brez otrok. Potrebna je samo delna kavcija za vrednost blaga. — Ponudbe pod .Podjetnost 5532* na spravo SL Naroda. 5582 Delnii a društvo v Z« graba Preradovićeva 2 TELEFON 23—88 BRZOJAVI: ASTRA. Važno za industrijalce in poljedelce! Zahtevajte informacij* la ceni ;te I Ogromna pite! Prodam žensko kob. Poirve ae pri Alojziju Mauser* ju. Zelena pot _5554 Prodaše PET STAVBNIH PARCEL od 500 do 550 m', po Din 30 kvadratni meter. — Naslov pove uprava »SL Nar.«. 5576 Meblovano sobo rS<^E ZA TAKOJ PRIVATNI I'RADNIK, ki je *es dan od. šoten. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Privatni uradnik/5575«. BoliSa služkinja se ISče za vsi dela. P'aCa dobra. Ponudbe poslati na Marija Sch'?-bert. Osjek L Strossmaverova 43. VILnT enostanovanjs^a s takojšnim prostim stanovanjem 5 sob, kuhinja in pritikline, 10 minuf od glav. kolodvora LJubljana oddaljena, se proda. Poizve ae Selo 5t. 43, 1. n Moste- 5695 Kf#or mi posocii mu dam v novi hiši stanovanje za obresti. Stanovanje obstoji iz 2 sob, kuhinje, piitiklln In vrta. Naslov pove uprava SI. Naroda. Kroiaiki pomočnik že'i spremeniti službo za dobra in velika dela. Službo nastopi takoj. Ponudbe na Franc Kozovine, Sent-gohard št 18, pošta Trojane, Kranjsko. 5709 Zamenjam stanovanje v Mariboru z enakim v Ljubljani obstoječe iz dveh sob, kuhinje in drugimi pririklinaml in elektr. luč. Naslov pove uprava Slov. Naroda Bukovo oglje Corima «bukovo), suho, KUPU« JEM STALNO. Cena naj se stavi franko vagon. — Rudolf Zori ravitaniZ glasovirje in harmonije, Specijelno strokovno in ceno! Več otroških vozičkov, kolesa z gumo se po ceni prodajo že od 250 Din. Ljubljana, Zvonarska ulica 1. Vreče. RBLJE>"^ TN DOBRO P "RANJENE — KUPIM. Jos. BAHOVEC. Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 7. 410 Cele opreme za neveste, !a eatlazafe izdeluje točno in solidno novo-otvorjena izdelovalnica P. Jančiga$9 Ljubljana. Resi jeva cesta 29/1 levo Trboveljski premog in drva stalno v zalogi vsako množino. Dražba ILIRIJA LJUBLJANA. Krali a Petra trs H. Izv<**nr0dno aoinv;jon! L0REM9BILI prom Wo!f 19H8 1908 1917 1912 100<* 1921 Lanz 1912 1912 1917 1 i I 8 1912 1912 1914 ptno sa sanice i Ljubljana HP 10 '20 15 25 20'32 24''40 30 50 40/60 54 75 Wolf 1914 1920 1913 1912 19^9 1^08 1915 Lanz 10^20 (1 1916 192] 1914 1909 1913 1921 1910 1575 30/30 22/3S 26 42 34/49 38/57 Zagreb HP 62 $0 70 100 ^ 120 1C0 150 130 150 ISO "200 35" 4S0 HP 50 70 nO 90 70 in 100 130 170 735 260 330 Vršaci i samohodni lcT:omobill svih veHčina. — Lokomobr kotlovi 22, 32 qm. — Jednogodišnje tvorn'.cko jamstvo. Prvorazredno generaluo popravljeni, savjesno is'«ušin\ — Lo2?njo svakim gorivom. Braća Fischer d d. Zagreb, Psntovcak 5. Telefon 220. 2243 Villa dr. Pesnih (Zdravniški) penzljon, oddlhallSce, sanatorij. Dietne, oiasHlne. ležalne, solnene kure itd. — Za notranje, živčne, presnovne in bolezni dihalnih organov. Soba in celi pen-zljon od 400 K dnevno. Prospekti. Tudi odpočitka potrebnim. 4147 Velika zaloga PDrccsftiiisiti Emajlirana In luksuina posoda. Priporoča se Aaa Boa 3577 Ljubljana, Resijeva cesta 4. Ulic 3 S Dr. Pečnik ordnira zaplfučna bolezni vsaki torek In petek v Sv. Jurju ob j. ž., v Slatini pa ra' notranje bolezni, čitajte njegovo 3 knjige e jetikL 7927 Teod. Korn, Ljubljana Poljanska ceala St. 3. Krovec, startni, fi'arrterfrtki In okrasd klepar. Instalacije većovađov, Naprava strclovodo?. Kepal lit iokiosetneniprafl Izdelovanje posod Iz pločevine zaj fimeŽ, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve. -4 tesarski mojster v Ljubljani prevzame vsakovrstna tesarska dela, kakor strešne stole, kupole^ stolpe, mostove, vrtne ulice Mq3 Parna žaga z vsemi stroji za ob* delovanje lesa. 1141 trgovsko naobražen, srednje starosti, prvovrstna moč, z vtčletno prakso v banki in tovarni, samo sto;en, perfekten bilancist in ko-respondent, energičen, tiezen in sposoben za kemercijelno vodstvo trg. oztr. tvorniškega podjetja — išče službe v kakem industrijskem ali večjem trgovskem podjetju. — Gre tudi na deželo, Razpolaga z najboljšimi referencami. Ponudbe z navedbo pogojev pod .Prvovrstna moč 5704" na upravo Siov. Naroda. 5"04 oni s tu LJnMJana, Bohoričeva ulica 20 I Vsakovrstni vozovi se izdelujejo, kakor so tudi stalnno v zalogi pri MARTIN MALI, sedW tarstvo in ličanje avtomobilov* Domžale. Sprejemajo se vozovi tudi v zameno in popravilo. So» lidno delol Cene zmerne I Združeni obrtniki: LOŽ AR, Dragomelj, MALI, KOŽAR.. Domžale. .3566 Velika zaloga klobukov ia slamnikov se dobi pri draba s o« a. tovarna v Sta« bn posta Domžale. Prevzemaio se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko« vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ul ca št. 5. Spre j omanje v sredo« Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4, brez naplate drž. trošarine s si za bencin v Vrapcu pri Zagrebu. Ia. dup. raf. petrolej Plinsko olje Vsa mineralna olja Cilindrska olja amerik. provenijencije Avto olja Tovotna mast Parafin po najnižjih dnevnih cenah. J V A. Usliiad preiaredjertja dosadašnje radnje I uvedenja novih artekSa prodala sa sva na skladištu nalaseta rooa uz nabavne cijene Za gospodje Mantl« Kostim« Haljine Suknja Rasnog rtibHJa Sva vrsti iaisra Plivaća odijala Vaaaaa I Jumpara Za gospodu; MuSko rublja Kragna, maniet« Kravata Naramenica) Podvezica Sllvace Mate Sokne Rubce dfepne i nakit ti e Itd. Za d!ecui Haljina SeilrUe Ojalja rublje i ..~ii.ee Carspa I sokne Osim tega talka, pojase, rukavice is kože i pletene, krzneni kragni i lisice, koprene I vrpce, raznovrsna pera, cvijeće i slamnate porte. - Na metar svilu, crepe«de-Ckine, etamina, platno I itoffove. Sve u svim bojama. Pogotovo dobra ia vanjske trgovce i kitn&srke!! Na veliko joi ve« popustil i Praporaca sa cijenjenom općinstvu Modni salon Anka Tu m p Ft" Zagreb, Ilica br. S (Grand-Hotel) 3c 8 70 WL 7642 Amerikanske zapuščine naših državljanov, kakor tudi vse druge zadeve z ame-rikanskimi oblastmi rešuje z uspehom najhitreje in najceneje UNIVERZAL ©bi. konc- prometna pisarna ▼ Maiiliaia Aleksandrova cesta 23. Dopisujemo tudi v madžarskem in vseh drugih evropskih jezikih. Zahtevajte ponudbe I Papir na debelo. Tvornlftka zaloga. SpeelaUteta: Ovojni papir (papir za pakovanje) rs ob vrJJ. dalje tlakoval, konceptnl, pisarniški, risalni papir 1. t. d. po tvorniškl oenl vodno v zalogi. Glavna zaloga: ABADIE cljorefnejtt papirja A. LAMPRET LJUBLJANA Krekov trg 10. Telefon «47. 2i ZDRAVILIŠČE SLATINA RADENCI Slatina Radenci Slovenija. ni Edino kopališče v Jugoslaviji za srčne, ledvične in mehom bolezni. Naravne o-gljenokisle kopeli-Izvrstni zdravilni uspehi-Nizke cene. Vprašajte zdravnike! Se-zija od 1. junija do 15. septembra. - n— II m ZOBNA PASTA, USTNA VOr*4 ZOBNI PRAŠEK. D-bi se povsod, G!*rvn* zaloga drogerija A. KANC. Ljubljana. 2964 Najstarejša sloi pleskanfta ii litanb dolavnlca Ivam Brisali, Daaalaka e. It, se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 2530 Strelno lepenko imrnuo dobavlja tako) v vsaki množini najceneje 3o$. R. Puh, Ijnbljana, (2. TsMss 513. Peter Semho L tegoslovanska karvari|a, LJubVana, Kriievn&ka aBca 7. Barva lisičje kože, katere Izdeluje v najmodernejše garniture Prevzema tudi vsa popravila v moderniziranje. m^Bp, i'1 4 Klavirje ■jlslsla bi popravlja ter gre tudi na deJelo. Feliks PmltttSHr. IV JflX in SIN Lfabljan« mahi sbiii Bana unansp ■ rispiha kana iz tmrae i Lati Istatfljni L1867 rezani patiji ■si MveisusB snuejvv 10 letna garancija. Pisalni stroji JIDLER" Ceniki zastonj in franko. Eoloaa Is prvih tovarne Dflrkopp, Styria, Waffenrad. Začasno znižane cene. UE. 6LL TliltUTUHTIOBE, FRJUIdKRl IBI I1V1E - Najkrajša linija, lama S dni čez morje Glavno zastopstvo Slavenska banka d. d., Zagreb Vozne Hsfke fn tozadevna pa|unlla daje zastopnik IVIN KRAKER, uubuana KOLODVORSKA ULICA STEV. 41 A. & E. SKABERNE, MESTNI TRG 10. Zdraviliško kopališče gleichenbertj Avstrija (Štajersko), postaja FeEdbach. Sezona: ^laj—oktober« Zdravi katare, naduho, emphysen, bolezni srca i. t. d. Dobra prehrana. Znamenita zdravilna vrelca: Konstantin in Eir.a. Pojasnila in prospekte daje zdraviliška komisija Glelchesberg. Jajca ku po najvišjih cenah rd oddijnih postaj in plača poti oddajnemu potrdilu in brez odtegljaja Ee Val 49l izvoz jajec, Čakovec, Medjimurje, Jugoslavija. Brzojavi: Vajda, Čakovec Telef. interurb. 59, 4, 3 TUROKA fran Krsiso. SODU AM Ustanovljena leta 1835 ■nj nanBBBBBBBBaEBS otvori prve dni juniia svojo na novo zim-leno in znatno razširjeno detajlno trgovina v lastni hiSi na Mestnem trsu It. IL Tvrdka si dovoljuje pripomniti, da bo ob tej priliki prodajala prvi mesec po znatno znižanih cenah, na kar cenj. občinstvo prav posebno opozarja. V LJUBLJANI, 26. MAJA 1923. g in SaSK£9ngBMMMBaiEf:i preselitev trgovine i TVRDKH I. PREH1EL V LJUBLJHI1I. naznanja svojim cenj. odjemalcem, da se tekom tega tedna preseli iz aosedajmh prostorov v Siolodvorski ulici v DALMATINOVO ULI NOVH STHVBH MESTNE HRANILNICE POLE^ HOTELA ŠTRUKELJ. ■ 9 Ugodna prilika! Od I. do 12. luntja 0 znižane cene! . ITlagdić LJUBLUHIB, nasproti glau. poŠte SRAJCE Iz finih Česala, angleških In francoskih ceiirfeo Ugodna prilika! Od 1. do 12. ianifa 0 znižane cene! CENE: eeSkl frenen . . „ Paname Ia Ia Pre|e: Sena]: 1140*— mr— KRHSHH IZB1RHS HngleSk! cefir Ia Surova sofla Prele: Seda]: D 250'— 200*— m »0-— 230'— m 350.- 280 — „ 360.— 2S0'— 8801 0