Leto VI., štev. 152 Ljubljana, petek 3. julija 1925 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din ga lihaja ob 4. Kjntraf. saa Stane mesečno Din «5-—; za ino> lemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu« Uredništvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/I. — Telefon štev. 7». Nočna redakcija: od ig. ure naprej v Knaflovi ul, št. 5/I. — Telefon št. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprava1 (JpravnlStvo: Ljubljana, Prešernov* ulica St. 54. — Telefon št. 36. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer. nova ulica št. 4. — Telefon št. 36, Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub- Ijana it. 11.842 - Praha č:3lo 78.180! Wien'Nr. 105,241. Ljubljana, 2. julija. Mi smo včeraj objavili nekaj stvarnih opazk in ugotovitev povodom predsto-ječih pogajanj med radičevci in radikali. Skušali smo precizirati načelno in taktično stališče SDS in pogoje, pod katerimi bi i organizacija jugosloven-ske demokracije mogla pristati na sodelovanje s HSS. Rekli smo. da ie za nas sporazum z radičevci mogoč le. če je na eni strani izključena vsaka razprava o temeljnih načelih dosedanje državnopolitične linije vlade Narodnega bloka, na drugi strani pa SDS odklanja razgovore, katerih cilj so le strankarske koncesije in ministrski portfelji. Edina osnova za resno razpravo z radičevci in katerokoli drugo stranko more po našem globokem prepričanju biti administrativni problem, od katerega končne rešitve ie odvisna konsolidacija Jugoslavije. Te povsem v duhu programa in politike SDS napisane observaciie je glavno klerikalno glasilo porabilo za besen izpad proti nam ter je poskusilo iz njih skonstruirati dokaz, da obračamo plašč po vetru, ker da se pripravljamo za vstop v vlado z radičevci. «Slovenče-vi» argumenti so preračunani za najna-ivnejšo klerikalno publiko in špekulirajo na one. ki jim niti to ni znano, da tvori zahteva po decentralizaciji in de-koncentraciji državne uprave eno najvažnejših točk demokratskega programa. Proti klerikalnim federalistično-avtonomističnim frazam smo stalno postavljali in propagirali zahtevo po spro-vedbi samoupravne organizacije. Zakon o samoupravah je tu. a ostal je vsled stalnega odpora in neprestanih intrig separatistov do danes neizveden! Klerikalnemu žumalu se seveda ne bo posrečilo sfalzificirati smisla in tendence naših izvajanj. Naš članek ie bil tako oddaljen od «obračanja plašča po vetru», kakor so klerikalne laži oddaljene od resnice. Njegova jasna tendenca ie baš nasprotno bila ta, da v trenutku, ko se tudi pred SDS postavlja vprašanje eventualnega sodelovanja z radičevci prav odkrito povemo, pod katerimi pogoji moremo in kdaj ne moremo. Prav nič ne tajimo, da bi pritegnitev radičevcev k pozitivnemu državnopo-litičnemu delu bila koristna stvar. A ravno tako odkrito moramo reči, da se nam vsak aranžman, ki bi dopuščal dvome, ali še drži dosedanja linija državne politike, zdi do skrajnosti opa-sen in da bi zanj SDS ne mogla prevzeti nobene odgovornosti. Dosledna politika Narodnega bloka je okrepila državno idejo ter io dvignila iz nesi-gurnosti in dvomov. Treba samo pogledati za leto dni nazaj, da se vidi kaj bilo v tem oziru doseženega. Ta politika je prisilila tudi radičevstvo na kolena. Toda ona po našem globokem prepričanju še ni dovršila svoje naloge in če danes preneha, so vsi njeni dosedanji uspehi izpostavljeni ponovnemu propadu. Le s težkim trudom so se "ogle popraviti zle posledice lanskega eksperimenta z blokom javlja o političnem položaju: Obe zb^Tv>« sta imeli danes popoldne plenarni seji, ne da bi mogli na njih osredotočiti svoja Dosvetovania na politične aktualnosti. Politični odbor koaliranih strank dela od dopoldne na tem. da razčisti diference. ki vladara glede kompleksa sedanjega dela. Kljub težkočam položaia v poslanski zbornici politični krogi niso pesimistični. Pangalosov militarizem Atene. 2. julija, s. Ministrski predsednik general Pangalos je baje sklenil naročiti 100 tisoč Manlichcrievih pušk in veliko število letal. General Pangalos hoče. da bi imela Grška v enem letu najmočnejše zračno bro» dovje izmed vseh balkanskih držav. čičerinova grožnja Angliji Moskva, 2. julija, s. Čičerin je irjavil nekemu zastopniku ruske brzojavne agenture. da je sedaj že angleški državni sekretar za kolonije lord Birkenhead v nekem govoru odobraval hujskanje, ki ga je rad! dogodkov na Kitajskem uprizoril del angleškega in drugega inozemskega časopisja proti sovjetski Rusiji. Ta govor je vsled tega nenavaden, ker se zavzema v njem član vlade, ki je v normalnih odnošajih s sovjetsko Rusijo, za prelom diplomatskih odnosa j ev in tako deluje za neprljateljski akt, čigar zadnja posledica more hiti samo vojna. Poplave v Galiciji Varšava. 2. julija, z. Vedno hujše vesti prihajajo o katastrofi, ki jo je povzročila poplava v Galiciji. Mestece L7jseir*Solnc v zapadni Galiciji je skoro doccla razdejano. Pri Zarzeczu je Visla prodrla nasip in po« plavila okolico v obsegu 15 km. Skoro ves okraj Przemvsl je pod vodo, ceste in tudi. deli železniških prog razdejani. Električna centrala je tako poškodovana, da je morali obrat ustaviti. Mesto je hrez luči. Vcršava, 2. julija, k. Zdi sc. da so po« plave v Galiciji prekoračile vrhunec. V zm padni Galiciji znaša škoda po uradnih ce, nitvah 20 milijonov zlatov. 21 tisoč juter setve je uničenih. 40 tisoč ljudi je brez strehe. Krakov. 2. julija, k. Položaj v poplavlje« nih pokrajinah sc je tekom zadnjih 24 ur bistveno zboljšal. Aretaciie madžarskih socijalistov Biidimpešta. 2. julija, z. Policija je,aretirala voditelja socijalistov Štefana Vagvja in šc 30 drugih socijalistov. ki so osumije« ni. da so bili v zvezi z inozemskimi komu j nisti. Pri zaslišanju na policiji je Vagv pri« znal. da pri hišni preiskavi odkriti načrt, da je hotel s svojimi tovariši ustanoviti teroristično skupino, ki naj bi s streli iz avtomoMov po budimpeštanskih uiicah naznanila izbruh prolctarskc revolucije, odgo* varja resnici. Pri hišni preiskavi so našli pri aretirancih tudi precej orožja. Češko-madžarska trgovinska pogajanja Budimpešta. 2. julija, s. Pri madžarsko* češkoslovaških pogajanjih za trgovinsko po* godbo, ki so sc vršila v Pragi, je prišlo sicer do precejšnjega zbližanja, vendar ni bilo mogoče storiti definitivnih sklepov, ker so se pokazale difercncc radi carin na moko. Pogajanja se bodo v prihodnjem tednu nadaljevala na Dunaju. Popularna nogometna tekma v Beogradu Beograd. 2. julija, p. Danes popoldne sc jc vršila na igrišču «Juficslavijc» zanimiva nogometna tekma med igralci in novinarji. Igralci so porazili novinarje s 3 : 2. Ogorče« ni časnikarji so zato pozvali igralce na re. vanžno tekmo. Zanimanje za to prireditev je bilo zelo veliko in so bili vsi prostori razprodani, kakor sicer pri nobeni tekmi najboljših klubov. Bodoča nemška armada «Jutro» je svoječasno prineslo obširno vsebino razorožitvene note. kj so jo izročili zavezniki Nemčiji. Nota je navajala nemške kršitve mirovnih določb glede razorožitve in zahtevala tozadevne remedure. Nemško časopisje je te kršitve v večini slučajev kratkomalo tajilo in proglasilo kot bajko trditev, da pripravlja Nemčiia mogočno armado za bodočo maščevalno vojno. V Ameriki in y Angliji so temu farizejstvu le preradi verjeli. Zato je tem pomembnejši dokument, ki izhaia iz merodaiuih nemških vrst in ki v polni meri potrjuje navedbe ogroženih sosedov o današnjem namškem militarizmu. Nemška Liga za človečan-ska prava je pred kratkim izdala brošuro z naslovom «Tajno oboroževanje Nemčije,» ki je neusmiljena obtožnica sedanje organizacije Reichswehra in njenega delovanja. Brošura n. pr. trdi, da se more 596 stotnii, eskadronov ali baterij, ki iih šteje Reichswehr, istovetiti s starimi polki cesarske armade. Manjka le moštvo; ves kader, ves temelj za hitro formacijo polkov pa je tu. Vsak današnji polk odgovarja prejšnjem« armadnemu zboru in se more mobilizirati po načelih cesarske mobilizacije iz !. 1914. Vsak tak korpus bi vrh tega razpolagal še z dvema rezervnima divizijama. Sedanje divizije Reichswehra se dado primerjati s predvojnimi armadnimt inšpekcijami, katerim je pripadalo vodstvo ne morda treh polkov, kot to hoče predstaviti uradna okrožnica Reichs-wehra, temveč celih treh korpusov. Brošura Lige človečanskih oravic pristavlja. da je slično kot za infanter«o in konjenico preskrbljeno tudi za naglo formiranje topniških oddelkov bodoče velike nemške armade. Kako resnične so te trditve, najlepše dokazuje ogromno število oficirjev in podoficirjev današnje nemške državne brambe. Reichswehr. ki oficiielno šteje le 100.000 mož. ima 4000 oficirjev, 20 297 podoficirjev in 38.000 kaporalov. Pro-stakov je torej le 36.000! Oficirski zbor je urejen tako. da ima vsak trenutek pripravljenih 32 generalov armadnih zborov. 49 drvizijskih generalov, 162 brigadnih generalov, 175 polkovnikov. 170 podpolkovnikov. 680 majorjev, 1044 stotnikov, 780 poročnikov in 587 podporočnikov. Brošura nadalie ugotavlja, da Reichs-\vehr v nasprotju z mirovnimi določbami neprestano vežba prostovoljne re-krute, zlasti v Goslam, na vežbališču Sennelager, v Hannovru, Paderbornu. Potsdamu. Hamelnu, Detmoldu, Miin-stru, Neuhausu. Werderiu in v Os.na-briicku. Pri tem igrajo glavno vlogo ilegalne vojaške organizacije, ki vzdržujejo intimne, skoro poloficijelne odnošaie z Reichsvvehrom. One razpolagajo z obilnim orožjem, puškami, karabmkami, strojnicami in potrebno municijo. Omeniti je k»ončno še intenzivno kampanjo za strelski šport v Nemčiji. Strelska društva so se razmnožila v vznemirljivem obsegu in imajo namen preskrbeti za armado zadostno število iztirjenih strelcev. Tako pripravlja Nemčija svojo bodočo veliko vojsko. Seveda tako oficijelni krogi kot nemški tisk taje s čudovito predrznostjo in hinavščino vse te taine in javne priprave. Zato je tem pomembnejše, da so se našli med samimi Nemci pogumni ljudie. ki so z omenjeno brošuro razkrinkali nedolžni obraz Reichs-\vehra in potrdili to, kar nemški sosedje že zdavno vedo: da ie Reichswehr le ogrodje za bodočo silno armado, ki ima prevzeti vlogo cesarske vojske iz 1. 1914. General Pangalos v parlamentu Solun, 29. junija. Pogajanja med generalom Pangalosom in Voditeljem grških republikancev Papanasta« zijem so bila v torek zvečer zaključena, ko so bile odstranjene razne težkoče. Vojaška liga v Grški je sicer izvršila prevrat, a ko so se politiki nekoliko opomogli od iznena« denja, se je pojavilo vprašanje, kako naj Pangalos vlada. To vprašanje je mnogo teži je nego je bil prevrat sam. Predsednik re« publike je od njega zahteval, da se mora točno držati ustave in parlamentarnih obi» čajev. General Pangalos je sicer izvršil pre« vrat, toda v parlamentu mu večina ni bila zagotovljena. Zato je bil prisiljen, da stopi v pogajanja z republikansko opozicijo Pa« panastazija, kajti Mihalokopulos in njegov pomočnik Kafandaris razpolagata v parla« mentu s 150 glasovi, dočim je imel Panga« los sigurnih samo 50 glasov. Pogajanja med vojaško ligo in republikan sko stranko so se radi tega vršila noč in dan. Pangalos je prikrito že napovedoval, da je pripravljen uvesti v Grški diktaturo, ako ne dobi večine v parlamentu. Papana« staziu je zahteval, da se ima sprejeti brez odlaganja ustavni zakon in da se imajo no» ve volitve izvesti do konca leta. Zato pa bi parlament -rooblastil Pangalosa, da bi sme! do sestanka novega parlamenta izdajati za« konske naredbe, ter bi mu tudi dovolil pcw trebne kredite za izvedbo njegovega pro= grama. General Pangalos je s svoje strani zahteval kot giavni pogoj za sporazum, da sme nova vlada po razpustu parlamenta iz« dajati zakonske dekrete brez parlamentarne odobritve. Papanastaziu je to zahtevo spr* va odklanjal, končno pa je vendar došlo do sporazuma. Papanastaziu je izjavil, da bo vsaj za enkrat podpiral novo vlado. Nova vlada se je predstavila parlamentu sinoči. General Pangalos je prečital ob tej priliki vladno deklaracijo, ki pravi, da se hoče vlada z ozirom na notranje in zunanje težkoče države Dokazati dostojno zaupanja parlamenta, od katerega pričakuje poobla« stila za preosnovo uprave, ureditev financ, rešitev problema zunanje politike in reor» ganizacijo vojske, da bi tako Grška zadobi« la spoštovanje med prijatelji in neprijatelji. Nadalje pravi deklaracija, da pričakuje vla« da pooblastila za vzpostavitev javnega reda v Grški in izstrebljenje medsebojne strani karske mržnje. Po prečitanju deklaracije je general Pan« galos izjavil, da bo sedanja konstituanta odgodena do 15. oktobra, ko se sestane kot običajno zakonodajna skupščina. Medtem bo mešana komisija izdelala načrt nove ustave, nato pa razpisala nove volitve v kon stituanto. Vodja republikanske skupine Papanasta« ziu je v svojem govoru izjavil, da obsoja vojaški punt, da pa bo podpiral vlado radi težkega položaja, v katerem se nahaja dr* žava. Za njim so govorili Sofulis, Kondilis in Gonatas, ki so obsojali način, kako se je Pangalos povzpel do oblasti, končno pa izjavili, da bodo tudi oni glasovali za za« upnico novi vladi, ki naj pokaže, ali je res zmožna sanirati grško politično in gospo* darsko krizo. Po govorih drugih poslancev se je vršilo glasovanje o zaupnici in je vlada dobila večino glasov. Mihalokopulos in Kafanda« ris se seje parlamenta nista udeležila. Od seje se je abstiniral tudi večji del poslan« cev njujinih klubov. Sporazum med Pangalosom in republikan« skim voditeljem Papanastizijem se nanaša na parlamentarno kontrolo, brez katere vla« da generala Pangalosa ne bo smela izdajati naredb z zakonito veljavnostjo v času od« goditve parlamenta. Pred enajstimi leti (Avstro-madžarski militarizem — giavni povzročite!} svetovne vojne.) Bivši avstrijski feldmaršal Konrad von Hoetzendorf ie napisal knjigo o svetovni vojni, v kateri ie nehote pokazal, da ie bil avstro-madžarski militarizem glavni povzročitelj svetovne vojne. On sam je bil eden tistih, ki je najboli tjtal na vojno s Srbijo. Na vsak način si je hotel privoščiti to vojno, ki jo je pripravljal že tako dolgo. Toda kljub podpori nemškega kanclerja Beethmana in cesaria Viljema mu ni bih mogoče vsled opozicije grofa Tisze »vreči se na Srbijo brez diplomatske predpriprave,* kot se je izrazil madžarski minister. Slednjič je Hoetzendorf zahteval od Tisze, naj se najde kak kompromis. Tis-za je sklical ministrski svet in naslednji dan je poslal Hoetzendoriu noto, s katero ga je obvestil, da bo stavil cesarju predlog, naj se pošlje Srbiji ultimat, vsebujoč najstrožje pogoje in čegar rok naj bi potekel po žetvi in po času, ki je bil predviden za izvršitev preiskave atentata v Sarajevu, to se pravi po 22. juliju. Hoetzendorf ni bil zadovoljen: »Raje danes kot jutri,* ie deial, a je vendar moral sprejeti stališče Tisze. Berch-told pa, ki je bil Tiszin rival. je našel novo rešitev problema: zakaj ne bi takoj zasedli enega dela srbskega ozemlja, brez vojne napovedi, kot jamstvo za izvršitev ultimata? Toda s tem predlogom ni bilo nič, kajti Hoetzendorf je dejal, da prej ne bo prenehal voiske s Srbi, če jo ie že enkrat začel, predno ne bo srbska armada uničena. Ko so na Dunaju sklenili, da to^" določijo vojne cilie. so si prišli gospodje navskriž. Hoetzendorf je zahteval, da se vse srbsko ozemlje enostavno anekti-ra monarhiji, a Tisza se je temu upiral, ker se ie bal. da bi na ta način .Madžari izgubili premoč v svoji državi Hoetzendorf se je moral ukloniti in sklenili so, popraviti mejo Srbije v prilog Avstro-Madžarske. kakor tndi ostalih malih sosednih držav. Hoetzendorf se je pri tem tolažil z mislijo, da se po vojni, o kateri izidu za njega ni bilo nikakega dvoma, nihče ne bo protivi! reviziji vojnih ciljev. Toda v naslednjih dogodkih, ki so si silno naglo sledili, ie Hoetzendorf zmagal nad Tiszo, militarist nad diplomatom. Cesar Franc Jožef se ie na zahtevo Hoetzendorfa odločil takoj napasti Srbijo in Tisza je zaman skušal cesarja pregovoriti za poznejši rok; 14. julija je radi tega padlo njegovo ministrstvo. 23. julija so poslali v Beograd ultimat z rokom 48 ur in nesprejemljivimi pogoji, 25. je Avstrija odpoklicala svojega poslanika in pretrgala diplomatske zveze. Feldmaršal je slavil osebno zm^go. Zviti Berchtold ie med tem časom tako manevriral med Dunajem. Berlinom in Budimpešto. da je izgledata, kot da on nikakor ne bi bil kriv poteka dogodknv. Konrad von Hoetzendorf je bi! v očeh vseh povzročitelj vojne. Toda v trenutku, ko je prodrl s svojim nastopom, je postal naenkrat zamišljen in je celo okleval. To ie bilo od 26. ju liki naprej. Berlinska vlada, ki ie bila mnenja, da je treba voino s Srbijo takoi pričeti, se ie vsled tritedenskega zavlačevanja začela bati. da bi se ne mešala v zadevo kaka tretja država in potom diplomatske akcije skušala preprečiti avstrijski vojaški načrt. Zato ie Berlin 26. julija svetoval Dunaiu, «takoj napovedati vojno Srbiji in začeti s sovražnostmi, da se na ta način postavi Fvropa pred izvršeno dejanjem Na podlagi te note je Berchtold zelo premeteno poklica! svojega mentorja Hoetzendorfa na sestanek z nemškim poslanikom. Tu je igral maršal zelo žalostno ulogo, izjavil je, da mu je iz materijalnih vzrokov nemogoče začeti voino pred 12. avgustom. Ko je nemški državni tajnik von Jagow zvedel v Berlinu to novico potom poročila svojega dunajskega poslanika, je ironično izrazil avstrijski vladi »svoje globoko sožalje.u Vendar Pa ie Berchtold razumel, da je prišel trenutek, da sc postavi na stran Nemčije in silil je Hoetzendorfa, da naj vsaj pošlje čim nrek vojno napoved v Beograd, ker si oa podlagi tega radikalnega koraka nobena država ne bo več upala intervenirati. Možaka sta tedaj popolnoma izmenjala svoje vloge: ko je Hoetzendorf v zasebnem pogovoru prosil ministra, naj še počaka par dni, se je ta sedai zabaval s tem, da je pikal Hoetzendorfa. ki je že 29. junija govoril o uničenju Srbije. A maršal mu je zabrusil v obraz: «Saj se nam nič ne mudi.* Voino so napovedali dva dni nožne ie, a nje povznočiteii. Konrad von Hoetzendorf, se .ie naenkrat začel bati. Še 29. junija io govoril, da ie čisto izključeno, da bi se Rusija in Rumunija udeležile vojske, sedaj pa naenkrat vidin— kako prosi ministra, nai na vsak način pomiri Rumuniio. nai skuša zvedeti tame namene Rusije in celo nai se sporazume z malo Črno goro. Krivec se začenja tresti. Hoetzendorf se pritožuje v svojih spominih. da je Avstrija začela voino brez vsake diplomatske priprave. Zakaj pa ne govori o vojaški pripravi in zakaj nam v tem oziru ne n^da nobene razlage, ki bi jo mogel dati on edini? Brez-dvomno zato. ker ie v tem oziru on krivec. Politične beležke -r Klerikalno hujskanje. V načrtu novega šolskega zakona za osnovne šole je poskrbljeno, da se tudi otroci narodnih manjšin uče v materinskem jeziku. »Slovenec«, ki ima predvsem namen hujskati nerazsodne ljudi, pa trdi. da se bodo morali slovenski otroci učiti učnih predmetov v srb.-hrv., meda zato, ker priznavata ustava in novi šolski zakon slovenščino za državni jezik. Da nima škofov list drugega namena, kakor samo hujskati. dokazuje tudi dejstvo. da sedaj naenkrat pripisuje novi načrt šolskega zakona ministru doktorju Žerjavu, ki »hoče vzeti Slovencem vse kar je njihovega*. Dr. Žerjav »hoče odtujiti Slovence njihovi slovenski zavesti, pa tudi njihovi veri in to vse zato, ker pravi načrt šolskega zakona, da se v osnovni šoli uči državni, t. j. srbsko-hrvatsko-slovenski jezik, ki je po besedah škofovega lista «rezanica za krave*. Zakonski načrt govori o službenem jeziku, torej o srbskem, hrvatskem in slovenskem jeziku kot jeziku državljanov SHS, ki ga »Slovenec* imenuje rezanico za krave! Zakonski načrt priznava slovenščini na podlagi ustave popolno ravnopravnost s srbohrvaščino, škofov list pa piše. da računa dr. Žerjav na to, da bodo posrbljeni Slovenci niega raje volili in da bodo nopravoslavljeni Slovenci manj zavedni Slovcnci. kakor so. Na te oslarije škofovega lista se ne izplača odgovarjati, reči pa moramo, da bi bili vsekakor tudi taki Slovenci neskončno bolj zavedni. kakor pa latinizirani Slovenci klerikalne baže. -f Klerikalni narodnjaki. Največji narodnjaki so bili in so slovenski klerikalci. Tako trdi »Slovenec*, ki piše. da so se pod Avstrijo samo slovenski klerikalci za slovenski narod borili, ga učili, organizirali, gospodarsko dvigali, narodni naprednjaki pa so vsaki nemški vladi pošteno v čreva lezli. Tako piše list. ki je dobival za svojo proti-slovansko pisavo od dunajske vlade denarne podpore, kakor je to izpovedal sam dr. Šušteršič. Gospod, ki ie vtaknil denarno podporo nemške dunajske vlade v žep. je še danes šef onega tiskovnega društva, ki vzdržuje »Slovenca*. Škofov list bi tudi prav storil, ako bi povedal, zakaj so klerikalci pred vojno ob vsaki priliki, tako n. pr. ob septemberskih dogodkih 1. 1908., kakor tudi pozneje med vojno denuncirali slovenske naprednjake avstrijski nemški vladi. Ali ne morda zato, ker so klerikalci tej vladi v čreva lezli? Slovenski klerikalci so celo po svojih političnih in prosvetnih organizacijah ob pri-četku vojne celo organizirali sistematično denuncijantstvo proti slovenskim napredniakom. Radi bi vedeli, čemu so bile potrebne te denuncijacije. ako so slovenski naprednjaki lezli v čreva nemški vladi, kakor to trdi od avstrijske nemške vlade podpirani škofov list. Resnica v oči bode in čudno ni. da jc tudi klerikalce zaskelelo. ko smo jim vrgli v oči zgodovinsko istino. da so bili oni v Avstriji narodni izdajalci. -f- Narodna vzgoja v samostanskih šolah. Škofov list piše, da je bil učni jezik po samostanskih šolah pred vojno zato po večini nemški, ker je to določal državni zakon. Ta »Slovenčeva* trditev pa je navadna laž. Po večini so bile samostanske šole zasebne šole in so popolnoma svobodno lahko vpeljale slovenski učni jezik, ako so ga le hotele, ker je bil učni jezik v ljudskih šolah slovenski. Ako je škof na svoji gimnaziji lahko vpeljal slovenski pouk. bi ga tudi lahko na samostanskih šolah v Sloveniji. Toda ravno ženske samostanske šole so bile pospeševateljice germanizacije. Tako ie bila n. pr. ženska notranja šola pri Uršulinkah v Ljubljani. ki je bila zaseben zavod, popolnoma nemška ter je bilo v njej učenkam prepovedano celo medsebojno občevanje v slovenščini. Večina učiteljic-nun je bila rojenih Nemk in izmed slovenske klerikalne gospode kljub zahtevam slovenske javnosti nihče ni storil kakih korakov, da bi se te razmere izpreme-nile. Vlada je seveda podpirala te šole in klerikalci radi tega niso čutili potrebe. da bi preskrbeli v samostanskih šolah slovenski deci slovenski pouk. Denar jim je bil ljubši kot slovenstvo mladine. Danes se kažejo klerikalci velike Slovence. ko je v šolali slovenski pouk v popolni veljavi, takrat, ko jc bilo samo od njih odvisno, kakšen pouk nai se vrši v samostanskih šolah, pa niso le na ljubo dunajski vladi pohlevno molčali, marveč so radi judeževih gro-šev tudi sami germanizirali slovensko mladino. -r Kulturni boj in klerikalci. Naš list je ugotovil, da bobnajo klerikalci na kulturnobojni boben samo zato. da bi odvrnili pozornost volilcev od svoje politične polomije. Opozorili smo. da klerikalci namenoma izzivajo kulturni boj. ki si ga spričo obširnega drugega dela na gospodarskem in socijalnem polju nihče razen njih samih ne želi. Da smo pogodili pravo, dokazuje dejstvo, da skuša škofov list smešiti to našo ugotovitev. Pravi, da naj dr. Žerjav pregovori Pribičevida, da umakne svoj načrt šolskega zakona, pa bo takoj izvito klerikalcem iz rok nevarno orožje kulturnega boja. Ne glede na bedasta smešenja škofovega glasila ugotavljamo, da se samostojni demokrati prav nič ne boje kulturnega boja s klerikalci, ker vedo, da v tem boju ne bodo ostali osamljeni in da je razen slovenskih klerikalcev vsa ostala jugoslo-venska javnost protiklerikalna. Jasno .ie, da moraio v tem boju podleči samo klerikalci. Ker pa so samostojni demokrati načelno za versko toleranco, ne izzivajo kulturnega boja. toda izzvani bodo znali primerno odgovoriti, o čemer so klerikalci lahko prepričani. Ako pa klerikalci ne žele kulturnega boja. potem pa naj vodijo razpravo o šolskem zakonu, kakor je primemo za dostojne ljudi in naj vsaj to ne lažejo, da hoče Pribičevič odpraviti iz šol verouk in veroučitelje. Po svetu — Poljsko-nemška carinska vojna je v polnem razmahu. Poljska vlada je zaprla uvoz cele serije nemškfh Izdelkov, nemška vlada pa je s svoje stran! odredila ostre re-torzije. — Potovanja poljskega zunanjega ministra. Iz Varšave poročajo: Zunanji minister grof Skrzvnski bo v septembru prispel na Dunaj, da vrne obisk raznih avstrijskih ministrov v Varšavi ki se udeleži pogajanj radi revizije poljsko-avstrijske trgovtnske pogodbe. Grof Skrzvnski je v sredo odpotoval za več drf v Pariz, odkoder namerava nadaljevati pot v Ameriko. — Kovinarska stavka v Belgiji je izbrah-rila včeraj. Tritedenska mezdna pogajanja so se razbila brez rezultata. Stavka obsega približno eno petino obratov, a se po zadnjih vesteh hitro razširja, tako da računajo v najkrajšem času z možnostjo splošme stavke. — KoliUkt v angleškem rudarstvu. Lastniki angleških rudnikov so sporočili v sredo federaciji rudarjev, da so z 31. julijem sklenili odpovedati dosedaj za vso državo obstoječo pogodbo glede mezd in soudeležbe na dobičku. Lastniki rudnikov so se obenem sporazumeli, da se morajo obratni stroški znižati. Konfederacija rudarjev smatra naznanjeni sklep lastnikov rudnikov kot »vojno napoved« in grozi z energičnimi protiukrepi delavstva, ako lastniki ne pre-kličejo svojega sklepa. — Inicilativa Amerike za kftaisko konferenco. Po poročnih iz VVasMngtona bo na Inlciiativo Zedlnjenih držav v kratkem sklicana v Kantonu konferenca, ki bo razpravljala o vprašanju odprave ekstertimjahriti predpravic. DiplomatKari krogi kakor tudi člani tajske kolonije smatrajo to konferenco kot edino možno rešitev fz sedanjega težavnega položaja, ki se sicer ni poslabšal, a tudi ne izboljšal. Konferenca se bo bavila med drugim tudi z odpravo konzularnega sodstva na Kitajskem. — Bel sija in Rustfa. Belgijski zunanji minister Vandervelde je izjavf! v zbornici, da bo vlada radi obojestranskih interesov v kratkem pričela s sovjetsko vlado pogajanja glede priznanja današnjega režima v Rusi«. — Pe« grških generalov pod obtožbo. Nova grška vlada je obtožila prt generalov radi korupcije. — Ostra ameriška nota Rumunl)l. Iz Londona javljajo. aKkor poročajo new-vorški listi, pripravlja vlada Zedinjenih dr« žav Rumuniji novo zelo ostro noto glede vojnih dolgov. Tozadevni sklep je bi! izvr« šen na konferenci z btvSim poslanikom Ame rike ▼ Bukarešti, Javem, na kateri je bilo obenem ugotovljeno, da Rumunija na prvo noto še vedno ni odgovorila. Iz Primorja * Žrtev avtomobila. Nedaleč predora Mentuzza v Trstu je avtomobil povozil Sletnega dečka Marcela Zerovatza. Deček je bežal pred vozilom, toda v napačno smer in je slednjič prišel pod avto. V bolnišnici so ugotovili, da ima Zerovatz pretresene možgane, strto lobanjo in težke notranje poškodbe, vsled česar najbrže ne bo okre« val. • Odobrene slovenske učne knjige. Urad« ni list tržaike prefekture objavlja, da je prosvetno ministrstvo v Rimu definirivno odobrilo naslednje šolsko knjige: Klein« mavr»Danev »Tretje berilo* ter Kleinmayr« Mcdič »Drugo berilo». Obe knjigi imata tu« di primerne ilustracije. * Z vrelo juho se je oblila 41etna Fulvija Brajda, katero jc pustila mati par trenot« kov brez nadzorstva pri ognjižču. Otroče se je skobacalo k loncu in prevrnilo vrelo ju« ho. Pri tem je zadobilo take opekline, da so jo morali prenesti v bolnišnko. • Železniške prečnice se odpravijo. Itali« janska železniška uprava je razglasila, da se v najkrajšem času odpravijo železniške prečnice, ki so doslej zapirale prehode čez ceste in pota čez železniško progo. Mesto prečnic se postavijo navadna svarila v ob« liki tabel z enim samim stavkom »Pozor na vlak*. Ta čudna praksa utegne imeti v primorskih krajih zelo neprijetne poSledicc in bati se jc, da bo marsikdo plačal ta nc» umestni odlok s svojim življenjem. Ljudem ni mogoče dovolj priporočati, naj pri pre« hodih čez tračnice pazijo na vlak, da ne bo nesreče. Protestni shod davkoplačevalcev in finančni delegat Finančna delegacija objavlja uradno: Do« hodninska prizivna komisija za Slovenijo se je 2. t. m. zopet sestala k zasedanju. Se« je je otvoril finančni delegat dr. Šavnik osebno z daljšim nagovorom, v katerem je med drugim izvajal sledeče: «Jasno mi je seveda, da delegacija ravno tako kot vsak drugi državni organ podlega javni kritiki. Zavedam se popolnoma — ako je treba to še posebej podčrtati — da ne vživam v tem oziru niti jaz. niti moje uradništvo najmanjšega privilegija. Ali de« legacija je bila od vsega početka samo pod« rejeni organ finančnega ministrstva in nič več. Razlikovala se jc v tem bistveno ne samo od Narodne vlade in njenega poverje« ništva financ, ampak tudi od nje naslednice »Deželne vlade za Slovenijo*, ki je kolikor toliko tudi imela še politični značaj. Da je morala delegacija v prehodni dobi večkrat, nego si je mogla želeti, via facti seči preko svojega delokroga, je njeno stališče bolj oteževalo, nego olajševalo, in kako zelo ote« ževalo, vedo le tisti prav ceniti, ki so ta« krat poslovali; ni pa najmanjšega spreme« nilo na njenem upravno»pravnem in hierar« hičnem položaju, kakor sem ga označil prej, in more danes tem manj spremeniti, čim bolj od dne do dne prehajamo v konsoli« dirane razmere. To stoji. Naravna in samoobsebi umevna posledi« ca tega pa je, da sta delegacija in njen vodja za vse svoje poslovanje odgovorna edino le svojemu vrhovnemu šefu, to je, vsakokratnemu gospodu finančnemu mini« stru in nikomur drugemu. Ne naglašam te« ga samo iz razloga, ker se le to da spraviti v sklad z našim pozitivnim pravom, niti iz komoditete ali strahopetnosti, da bi se kri! za avtoriteto svojega ministra, še manj ra« di tega, da bi njega izpostavljal kritiki — naglašam to, in sicer z vsem povdarkom, v prvi vrsti zbog tega, ker je s tem izraže« no tudi moje zasebno in če hočete znanst« veno prepričanje, ki je zastopam brezpogoj« no in z vsemi posledicami. Grem pa še da« lje in pravim: ne bo dobro za našo upravo v obče in za finančno še posebej, ako bi se kedaj čutila odvisna od kakega drugega faktorja, pa bodi to tudi takozvano javno mnenje. Smatram pa neodvisnost uprave v tem smislu, kakor sem baš obrazložil, za eondi« tio sine qua non uspešnega poslovanja radi tega, ker je, kakor kaže skušnja vseh časov, in vseh držav, začetek konca dobre uprave ali prvi simptom težke politične ali celo državne krize, ako se uradništvo oddalji od tega načela. Vsak. ki vstopi v državno ad« ministrativno službo, si mora biti na jas« nem, da se je glede svojega uradnega po« blovanja v mejah zakona odpovedal svoji prostosti in jo oddal v roke svojih predstoj nikov in tisti, ki najbolj glasno protestirajo proti temu načelu, so običajno baš prvi. ki ga uveljavijo z vso doslednostjo, ako sami enkrat ali zopet dobe politično moč v roke. A jaz sem zadnji, ki bi jim zameril to. Nai« manj, kar gospodar sme zahtevati od svojih uslužbencev je, da se more zanesti nanje in kar Vi gospodje od gospodarske prakse in zastopniki drugih stanov smatrate za sa« moobsebf umevno, morate tembolj koncedi« rati državni upravi, ki regulira križajoče se privatne interese in ščiti javni interes, v konsekvenci tega pa tudi nam. njenim or-ganom, da — težkega ali lahkega srca, to tu ne pride v poštev — izvršujemo dolžno* sti, ki izvirajo iz tega načela. Ako grešimo udarite po nas. — siobodno Vam! Ne zahte« vajto pa, da zatajimo te svoje dolžnosti, dokler nimamo povoda domnevati, da rav« namo proti intencijam svojega vrhovnega organa. Ako pa mislite, da sem kršil te in« tencije, obrnite se vnovič na onega, ki ima edino pravico, pa tudi dolžnost, da me ko« rigira. Znano je ravno tako Vam kot meni, da se je Slovenija napram meni tega sred« stva že večkrat in v polni meri poslužila. Ako torei reagiram na protestni shod, se to tudi pred visoko komisijo ob vsem re» spektu, ki ga imam pred njo, ne zgodi rsdi tega, ker bi se čutil obvezanega, da sc razun svojemu ministru komurkoli opravičim, am« pak ker želim spontano ravno s tem izkazati komisiji svoje spottovanie, in kot dokaz tega spoštovanja blagovolite vzeti na zna« nje sledeča izvajanja: 1.) »Slovenec* je pisal v svojem poro« čilu o shodu, da je g. predsednik Frelih iz« javil v svojem govoru, da Slovenija po «ne» srečni zmoti našega delegata plačuje jOodst. izredni pribitek tudi od hišne najmarine*. To poročilo že radi tega ne more biti točno, ker bi bil g. Frelih k večjemu mogel reči. da Slovenija po moji krivdi plačuje izredni pribitek tudi od tkzv. edinstvenega držav« nega pribitka k najmarini, ki predstavlja ne« kdanje in sedaj inkamerirane deželne do« klade. Ali tudi s to stvarno omejitvi io sc mi jc zdela »Slovenčeva* vest ne glede na to, da imam nad seboj ne samo ministra, ampak tudi LTpravno sodišče in Državni svet, a priori pomotno. Z g. Frelihom sem imel sicer marsiktero prasko, ostala vsa si pa lojalna nasprotnika in nisem si moflel misliti, da bi baš g. Frelih vnorabil več knt nelojalno orožje, ki jo vsebujejo besede, ka> tere se pripisujejo njemu, ker mu je bilo znano, da sem svojčas ravno jaz odločno odsvetoval od uvedbe izvanrednega pribitka k najmarini vobče. Prosil sem torei g. Freliha še iz B. za p"" jasnilo, ker mi je samoobsebi umevno na tem, da ta gorostasna obdolžitev ne oble« ži na meni. Faktično je tudi e. Frelih takoj v prisotnosti g. nadsv. dr. Rupnika in še dveh drugih gospodov od delegacije brc?« pogojno dementiral to poročilo in izraz:' svojo pripravljenost, da stori to v kateri' koli obliki tudi v javnosti. Prepuščam nje« mu in uredništvu »Slovenca*, da uredita t" stvar, kakor se jima vidi prav in dobro v interesu objektivne presoje, do katere imam končno tudi jaz pravico...* «JUTRO* št 152 3 = Petek 3. VII. 1925 Dvajsetletnica ženskega učiteljišča v Beograda Žensko učiteljišče v Beogradu, prvo te vrste v Srbiji, je proslavilo te dni svojo 20-letnico. Zavod ie dal v tej dobi več generacij učiteljic, ki so odšle, polne idealizma in ljubezni napram narodu, v najoddaljenejše in najbolj zapuščene vasi. da vzgoje mladino za bližajoče se velike dni osvobojenja in ujedinjenja. Siromašna in bogata dekleta iz mesta in vasi so se marljivo pripravljala na tem zavodu za sveti in visoki poklic narodnega vzgaianja in so po končani šoli zvesto služile idealom domovine in svoji mladosti skupno s svojimi moškimi tovariši. 19 letnikov, skupno 767 gojenk, je izšlo iz beograjskega ženskega učiteljišča med narod. Letošnja 20- letnica zavoda ie ne samo svečanost naše pre-stolice, amoak sploh cele države, kajti ta jubilej predstavlja praznik srbskega ženskega nacionalnega preporoda. Zakon o ženskem učiteljišču je delo takratnega prosvetnega ministra Ljube Kovačeviča. otvoril je zavod pred kratkim preminuli bivši večkratni minister in narodni poslanec, Pavle Marmkovič. Šola je bila prvotno nameščena v neki privatni hiši in se je šele čez več let preselila v svoje sedanje poslopje, kjer ie bila poprej nameščena iretja moška gimnazija. Med svetovno vojno je učiteljišče zadela težka sovražna granata in je izbruhnil tudi požar, vendar pa je bilo poslopje po prevratu kmalu popravljeno. Sedaj obstoji načrt, da se zgradi za goienke zavoda z dežele poseben internat. Proslava 20-letnice je končala s svečanim koncertom v veliki dvorani novega univerzitetnega poslopja, katerega so se udeležili tudi zastopniki vlade in posebno prosvetnih oblasti. Gojenkam. ki so napravile najboljše naloge o ulogi učiteljic za narodno prosveto, so dobile pri tej priliki večje denarne nagrade. Nova planinska postojanka Otvoritev Tillerjeve koče v Logarski dolini. Na Vidovdan jc Savinjska podružnica S. P. D. na slovesen način otvorila svojo no« vo planinsko kočo v naši prekrasni planin« ski Logarjevi dolini. Dasi vreme ta dan ni bilo nič kaj ugodno ,sc jc vendar zbralo v Logarjevi dolini ogromno število planin« cev, zlasti iz Celja in Zgornje Savinjske doline. K novi koči je dospelo toliko ave tomobilov, motornih koles, vozov in kole« sarjev, kot jih še nikdar ni videla Logar; ska dolina. Zbrane planince je v lepem govoru po« zdravil načelnik Savinjske podružnice SPD. g. Kocbek, ki je ob tej priliki podal tudi le« po sliko o razvoju planinstva v Kamniških ali Savinjskih planinah ter opisal zlasti za« sluge g. svetnika Tillerja za zgradbo nove koče. Ob viharnem ploskanju in živio«klicih med grmenjem topičev in igranjem gornje« grajske godbe je odkril zaveso čez napisno tablico na tej koči in izročil Tillerjevo ko« 6o turistovskemu prometu. Po zdravici na« čelnika mariborske podružnice dr. Senjora se je g. svetnik Tiller. globoko ganjen za« hvalil za ovacije in naglašal, da on nikakor nima največjih zaslug za kočo, kajti kočo jc zgradilo tisoč pridnih in darežljivih rok. Opozarjal je na velik pomen tc koče in no« vo zgrajene ceste v Logarsko dolino nc le za planinstvo, ampak vobče za tujski pro« met, kajti Gornji Savinjski dolini se z da« našnjim dnem odpira nov vir dohodkov. Naglašal je, da bo nova koča skupno s P i« skernikovim zavetiščem z 10 sobami (32 po» steljami) ter s 26 skupnimi ležišči za sedaj povsem zadostovala turistovskim potrebam in planinskim letoviščarjem. Končno se je zahvalil vsem dobrotnikom društva, ki so bodisi z opremo, darovi in nabiranjem pri« spevkov ali na drug način omogočili zgradi« tev te nove planinske postojanke. Po govorih se je razvila neprisiljena za« bava z godbo in petjem. Navdušeni planinci so trumoma prihajali, da se vpišejo v spo« minsko knjigo in položc svoj dar za novo kočo. Mladenke iz Gornjega grada. Luč in Solčave so prodajale krasne planinske šop« kc in razglednico. Popoldne pa jc planin« cem tudi nebo postalo milo in v hipu se jc zbranim turistom nudil veličasten pogled na sinje s snegom pokrite vrhove naših Kamniških planin. Bil je res veličasten in nepopisen prizor! Za lep uspeh otvoritvene prireditve gre zahvala razen odbornikom gg. Kocbeku, Vrtovcu in Zdolšku tudi gc. in g. Boltin ter ge. Rozin iz Luč, gospodičnam iz Gor. grada. Luč in Solčave, gg. Matiji Trobeju, Diehlu ml. ter zlasti gdč. Šribarjevi, Slugo« vi in Gajšekovi, ki so se neumorno trudile v šotoru in v kuhinji. važna z ozirom na etnologijo, so^ifelno higijeno, evgenetiko in socijologijo, je upati, da bodo pristopali Jugosloveni brez razlike k ti potrebni ustanovi. V našem narodu so posebno mnogo pripomogli antropologiji strokovnjaki: Tru-helka. dr. Županič. M. Vasič, Gorianovič-Krambenrer. Jovan Cvijič in drugi. Bosno je v antropološkem oziru preiskal Nemec Gliick. Gasilska slavnost na Ložnici pri Žalcu V nedeljo na Vidovdan je priredilo pro« stovoljno gasilno društvo na Ložnici gasil« sko slavnost o priliki blagoslovljenja in otvoritve svojega novega gasilskega doma. Društvo je povabilo k slavju vsa v žalski gasilski župi včlanjena društva, od kojih se je povabilu odzvalo 11 društev. Vsa društva so se zjutraj zbirala pred kolodvorom, ka« mor so prihajali gostje deloma peš, deloma z vlakom. Tu jc pozdravil gasilce po priho« du celjskega vlaka v imenu ložniškega ga« silskega društva g. Jakob Kust. Gasilci — 120 po številu — z radeško godbo na čelu so nato odkorakali v župno cerkev, kjer je bila slovesna služba božja. Po sv. maši se je formirala povorka. ki je šla skozi žalski trg v Zgornjo Ložnico, kjer je po primer« nem govoru blagoslovil g. duh. svet. Veter« nik nov gasilski dom. Po blagoslovljenju je gasilec g. Anton Korent v imenu domačega gasilstva podal lepo poročilo o razvoju in delovanju prostovoljnega gasilskega društva na Zg. Ložnici. S tem je bila oficijelna slav« nost zaključena. Antropološko društvo v Zagrebu Nedavno se je osnovalo v Zagrebu društvo, ki bo velikega pomena za znanstveno raziskovanje na ozemlju naše države. To je antropološki ods°v Soci-jološkesca društva, ki ima namen buditi v javnosti zmisel za antropologijo in razne njene discipline. Moderna antropologija kot znanost o biološkem razvoju in plemenih človeškega rodu ter o človeku kot delu žive orirode temelji na sodobnih pridobitvah biologije in njenih vej. posebno na vedi o mendelizmu. Mnogo slavnih mož se >e proslavilo baš na polju antropološkega študiia (Niederle. Weissbach. Zucker-kandl. Auerbach. Toldt. Capus. Deniker, Pittard i. dr.). Ozemlje naše države nudi naravnost obilno gradiva za intenziven antropološki študij. Kraji, kier prebivamo mi. so bili v mnogih ozirih križišče plemenskih hi etniških stočišč že od časov kranin-skega pračloveka preko turških invazij do najnovejšega nemško-madžarskega prodiranja. Od teh zgodovinskih komponent poznamo samo nekatere: Pelazge, Tračane, Ilire, Skite. Kelte. Helene, Rimljane. razna germanska plemena, Gote in Langobarde, Htme. Avare, Stare Bolgare, Madžare. Mongole. Kurde, Arba-nase itd. Antnopološko-piemenski pomen teh zmesi je velikanski, n<>covo proučevanje je zelo važno. Pri antropološkem študiju lahko sodelujeio vsi, posebno zdravniki, dalie oni. ki se udej-stvujejo v šoli. v bolnicah, iavnih ambulantah. nrj okrožnih uradih, železnici in v armadi. Antropološka sekHia zagrebškega So-cijološkega društva ima tri vrste članov: redne člane, podpornike in izredne člane. Ker ima antronologiia velik pomen v Praktičnem živi Wi in in ie zlasti Kongres narodnih železničarjev V dneh 4., 5. in 6. julija se vrši v Zagrebu v vseh prostorih strelišča (Tuš-kariac) v Zagrebu VII. redni letni kongres UJNŽ. Za kongres je prijavljenih toliko udeležencev, da vozijo posebni vlaki iz cele kraljevine, t. j iz Beograda, Subotice. Sarajeva. Maribora in Ljubljane. Odhod posebnega vlaka iz Ljubljane gl. kol. je v nedeljo dne 5. julija ob 4. uri 30. min. zjutraj in iz Ma-! ribora dne 5. julija ob 4. uri zjutraj. Po-vratek posebnega vlaka za Maribor in Ljubljano iz Zagreba je v pondeljek dne 6. julija ob 2. uri zjutraj. Po odloku ministrstva za promet št. 17201 od 17. junija 1925. je izdala Direkcija državnih železnic Ljubljana posebno okrožnico št. 108-III.. s katero obvešča vse službene edinice o vseh podrobnostih (odsotnost, vozna ugodnost. posebni vlaki itd.) Važno za člane Udruženja je. da imajo na podlagi posebne članske izkaznice U.INČ., ki jo dobe pri svojih podružničnih odborih tako oni kakor tudi njih rrdbinski člani brezplačno vožnjo po železnici (brez odprave) v Zagreb i> nazaj. Za vožnjo v Zagreb velja izkaznica samo za posebne vlake, dočim veljajo izkaznice za povratek tudi za vse ostale vlake izvzemši S. O. E. Izkaznica je veljavna: Za 3. in 4. julija samo za delegate, za 5. in 6. julija pa tudi za vse ostale udeležence kongresa. Ta kongres je posvečen v prvi vrsti strokovnemu delu UJNŽ. v prid skupnosti in posameznikov. Ob tej priliki oa bodo nastopile tijdj razne železničarske kulturne ustanove Udruženja. ki bodo s svojimi izvajanji dokazale širši javnosti da delujejo železničarji kljub svojemu ne baš rožnatem položaju, ne samo na strokovno borbenem, ampak tudi od važno z uspehi na kulturnem polju. ELITNI KINO Matica Telefon 124. Predstave ob: «/25., V28. in 9. url Umetniški orkester svira pri vseh predstavah. Krasna tragikomedlja »Vse za dlenar" z najboljšimi svotovnimi igralci: Jannings Schdnzel Dagny Servaes. — Zabava m smeh! — Kolosaino prikazana avto dirka. Kulturni pregled Zaključna predstava letošnje sezone v marborskem gledališču. V sredo zvečer ie zaključilo mariborsko gledališče svojo redno sezono 1924/25 z opereto ^Stambul-ska roža«. Kljub najtežjim finančnim tež-kočam se je gledališki upravi posrečilo s sodelovanjem požrtvovalnega osob.ia dovršiti v popolnem obsegu sezono. Vsega skupaj je bilo v Mariboru letos 31 premijer. Abonenti so dobili po 15 dramskih in 15 glasbenih predstav. Gledališka uprava se zahvaljuje za požrtvovalno podporo vsem posetnikom gledališča, njegovim dobrotnikom in bančnim zavodom ter v prvi vrsti mestni občini, ki je ponovno priskočila na pomoč gledališču, kateremu ie večkrat pretil konec. Vodstvo gledališke uprave si bo tudi v bodoče prizadevalo, da zasigura zavodu trajen obstoj. Premljera Musorgskega opere »Soro-činski sejem« v Zagrebu. Dne 30. junija so imeli v zagrebški operi zadnje premiiere v letošnji sezoni. Izvajal se je Musorgskega »Soročinski sejem«. Delo ima značaj groteskne opere ter je v nekem oziru pe-dant češki Smetanovi ^Prodani nevesti«. Glavne vloge tega dela so bile razdeljene 'ako-le: stari cigan — Lesič, Grička — Vi- čar, Parasja — Radobojeva, Hivrija — Mo-rozova, Ivanovič — Šepec, Čerovik — Križaj, kum — Hržič. Dirigiral je kapelnik Baranovif. inscenacijo je oskrbel Uliani-ščev. režijo je vodil Boris Krivecki. Osiješka opereta pride v Sarajevo. Osi-ješka opereta, ki gostuje sedaj z lepim uspehom v Zagrebu, kjer je prvič nastopila v sredo 1. julija pred razprodano hišo odpotuje dne 5. t. m. iz Zagreba v Sarajevo, kjer otvori svoje gostovanje dne 7. t. m. Osieško gledališče ostane v dosedanjem obsegu. Kakor poročajo zagrebški listi, se je gledališki upravi v Osijeku posrečilo izposlovati stalno mesečno podporo od osiješkega magistrata. S tem je zavodu za-siguran tudi za prihodnjo sezono 1925/26 obstoj v dosedanjem obsegu. Osiiek bo gojil zopet dramo, opero in opereto. Splitsko gledališče v sezoni 1924-25. Splitsko gledališče je imelo v pravkar zaključeni sezoni na sporedu 36 dramskih del, rred njimi 32 takih, ki so se igrala prvič. Predstav je bilo 178, večernih 139, popoldanskih 39. Sezona sc je otvorila z Bego-vičevim »Svatbenim letom ■; zaključila se ie z rDobrim prijateljem«. Na vrsti so bila naslednja dela: Begovič: Sva">eni le+; Je- Naše ozkotirne železnice Udruženig jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Sarajevo, je izročila prometnemu mmistrstvm spomenico o graditvi in eksoloataciti ozkotirnih prog. Ozkotirnih železnic je v naši državi dobra tretjina In zato je povsem naravno, da moraio biti važen faktor v našem privrednem življenju. Spomenica naglaša med drugim: S spojitvijo doslej ločenih ozkotirnih prog v Srbiii. Bosni in Hercegovini z novo nrogo Užice—Vardište. je bilo rešeno naivažneiše vprašanie ozkotirnih prog. S tem činom je bil eliminiran pretežno lokalni značaj ozkotirnih prog v Srbiji, kaiti sedaj ie njih prometni radius dvakrat daljši in one imaio direkten dohod na morje. Ravnotako je podaljšal tudi Prometni radius v Bosni in Hercegovini. kajti ti krati so dobili sedaj direktno zvezo z bogatimi kraji Morave. L*poštevaioč vsa ta deistva, je treba na-glašati, da so naše ozkotirne železnice postale važen faktor z ozirom na razvoj naše nacionalne ekonomije in z ozirom na vojno obrambo države. Treba ie le. da se take proge razširijo še no svotih prirodnih granicah, po težko pristopnih planinskih nredelih Zahumlia. Raške in Zete. a osobito v pravcu južno od Vi-šegrada ob Drini in njenih pritokih i.i zanadroo od Trebinia. Sedanjemu omrežju ie treba predvsem Pridati važno spoiko z zgraditvijo proge Beograd—Obrenovac. S to nrogo. dolgo okoli 30 km. bi ustvarili važno iadran-sko nrogo od Donave in Beograda. Proga Beograd—Cačak—Saraievo—Mostar — morje bo postala glavna pnometna arteriia v našem ozkotirnem omrežju. Nato bj bilo treba rekonstruirati progo na Ivani-plani ni. Z zgraditvijo proge lušič: Mrtva straža: Nikola I. Črnogorski: Balkanska carica; Nušič: Sumljiva oseba; Petrovič: Ploha; V senu: Predič: Golgota; Vojno vid: Gospa s solnčnico: Gunduličev «Sen->: Arcibašev: Ljubosumje; Bjelajev: Psycha; Jevrejinov: Poglavitna stvar; K0-sorotov: Iluzija ljubezni; Ostrovski: Burja; Viničenko: Črni panter; Čapek: R. U. R.; Armont in Gerlidon: Šola za kokote: Fleurs Cavaliet: Buridanov osel; Hennequin- I nate kaj carine?; Lavcdan: Dvoboj; Molie-re: Skopuh: Rostand: Romantične duše; Sardon: Dobri prijateljici; Dickens: Cvrček na ognjišču; Maugham: Krog: Shakespeare Kralj Lear; Kar hočete: Wilde: Pahljača lady VVmdermere; Nicodemi: Scampolo; Zora, dan, noč; Prasa- Aleluja; Canna: Volkodlak: Hauptman: Elsa; Moser: Knjižničar; Ibsen: Nora. Gledališče je imelo tri slovenske člane režiserja R. Pregarca, Ido Pregarčevo in Rakušo. Z novo sezijo 1925/26 postane g. Pregarc artistični vodja zavoda. Niko Bartulovič zapnsti gledališče. Graška »Aida« z dr. Adr janom v vlogi Radamesa. Danes v petek zvečer je na sporedu graškega gledališča Verdijeva opera »Aida«, v kateri nastopijo trije gosti z Dunaja: ga Olszevsks ki bo pela vlogo Amneride, dr. ScWop;rki bo pel Amonasra in slovenski rojaK dr. Adrijan, kateremu je poverjena vloga Radamesa. Obrenovac—Beograd in rekonstrukcijo proze na Ivanj-planini, bo postalo ozkotirno omrežje specijelen in važen prometni mehanizem z veliko kapaciteto. V zvezi s tem načrtom pa je seveda ozko spojeno vprašanje povečanja voznega parka in železniške industrije. Z racijonalnim prometom jc treba čvrsto spojiti ozkotirne proge v organsko celino. Tak racijonalno urejen promet pa je mogoč le tako. da se za glavne drž"--ne proge ozkotirnega značaja koncentrira prometna služba pri Železniški direkciji v Sarajevu. Sarajevo leži na križišču izključno ozkotirnih prog in preko niega se vrši ves promet na morje. Ta spomenica, ki ie gotovo vsega uvaževania vredna, bo gotovo tudi na merodajnem mestu našlu primeren odziv. Rokovnjač Ljubljana. 2. julija. Naše varnostne oblasti so že več let brez uspešno zasledovale vrlo nevarnega vlomilca in tatu, 29-letnega Janeza Ankersta, doma iz Mošenj pri Podbrežju. Brezdelni in pustolovsko življenje ljubeči nepridiprav je odsedel pred prevratom v Mariboru radi raznih lopovstev več let ječe. Ko je prišel leta 1920 iz zapora, je krenil meseca aprila v LlnbMano, vdrl ponoči v Ranzingerjevo skl?.dn?e Friškov-cu ter ukradel nekemu 1> ' " -^emu trgovcu velike množine mirv' ' - —"ga blaga ter usnja in vse skup?? r- J. 1 v manjših količinah ljudem po de*e'i N"Va| mesecev po vlomu ga ie orožnik zasačil v neki trgovini v Mengšu. Ponujal ie trgovcu v nakup usnje in sicer za smešno nirko ce no. kar je zbudilo v trgovcu sum. Obvestil je orožnike, nakar ga je eden izmed njih v trgovini aretiral. Ankerst se ie obnašal popolnoma mirno in odšel z orožnikom brez odpora proti postaji Tik pred poslopjem pa je nakrat potegnil iz žepa samokres ter ustrelil orožnika v vrat. da se ie ta težko ranjen takoj zgrudil. Ankerst ie nato pobegnil čez polje v gozd in odtlej je izginil kakor kafra. Varnostne oblasti ga niso zamogle izslediti. Šele jeseni sta ga n^ko noS srečala dva orožnika na poti od Otoč na Podbrežje. Kakor hitro pa sta mu hotela napovedati aretacijo, je Ankerst zopet streljal in oba težko ranil. Od tega dogodka je zmanjkala za njim prav vsaka sled. Šele pozneje, ko so se ponavljali na Gorenjskem, posebno okrog Tržiča, vlomi vedno pogosteje, so pričeli varnostni organi sumiti, da bi bil vlomilec morda Ankerst. V domači hiši je bila izvršena hišna preiskava, ki ie pokazala res velike množine ukradenega blaga, ki jc bilo skrito v kleteh ter podstrešju. Ankersta samega orožniki seveda niso našli. Pričeli so ga zasledovati še intenzivneje, vendar brez uspeha. Dočim so ga orožniki iskali podnevi in ponoči po Tržiču, Kranju in več jih vaseh, pa se je zločinec zadržaval v obližju domače hiše. V gozdičku za hišo si je uredil pravi brlog, se oskrbel s hrano in pijačo in še dekleta mu ni manjkalo. Ponoči je kradel in ljubil, podnevi pa sedel skrit v brlogu, spal, jedel in pil. Večkrat je ušel tedi čez planine na Koroško, kjer se je izdal za Klcindiensta. Nosil je tjakai ukradene stvari in jih prodajal. Ko so mu končno postala tla na Gorenjskem okrog doma le nrevroča, se je preselil sploh na Koroško in sicer v okolico Celovca. Tu se je istota ko preživljal s tatvinRmi in tekom časa organiziral pravcato rokovnjaško družbo, ki te kradla vse križem. Te dni pa se je orožnikom vendarle po srečilo zasačiti rokovnjača in ga aretirati v neki vasi pri Celovcu. Izročen bo v nekaj dneh našim oblastim. Baron na pragu ječe Maribor, 1. julija. Že dve leti bosta potekli, odkar i" na lepi okrajni cesti v St. Kungoti nad Mariborom tamošnji graščak in bivši baron Egger iz Lipnice v nemški Štajerski s svojim avtomobilom povozil ubogega fantka. Mariborsko okrožno sodišče ga je zato obsodilo na 14 dni zapora in v plačilo odškodnine poškodovancu. Bivši baron se pa v to sodbo ni mogel vživeti. Bil je prepričan, da lahko nekaznovano poškoduje z nepremišljenimi avtovožnjami naše ljudi. Zato sodbe ni sprejel, ampak se je pritožil na višjo instanco, ki pa je popolnoma osvojila razloge prvega sodišča ter sodbo potrdila. Eggerjev slučaj jc bil tako drastičen. da je zahteval eksemplarično zaporno kazen, četudi ie bil obsojenec bivši baron. Ta stan ne uživa v Jugoslaviji privilegijev in je vsled tega jasno, da mora g. Egger po pravomočnosti sodbe svojo 14 dnevno kazen odsedeti. Saj smo nedavno čitali. da je moral odsedeti prisojeno kazen tudi glavni urednik radikalskega lista v Beogradu, čeprav se pri nas toliko govori o radi-kalski korupciji v Beogradu. Ravno tako so pridržali pred kratkim v Zagrebu bivšega župana v zaporih in tudi mogočni Stipica mora že več mesecev sedeti v preiskovalnemu zaporu. Samo naš baron noče v zapor, čeprav je sodba že dolge mesece pravomočna. Nekaj časa je g. Eggeria zastopal slovenski klerikalni advokat potem pa je Egger mislil, da bo bolje odrezal z nemškim, ko je v Beogradu še vedril Schauer. In tako so vložili po doktor Miihleisnu prošnjo za pomiloščenje. — Prošnja je bila zavrnjena. Da pa ne bi bilo treba v ječo. so vložili še predlog za obnovitev kazenskega postopanja, ki naj z novimi pričami izkaže baronovo nedolžnost. Tudi ta zavlačevalni poskus ie bil brezuspešen. Egger pa je nato vložil še drugo prošnjo za pomiloščenje. Ko pa je ministrstvo tudi to prošnjo zavrnilo, se je vendarle približala ura. ko ie postala mera polna in so Danes zadn]lkra'l Grozote svetovne vojne Telefonirajte za vstopnice štev. 730. Izven programa Pathe Journal 14« LJUBUANSKS DVOR Telefon 730. Predstave: ob delavnikih ob 4. H 6.. H S. in 9. — Ob nedeljah ob 54 11., 3, « 5., 6., Vi 8. in 9 uri. z vso resnostjo poklicali Eggerja v zapore mariborskega sodišča. Vsakemu drugemu bi odklenkalo in moral bi zadostiti pravici. Samo gospodu Eggerju se je zopet posrečilo najti luknjico, skozi katero je smuknil zopet na avto in zginil iz mesta. Iztak-nil je namreč človekoljubnega zdravnika ki mu je potrdil hudo bolezen, vsled katere ne bi prenesel 14 dnevnega zapora. Sodišče pa ima tudi možgane kakor g. Egger in se ni dalo speljati na led. Ker so videli sodniki sami. kako jadrno šviga baron dan na dan s svojim avtom po Mariboru, je svetoval-stvena zbornica nedavno odklonila Eggerjev predlog za odložitev kazni na podlagi predloženega zdravniškega spričevala, češ da je sodno znano . . . in tako dalj". Kljub temu ga še niso spravili v luknjo. Ne vemo. kako se je zgodilo in kaj se je vršilo za kulisami, ampak dejstvo je, da je prišel še en predlog in da so na sodniji še enkrat sklepali in nato tudi sklenili, da bo g. Eggerja preiskal še en zdravnik, in sicer starejši mož dr. Jankovič. Do tu gredo naše informacije. Egger se še vedno vozi v avtomobilu po Mariboru. Zgodba je čudna, skoro neverjetna, a je resnična. Revež bi bil že davno pod ključem. Ob zaključku VI. razstave Narodne Galerije Razstava Dobrovič-Dolinar-Kos se za* kljnčuje. Obisk je bil prav povoljen, razkazovanj ali »vodstev« menda troje. Gmotni uspeh bržčas, ljubljanskim razmeram in sedanji krizi primerno ni povoljen, vendar o tem nismo informirani. Nekateri interesenti so si v tem oziru vrhu vsega še preveč vzeli k srcu naš referat, v katerem je bila splošno m kratko omenjena cena nekaterih del kot pretirana. Tako splošno to ne velja niti za vse razstavljalce, pa niti za vsako delo. Nasprotno v tem pogledu se celo sedanja razstava prav blagodejno razlikuje od nekaterih prejšnjih. Vzela se je primera s Francijo. Tam stanejo z razstav kupljena prav dobra (za naše razmere tudi »večja«) dela do največ 3000 frankov, pa tudi 1000 frankov je lepa cena. Churchill, ki je tudi slikar, poleg drugih poklicev, ja prodal svoje 3 slike po okrog 2500 frankov, pa e kuriozitela je bdla s tem plačana, in plačali so bogati ljubitelji!) Na sedanji pravkar zaključeni razstavi dela gg. Kosa in Dolinarja gotovo nikakor niso pretirano nastavljena, in isto se sme reči o cenah nekaterih del g. Dobrovida, a druga njegova dela so pa zopet cenjena neprimerno (n. pr. »Naše trpljenje« na 40.000 Din, kar je eksorbitantno; ali pokrajine 4000, ali dve miniaturi po 1200.—, ki pa pri tem nimajo prednosti miniatur). Sploh je naš referat pisan o priliki pravkar zaključene razstave, vseboval pasuse. tičoče se naših razstav v zadnjih par letih sploh. Glede cen n. pr. smo se zlasti spomnili ene prejšnjih ko so bile slike, ki bi jih »neupučeni« ocenil z vrednostjo 800 do 1000 Din nastavljene kar na 20.000, kateri znesek se je potem znižal na 15.000 Din. »sam od sebe«. Takšna imenovanja cen za slike, ki tudi umetniško niso nad nekakšno »srednjo kvaliteto« so pač nesolidna. Če se pa za mramorski ali glinasti kip zahteva 3—5000 Din, ali za večje delo 8000 Din. ali če se slika oceni z 2000 Din, ali večja s 3—5000 Din, to ni neprimerna cena. če je njena kvaliteta po tem. (seveda, prosimo, pa še ni treba razumeti teh vrstic, ki so napisane brez pre-tenzije, kakor da naj se slika ali sploh umetnina meri po metru; na drugi strani treba zopet priznati, da pa tudi velikost In obseg nista brez nobenega vpliva). Tudi nekaj drugih nesporazumljenj je treba odpraviti. Z več strama so prišle pismene graje In odobravanja glede na pasuse referata. Ne menimo se spuščati v polemiko te vrste, ker so pač čisto brezplodne in gotovo neumestne. Pač pa radi povemo, v svrho, da bo izključena morebitna možnost napačnega razumevanja: Nikdo ni govoril o tem, da bi morda Narodna Galerija bila vpletena v, recimo, neenako tre-tiranje raznih proizvaiajočih umetnikov. Ta neednakost ali recimo kar odkrito, pri-stranost, se očita drugi adresi. O tem bo pač govor še ob drugi in boljši priliki. Rade volje pa jemljemo na znanje in objavljamo, kar nam poroča NG, da namreč »vodstev« nima v svojem programu za vedno in povsod, marveč Ie v okviru svojih odločno obeleženih kulturnih tendenc, dalje da ie izdala za razstavo 100 plakatov, ki so pa od plakaterja bili nespretno razdeljeni, od 300 razposlanih vabil je prišlo na otvoritev le 30 povabljencev in le 1 poročevalec, oceno je prineslo Ie »Jutro«, reklamnih notic večji del ni bil priobčen, denarni zavodi se niso zanimali, in le omemba zastave. M se ni izkazala kot trpežna, je bila bolj upravičena. Pojasnilo NG pojasnjuje, dejstev pa ne odpravlja. Ta dejstva pa se ne očitajo N. Galeriji, marveč krivcem, in se o priliki razstave konstatlrajo kot obstoječa, resnična "m obžalovanja vredna. Abstinence in pasivne resistence poklicanih ni mogoče pohvaliti, in če novme, ki za eno VTSto umetnikov gore, pri drugih molče, tega ni krrva NG. Mizeri-ja, pristranost m indolenca so pa dokumentirane, in v teh glavnih točkah soglašamo- « «JUTRO» št. 152 Petek 3. VII. 1925 Domače vesti * Narodni poslanec dr. Pivko se bo pogrnil jz Beograda šele za teden dni po zaključku zasedanja Narodne skupščine, da more rešiti najnujnejše zadeve po raznih ministrstvih, ki jih sedaj vsled prezaposlenosti v skupščini in odsekih ni mogel izvršiti. Toliko v informacijo somišljenikom na številna vprašanja. * Izpremembe v državni službi. Izredni profesor univerze v Ljubljani dr. Josip U j č i č je iz 4. pomaknjen v 3. skupino I. kategorije. Računski svetnik pri knjigovodstvu delegacije ministrstva financ v Ljubljani Fran Selan je imenovan za šefa knjigovodstva pri inšpektoratu ministrstva za narodno zdravje v Ljubljani. * Osebna vest. Državni podtajnik v ministrstvu za notranje zadeve g. V. W i 1 d e r, ki je bil dalj časa na bolniškem dopustu, je prispel v Beograd ter predvčerajšnjim zopet nastopil svojo službo. * Iz Uradnega lista. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v včerajšnji številki naredbo o dolžnosti kolo-r.istov, naseljenih v severnih krajinah ter p.aredbo ministra za agrarno reformo o določanju objektov in subjektov agrarne reforme. + Odfčni gostje v Rogaški Slatini. Predvčerajšnjim je dospel v Rogaško Slatino na daljše bivanje s salonskim vozom minister Nikola U z urno v i č, za danes sta napovedana minister dr. S r s k i č ter načelnik gen. štaba, minister n. r. Petar P e š i č. * Z beograjske univerze. Za dekane na beograjski univerzi za prihodnje študijsko leto so bili izvoljeni: na pravni fakulteti dr. Čedomir Mitrovič, na filozofski dr. Vlada Petkovič, na tehniški Gjorgje Mijovič na medicinski dr. Giorgje Jovajnovič na kmetijski dr. Ivan Gjaja, na teološki fakulteti pa dr. Dimitrije Štefanovič. * Pravilnik za dijaška štipen&Sje. V prosvetnem ministrstvu se je sestavila posebna komisija, kateri je poverjena naloga, da izdela pravilnik za podeljevanje dijaških štipendij. Pravilnik stopi v veljavo počet-kom prihodnjega šolskega leta. * Himen. Železniški uradnik g. Emil Graselli v Celju sc je poročil z gospodično Maro Ferjančičevo iz Krškega. Bilo srečno! * Smrt češkega znanstvenika. V Brnu je umrl 29. junija t. 1. profesor češke tehnike inž. Emil M a š i k v starosti 64 let, odlični strokovnjak cestnih železničrtih in tunelskih stavb. Pokojnik je bil velik prijatelj Jugoslovenov. Našim študentom v Brnu je bil vedno očetovsko naklonjen. * Ameriški miliiader na našem Jadranu. V Split je prispela prošli pondeljek krasna jahta znanega ameriškega milijarderja Kornelija Vanderbilta »Atlantic«. Na ladji je 29 oseb posadke in štirje potniki, ki so si ogledali Split in okolico. V torek je lepa jahta odpluia proti Zadru. * Šolska bilanca v Zagrebu. V preteklem Šolskem letu je obiskalo ljudske šole v Zagrebu 4812 otrok, meščanske šole 802 učcn-ca in učenki, obrtne šole pa 3924 dijakov. V celem je bilo v šolah, ki spadajo pod skrb in upravo mestne občine 9538 učencev in učenk. To ogromno število mladine je poučevalo 180 učiteljev in učiteljic. Večina teh učiteljev je poučevala tudi na obrtnih šolali, tako da so pravzaprav vršili službo za 310 učiteljskih moči. * Obrtna razstava v Ljutomeru. Odbor obrtne razstave v Ljutomeru se je spora« zumel z odborom kola jahača in vozača v Ljutomeru v smislu, da jc preložil priredi« tcv razstave na 9. avgusta, ker priredi kolo vozača in jahača istočasno tudi konjsko razstavo in jubilejno dirko za konje. Prijav« ni rok se je zato podaljšal do 15. julija ter sc jc dovolilo obrtnikom sosednjih srezkih krajev, da sc udeleže razstave kot razstav« ljalci. Informacije so na razpolago pri taj« ništvu obrtne razstave v Ljutomeru. Obrt« nila se opozarjajo posebno na oddelek vaje« niške razstave, kjer so prostori pristojbine pro.^i. Vsem vajcnccrn naj bo dana mož« nost, da se udeleže razstave, kajti čast va« jenca jc obenem ponos učnega mojstra. Raz stavno blago bo imelo po žclcznicah 60 odst. popust, posetniki razstave pa polovično vožnjo. * Misija inozemskih idravnltov v Sloveniji. Inozemski zdravniki, ki so po nalogu odseka za higijeno pri Zvezi narodov študirali zdravstvene naprave v istočni Evropi. in so se oglasili tudi pri nas, so odšli 2. t. m. na Bled. Dne 29. junija so bili na Slatini, 30. so se mudili v Celju. 1. in 2. pa so si ogledali Dobrno in Topolščico. Posebno pohvalno so se izražali o napravah v Celju. A sicer niso mogli prehvaliti lepote in kulture naše dežele. * Otvoritev planinskega doma na Mirni gori v Beli Krajini se ne more vršiti, kakor je bilo napovedano, 5. julija, ker še ni popolnoma dograjen. Hitri napredek dela so ovirale deloma denarne razmere, deloma skrajno neugodno vreme, katero je nastopilo posebno zadnji čas. Kdor bo pa prišel ta dan na izlet na Mirno goro, dobrodošel! * Državna trgovska akademija v LJubljani. V I. letnik tega zavoda se sprejemajo dijaki (-inje) srednjih šol z nižjim tečajnim izpitom ter dijaki (-inje) meščanskih šol s končnim izpitom. Prednost imajo priglašen-ci (-enke), ki se skažeio z dobrim redom iz učnega jezika in realnih predmetov, ter dokažejo znanje v modernih jezikih. Vpisovanje se vrši 11. in 12. septembra t. 1. v dopoldanskih in popoldanskih uradnih urah v poslopju Tehniške srednje šole, Aškerčeva ulica 9 II. * Zopet rudniško podjetje v tujih rokah? Pred kakimi petimi tedni se je mudilo v Prevaljah več italijanskih državljanov, da bi kupili rudnik v LjeSah, ki je last grofa Henkcla. Pogajali so sc z njim več dni in kakor čujemo so sklenili pred nekolikimi dnevi že kupno pogodbo. Prevzeti pa ga na« meravajo v svojo upravo še tekom tega me« scca. Hcnkel je baje prodal ta rudnik iz fi> nančnih razlogov in radi pomanjkanja pre« možu. Upamo, da ministrstvo te uogodbe z ozirom na čl. 48. zakona o proračunskih dva najstinah za julij.september 1923 od 30. ju« nija 1923, ki določa, da je za nakup kakor« šnihkoli nepremičnin, ležečih v razdalji 50 km od državne meje, potrebna predhodna odobritev ministrstva notranjih del in mi« nistrstva za vojno in mornarico, ne odobri. S tem preide torej že drugo veliko rudniško podjetje v Mežiški dolini blizu državne me« jo v tuje roke. Eno (svinčeni rudnik) že imajo Angleži, drugo so pridobili sedaj Ita« lijani in tako prehajajo polagoma vsa več« ja podjetja ob meji vsled našega lastnega nerazumevanja njih pomena za našo narod« no in državno idejo, v tuje roke. * Izlet v Lesce In Vintgar v zvezi z ogledom tovarne verig v Lescah in lesne industrije »Vintgar« priredi za svoje članstvo Trg. društvo »Merkur« v Ljubljani v nedeljo dne 12. julija. Odhod iz Ljubliane glavni kolodvor ob 6.43 zjutraj. V Lescah ogled tovarne verig in zajutrek. ob 11.05 odhod iz Lesc na Javornik. nato pešizlet čez Vintgar. V restavraciji društvenega častnega člama in bivšega dolgoletnega tajnika g. Goloba skupno kosilo in nato ogled industrije «Vintgar». Po ogledu prosta zabava z godbo in petjem. Povratek iz postaje Podhom z zadnjim (turistovskim) vlakom Obvezne prijave za celodnevno udeležbo najkasneje do torka dne 7. julija. Pevci se obenem vabijo, da pevske vaje ob torkih in petkih redno in polnoštevilno posečaio. * Reuma (giht, ishias). Najuspešnejši lek je originalna »Pistvanska blatna kompresa« Informacije Schreiber, Zagreb, Akademski trg št. 1. * Zadnje dni pred žrebanjem si kupite srečke loterije v korist Razlagovega spomenika, da zadostite s tem tudi svojemu narodnemu čutu! Srečka stane samo Din 5. Srečke se prodajajo v vseh krajih v trafikah in pri razprodajalcih. Žrebanje je 3. juliia 1925. — Odbor Razlagovega spomenika. * Društvo državnih uslužbencev za Slo-ven^jo vabi na sejo širšega odbora v soboto cb 7 zvečer na realki v Ljubljani. Resno se opominjajo vsi člani, da se seje udeleže. Poroča tovariš Nuoič o uspehu v Beogradu. — Odbor. * Smotra psov brakov in Jazbečarjev. V nedeljo popoldne ob 14. se vrši smotra psov brakov in jazbečarjev v Gradacu v Beli krajini na vrtu g. J. Mazalleta. Poživljajo se belokranjski lovci, da pripeljejo svoje pse na smotro. Pse, ki odgovarjajo plemenskim znakom, se vpiše v rodovno knjigo. — J. R. B. * Znojenje nog In neprijeten voni odstrani «Sanoform». Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloea: Chemotechna Ljubljana. Mestni trg 10. in Salus dd., v Mariboru pa Icknrna pri Sv. Arhii. _____ 1254 * Zapuščina našega rojaka v Amerik1. Izseljemiški komasarijat v Zagrebu nam sporoča: Po obvestilu našega poslaništva v Washingtonu je umrl v Zedinjenih državah neki Franc Cankar iz Ljubljane in zapustil gotovo svoto denarja, ki pripade državi, ako se ne najdejo nasledniki. Komur je kaj znano o naslednikih, posebno o neki Jerl (Gertrudi) Cankar, naj javi to ustmeno ali pismeno Izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu, Kamenita ulica št. 15. sklicujoč se na št. 10953. * Pri kopanju utonil. Na Savi pri Jesenicah je preteklo nedeljo pri kopanju utonil sin tovarniškega delavca Slivnika. * Stara rimska utrdba ob Savi. Ob priliki regulacije reke Save vsled poplave v bližini Orašja v Bosni je inženjer Schreiber naletel na neke starodavne objekte, katere je prepeljal v Sarajevo ter jih izročil tamkajšnjemu muzeju. Na lice mesta je bil odposlan dr. Petrovič, ki je našel šc nekoliko predmetov iz neolitske dobe. približno 3000 let pred Kr. rojstvom. Našel jc večje število kamenitih kladvičev. lepo izbruše-nih pušic ter kosti izumrlih vrst jelenov, divjih prešičev in goved. Razen tega je dr. Petrovič zasledil ostanke stare rimske utrdbe. V bližini utrdbe je našel opeko iz svinca z graviranimi rimskimi črkami C. S. To je edina opeka te vrste in predstavlja veliko historično rariteto. + Odpravljeni človeški plod. V soboto 27. junija so aretirali orožniki služkinjo Terezijo Hribernik, uslužbeno pri gostilničarju Fondi v Ternavi pri Gomilskem. Hriber-nikova je pred 10 meseci odpravila 8 mesečni plod ter ga skrila pod streho za dimnik. Hribernikova je bila izročena sodišču na Vranskem in je svoje dejanje že priznala. Orožniki sedaj pridno poizvedujejo za eventualnimi sokrivci. * Zanimiv lov na volka. V Drinovcih v Hercegovini se je pojavil te dni velik volk ter napadel čredo ovac. Pastir;! so ga začeli preganjati in ker je bila v bližnji cerkvi maša, se je mnogo ljudi pridružilo lovu. Volk je bil kmalu popolnoma obkoljen, zato je planil v bližnje jezero ter se skušal rešiti s plavanjem. Seljaki pa so s čolni nadaljevali lov in končno s sekirami v jezeru ubili volka, ki je bil izredno velik in lep eksemplar svoje vrste. * Tragičen dogodek. V Novem Vrbasu v Vojvodini se je prošS pondeljek pripetil tragičen dogodek. Na slavnostni se.H obrtne korporaci.ie je nastopil kot govornik častni član korporacije Jakob Klein. Sredi svojega govora se je zgrudi! mrtev na tla. Zadela ga je kap. Žalosten dogodek je vzbudil splošno sočutje. * Polzkušen atentat na ollcirje v Skoplju. V okolici Skoplia se je v zadnjih dneh ponovno iz zasede streljalo na oficirje. Ko se je v nedeljo major \Vagner z nekega izleta vračal v Skoplje je v bližini francoskega pokopališča neznan zlikovec nanj streljal. Krogla ni zadela. Ko je voznik pognal konje k hitrejšemu diru, je zaporedoma padlo več strelov. Na srečo ni v mraku nobeden zadel. V torek se je ponovno streljalo na tri podporočnike v bližini vojašnico. Atentatorji so pobegnili. Svarilo. Gremij trgovcev v Ljubljani opozarja vse one, ki so naročili kako blago, bodisi perilo, obleko itd. od tvrdke ,K!e?derhaus" L. Th. Luder, W:en XVI., Bruanengssse 74, po zastopniku Alfredu Hesselu In nekem Rosenbergu, da Imenovana po spore čilu tvrdke same nista nikaka pravna zastopnika te tvrdke. Tvrdka naproša, da se jih pri zopetnem pojavu prijavi policiji. Ker obstoja sum, da goriimenovana »zastopnika" izrabljata tvrdko v špe-kulativne namene, se svarijo vsi pred nadallnimi nabavami blaga ter eventualnimi posledicami. Načelstvo. + Prodajalka ponarejenih angleških bankovcev. V zadnjem času se je spravilo v promet znatno število ponarejenih angleških «funtov». Ponarejena novčanice so krožile v Sloveniji, na Hrvatskem in tudi v Beogradu. Kakor se je ugotovilo, je ponarejene »funte« razpečavala elegantna, črno oblečena dama, ki je baje identična s Sofijo Turkovo, rodom Slovenko. Za Turkovo se je izdala tiralica In je upati, da pride kmalu pod ključ. * Vlom v Brezju. V noči na torek sta vlomila dva neznanca pri posestniku Gregorju Drozgu v Brezju pri Pragerskem, kjer pa nista ničesar odnesla, ker sta bila še pravočasno prepodena. Pustila sta v naglici na licu mesta moško suknjo sive barve. Nato sta ista storilca vlomila pri posestniku Francetu Amču v Pretrežu ter ukradla višnjevo moško suknjo, 3 moške spodnje hlače, 2 moški srajci, več robcev in nekaj druge obleke ter perila v skupni vrednosti 1420 Din. Vlomilca sta bila že starejša moška, opravljena v gomještajer-sko nošo. Crep........ Din 60-— Cregpe de Chine . . „ 93>— Svilene v vseh barvah „ 120-— Krasna izbiral P. SV9AGDIG, Ljubljana. Iz Ljubljane u— Stanovanjsko sodišče v Ljubljani uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. Po tem času se stranke ne sprejemajo. Stranke, ki so vložile pri bivšem stanovanjskem oblastvu splošne prošnje za stanovanje, se poživljajo, da vlože za stanovanje nove prijave, v smislu določil stanovanjskega zakona. Oni prosilci pa, ki so v svojih vlogah označili stanovanje, za katero prosijo in so prošnje vložili pred 15. majem t. 1. naj javijo najkasneje do 10. julija, če še vzdržujejo svojo prošnjo, ker bi se sicer stanovanjsko sodišče pri dodelitvi dotičnega stanovanja ne inoglo ozirati na njih vloge. Glasom določil čl. 16 stan. zak. sta tako najemnik kakor hišni lastnik zavezana pod kaznijo od 500 do 2000 Din, da prijavita prazno stanovanje in sicer prvi 24 ur pred, drugi pa 24 ur po izselitvi. Stranke se zato v lastnem interesu nujno opozarjajo na to določilo, kajti stanovanjsko sodišče mora In bo postopalo strogo po zakonu In opravičila za nevednost ali zamudo zakon ne pozna. u— Šentjakobski gledališki oder poživlja gospode in gospodične, ki imajo veselje do igranja, da javijo pismeno svoj pristop na gorenji naslov. u— Ciril - metodarji! V nedeljo dne 5. julija Ciril Metodov praznik, zato popoldne in zvečer vsi na Dolenjsko cesto 14. kjer priredita šentjakobsko - trnovski Ciril Metodovi podružnici popoldansko in večerno veselico. Ob mraku zagori na bližnjem griču veličasten kres. Brez vstopnine! Začetek ob 3. uri popoldne. 1409 u— Orjura Šiška potrebuje za pomnožf-tev lastnega orkestra nekaj godbenikov, predvsem vijollnista in basista ter godbenike za pihala (flanta, rog). Člani, ki imajo veselje in zanimanje, naj se javijo pismeno ali osebno v uradnih tirali pri podpisanem odboru. — Mestna Orjuna Šiška. u— Uprava Oficirskega doma vabi vse aktivne in rezervne oficirje ljubljanske gar-nizije in njih rodbine na družaben večer, ki ga priredi v soboto dne 4. julija ob 21. uri v prostorih Oficirskega doma v kavarni cVojvcde Mišiča* (Belgijska vojašnica). Igrala bo godba Drav. div oblasti. Tudi plesalci pridejo na svoj račun. Za jedi in pijače je poskrbljeno. — Odbor. u— Senzacija! V nedeljo dne 5. julija se vrši na vrtu restavracije pri «Levu» (Gosposvetska cesta) kresna veselica s prosto zabavo, plesom in drugo. 140S u— Izgubil se je zlat prstan, drag spomin, na poti od gostilne Fatur pod Rožnikom, preko železniškega prelaza, Erjavčeva cesta, Gradišče, Narodna kavarna, pod Trančo, Mestni trg. Odda naj se proti nagradi v upravi «Jutra>. 1405 u— Najbolj privlačna veselica v nedeljo dne 5. julija bo brezdvomno na idiličnem Strelišču pod Rožnikom kot veliki Rožno-dolski sejem (20-ietnica marljivega Olepševalnega društva v Rožni dolini). Bogat spored bo nudil raznovrstno razvedrilo ob dobri postrežbi in nizkih cenah. Igra vojaška in viška godba. Začetek ob 3. uri popoldne. Nastopijo tudi pevski zbori. V soboto je po Rožni dolini mirozov z bnkliado in kres na Rožniku. V nedeljo dopoldne po maši koncert viške sodbe na Strelišču. 1411 Ob vsakem vremenu! Ob vsakem vremenu! V soboto in nedeljo ob 18 uri na igrišču Ilirije ouMPin (prvak Reke) : ILIRIJA u— Tombola Sokola II. se vrši nepreklicno v nedeljo dne 5. julija na Kongresnem trgu. Dobitki so lepi in številni, tako pohištvo, moško in žensko kolo, šivalni stroj, stenska ura, blago ter nebroj drugih manjših dobitkov. Glavni dobitki so razstavljeni pri «Eliti», Prešernova ulica ter pri urar-ju Krapežu, Jurčičev trg. Cena tablic 2 Din je sila malenkostna ter si jo vsakdo lahko nabavi. Za udobne sedeže bo preskrbljeno! u— Strelci pozor! Velika strelska tekma SLD, ki sc bo vršila za vse prijatelje strelstva, v nedeljo 5. juliia na vojaškem strelišču v Ljubljani po že objavljenem sporedu, bo nudila udeležencem poleg izrednega športnega užitka tudi priliko, da si pribore krasna, dragocena darila, katera jih bodo vedno spominjala na lepo prireditev. Strelci, ne zamudite lepe prilike, ki se Vam tako redko nudi pri nas, kjer se najstarejši in drugod nnimodernejši šport tako malo goji! — SLD. u— Šentlakobska knilžnica v Ljubljani, Stari trg 11. Meseca junija je izposodilo 2451 strank 9776 knjig: prvo polletje 1925. je Izposodil" 19.508 strank 7S.152 knjig. Knjižnica pocluje vsak delavnik od pol 5. do S. ure zvečer in izposoja slovenske, sr-bohrvatske. češke, ruske, nemške, italijanske, francoske, angleške in esperantske knjige vsakomur, kdor se zadostno legitimira. u— Regulacija cen Jedilom v Liuhllanl. Danes, ob pol 3. popoldne ima zadruga gostilničarjev v Ljubljani povodom od mestne občine z?htevnne regulacije cen jedi'om pri g. Kavč'"u na Privozu sestanek, na katerega so vabljeni vsi člani. u— Umrli v LJubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Marija Šiška, vdova železn. sprevodnika in hišna posestnica, 79 let. — Peter Kosem, dninar, 26 let. — Josip .luvan, rudar, 54 let. — Ana Jereb, hlapčeva žena, 57 let. — Fran Šurk, dninar 41 let. — Ana Kastelic, "dninarica, 64 let. u— Izgubil se Je 08 sejma do Figovca konjski komat Najditelj se naproša, da ga vrne konjskemu trgovcu Prešernu v Šiški. u— Vlom v železniški voz. Neznani storilci so vdrli v noči na sredo na gorenjskem kolodvoru v železniški voz št. 100125 in odnesli iz njega neopaženo vrečo pražene kave ter balo usnja. u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 izgred, 1 popad psa, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek pijanosti in razgrajanja. 1 prestopek kaljenja nočnega miru 19 prestopkov cestnega policijskega reda, 1 prestopek kroš-njarstva brez dovoljenja ter 1 prestopek javnega pohujšanja. u— Požar v Dravljah. V sredo okrog 24. ure jc izbruhnil v podstrešju hiše posestnika Valentina Jenka v Dravljah št. 37 ogenj. Nastal je najbrže v obližju dimnika, iz katerega je morala švigniti iskra, ki Je hipoma vnela v podstrešju stlačeno seno. Prvi je opazil ogenj hišni lastnik sam, ki je spal s sinom Francetom na podu. Oba sta hitela na kraj nesreče ter poskušala zadušiti ogenj s pomočjo plaht in obleke, kar pa se jima ni posrečilo. Videč, da njun napor ne pomaga, sta pričela klicati na pomoč. Vsa vas je postala sredi noči živa, vse je hitelo reševat, obenem pa so se obrnili po pomoč tudi v sosednje vasi. Prvo je prispelo do goreče hiše domače gasilno društvo, nakar so prihiteli v pomoč Še gasilci iz Zg. Šiške, Gline In Št. Vida. Ogenj je medtem že objel vso streho, se preselil na pod, hlev šupo za steljo, svinjak in drvarnico, tako, da je pogorelo razen zidane hiše vse. Šele združenim naporom vseh gasilcev se Je posrečilo ogenj lokalizirati in končno pogasiti. Sreča je bila da se ie nekaterim hlnd-nokrvnejšim sosedom posrečilo odpeti v hlevu živino, jo spustiti na prosto ter odnesti iz hiše opravo. Škoda znaša nekaj čez 100.000 Din, vendar je krita z zavaroval- nino. Iz Maribora a— Vsa čast In hvala gospodičnam vrt-naricam otroškega vrtca v Studencih pri Mariboru pa velik trud in izvrsten uspeh pri letošnjih malčkih, kar je izkazala krasna in obširna raz«tava. — Starši. a— Narodno gledališče ie v sredo zvečer zaključilo z opereto cStambulska roža* letošnjo sezono. Tudi ta peta predstava je napolnila gledališče in navdušeno občinstvo se kar ni moglo ločiti od svojih ljubljencev gospe Mitrovičeve, ravnatelja Mitroviča, .lankota in Harastoviča. Bili so jim zopet po-klonjeni krasni šopki. O letošnji dramski in operni sezoni bomo še spregovorili, zaenkrat želimo vsem sotrudnikom z intendan-tom vred krepak In vesel oddih, pa na veselo svidenje v jeseni! a— Mestni kino ki se nahaja v gledališkem poslopju, te dni temeljito renovirajo in istočasno prepleskavajo gledališče. Za naše kulturne razmere je tipično, da je moglo gledališče izvojevati komai zunanje prepleskanje, med tem ko dobi kino komfortno notranjo opremo in preureditev, čeprav bi bila vsega tega zastarela in prepe-rela notranjost gledališča tisočkrat bolj potrebna. Toda kino je izročen privatni eks-ploatacijl in je zato deležen večje nege. Po končani adaptaciji prevzame mestni kino v svojo režijo g. Ivan Rogllč, ki bo tedaj odložil mesto občinskega svetnika, ko bo pri velikem županu rešena tozadevna nadzorstvena pritožba ostalih ktnopodjetnikov, ki se potegovali za najem mestnega kina. Da pa obdrži mesto samo koncesilo, figuri-ra g. Roglič napram oblastvom le knt poslov dja mestne rbčinc, vsled česar ne more imeti nadzorstvena pritožba nobenega uspeha. Adaptacija kino - prostorov pa gre na račun g. Rogliča. a— Pogreb športnika Jerkala. Včeraj popoldne je imel Maribor nenavaden pogreb. Ob 16. uri so prepeljali iz mrtvašnice na glavni kolodvor umrlega Jerkala ob številni udeležbi športnikov. Krsti ni sledil običajni sprevod pogrebcev, ampak vrsta avtomobilov in nato še daljša vrsta motornih koles in navadnih kolesarjev. a— Zaslužen nadučitelj. Minulo nedeljo se Je poslovil od šole velezaslužen in odličen narodnjak g. nadučitelj Vabič. Ob tej priliki se je vršil na njegovi deški šoli družinski sestanek in sklepna skušnja, s katero je g. nadučitelj pokazal staršem, da je mogoče s smotrenim delom tudi pri slabem materijalu, medvojni deci, potom samodelo-vanja otrok doseči lepe uspehe. G. Vabič pa je deco v Mariboru, do polovico nem-čursko, zlasti tudi v nacijonalnem in patri-jotičnem duhu uprav vzorno vzgajal. Sam je bil med vojno hudo preganjan radi narodnega delovanja. Želimo mu prijeten, zaslužen počitek! a— Falska elektrarna nam Je poslala na naše ponovne opazke glede prekinjenja razsvetljave v Mariboru pojasnilo, v katerem dokazuje, da nje v tem oziru ne zadene nikaka objektivna krivda. Vzrok leži deloma na tehniki, ki še ni dovolj spopol-njena, da bi mogla eliminirati vplive vremenskih nezgod, deloma pa tudi na nezadostnosti mestnega električnega omrežja. Fala Je nedavno svoje naprave dopolnila z najnovejšimi iznajdbami, tako da bo podajanje toka v doglednem času znatno izboljšano. u Celja e— Letna sezona v Celju. Kakor po vse) Srednji Evropi smo imeli tudi pri nas večinoma slabo Junijsko vreme. Slovite knpelji v Savinji nismo mogli rabiti. Sedaj pa je nastalo solnčno vreme in že gremo v pasje dni. KopaliSča v Savinji so oživela. Skozi Celje romajo letoviščniki na Rogaško Slatino In na Dobrne. Ustavljajo pa se nekateri tudi pri nas, da prežive leto v prijaznem mestecu ob Savinji. Morda pa vendar pride Celle zopet do časti, kakor jo je uživalo do vojne. Saj so hodili k nam gosti celo Iz Trsta in Pulja. Sobe za zine;no ceno so tujcem tudi danes pri rodbinah na razpolago. e— Tujski promet. G. KokolJ iz Gaberja Je storil velik korak za olajšanje tujskega prometa v Celju. Sedaj si Je nabavila družba ki jo je on ustanovil za to, že štiri av-totakse. Kmalu bodo švigali vsi ti lepi. lični in zelo udobni avtomobili i r Celja na Slatino, Dobrno, Laško, v Rimske Toplice alf kamorkoli v Savinjsko dolino pod naše leDe planine. S tem je tudi nastala močna konkurenca, tako da morajo cene za vožnjo znatno pasti. V ostalem bo v Celju sedaj pač že kakih" 20 osebnih avtomobilov. e— Bivšo Narodno kavarno v Celju v hiši trgovca Ivana Kosa je od dosedanjega najemnika g. Vučaka prevzel sopet g. Kos sam. Kavarna Je bila še celo prva leta po vojni pravo gnezdo nemškutarije. vendar pa Je sedaj mogoče, da se je g. Kos radi raznih' udarcev usode spametoval. e— Prilika za naše nepristne Nemce. V eni zadnjih številk »Nove Dobe^ je politična oblast objavila, kaj je po določbi ministra vse potrebno, da se izpremeni ime. Nikdo pač ni mislil, da bi moral kak Nemec izpremenlti svoje pristno in pošteno nemško ime, a radovedni smo, da-li so razumeli razni potuičenci in uskoki migljaj, da mu sledijo in pridejo nazaj k svojemu narodu. Koliko lepši b! bil kak Tramšek. Jelenec, Rakuž, Jakopič ali Veren, kakor pa so dosedanji Tramscheggi, .Tellenzi, Rnkusclii, Jakowitschi in Wereni. In pa. ime bi bilo stareje in boli domače. Nekoč se je že neki siidmarkin \Vanderlehrer norčeval iz teh' spačenih' imen. Iz Trbovel j t— Na občnem zboru lovskega društva «Jelenca». ki sc je vršil v Sušnikovi gostil« ni, je bi! izvoljen sledeči odbor: predsednik f. 1'ranjo Zupan, podpredsednik g. Franiai Sušnik. tajnik g. Ivan Kramar, blagajnik g. Josip Letnik, odbornika gg.: Franjo Karlov« šek in Tone Ciranda. Kakor se je že lansko leto sklenilo, da se srne sploh ne streljajo, tako se je to tudi letos sklenilo. Sosednji najemniki in podnajemniki se po novem odboru izrecno prosijo, da ščitijo srne. t— Trboveljčoni se pozivajo, da se v ko» likor mogoče velikem številu udeleže otvo= ritve velike dvorane in odra v Sokolskem domu. V soboto 4. t. m. se bo vršila otvo« ritvena predstava «Vdova Rošlinka«. v ne« deljo popoldne pa telovadna akademija. Obakrat bo sodelovala delavska godba pod vodstvom g. Drakslcrja. .Sosednja sokolska društva in prijatelji sokolske misli se vabi« jo, da se udeleže največjega praznika trbo« veljskega Sokolskega dmštva t— Na nan novico z dne 16. junija, v ka> teri smo poročali, da je bil aretiran Edvard Kavšek, natakarski vajenec iz Lok št. 271, se nam poroča, da je bil po nedolžnem are« tiran, kar da sc je sodnijsko izkazalo. t— Od več bolnikov v trboveljski bolnici smo prejeli pritožbe, da jih večkrat proti večeru in ponoči zbudi iz spanja ropota nje motornega kolesa, ki g« iroa shranjenegi v bolniškem poslopju g. Pranio Peharc miki je po svojem poklicu rase+>nik in nim torej prav nič opraviti t boinico. Bilo bi umestno, da bi si g. Pehare kje drugje po« iskal svtogaraJfc). t— Dettvafvo, ki j« brci dela in L5čc za« poslenja, opotaTlamo naj se obrača radi voznih ola jViv po Idrrnici in informacij na kraj. org. SDJ\, ki jim je v vseh teh zadevah na razpolago Višek pariške sezije Pariz. 28. junija. Pretekli teden je bil «Ia grande semai-ne» pariške seziie, to je njen višek, a tudi konec. Po njej se elegantni svet. ki daje ton. porazgubi na vse konce in kraje, na morje, v Alpe. v zdravilišča in nekateri celo v inozemstvo. Pravim «celo», kajti znano je, da Francozi prav nič radi ne hodijo izven svoje dežele, ki io smatrajo za višek udobnosti in ki je v resnici tako lepa in raznolična. da tudi naiboli razvajenemu more nuditi, kar mu ugaja. «Veliki» teden se je začel z «veliko» konjsko dirko v Auteuilu. Več tednov naprej so imelj veliki modni ateličji polno dela za nove toalete, ki se tu kažejo in ki jih dan nato prinašajo ilustrova-ni listi. Navadnemu človeku se niti ne sanja, kako bajne vsote stane taka obleka. Sicer pa to razsipavanie ne gre v nič. kajti sto in sto pridnih rok delavcev in delavk si služi s tem pošteno svoj vsakdanji kruh, od tkalca tkanine v tovarni pa do mankena v velikem ateljeju. ki izgotovlieno obleko kaže na sebi povabljenim damam. Ni bilo popoldneva ali večera v tem velikem tednu, da se ne bi vršila ena ali več zabav v dobrodelne svrhe: čajanke, «evening parties» itd., ki na eni strani zadoščujeb gizdavosti bogatih krogov, na drugi pa zbirajo lepe denar-ce za reveže, bolnišnice, sirotišnice itd. Od vseh strani so za ta teden bogati tujci prihiteli v Pariz in so si že dolgo vnaprej zagotovili v fishionabel hotelih stanovanje. Na pondelikovi dirki v Au-, teuilu je bil tudi g. Doumergue, predsednik republike. Njegova prisotnost na tej dirki je vedno slikovit intermezzo. Njegov paviljon na dirkalnem prostoru, ki se nahaja v Bulonjskem gozdičku, je bil lepo okrašen z zastavicami in cvetlicami in če si predstavljate okoli pestro elegantno množico, blesk draguljev in medalj, imate sliko te dirke. V torek popoldne je bila druga velika dirka in sicer na prostoru v Longcham-pu, ki leži tudi v Bulonjskem gozdičku. Ta teden sploh stoji v znamenju znamenitih konjskih dirk, kajti razven obeh že imenovanih se je v Auteuilu vršila velika dirka z zaprekami (grande course de Haies) v četrtek in dirka za Prix des Drags v petek. Rendez-vous vozov elegantne družb je v aveniji Gabriel pri trgu de la Concorde. Pol Pariza se tu zbere, da vidi odhod vozov. Ko dajo znamenje, se kočije začnejo pomikati po Elizejskih poljih in trobentači veselo in bučno trobentaio. Ob strani jim švigajo avtomobili in taksi in ogromna reka vozil teče po široki aveniji proti Bulonjskem gozdičku gledat dirko. V soboto in nedeljo so istotako dirke. V nedeljo znameniti Grand Prbc. Kdor ga je enkrat videl, ga nikoli ne bo pozabil. Pariški Grand Prix in angleški Derby v Epsomu sta dva naje-Iegantnej-ša športna dogodka na svetu. Z Grand Prix-jem so velike pariške dirke končane, toda nadaljujejo se v ta-kozvanih velikih tednih v avgustu v elegantnih kopališčih, v Deauvilleu, Le Tououetu in Vichyju. Poleg tega pa se v velikem tednu vršijo tudi oficielne slavnosti: v četrtek je napravil londonski Lord Mayor (veliki župan) oficielni obisk v mestni hiši (Hotel de Ville) in v soboto je bila dobrodelna gala predstava v komični operi v korist družin ponesrečenih bretonskih ribičev, ki so utonili, skušajoč rešiti potapljajoče se moštvo neke ribiške ladje. Razen tega pa ne smemo pozabiti slavnosti. ki se pod različnimi naslovi vrŠe skoraj vsak večer na prostoru Mednarodne razstave dekorativnih umetnosti, pri katerih vse žari v bajni luči nebroja žarnic, barvanih žarometov in žarečih vodonadov. H koncu omenim še cvetlični dan, ki se ie vršil ta teden, in sicer 24. t. m.; prodajale so se vrtnice v korist britanski bolnici, a ne po cestah, temveč po velikih proda.ialnih tvrdkah. takozvanih magacinih, in po bankah. Da je veliki teden ob enem višek gledaliških predstav in raznih umetniških in drugih razstav, se samo ob sebi razume. Toda letos temu tednu ne bo sledilo poletno mrtvilo: radi množice tuicev. ki prihaja na razstavo dekorativnih umetnosti, bo preskrbljeno za najrazličnejšo in prvovrstno zabavo tudi v času kislih kumare. B. Povodenj na Poljskem Kakor smo že včeraj poročali, je zadela Galicijo težka vremenska katastrofa. Radi nepretrganega deževja so vode zadnje dni silno narasle in poplavile pokrajine kakor ne pomnijo ljudje že od leta 1903. ko je poljske kraje doletela velika poplava. Potoki v planinah in gorah so se izpremenili v besne hudournike in široke reke. Predkarpat-ska Rusija baje izgleda kakor eno samo velikansko jezero. Na tisoče prebivalcev je brez strehe, hrane in obleke, katero je ljudem popolnoma uničila voda. V vzhodni in zapadni Galiciji so reke odnesle nešteto mostov ter jih privlekle tik do Krakova. — Przemysl je resno ogrožen. Valovi so tako visoki, da pljuskajo čez železniški most. Letina je uničena, škoda nepregledna, a velikanska. Dasi je prebivalstvo že nekaj dni s strahom opazovalo naraščanje vod. se vendar nihče ni nadejal, da bo zavzela katastrofa tolik obseg. Visla pri Kra-kovu je dosegla izredno višino, okolica mesta je pod vodo. Prebivalstvo se umika v predmestja. Pri Osvvieczinu je reka Skavva prestopila bregove. Velik železniški most pri Zatoru je voda omajala v njegovih temeljih. Valovi so ga odnesli s sabo. V bližini Kenty.ia je vse poplavljeno. Tri naselbine so popolnoma pod vodo. Silno opasen je položaj pri Tešinu v Šleziji, kjer sta izstopili reki Visla in Bialka. Kraja Visla in Ustron ležita pod vodo, ki je poškodovala in razrušila ter odnesla s sabo veliko število mostov. V vzhodni Galiciji sta prestopili bregove reki Dunajec in Poprat. — Predmestje v Novem Sandecu je poplavljeno. Tudi Dnjester je prestopil bregove. Reka Švica je opustošila več vasi in naselbin. Tu je poplava zahtevala tudi človeške žrtve. V Jampu je utonilo 15 šolarjev, v Bistrici pa je voda pograbila in pokopala večjo skupino artilierijskih vojakov, ki so bili na vežbah. Radi poplav so nastale prometne težkoče in železniške in druge zveze so na mnogih mestih prekinjene. Proga Stryi—Stanislavov je pretrgana. Poljska vlada skuša seveda veliko nesrečo omiliti in je poslala v poškodovane kraje na pomoč znatne vojaške oddelke. Potres v Kaliforniji Ameriške Zedinjene države še vedno stoje pod silnim vtisom strašne potresne katastrofe, ki je šele te dni zadela Kalifornijo. Bojazen je tem večja, ker se splošno domneva, da je to šele začetek nesreče. Potresni sunki se še vedno ponavljajo in nihče ne more povedati. kdaj jih bo konec. Materiialna škoda je velikanska. Mesto Santa Barbara je v razvalinah. Oblasti so proglasile nad njim obsedno stanje, da se prepreči ropanje. Vojna ladja «Arkansas» je pripeljala v Santo Barbaro zdravnike in strežaje, zdravila in druge potrebščine. Na ti točki se je izkrcala tudi večja mornariška posadka, ki vzdržuje red in mir. Gasilci iz bližnjih krajev. ki so prihiteli nesrečnemu mestu na pomoč v prvem hipu, so se sedaj že vrnili domov. Iz Nevvvorka prihajajo podrobna poročila, kako se je začela potresna katastrofa. Pod zemljo je začelo grozno bučati in rorotati kakor bi ragljale strojnice. Potem so se na cestah vzdignili oblaki prahu, ki so zatemnili luč. Zmeda .ie bila radi teme velikanska. Tla so se zibala kakor valovi in ljudem se ie zdelo, da hodijo po moriu. Naenkrat je voda zalila ceste. Slišati je bilo močne eksplozije, ki niso hotele ponehati. Ker so se vnele zaloge bencina, ie na več mestih izbruhnil požar. Dva velikanska hotela sta se zrušila kakor bi bila iz peska in zasula stavbe ter. ceste daleč naokoli. Jetnišnica se je razklala na dvoje. Zločinci so se poslu-žili nastale panike ter urno bežali na vse strani. Oblasti so morale skrbeti za red na cestah in niso imele časa, da bi poslale za njimi posebne oddelke. Prvi potresni sunek so začutili ljudje v zgodnjih jutranjih urah. Potresni val je prišel od vzhoda in se je izgubil v zahodni smeri. Poslopja so se zamajala. Kdor je bil buden, je hitro zapustil posteljo in stanovanje. Šele po tem sunku je sledil glavni potres, ki jc napravil toliko škode. Trpele so vse zgradbe brez razlike. Najboljši hoteli so najbolj poškodovani. Poleg niih so razdeiane cerkve, bolnišnice in javne zgradbe. Gibraltarski nasip je porušen. Mestni vodovod se je razpočil na več mestih in voda je brizgnila iz cevi na ulice. Brzojavni drogi so popadali na tla. žice so se potrgale, železniške tračnice so se razrahljale. Največjo nevarnost pa so povzročili petroleiski tanki Standard-Oil-Trusta. Ko se je vnel petrolej, so švigali ognicni valovi daleč naokoli in oblivali živa bitja in mrtve reči. Odigravali so se grozni prizori. Začelo ie goreti, prebivalstvo je zbegano bežalo iz mesta, temni elementi pa so izkoristili priložnost in so začeli pleniti trgovine. Policija je bila takoj mobilizirana, da prepreči v prvi vrsti ropanje. Santa Barbara je danes v razvalinah, brez vodovoda in število njenega prebivalstva se je skrčilo na minimum. Kdor je le mogel, se je podal k sorodnikom, prijateljem in usmiljenim ljudem. Vse se boji novih potresnih sunkov, ki so se res zopet nepričakovano ponovili ter zahtevali novih žrtev. 8 ljudi je pri ponovnem potresu obležalo mrtvih. 30 jih je ranjenih. Akcije Standard-Oil-Trusta. ki so stale pred potresom sijajno, so radi potresne katastrofe znatno padle in samo z največjo opreznostjo se je podjetju posrečilo zadržati delničarje, da niso prodali akcij za malenkostne cene, kar bi gotovo uničilo družbo. Tragedija v Severnem morju ndonski listi poročajo, da je polarni lovec Snovv. ki je preživel na Severnem morju celi dve leti, na svojem povratnem potovanju ugotovil tragičen konec druge skupine Stephansonove ekspedi-cije, ki je hotela prepotovati Polarno mor.ie ter ga proučiti. Stephanson se ie podal na pot r>red enajstimi leti. Posadka je imela za "ož-nio na razpolago lad-'o «Karpak». Nekaj časa je imela srečo. Pozneje pa ie ladia prišla med ledene plošče. ki so jo uničile. Stephanson je moral nastopiti pot v domovino z rizikom lastnega živliema. Razdelil je svoje tovariše v dve skupini. V prvi je bil sam. Vsakr skupini je določil svo.to smer in vodnika. Prva skupina je imela srečo ter je po divji borbi z morjem in viharji dosegla človeške naselbine. S tem si ie rešila življenje. O drugi skupini pa ni bilo odkar se je raz-stala s Stephansonom ne duha ne sluha Sedaj poroča Snovv. da ie zadel na nekem samotnem otočiču v Severnem morju na ostanke koče in na človeške kosti ter od morske vode razjedena trupla. To so ostanki Stephansnnovih tovarišev. katerim se ni posrečilo uzreti rodne zemlje še enkrat ored smrtjo. Na otoku, kjer se ic skupina ustavila in izkrcala, ni nobenih živil. Ekspediciia ie morala Poginiti od lakote in mraza. Snovv je identificiral vsako truplo posebej na podlagi listin, ki «o jih imeli nesrečni ljudje pri sebi. Prinesel je tudi njihovo ostalino domov na Angleško, dočim je kosti pokoi,likov pokopal na otoku, krer jim ie tudi postavil majhen spomenik. požar, ki je nastal vsled eksplozije bencina. V plamenih sta zgoreli dve osebi, več pa jih je bilo ranjenih. Popolnoma uničeni so gasilna stražnica in blagajniški prostori. X Požar v Gornji Sleziji. V Kreuzburgu v bližini Opol v Gornji Sleziji je nastal v pondcljek požar, ki sc jc kmalu razširil na sosednje hiše. Zgorelo je devet poslopij. 2ena trgovca Blumcnthala, v čigar hiši jc začelo goreti, in njena dva otroka so zgoreli. Trideset rodbin je brez strehe in dvanajst trgovin je uničenih. Socijalna politika Zavarovanje samostojno pridobitno delavnih v Češkoslovaški. X Nesreča pri rezati. Pri regati s čolni na jadra ob latiški obali je zalotil te dni vihar 23 čolnov, od katerih sc jih je vrnilo lo osem. Domnevajo, da so se ostali poto» pili z vso posadko vred. X Letalska nesreča. Na poletu iz Varša« vc v Pariz je začel v nedeljo goreti nad krajem Tarno\vskie Gorv na Poljskem pot* niški aeroplan, ki jc padel na tla in bil po« polnoma uničen. Pilot in trije potniki, ki so se peljali z letalom, so zadobili hude rane. X Požar v gledališču. V združenem gleda« lišču v Diisseldorfu je izbruhnil v pondcljek G. S.: Amor in moderna gracija «Kje je Amor?» Zagrmelo je na nebu, vse je vztrepe-falo; sam Zen ie vprašal za božjega sejalca ljubezni. Pa so se prestrašili bogovi in mu hiteli pojasnjevati, da že dolgi) spi. enakomerno se gugaioč na zlatem stolu poleg Hefajstove kovačnice. Tudi silni in zviti Hefajst je čul božje vprašanje. Ko so se drenjali bogovi okoli prestola svojega vladarja, je božji kovač pristopil k navideznemu Amorju in ga z enim udarcem svoje krepke desnice stri v prah. a z levico je prah spretno ujel in ga vsul na žrjavico. Pribežali so nebeščanj klicat Amorja, Pa ga ni bilo. iele tedaj se je dvignil Hefajst in kakor zdramljen iz globokih misli v svojem trudapolnem delu. je počasi odšepal pred silnega Zena. Stari bog ga je pogledal po strani in ga hitro vprašal: »Kje je Amor?« «Pred dvema urama je odšel po svojih opravkih na zemljo.» «Lažeš!» Stresla so se nebesa, zatemnel je ves nebesni obok in svetla šiba. strašna strela je udarila skozi vesoljstvo. «Lažeš! Gledal sem tvoio umetnost in Tudi pri nas bo zavarovanje samostojno pridobitno delavnih oseb polagoma postalo akutno. V znatni meri je to že danes. Spominjam npr. samo na male obrtnike in naše male kmete, ki v slučaju nevarnejših bolezni klonejo pod težo izdatkov za zdravnike in zdravila. Ne gre tu predvsem za denarno pomoč, veliko bolj je potrebna brezplačna zdrav, pomoč in zdravila. Za gospodarsko in kulturno povzdigo naroda je zavarovanje samostojnih oseb iste važnosti, kakor zavarovanje delavcev. Važno je, da poznamo načela, ki se v tej vrsti zavarovanja uveljavljajo v drugih državah. Za nas so gotovo posebno poučni tozadevni načrti v bratski češkoslovaški republiki. Kakor znano, je v tej državi med zavarovanjem delavcev in samostojnih oseb ustvarjen junktim. Obe vrsti zavarovanja imata istočasno stopiti v veljavo. — Po dosedanjih predlogih imata oba zakona stopiti v veljavo 1. januarja 1926. Osnutek zakona o zavarovanju samostojnih oseb je izdelan in predložen posebni ministerijalni komisiji v diskusijo. Načela, ki jih osnutek csvaja, so sledeča: Krog zavarovancev je raztegnjen skoro-da na vse poklice, v kolikor plačujejo pri-dobnlnskl odnosno zemljiški davek, dalje družabniki trgovskih družb, komanditnih družb, poslovodje (ki niso nameščenci) družb z omejeno zavezo. Izvzeti so člani upravnih odborov akcijskih družb, pridobitnih m gospodarskih zadrug, dalje užit-karji na kmetskih posestvih. Starostna doba je določena navzdol z 16 letom, navzgor z 60 letom. Osnutek dohodkov ne maksimira in imajo biti radi tega zavarovai tudi vele-trgovci in velcindustrljcl, dasi pri takih osebah in podan interes in potreba zavarovanja. Toda motivacijsko poročilo pravi, da je pravilno maksimiranje dohodkov, ke-daj potreba zavarovanja podana, nemogoče. Značilno je, da so od zavarovanja izvzeti tudi t. zv. sodelujoč* družinski člani, ki so zaposleni v podjetjih svojih družinskih poglavarjev. — To dejstvo je utemeljeno z dejstvom, da bi zavarovanci ne prenesli taki visokih premij. Pri osebah nestalnega zračaja (deloma kot samostojen obrtnik, deloma kot pomočnik) je predvideno, da so Kivarovane stalno ali pri instituciji samostojnih. tudi, ako so delno nesamostojno zaposlene, ali stalno pri instituciji delavskega zavarovanja. Prehod Iz ene vrste v drugo bi povzročal velike upravne težkoče. Glede premij predvideva osnutek enot-n o premijo Kc 22 mesečno. Ta prispevek upravičuje zavarovanca do invalidne in starostne rente, do vzsojevalnine. do vdovske rente In do odpravnine. Predvidena je -36 (3 letna) mesečna čakalna doba. Definicija invalidnosti sc razlikuje od običajnih dcfl-nicij v zav. zakonih. Dočim je oh:;aji3 invalidnost podana pri 2/, izgubi delazmož-flostf, je po tem osnutku pravica do rente podana, ako se je povprečni zaslužek v zadnjih treh letih radi invalidnosti znižal za polovico. Invalidnost pa je podana takrat, ako je oseba radi trajne bolezni, katere ozdravitve nI pričakovati v tek.i enega leta v svojem zadnjem poklicu postala popolnoma delanezmožna, ali ako se je to zgodilo radi drugih telesnih ali duševni*] rapak, katerih zavarovanec ni namenoma povzročil. Starostna renta prične s 65 letom pod pogojem, da so se dohodki zn:ža-II vsaj za rnesek pripadajoče rente. Pod istimi pogoji se priznajo ronte tudi vdovam (vdovcem) rentnikov ali rentnih upravičencev. Odpravnina se prizna pri smrtnih slučajih pred potekom karenčne dobe ali po karenčni dobi, ako ni podana pravica do rente. Višina rente je določena iz osnovnega zneska Kč 50 In iz doklade Kč 3.70 za vsak prispevni mesec. Tako znaša najvišja možna pokojnina letno Kč 2558 ali ca Din 5116 Vzgojevalnlna znaša za vsaVen otroka Vln rente. Vdovska renta znaša 50% invalidne (starostne) pokojnine, t. j. največ Kč 1279. Otroška renta se bsplačuje do 17 leta in znaša V„ pri dvojnih sirotah s/„ pokojnine umrlega vpokojenca. K gori ozr.ačenim zneskom plačuje država še posebne doklade: k invalidninam ali starostnim rentam Kč 500 (tako, da znaša najvišja pokojnina Kč 3058 ali ca 6116 Din), vdovskim Kč 250, otroškim 100 Kč (odnosno 200 Kč). Kritike povdarjaio brezpomembnost zavarovanja s tako nizkimi dajatvami in se ukvarjajo z raznimi predlogi, ki bi omogo' čili boljše zavarovanje. Osnutek sloni na načelu zavarovalne ob-veznosti, kar je pri sistemu povprečne pre-rri.ie edino mogoče. Proti splošni obveznosti se v prizadetih krogih pojavlja odpor. Dvomijo na izterjavi premij. Neiztirljive premije naj krijejo posebne doklade na pri-dobnino odnosno zemljiški davek. Organizitorni predpisi predvidevajo samostojno centralno zavarovalnico v Pragi, ki bi poslovala preko posebnih uradov v deželi. V razpravah se kaže precej ostro nasprotje med zastopniki poljedelcev in obrtništva, ker so interesi precej različni. Sporno je vprašanje zastopstva v organih. Zaščita dece. V vseh evropskih državah se po vojni posveča posebna skrb vzgoji nedolctne dece. Temu sc nikakor ni čuditi, saj je ravno mla« dina največ trpela za vojne, tako fizično kakor tudi moralno. Vse države so občutile nujno potrebo, da se strašne posledice voj« ne, ki so močno vplivale na mladino, čim« preje odpravijo. Mednarodno udruženje za zaščito dccc v Ženevi je izdalo poziv na vse kulturne drža« ve, naj izdelajo svoje statute za zaščito de« ce. Po tej deklaraciji jc dolžnost slehernega človeka, dati deci vse ono, kar je zanjo naj« boljše. Deci se mora nuditi možnost noi» malncga razvijanja, in sicer fizičnega kakor tudi duševnega. Gladna dcca se mora naši« titi, bolehna negovati, zaostala okrepiti, za« peljana privesti na pravo pot, sirotam in za« puščenim se mora nuditi potrebna preskrba. Deklaracija bo gotovo imela velik uspeh in bo živahno odjeknila v vsem kulturnem svetu. Na delu je že angleško društvo /a zaščito dece, ki je že izdelalo v sporazumu z angleškim narodnim savezom angleški šta« tut za zaščito dece. Statut je vzorno izdelan po nastopnih načelih: Vsako dete se rodi z neomejeno pravico do popolnega fizičnega, in duševnega razvoja. Pravica in dolžnost roditeljev je, da ustvarijo otroku možnost tega razvoja. Ako bi bili starii za to nespo« sobni, preide odgovornost za otrokovo vzgojo na ccloktipnost. na družbo. Vsako dete naj se rodi v zdravju in časti in naj sc hrani z ozirom na zdravstvene po= goje. Vsakdo naj se zaveda odgovornosti očetovstva in materinstva. Uvede n»j se pouk. kako naj se dobiva zdrava in norma!« na dcca. Deca naj odrašča kolikor mogoče na čistem zraku in na solncu. Roditelji in deca morajo imeti dovolj velika in snažna, stanovanja, pralnice in kopclji. V vseh delih države se morajo državna oblastva zanimati za porode. Babicc morajo imeti zadostno strokovno izobrazbo in kvalifikacijo. Dete naj se doji v vsakem slučaju, ako je le mo« goče. Ustanove naj se bolnice in azili za deco, ki ji jc potrebno spccijelno zdravljc« nje, kakor tudi za deco s posebnimi nedo« statki. Država mora nadalje skrbeti zn mož« nost vzgoje vsakega otroka. Nobeno dete ne sme biti od tega izključeno radi siroma« štva. Skrbeti jc treba za sposobno učitelj« stvo. šole naj bodo zgrajene po vseh moder« nih predpisih in ne smejo biti prcnapolnje« ne. Dcca se mora vzgajati po zakonih higi« jene, v snagi, redu in poštenju. Pri vzgoji jc potrebno sodelovanje staršev in šole. De« ca naj sc vzgaja tako. da doprinaša k lepo« tam življenja, ne pa da jih troši in uničuje. Deklice sc morajo učiti šivanja, pranja, ku« hanja in gospodinjstva. Zdravniški pregled naj se vrši v določenih presledkih. Treba je napraviti vse primerne korake, da se zdra« vijo bolezni zaostale, hrome, slepe in gluho« neme dccc. Povsod v državi se morajo ustanoviti po« sebno sodišča za deco, ki naj bodo ločena od drugih sodišč. Naloga teh sodišč naj ne bo kaznovanje, marveč vzgajanje. Vsaka su« rovost in zloraba napram deci sc mora ka« znovati po zakonu. Osnujejo naj sc posebni odbori z nalogo, da olajšajo dcci izbero po« klica in vodijo cvidcnco o posebnih zmož* nostih otrok. se ti čudil, toda jaz sem — Zen, mene ne boš preslepil, govori resnico 1» Nebeški kovač se ni več mogel upirati in skesano ie priznal, da sta ga pregovorila Bakhus in Amor, da je ustvaril navideznega Amorja. ki je bii pa tako varljivo resničen, da je premotil ž njim vse nebeščane. le Zen je takoj izsledil sleparijo. Amorja je že pred pol leta pregovoril Bnkhus in ga spravil s seboj na zemljo, češ. da je tam nebeška kapljica, da se je nektar poslabšal, da je vedno bolj zalit z blestečo dežnico, ki je sicer zdrava, toda ni dobra. In odšla sta na zemljo. «In s tem pijancem hodi. lepa je ta.® je zagodrn.ial Zen. «a ti ju še podpiraš in jima daješ potuho. Za kazen mi iu najdeš in takoj privedeš nazaj.« Zvijačina Hefajst se je globoko priklonil in odhitel. Zaprl je svojo umetno ko-vačnico in se spremenil v starega berača Cizlja, ki je pred kratkim pijan vto-nil in ga sploh niso našli, tako. da nihče ni vedel, ali ie še živ. ali se ie že poslovil za vedno. Počasi je korakal stari Cizelj po svetu. Preobrnil je vse kote zakotnice naše preljube domovine. Po dolgem času ie naposled našel božja grešnika v neki dolenjski beznici. Toda, kakšna sta bila! Bakhus je ležal pod mizo pi.ian kakor pujsek. Amor pa je z desno nogo na njegovem hrbtu široko sedel za mizo in iztezal svoje nežne roke po lepi natakarici Francki, ki jo je že tako omamil, da mu je sedla celo v naročje in ga zaljubljeno gledala. A kakšen je bil Amor? Čudno, da je bil še lepi grešnici všeč. Amor. ki ie imel večno mlado, smehljajoče lice. je bil zdaj ves mozoHast in zabuhel. Rdeči nos se mu ie sveti! v vseh mavričnih barvah. Od vse lepote so ostale Amorju samo megove mile. nebeške oči. Ljubeče in otroško vdane so se uprle v hudega kovača in po njih jasnem čistem sijaju je slednji spoznal, da Amor danes še ni piian. Naenkrat je udaril Hefajst divje ob mizo. da ie odletel ogel iavorove deske in da ie poskočil Amor kakor žoga. lepa Francka pa ie padla s tako silo na hrbet nebeškega pijanca, da se je ta začuden prebudil in jel buljiti okrog sebe. »Sram vaju bodi. in jaz norec sem vaju podpiral, tebe itak ni škoda, piian-dura brezstidna. popivaj kakor hočeš, ampak, da si Amoria tako izpridil? To naj bo lepi bogec ljubezni? Jaz vama že pokažem.* Ze sta .iu držali krepki pesti nebeškega iskalca. Udaril je z nogo ob tla in že so izginili. Začudena Francka je sedela sama na stolu poleg praznih steklenic in razmišljala, če ni bilo vse skupai samo sen. * To ic rohnel stari Zen! Plašno so se stiskali nebeščani in več let ni toča napravila take škode kot tedaj. Strašna šiba Zena ie pokončala mnogo liudi in živine. Ko se ie naposled umiril, je ošinil z jeznim pogledom trepetajočega Amorja. ki si je ta čas spet nadel svojo prvotno obliko, le glava je ostala, vedno ista. uboga glava! »Pfuj. smrdirK'a golazen, takoj v ko-pa!nico!» je zarohnel Zen. Ko se .ie Amor vrnil, je bilo njegovo lice spet lepo in »Iadko, izginilo je vse grdo in umazano, umirila in očistila se je tudi njegova notranjost. »Amor. ti nehvaležno dete. ti zlobni bogec! Na zemljo noideš h gospodični Graciii. Ali jo poznaš?« «Kdo bi ne poznal najlepše in najkre-postneiše ženske pod solnccm?» •Krepostne? Hm. hm? No, dobro! Na zemljo pojdeš in si osvojiš nieno srce in zaseieš novo seme ljubezni! — Ali razumeš? Zanositi mora s teboj! Sicer vidim, da nisi sam mnogo boljši od Hudi, toda v tvoji duši jc višja popolnost, ki te čuva popolne propasti. In zato si že- lim takega človeka s popolnejšo notranjostjo. Morda bo celo boljši od tebe, ki se izpozabljaš tako daleč, ker računaš s tem, da se popolnoma izgubi sploh ne moreš. Ljubezni danes sploh ljudje ne poznajo, razen moderne. Pojdi in vrni se. zmagovalec! Tj pa. starina Bakhus. boš prikovan v svoji trtni celici med zelenjem našega žlahtnoga grozdja, slednji dan boš izpil za pokoro poleg vsega nektarja liter čiste vode! Tak je moj sklep!» » Ljubka rn lepa je bila Gracija. zelo lepa! Nekateri so trdili, da ima rjave oči, drugi, da ima sive, tretji spet, da so zeleno spreminjaste. četrti, da so modre, potresene z zlatim prahom. Amor si je dejal, ko jo .ie prvič videl, da so mavrično spreminjaste. saj je gledala. ko je šla po svitu, tako lepo in milo. da so se sklanjale rože in šepetale ter ptice pele o njeni krasoti. »Kdo si. lepi mladenič, ki si zašel na moj vrt? Kakšne misli počivajo pod tvojimi kodrastimi, zlatimi lasmi? Kako lep si in kako tuj! Kie je tvoia domovina in katero božanstvo te je rodilo? Niti v sanjah si nisem nikoli predstavljala takega krasotca?« Smehljaje je pozdravila Gracija fcpe. «JUTIiO» št. 152 6 Petek 3. VII. 1925 arstvo Iz nove carinske tarife Razširjenje delokroga carinarnic, pri katerih se nahajajo centralne carinske blagajne. Na podlagi carinskega sveta je finančni minister z odlokom C. Br. 22563 od 14. maja 1925. odredil, da odločajo carinarnice I. razreda s centralno carinsko blagajno, med temi tudi carinarnici v Ljubljani in v Maribora s 1. julijem v lastnem delokrogu o nekaterih zadevah, ki jih je doslej reševala Generalna direkcija carin v Beogradu. Ker je za trgovce in za tiste, ki imajo opraviti s carinarnico, važno, da vedo, kam se jim je obračati in kam naj vlagajo svoie prošnje v carinskih zadevah, hočemo takoj navesti samo najvažnejše točke omenjenega odloka, po katerih odločajo carinarnice same. Pripomniti ie treba, da rešme nekaj samostojno inšpektor generalne direkcije carin, ki je postavljen pri carinarnici, in nekaj pa tako zvani kolegij, ki je sestavljen iz inšpektorja (predsedn1«*' upravnika in glavnega revizoria (člana tega kolegija). Ti odločajo na podlagi prošenj, oziroma uradnih poročil o nasledniem: Da se sme vršiti pregled in carinjenje selitvenega blaga na domu, pri uvozu kakor tudi pri izvozu; kdaj se mora ugotoviti teža blaga pri prejemu v carinsko skladišče; o vrnitvi nepravilno zaračunanih pristojbin kakor tudi o vrnitvi pristojbin, ki so se zaračunale na podlagi nepravilno rabljene postavke, bodisi da spada to v tekoče računsko leto. bodisi da je iz preteklega računskega leta ne glede na svoto, ki se ima povrniti. Isto velja tudi za povrnitev carine za poštne pakete, ki se vračajo v inozemstvo; da se blago vrne v inozemstvo čez drugo carinarnico in ne čez tisto, ki je navedena v carinski deklaraciji; da se carinsko blago nakaže v carinjenje drugi carinarnici, ako carinarnica, kateri je blago najavljeno, ni pooblaščena. da je carini; o podaljšanju roka za vračunanje carinskega blaga v inozemstvo; o začasnem privatnem carinskem skladišču, če ni to oddalieno nad 1 km od carinarnice in če ne bi presegala carina za vskladiščeno blago 200.000 dinarjev ; o povrnitvi carine za izvozna blago, ki se jc zaradi protinavodil raztovorilo pri drugi carinarnici in ne pri tisti, kjer je bilo ocarinjeno: o pravilnosti rešitev podrejenih carinarnic. ki so sklenile, da se prekine kazenska preiskava ali da se obtoženec oprosti; (to velja za primere, kadar ne presega kazen 100.000 dinarjev ne glede na to, ali je bilo blago zaplenjeno ali ne. Ti odločajo tudi ■:> oprostitvi carine selitvenih stvari tujih podanikov pri uvozu kakor pri izvozu; o oprostitvi rabljenih predmetov, podedovanih po najožjih sorodnikih Za to .ie potrebno potrdilo, da je prosilec najbližji sorodnik in da je dotične predmete podedoval (kot najbližji sorodniki se smatrajo: oče, mati. sinovi, hčere, bratce in sestre); o oprostitvi umetnin, predmetov, ki služijo pouku, starin, ki se uvažajo za javne zbirke in naprave ter orisrnahiih del naših slikarjev živečih v inozemstvu : o oprostitvi carine predmetov za uporabo pri službi božji, ki se pošbejo iz inozemstva kot dar cerkvam vseh priznanih veroizpovedanj: o oprostitvi carine rabljene obleke in perila, ki se pošiba v dar siromašnim osebam iz inozemstva; o prostem uvozu blaga domačega izvora. ki se je izvozilo, a se vrača, ker se ni moglo prodati v inozemstvu, Joda le v primeru, če se dokaže domači izvor z izvorno deklaracijo in z voznim listom, k! je spremljal blago pri izvozu. Za blago, kakor obleko, perilo, kmetijsko orodje, ki dohaja kot dar poškodovancem po poplavi, potre«- 'n drugih elementarnih nezgodah, si je pridržala odločitev direkcija carin v Beogradu. Svarilo pred uporabo sredstev za ponarejanje vina Pod tem naslovom je priobčil ravnatelj kmeti.isko-kemičnega zavoda v Mariboru g. irž. H. Mohorčič v »Jutru* članek, v katerem razmotriva vprašanje gledo zlorabe raznih nedovoljenih sredstev v svrho popravljanja in potvorjenja vin. Pri tem se je dotakni! tudi podpisanega, češ, da priporočam zbos tiskovne pomote v svojem spisu o kletarstvu v Kmetijskem koledarju za leto 1925 za preprečenje rjavenja -dna natrijev bisulfat namesto natrijev bisulfrt, kar je po zakonu kaznivo. Clankar izraža zato upanje, da se ni nihče ravnal po tem receptu. Ne bi na to reagiral, da se ni začela ta opazka v javnosti nekako čudno razmotri-vati. G. Mohorčič sicer povdarja sam v dotičnem članku, da se je vrinila tiskovna napaka, kar ie tudi 'St!na in kar tudi vsak takoj uvidi, tembolj, ker navajam na 68 strani torei pred zaključkom gori omenjenega spisa v preprečenje rjavenja vina uporabo 3—5 gr. natrijevega bisulfita ali kratko bisulfita na hI, vendar smatram za potrebno, da interesente na navedeno napako še sam opozorim. Podpisani sem pač opazil to napako takoj po dotiskanem koledarju, toda tozadevnega popravka v koledarju, ki izide le enkrat na leto ni mogoče objaviti. Bisuliit je seveda vse kaj drugega kakor bisuliat. ki vsebuje svobodno žveplovo kislino ali hudičevo olje. dočim je bisuliit. v zmerni množini porabljen, vinu in zdravju neškodljiv ter nadomešča običajno žveplanje vina. Uverjen sem in g. inž. Mohorčič naj bo potolažen. da nihče ni kupil in rabil bisulfa-ta za popravljanje vina namesto milega, v pravem razmerju (3—5 gr na h!) po zakonu dovoljenega bisulfita, ker prvič je do-tičnik, ki je mogoče moral svoje vino popraviti ali ozdraviti, gotovo prečital celo poglavje o vinskih boleznih in vinskih napakah v omenjenem koledarju (str. 66., 67. in 68.) in našel na str. 68. v preprečenje rjavenja vin vporabo žvepla, odnosno bisulfita. drugič je to sredstvo pri vseh interesentih že tako znano pod kratkim imenom bisulfit, da ne bo nihče zahteval bi-sulfata. in tretjič tudi nobena lekarna ali drogerija ne bi prodala bisulfata v take namene. videč, da je dotičnik v zmoti. Končno bodi omenjeno, da vinarski vešča-ki ne dajemo vinogradnikom in gostilničarjem nikakih »vinskih receptov«, marveč le vinske nasvete in vinarska navodila. Fr. Gombač. Krompirjeva plesen Krompirieva olesen (nbvtorhthora in-festans) se je prenesla v Evropo iz južne Amerike v prvi polovici 19. stoletia. Na Danskem se ie' opazila prvikrat leta 1841.; na Irskem ie 1 1843. napravila občutno škodo: 1. 1845. pa ie nastopila v takem obsegu, da so postali pozorni na njo vsi' evropski pridelovalci krompirja. Je dandanes stalna bolezen na krompirju, ki io vsak kmetovalec gospodarsko močno občnt; osobito v mokrih poletjih (manj pridelka in krompir pozimi prav grife). znatno manj pa ali zelo malo. če sta .itilii in avgust zelo sušna Navada osipavatra kromoiria ie ponaiveč nastala radi krompirjeve plesni: nakupčkana zemlia naj služi kot filter (sito. cedilo) med kromoirjevico. na čijih listih se plesen vgnezdi in razviia. ter med gomoln. ki se ne bi smeli okužiti s plesnobnimi trosi, če nai krompir dobro nrezimi in ne trpi na kakovosti: nrva tozadevna danska brošura, izdana 1. 1882 od J. L. Jensena. ie imela naslov «Obvarovalno osipanie krompirja.« Plesen nričenia nastopati v manjšem obsegu že začetkom junija ali s priče-niajočim cvetjem: ta nan;;d je tako zvani «primarni». kot posledica pri saditvi uporabbenili okuženih gomoljev. Na posameznih listih posameznih grmičev je mogoče opaziti tedaj ma'hne sive in si-vorjave ali črnoriave lise, ki se boli ali mani hitro v obsegu in po številu širijo. Ce si jih natančno ogledamo, vidimo s prostim očesom, da obstojijo iz sivkaste plesnive prevleke, predvsem na spodnji strani listov, pod mikroskopom (drobnogledom) pa najdemo običama tipična debla plesni, vsako z manjšim številom ve;, na čijih končnicah se razvijejo pop- ga Amorja. ki je spremenjen v mladeniča. lep in sanjav korakal po njenem vrtu. »Tebe iščem, Gracija! Iz daljne aeze-le prihajam k tebi in svoje sanje ti prinašam. sanje ljubezni, ki me ie vabila k tebi v lepih poletnih nočeh. V neznani daliavj sem čutil dih tvojih rubinastih usten in sladki njih smeh. Zazdelo se mi e, da se oglaša harfa in me vabi n skrivnostne daljave, v objem ljubezni. Romar sem truden in koprneč. Dai. da se spočiiem pri tebi komaj zaslutena. vekomai ljubljena cvetka moje duše. ki me omamiš s svojim vonjem in nasitiš s sladkim medom ognjene čaše tvojih usten!» «Lepe so tvoje besede, a še lepši si sam; kje si se vzel. o čarobni? Ali si vstal iz mehkih žuborečih pen blestečih valov, ali je dih neba tvoja podoba? Ali sj človek ali božanstvo? Kako lepe so tvoje oči, kako mile in zagonetne!* «Lepa Gracija, prišel sem. da te ljubim. Pojdi, pijva iz opojne kupe ljubeznijo «$li so mimo mene in se valjali v prahu pred menoj, na se nisem niti ozrla vanje, ker sovražim greh in liubim lepoto. A ti si poosebljena lepota, ti si čar ljubezni! V tvojem objemu se ne bojim greha in moje samozataievanje klone pred tvojo nežno silo; saj si sij nove, neznane zarje, ki sveti v neznanost razkošja najvišje ljubezni. Pojdi z menoj!® Odšla sta v belo hišico med drevjem. Amor je šepetal kakor bi prepeval drobni slavec in lepetala zveneča lira. čudežno udarjajoča, drhteča in polna nepojmljive miline. Gracija ie sedla zamišljena in lepa pod blesteč bel baldahin in Amor jo je objel. Priznala mu je svojo ljubezen in mu zatrdila, da ie on prvo bitje, ki ga ljubi. Naenkrat se je zdrznila, kakor vzdramljena iz globokih sanj: cZrtvu.iem se ti prvemu in pač zadnjemu, saj te ljubim, ker si lep, toda le pod e.iim pogojem.* cPod katerim?® «Vse, kar imam. ti darujem, saj si me popolnoma premagal s svojim krasom in komaj, komaj sem se predramila, da vem. da vse to niso sanje — ampak resnica. Ker postavim na tehtnico celo svojo lepoto iz ljubezni, ka.iti ne vem. če potem ostanem še tako krasna, zahtevam tudi od tebe žrtev. Da. dvomim. če ostanem po grehu še tako krasna, toda tudi dvoma ti ne žr+viem. Zanositi ne smem s teboi. ker vem, da potem izgubim popolnoma svojo lepoto, a te ne morem žrtvovati in bi je ne žrtvovala niti bogovom!» ki s trosi kot sad, ki po dozoritvi takoj odpade in napravi prostor za razvoj novega popka s trosi, kar se zapovrstjo večkrat ponovi. V nekoliko urah potem, ko je odpadel, že popek lahko kali, po-gnavši klico skoz na enem koncu umeščeno bradavico: običajno pa se le izprazni skozi njo svojih 10 roječih tro-sov. Le-ti razpolagajo z dvema nihalnima laskoma, s katerimi plavajo okroglo pol ure po najtanjših vodnih rlasteh rose in dežne vlage, nakar padejo na tla ali na rastline, se obdajo s tenko kožico in pripravijo na takoišn.io kalitev ali na usahnitev v teku enega tedna. Trosi, ki padeio na liste kromnirjevice (ali tudi paradižnika), poženejo vsak svojo klico v stanico rastline (lista), kjer se klica nabuhne in razvije naiprvo močno raz-raščene korenine (micelij). ki se razširjajo med zelenimi stanicami rastline in povzročilo njihovo porjavitev. odnosno že omenjene rjavkaste lise. Gorko vlažno ozračje pospeši, da iz teli in okrog teh lis poženejo skoz razpokline rastlinskih stanic sadouosna debla plesni, nakar se korenine (micelij) v sredini lis s usahnitvijo (s preminom) staničnih tkanin pričenjajo sušiti. Prenos popkov in trosov plesni od rastline na rastlino vrši veter: v vlažnem in obenem gorkem vremenu ie v nekoliko dnevih okuženo celo pobe in vsa polja, toda vedno v smeri pihajoče sape. Kar iih pade na zemlio. se izgubljajo z deževnico v zemljo in pridejo, ako prstna plast ni predebela. do gomoljev, poženejo svojo klico skoz kožo v stanice krompirja in razvijejo v njih na enak način kakor pri listih krompirievice svoje korenine, povzro-čivši pozneje na zunaj vidne, sivorjav-kaste lise v testu gomolja (krr~,r>ir.ia) neposredno pod kožo. Ako Pa niso mogli priti do gomoljev, preminejo v teku enega tedna tako, da se plesen nikdar ne orenaša potom zemlje, marveč od leta do leta edino-le potom okuženih krompirjevih gomoljev, bodisi da so isti prišli že okuženj s polia v klet, bodisi da so se šele v razmeroma gorki in vhžni shrambi ali kleti medsebojno okužili. S krompirjevo plesnijo okuženi gomolji so čez zimo močno podvrženi gnitju, pri čemer ie vendar pripomniti. da ie močno gnitie tudi še lahko posledica drugih bolezni krompirja in kromptrjevice in ne-le posledica te plesni. Vsaieni okuženi gomobi odnosno plesnobne korenine (miceliji) v njih poženejo plesnobna sadouosna debla deloma v novo se tvo-reče podzemske razrastke (korenine) in no njih v mlade gomoličke krompirja, povzročajoč neposredno "kuženje go-moljev novega pridelka, deloma v nad-zemski poganjek (v klico krompirievice). kier na spodnjem delu lahko opazimo riavkaste črtice, ki nosrio prve nles-nobine pooke in so izvor širienia plesni na krompirjevici. Glavni napad krompirieve plesni ali takozvano sekundarno okuženie nastopi nraviloma okrog sredine iuliia z nastopom vročine in traia z vso vehemenco (silo) do sredine avgusta Vlažno ozrač-ie podoira usp^h tega nanada. odnosno orenašania pookov in trosov rastline na rastlino: močno suho ozrač;e Pa uspeh zavira. Ker 1e-ta napravila kmetu nai-večio gospodarsko škodo radi cesto za polovico zman;šrmpšar od Sv. Bo'.-fenka. Predlog prejšnjega odbora Vinarskega in sadjarskega odseka, da bi društvo likvidiralo in izročilo premoženje v svrho izdajanja stro! ovnega lista novi strokovni organizaciji, ki se istočasno snuje s centralo v Beogradu, je propade! z 20 proti 21 glasovom. Občna zbora sta sprejela tudi važne resolucije v obrambo vinarskih interesov. = Važno za mizarska podjetja. Trgovska in obrtniška zbornica opozarja, da bo komanda V. armijske oblasti v Nišu nabavila za svojo uporabo večjo količino pisarniškega pohištva od najfinejše do napriprostejše vrste. Producemti in trgovci te stroke se pozivajo, da vpošljcj« svoje kataloge in cenovnike pisarniškega, salonskega in sobnega pohištva iz trdega in mehkega lesa gori navedeni komadi. Pri določanju cene se mora predvideti in vračunati ceno s prodajo franko vagon železniška postaja Niš in plačanje 4'A% za državne takse in davke. = Popust železniške tarife za prevoz blaga preko Sušaka. Trgovska in obrtniška zbornica nam sporoča, da je 30% znižanje železniške tarife, katero je odobrilo prometno ministrstvo z odlokom z dne 23. februarja 1925. M S br. 3473 za čas od 1. marca do 30. iunija 1925. bilo včeraj podaljšano za en mesec, to je do konca meseca julija. = Gibanje v celjski industriji. Tvrdka Pertinac & Čanak, tvornica za emajlirano in aluminijasto posodo v Celju, ki je bila pred štirimi ineseci ustavila obrat, se je začela zopet gibati. Zvedeli smo, da sc vr-še neka pogajanja z namenom, da se razčisti razmerje obeh solastnikov podjetja in da se postavi to na popolnoma nov temelj. Pojavila se je celo govorica, da se namerava nova tvrdka nastaniti v Pireju na Grškem, odkoder bi zalagala vzhodne države. = V trgovinski register so se vpisale naslednje tvrdke: Leo Bencina, trgovina z lesom v Mariboru; Ivan Paternost, trgovina z živino v Podcerkvi; Josip Velikonja, carinsko posredništvo in špedicija na Rakeku; J. Donadini, trgovina z lesom v Toplicah. Izbrisali sta se naslednil tvrdki: Dr. Gilbert Fuchs v Hribu pri Kranju (ker se je trgovina opustila); Ivan Justin, trgovina z lesom v Ribnem pri Radovljici (ker se je trgovina opustila.) = Potrditev poravnave. Poravnava sklenjena v poravnalni zadevi zapuščine po pokojnemu Vinku Majdiču, veieindustrijcu v Kranju, je sodno potrjena. Rekurzni rok 14 začne teči 5. t. m. = Konkurz je razglašen o imovini Josipa Plankarja, trgovca z lesom in drvmi v Ljubljani. Prvi zbor upnikov je 10. t. m. ob 11. Oglasltveni narok je do 10. avgusta 1925 = Mlinarji zahtevajo ponovno uvedbo uvozne carine na moko. Iz Beograda poročajo: V Centrali industrijskih korporacij se je vršila konferenca mlinarjev iz vse države. Razpravljalo se je o vprašanju uvozne carine na moko ter se je soglasno sklenilo, da se pri vladi podvzamejo koraki za ponovno uvedbo uvozne carine na moko, s čemer bi se omogočilo delo mlinom. Po konferenci so zastopniki mlinske industrije posetili pristojne ministre. = Dobave: Dne 10. julija t. 1. se bo sklenila v pisarni intendantskega slagališta Dravske drvizijske oblasti v Ljubljani pogodba za dobavo olja. masti, fižola makaron, riža, zdroba, jesiha. sladkorja, žitne kave m cikorije. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 28. julija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 100 ton plinskega koksa; pri direkciji državnih železni;, v Subotici glede dobave barv. — Dne 29. julija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave asbestnih vrvic, stenja, steklenega in smirkovega papirja itd. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani !nte-resentom na vpogled. = Rapidno nazadovanje lire. Iz Rima ooročajo: Rapidno nazadovanje lire, ki traja brez prestanka, povzroča velike skrbi vladi kakor gospodarskim krogom Med italijanskimi gospodarskimi krogi se zau juje, da je glavni vzrok katastrofalnega padanja v inozemskih dolgovih Italije Angliji in Ameriki, glede katerih še vlada tli našla rešitve. Nedvomno pa je med temi vzroki predvsem znatno povečanje pasiv-uosti italijanske trgovinske bilance v prvih mesecih t. 1. Vsa prizadevanja vlade, da se zaustavi nazadovanje, so bila doslej brez uspeha in niso mogla omajati nezaupanja borznih krogov v liro. LJUBLJANA. (Prve številke povprasks vanja, druge ponudbe in v oklepajih kup-čijski zaključki.) Vrednote: 7% posojilo 62.50—0. Vojna škoda 225—0, Celjska posojilnica (230) Ljubljanska kreditna 225— 265, Merkantfloa 100—103, Praštediona 800 —806. Kreditni zavod 175—185, Strojne 0— 135, Vevče 100—110. Stavbna družba 265— 280, 4%% zastavni listi Kranjske dež. banke 20—0. kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 20—0. — Blago: les: hrastove vozovne deščice 44 mm, 19 do 28, i 2.65 m. 43 mm 19, 2.65 m fco meja 1350—0; i bukove deske 30. 35, 40. 50, 60 in 80 mm, ! 2.25—4.50 m I. II., III., fco meja 0—690; doge hrastove, 1 hI, Vi hI, H hI, fco meja 0—200, 150. 100; bukova drva, 1 m dolžine fco Skoplje, 2 vagona (30); p o 1 j s k i pridelki: pšenica Hardwinter II., fco Postojna trans. 0—410; turščica sremska. fca r.akl. postaja 170—185. ječmen srbski, 60 kg par. Ljubljana 0—325. ZAGREB. V efektih je tendenca nespremenjena. Od bančnih papirjev se je z več strani iskala Slavenska, ki ie napram včeraj porasla za tri točke. Trbovlje so se danes začele trgovati brez kupona po 320. Vojna škoda je bila zaključena za avgust po 245—255. Za ultimo julija se je iskala po 242, a blaga ni bilo pod 248. Promptno blago se je trgovalo po 240. — Na d e v i z-u e m tržišču je tendenca dalje slaba. Dinar je poskočil zjutraj v Curihu na 9.075 in so na. podlagi tega v Zagrebu vse devize dalje padle. Poslovalo se je ia bazi 9.07—9.08. Italija je padla na 191. Skupni promet v devizah je dosegel okrog 8 milijonov Din. Notirale so devize: Dunaj 795.5—807.5, Italija izplačilo 190.7—193.7, London izplačilo 275.2—278.2, Newyork ček 56.6—57.6 Praga 167.9—170.2, Švica 1099—1109, ček 1099—1109: valute: dolar 55.6—56.4« nemške marke 1327.5—1342.5, lire 193.5— 196.5; efekti: bančni: Trgo 8—10, Eskomptna 103—103.5, Poljodjelska 16—17, Kreditna Zagreb 104—106, Hipo 56—56.5, Jugo 98—100. Ljubljanska kreditna 235—255 Praštediona 800—802.5, Slavenska 64—68. Srpska 130—131. Narodna 3400—0; industrijski: Eksploatacija 25—30, Drava 135— IGO, Dubrovačka 540—550, Šecerana 460— 475, Osječka Ijevaonica 145—150, Slavoniji 39—40, Trbovlje 0—320, Vevče 100—105, državni: 7% posojilo 64—0, agrarne 35, Vojna škoda 340. BEOGRAD. Tendenca v devizah je dalje mlačna. Notirale so devize: Amsterdam 2290 — 2300, Dunaj 800 — 802, Berlin 1355 — 1357 Budimpešta 0.0803 —0.0804, Bukarešta 26 — 36.16, Italija 192.25 — 193, London 276.75 — 277, Newyork 56.3 — 57, Pariz 255 — 258, Praga 168.75 — 169, Švica 1105 — 1107. CURIH. Beograd 9.075, Newyork 515.10, London 25.0476, Pariz 23.45, Milan 17.35, Praga 15.25, Budimpešta 0 007250, Bukarešta 2.375, Sofija 3.725, Dunaj 72.55, Berlin 1.2260. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 68, Živnostenska 323, Assicurazioni Generali 13.650, Riuniorie Adriatica A 4350, Riunione Adriatica B 4340, Cosulich 370, Dalmazia 345, Llbera 576, L!oyd 5750, Oze-ania 220, Tripcovich 500, Dalmazia cement 635, Split cement 486, Krka 410; devize: Beograd 52 — 53, Dunai 415 — 435, Praga 88 — 89.50. Pariz 133.50 — 135.50, London 144 — 145.25, Newyork 29.65 — 30, Curih 575 — 590; valute: dinar 51.50 — 52.50, 20 zlatih frankov 113 — 115, zlata lira 566.88. — Vsi papirji, izvzemši državne, so danes znamo zrastli. Porast deviz In valut pa je malenkosten. London je ob zaključku borze notiral 145.25, po borzi, v popoldanskih urah pa se je dobila londonska deviza tudi že po 139. dočim so druge devize ostale neizpremenjene. V borznih krogih vlada mnenje, da pade London na 137, kjer se ustali za nekaj časa, nakar bo sledil nov porast. DUNAJ. Beograd 12445 — 12.485, Berlin 168.72 — 169 32, Budimpešta 99 58 do 99.98. Bukarešta 3.26 — 3.28, London 34.49 do 34.59, Milan 23.87 — 23 99, Newyork 709.35 — 711.85, Pariz 32.34 — 32.50. Praga 21.015 — 21.095, Varšava 135.85 -135 35, Sofija 5.11 — 5.15. Curih 137.65 — 1.38.15; dinarji 12 37 — 12 43 PRAGA. Beograd 59.625, Dunaj 475.75, Berlin 804.50, Rim 113.50, Curih 655.00. BERLIN. Beograd 7.38, Dunnj 59 057, Milan 14.08, Praga 12.43, Curih 81 44. LONDON (ob 10 30.) Beograd 276, ita-lija 143 5, Newyork 486.06, Pariz 108.6, Švica 25.03 NEVVVORK (ob 18.: po našem ob 24.) Beograd 1.75 in pol, Italija 3 35, London 4.86 in ena osminka, Švica 19.40 in pol. Vremensko poročilo Ljubijans, 2. iuliia 1925. Ljubljana, 306 m nad rrr, rm. Kraj ooazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Ohlapno 0—10 Padav ne mm ! Liubliana . . . 7. 7585 17 2 sever več. jas. LjuMjana . . . 14. 756-5 24-8 sev. vzh. dež Ljubljana . . . 21. 7557 20-0 brezv. obl. Zagteb .... 7. 7570 200 jug. vzli. pol. obl. Beograd . . . 7. 756-4 180 zap. jas. 0*1 i Dunaj .... 7. Praga .... 7. 757-6 160 vzhod obl. Inomost . . , 7. [ Solnce vzhaja ob 4" 17. zahaja ob 19-50, luna vzhaja ob 1530, zahaja ob 1-24. Barometer nižji, temperatura višja. Dunajska vremenska napoved za petek; Mestoma vreme bo trajalo le malo časa. oblačno, toplo. Toplo Do Ohrida in Bitolja 15. Iz Bitolja skozi Prilep na Gradsko Po programu je bilo določeno, da ostanemo ves dati v Bitolju in da se naslednje jutro ob petih odpeljemo po ozkotirni železnici na Gradsko, ne da bi se ustavili v Prilepu. Imeli smo namreč zadnji dan razpoložljivega časa. Vrh tega so nas Biioljčani povabili za zvečer na banket; že zjutraj so kratko-malo dali na gimnaziji dijakom prosto, da so mogli profesorji nam razkazovati mesto. Ob osmih zjutraj sem videl po ulicah dijake in dijakinje hiteti s knjigami. — «Pa zašto nemate ško-lu?> — cDošli neki profesori!» so odgovarjali razžarjenih obrazov. (Bi-toljska gimnazija — na celem jugu najmočnejša za skopsko; šteje 735 učencev, od tega v prvem razredu 309, v drugem 178; tudi tu so tedaj prvi razredi izredno močni.) Nekateri nismo bili zadovoljni s tem načrtom. Dejali smo, da je bolje ogledati si Prilep, nego ostati še popoldan v Bitolju, ki smo si ga v glavnem vendarle že ogledali. Toda radi banketa je smatrala večina, da se ne more kar takoj pustiti gostoljubno mesto. Vrh tega so aranžerji raznesli vest. da bomo na zagotovila velikega župana ponoči ob eni uri dobili poseben vlak, ki nas bo z banketa popeljal do Gradska, tako da vjarnemo tamkaj še brzovlak, ker bi sicer izgubili en dan časa. To so bili razlogi, da se je velika večina odločila, da ostane v Bitolju. Ali nekaj nas je vendarle vztrajalo na načrtu, da se odpeljemo ob 2. uri popoldne z običajnim osebnim vlakom do Prilepa, si ogledamo Markovo mesto, prenočimo tamkaj in počakamo obljubljeni posebni vlak. Na malem bitoljskem kolodvoru se nas je zbralo petnajst mlajših, ki smo bili namenjeni, da se hitro «juri» naprej. Ker je bil tržni dan, je čakalo na Staniči mnogo potnikov, največ kmetov z rodovitne bitoljsko-prilepske ravnine. Bali smo se radi prostora, pa smo stopili k postajenačelniku ter ga poprosili, naj nam da poseben vagon, ker smo to in to. Gospod nam je takoj ustregel in za par minut so že pripeli k vlaku naš specijalni vagon, kakor se to tamkaj imenuje. Postajenačelnik oa nam je pri tem povedal, da iz posebnega vlaka ne more biti nič. zakaj on nima nikake lokomotive v rezervi in često ne more dati posebnega vlaka niti za vojaške potrebe. Tudi intervencija velikega župana ne more doseči ničesar, ker se 'okomotiva ne more več pripeljati pravočasno od drugje. V naši petnajstorici je bila tudi družina Francoza, profesorja v Skoplju, ki je napravila vso pot z nami, potem mlada Cehinja. ki z državno češko štipendijo študira v Srbiji, ostalo so bili mlajši kolegi in koleginje iz najrazlič nejših krajev države. Spremil nas je med drugimi tudi Francoz, ki je profesor francoščine v Bitolju; dobro se počuti v mestu, samo ni zadovoljen, ker se težko uči književne srbščine, ko domačini govore narečje. Kar čudno se zdi človeku, kam se vse potaknejo Francozi za ljubim kruhom; kakor da niso členi «drugih. večjih narodov«, nego isto, kar mi siromašni kruhoborci. Železnica iz Bitolja čez Prilep do Gradskega je prav taka vojaška ozkotirna proga kot iz Ohrida na Skoplje. Vagoni so onim povsem enaki. V našega je prišlo tudi par drugih ljudi inteli-gentov, a vozili smo se vendarle prostorno. Opozoval sem gospoda, ki je bil očividno uradnik srednje stopnje; širok obraz z močnimi ustnicami, ne baš lepih potez, nizke čokaste postave; če bi izpregovoril slovensko, bi se ne začudil prav nič. Izkazalo se je, da je rodom iz Pirota. Opazil sem pogostem, da so Srbi od bolgarske meje po vna-njosti nekoliko drugačnega tipa nego iz ostale Srbije; tam je bilo očividno več mešania, menda kakor v Sloveniji, ker imajo z nekaterimi našimi tipi toliko sličnega. Njegov sosed je bil Požarev-čanin. ki je izredno zategoval besede; človek bi si želel, da bi mogel sopotnike razlikovati že po govorici, iz katerega predela so. Seveda smo bili takoj v živahnem razgovoru. Oba sta bila bivša frontnika, oba sta se borila na solunski fronti in tudi v okolici Bitolja. Poznala sta vsak vrh, vsak greben; pokazala sta natančno, kje so Jirbi v novembru 1. 1916. po zmagi na Kajmakčalanu prodrli preko Bitolja ter potem prepustili osvojene pozicije Francozom, sami pa odšli na sektor na Dobrem polju in drugih vrhovih. kjer se je pozneje posrečil znameniti prodor v septembru 1. 1918. Kmalu smo se pripeljali do me ta, kjer je sko-ro dve leti potekala fronta; povsod se še vidijo strelski jarki, ki gredo po eni strani čez ravan, po drugi gor na pobočja in na višine; vmes zvezni jarki, tam prostori za artiljerijo. Za vsak jarek sta vedela, kateremu oddelku je pripadal, kdo ga je branil itd. Danes raste povsod tod trava in tam ob jarku orje kmet. Tu je vas. ki je bila popolnoma uničena, dobesedno zravnana z zemljo. Sedaj stoje nove hiše in da ni povedal Piročanac, ne bi vedeli, da je bilo tu središče razdejanja. Dama. ki sedi poleg mene, glej, se je nagnila v stran, kakor da ji je slabo; ne. saj joka! Trudi se, prikriti solze, toda jok jo stresa krčevito in čuje se pritajeno ihtenje. «Tu na teh višinah ne-kje». -tii potihem tolmači sosed, «ji je ostal edini brat». Oddaljujemo se od bojišča. Piročanac pripoveduje, da so Bolgari najboljši vojaki fanatiki, ki se vržejo v boj, ne da bi se najmanj bali za življenje. «Da. če bi šli mi z njimi in oni z nami! To bi bila vojska, ki bi se ne bala nikogar! Prav nikogar na svetu. Ej. dobro ve to Evropa, zato pa ne pusti, da bi se mi složili . . .» Govoril sem v Srbiji večkrat z vojaki. bivšimi frontniki. Vsi, brez izjeme, so se izražali enako o Bolgarih in njihovih velikih vojaških sposobnostih. «Da so bili Bolgari 1. 1915. z nami, nikdar ne bi prišli Germani v Srbijo», je trdil vojak iz Čačanskega okruga na razgo voru v Skoplju. Ta vojak mi je 1. 1920. karakteriziral stvar takole: Mi balkanski narodi smo še neizobraženi, mi smo kot Arnavti: kadar pride povelje, gre mo v boj, pa se ne brigamo zato, če pa Jemo. »Ura. na nož!« in se vržemo tjakaj, kjer vemo. da nas tudi sovražnik čaka na nož. In nič ne premišljujemo, kako in zakaj. Zgodilo se je, da je Srb Bolgara zabodel isti trenutek, ko je Bolgar Srbu porinil nož v prsa. A evropski narodi so drugačni; oni ne marajo umirati. oni ne gredo kar tako na povelje. Avstrijci in Germanci so streljali samo do 5. ure popoldne, potem pa so hoteli imeti večerni počitek. Bolgar pa je streljal vsak trenutek, on ni maral in ni dajal počitka. Nasprotno pa je naš Piročanac hvalil Bolgare, da so se medsebojno pardonirali s Srbi v času odmora. večerje itd. Piročanac gleda kmete, ki se vračajo iz Bitolja po cesti, potekajoči ob progi, nekateri na oslih, drugi z dvokolesnimi jezi na prebivalce. gli.zkeeumlhumlhw vozmi. Gleda na mačedonsko vas in se jezi na prebivalce. «Ti Mačedonci so zaostali. Poglejte jim hiše, kake so, naš Srbijanec ne bi hotel živeti v takih. Pa ne da bi jim manjkalo denarja. Saj mnogo prodado, oni zbirajo denar, zbirajo napoleone in jih tišče doma, hiše jim pa ostajajo nepopravljene, stare. Naš Srbi-jauec za denar, ki ga izkupi. takoj dokupi orodje, živino, zemljo in popravi hišo, si prizida to ali ono. Mačedonec pa nič ne popravlja, samo zlato devlje na kup. In tudi zemlje ne zna obdelovati . . .» Počasi gospodine, videli smo tudi drugačne vasi in drugačne ljudi, kakor jih popisuješ ti. (Dalje prihodnjič.) H nt iyMJ[£ Popisi DOL. LOGATEC. Sokolsko društvo Dol. Logatec vabi vsa sosednja društva in vse prijatelje na svojo veliko javno vrtno veselico, ki se vrši dne 5. julija. Na sporedu je: telovadba članov, članic in naraščaja, petje, godba, bogati srečolov, prosta zabava, ples itd. Svira izvrstni šramel iz Ljubljane. Kdor hoče preživeti nekaj prijetnih uric neprisiljene zabave, naj se udeleži. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v notranjih prostornih dvoranah. 1410 DOLENJI LOGATEC, Pevsko društvo -.Slavec* je priredilo v pondeljek v tukajšnjem Sokoiskem domu koncert z izbranim sporedom. Dvorana je bila razprodana. Pev ski zbor je žel zlasti pri dveh točkah burno odobravanje. Pohvalno je omeniti tudi ženski zbor, ki je prednašal otroške pesmi Operni pevec g. Banovec nam je zapel tri ljubke komade in žel tako navdušenje, da je moral arijo iz ^Gorenjskega slavčka» ponoviti. Mehki glasovi gosli g. Staniča so našli pot do srca občinstva, ki je pri zadnji točki komaj upalo dihati. Obžalujemo, da gdč. Čopova radi slabega klavirja ni mogla izvajati svojih partij. G. Staniča in ženski zbor pa je spremljala z razumevanjem in fineso. Čestitamo «SIavcu» in njegovemu pevovodij prof. Brnobiču k lepemu uspehu. CERKNICA. Vodstvo tukajšnje osnovne šole ie uprizorilo v nedeljo mladinski igri »Šivilja Klara« in «Vandas. Poieg tega je mladinski mešani zbor pod vodstvom učitelja VVillitzerja lepo zapel nekaj pesmi. Obe igri sta izborno izpadli. Občinstvo je s svojo obilno udeležbo pokazalo veliko zanimanje za mladino. Otroci so v splošnem svoje vloge rešili brezhibno. Priznati moramo, da je bila stvar v rokah dobrega režiserja. HRASTNIK. Društvo rudniških nameščencev, krajevna skupina Hrastnik, priredi v nedeljo dne 12. julija ali v slučaju dež-]a na ta dan, dne 26. julija na vrtu g. Božiča v Praprotnem veliko društveno veselico. Opozarjamo in vabimo nanjo že danes vse sosednje skupine kakor tudi vse ostalo nam naklonjeno občinstvo v in izven Hrastnika zlasti še ker tvori Praprotno ja-ko lepo izletno točko ter bo nudila veselica v obilni meri vsega, kar jača telo in vedri dušo. Pridite torej v največjem številu! Zdravo! 13% POLZELA. Tukajšnje Sokolsko društvo je priredilo v spomin obletnice sarajevskega atentata na hribčku Sv. Miklavža kresni večer, ki je izpadel v vsestransko zado-voljnost. — 74-1 etna Jera Bošnjak iz Pod-vina je splezala pretekle dni na češnjevo drevo, da si nabere češenj. Pri tem ie padla tako nesrečno z drevesa, da je na zadob ljenih poškodbah umrla. — Na Petrovo so imeli Orli celjskega in savinjskega okrožja pri nas svoj «dan*. Obetanih iisočev sicer ni bilo, pač pa je šlo v sprevodu z naraščajem in deco vred 260 oseb. Pri orodii telovadbi je nastopilo 5 mož, od teh eden telovadec. Ce povemo še, da so imeli na te-lovadišču na najvišjem mlaju rdeče - belo zastavo je povedano vse. Druge nesreče res ni bilo. VOJNIK. Godbeni odsek tukajšnje čitalnice nam je preskrbel povodom proslave Vidovega dne pri maši zadušnici cerkveno petje s spremljevanjem godbe. Klub, ki nnm e pod vodstvom ravnatelja meščanske šole že ponovno dokazal, da stremi za napredkom, nas je s tem prijetno iznenadil. da eden par nogavic z žigom1 in znamko (rdečo, modro ali U zlato) B3-»vm ,,ključ" iraja kakor štirje pari drugih? Kupite eden par, pa boste verovali. Nogavice brez žiga .ključ* so ponarejene. Želimo mu še širšega razmaha. Drugi del proslave, katerega so poskrbeli merodajni činitelji obeh šol, se je vršil v dvorani posojilnice. Ravnatelj g. Rismal je v krasnem govoru orisal pomen in zgodovino tega važ nega dne. Zaključil je svoj govor z vzklikom kralju Aleksandru. Nato se je dvignil zastor in pokazalo se nam ie Kosovo v živi sliki, katero sta aranžirala gdč. Lečniko-va in g. Knapič. Kosovsko devojko nam je z dovršeno mimiko kreirala gdč. Kranerje. va. Proslava je napravila jako ugoden vtis, samo škoda da občinstvo ne čuti potrebe, da podpre take potrijotične predstave vsaj v moralnem oziru. DOBRNA PRI CELJU. Tudi naše zdravilišče je jako dostojno proslavilo vidovdan ski narodni praznik. Dne 27. junija je bila v farni cerkvi maša zadušnica za pokojne junake, ki so darovali življenje na žrtvenik domovine. Naslednjega dne pa je bila narodna proslava v topliški dvorani s pestrim sporedom, katero je priredilo učiteljstvo s sodelovanjem šolske mladine. Prireditve so se udeležili poleg domačega občinstva tudi vsi uradi, društva in skoraj polnoštevilno vsi gostje. Po pozdravnem govoru zdraviliškega upravitelja g. Jankoviča je bil slav-nostni govor šolskega vodje g. Šmidta. Njegovemu globoko zamišljenemu govoru so sledile deklamacije šolarjev in šolark. Med posameznimi točkami je svirala zdraviliška godba Dravske divizije. Nabrana vsota, večinoma darovi tukajšnjih gostov, se bo uporabila v prid šolarjev tukajšnje šole. VIRŠTANJ. Že petič so nas presenetili letos naši igralci pod spretnim vodstvom cdč. učiteljice Diirenbekove in gosp. Bovhe. Tokrat so na Vidovdan igrali veseloigro «Vse naše* ter < Kakršen gospod, tak slu ga*. Vse priznanje igralcem ki so častno rešili svoje vloge. Želeli bi samo, da se govori drugič pravilna slovenščina in ne domači dialekt, pomešan z nemškimi spake-drankami. Iz dobička se je kupilo ubožnlm otrokom razna oblačila, ki so se jim razde-lila po igri, kar je napravilo na domačine zelo dober vtis. Videli smo, da je mogoče delati povsod, treba je le energije. Prirediteljem smo iskreno hvaležni za užitek. SLOVENSKA BISTRICA. Vidovdansko proslavo v Slovenski Bistrici sta otvorili tukajšnja deška in dekliška šola s svojo prireditvijo v soboto po spominski službi božji v dvorani Okrajne hranilnice. Po slav nostnein govoru g. učitelja Janžekoviča so naši malčki pod vodstvom svojih učiteljev, oziroma učiteljic nad vse uspelo izvajali program proslave, sestoječ iz deklamacij, pevskih točk in glasbenih točk, ki jih je ab solviral šolarski orkester pod vodstvom g. Meška. Prireditev je bila zelo srčkana in tudi od odraslih dobro obiskana. Splošno se je izražalo priznanje našemu učiteljstvu, ki s tako lepim delom upravičeno vzbuja v nas nado, da bo vzgojilo njemu zaupano deco v navdušene Jugoslovene in naši domovini koristne državljane. — Zvečer istega dne je priredila mestna občina baklja do, ki so se je udeležili predstavniki občine, vojaštvo, Sokoli, Orjunaši, požarna bramba in predstavniki drugih društev ter mnogo občinstva. Hiše so bile lepo razsvetljene. Po obhodu je pevski zbor pod vodstvom g. Križmana zapel na Glavnem trgu nekaj lepih pesmi, občinstvo pa je zaplesalo ko!o. Pri bakljadi smo zopet pogrešali naše Orle in druge oznanjevalce programa SLS. Pa menda vendar ni proslava Vidovega dne brezverska? — V nedeljo zvečer se je vršila v dvorani Okrajne hranilnice slav nostna proslava, prirejena od združenih narodnih društev. Slavnostni govor Je govoril predsednik Čitalnice g. dr. Jagodič, nakar se Je prikazala krasna živa slika »Kosovska devojka», ki so jo predstavljali člani, oziroma članica Sokola izza zagrinja-la pa se Je zaslišala otožno tamburlca: «Tamo daleko...* Sledila je od članov Sokola predstavljana slika «Edinstvo*, nakar je čitalniški pevski zbor pod vodstvom g. Križmana zapel lasaryka, ki je praznoval letos svojo 751etnico, ter ustanovitelja Sokolstva Miroslava Tvrša. Spored je b;! prav srečno sestavljen. Po« leg poljudnega in zanimivega predavanja o društveni zgodovini, je obstojal še iz dveh enodejank in iz proizvajanja prostih vaj za leto 1925. Vsa čast sestram in bratom igrala cem. Tudi vaje članic in članov so doka« zale vztrajno vežbanje in veselje do telo* vadbe. Maloštevilnost naj pojači vstrajnej« še delo. Obisk je bil, kakor vedno, zelo ča« sten. Vse točke so žele obilo pohvale. Delo v društvu visi, kakor povsod, na par članih, ki bodrijo ostalo članstvo in prinašajo, po* sebno brat starosta, šc gmotne žrtve. Brat starosta Zevnik je naš spiritus agens. Vod« stvo društva se ima boriti z raznimi na* sprotniki, ki streme celo za razpadom dru« štva. V petletni društveni zgodovini je bi!o že premnogo zelo kritičnih položajev. Poleg staroste, ki je položil že marsikak tisočak na društveni oltar, delujeta še dva brata ze« lo vztrajno. Brat Turnher posveča najbolj« še moči prosvetnemu delu kot režiser in Igralec, večkrat tudi kot pevovodja in telo* vadni reditelj, br. Bregar pa, požrtvovalno vadi svoje telovadne sestre in brate. Številno smo seveda majhni, ali kakor je majhno na* še sokolsko gnezdeče, vendar vztrajno nas predujemo. To bomo pokazali pri javnem nastopu dne 15. avgusta, pri katerem bo se« delovala godba dravske divizije. Babič, NVoif, Dean, Hans in Koščevič. Ket nastopi Hašk sedaj prvič v Mostarju in Dubrovniku mu tamošnji športniki priprav« Ijajo svečan sprejem. Prašlu Sla\-ija v Beogradu. Beograjsko časopisje poroča, da nastopi dne 1. in 2. avgusta slovita praška Slavija v Beogradu, kjer igra proti Jugoslaviji in BSK. Za te tekme vlada že sedaj v prestolici veliko zanimanje. Praška prvenstvena tabela. Prvenstve« no tekmovanje je tudi v Pragi zaključeno in sicer sioji na čelu I. razreda Sparta s 15 točkami in razmerjem golov 32 : 7. Nato slede: Slavija 15 točk, Victoria Žižkov 11 točk, DFC. 10 točk, ČAFK 9, Cechie Karlin 8, Lfben 7, Vršovice 6, Nuselskv 5 in Me« teor VIII. 4 točke. Tabelo je smatrati za definitivno, čeprav so Vršovice vložile pro« test proti tekmi s Sparto, od katere so bile poražene z 1 : O. Konec prvensh>ene sezone na Dunaju. V nedeljo je bila odigrana na Dunaju zad« nja tekma v letošnji prvenstveni sezoni. Končni rezultat prvenstvene tabele I. raz. se glasi: Hakoah 26 točk, Amateure 24, Vienna 23, Rapid 23, \VAC. 23, Admira 22, NVacker 20, Simmering 18, Sportklub 17, Slovan 17 in Rudolfshiigel 7 točk. Iz druge« ga razreda prideta v I. razred še Hertha in Floridsdorfer Athletic Club. Več dunaj« skih klubov odpotuje sedaj na turneje v inozemstvo. Dne 5. julija pa nastopi dunaj« ska nogometna reprezentanca v stockholm« skem stadionu, kjer igra proti Švedski s sledečo postavo: Aigner«Rainer, Tandler« Nietsch, Koch, RichtcrAVesaelv, Swatosch, Horvath, Hausler, Neufeld. Lahkoailetska prvenstva za ČSR. se vri še v soboto in nedeljo v Pragi na igrišču Sparte. Glavno bitko bodo vodili praški in brnski tekmovalci, ki so baje vsi v dobri formi. Kanada : Amerika. V Montrealu sta se srečali v nedeljo prvič nogometni repre« zentanci Kanade in Zedinjenih držav. Zmagal je Kanada z 1 : 0. XI. Izlet gorenjske sokolske župe se bo vršil v nedeljo dne 5. t. m. v Škofji Loki Prvotno na letakih določeni program se Je iz tehničnih ozirov izpremeni! sledeče: Ob pol 8. zjutraj tekme, ob 10. skušnje ob pol 12. sprevod. Ob 15. in pol telovadni nastop, nato velika veselica z bogatim sporedom v vseh prostorih Sokol skesa doma. Opozarjamo posebno posestnike z Gorenjskega, da imajo vsled izpremembe programa ugodno priliko, da pridejo z opoldanskim vlakom ob 11. v Škofjo Loko, pov-ratek pa bo mogoč z brzovlakoin, kl bo ta dan izjemoma postal na škofjeloški postaji. Sokolsko društvo v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 5. t. m. drugi propagandni pešizlet na Krapje, združen z nastopom članstva in naraščaja. Pod prijetnim senčnatim krovom br. Šumaka, bo po telovadbi zabava, s sodelovanjem belatinske godbe, pri kateri se bo med drugim citi.Ml tudi »Prieški krap-. Odhod iz Ljutomera pri zgradbi Sok. doma ob pol 2. popoldne. — Zdravo! Odlični sokolskl delavec v Zagrebu br. Fr. Lhotsky, načelnik Sokola v Bogoviče- vi ulici, je službeno premeščen v Osijek, kamor odide te dni. Njemu in tajniku br. Branku Mrvošu, kl odhaja istočasno v Po-žego, je priredilo društvo v sredo zvečer odhodnico, ki se je je udeležilo več sto zagrebških Sokolov. Šport Olimpia (Reka) : Ilirija V soboto in nedeljo, 4. in 5. t. m. igra Ilirija dve nogometni tekmi z reškim prva« kom Olimpijo, kvalitativno prvorazrednim moštvom, ki beleži baš letos izvrstne uspe« ho tako v prvenstvenem tekmovanju ital. saveza kakor v intemacijonalnih tekmah. Nekatere rezultate smo navedli že včeraj, 28. in 29. p. m. pa je dokazala Olimpija z izidoma 1 : 2 in 2 : 2 proti splitskemu Haj« duku vnovič svojo jakost. Ilirija si stavi te« daj zelo težko nalogo, ako stremi po tem, da se na domačih tleh revanžira za negativ« ni rezultat na Reki v mesecu marcu. Go« stovanje Olimpije obeta prinesti v zaključek pomladanske nogometne sezone dve izredno napeti mednarodni tekmi, ki bosta gotovo vzbudili nadpovprečno zanimanje naše pub« like. Obe tekmi pričneta ob 18. uri. Hazena v Ljubljani. Danes ob 18 45 na igrišču Atene v Tivoli prvenstvena tekma med družinama Atene : Hermes. Tekma se vrši ob vsakem vremenu, in obeta biti za« nimiva, ker se nahajata obe družini v dobri formi. Finalna tekma za prvenstvo države. Za tekmo Gradjanski : Jugoslavija, ki sc vrši v nedeljo v Zagrebu, vlada v športnih krogih veliko zanimanje. Zagreb živi že več dni v nervoznem razpoloženju, ki se stop« njuje, čim bolj sc bliža usodni dan. Kibici sc marljivo pripravljajo in danes govori že ves Zagreb o prognozah za izid velikeg* boja. Beograjsko časopisje poroča, da so tu di beograjski športniki marljivo pripravlja« jo, da pridno sekundirajo zagrebškim kibi« com. Z Jugoslavijo odpotuje namreč v Za« greb okoli 300 «drukerjev», tako da bo go« tovo vladal na igrišču v Zagrebu velik živ« žav. Haikova turneja v Bosno in Dalmacijo Včeraj je moštvo zagrebškega Haška od po* tovalo na turnejo v Bosno in Dalmacijo. Moštvo poseti Sarajevo, Mostar in Dubrov« nik ter igra v celem 5 tekem. Dne 4. in 5. t. m. igra v Saraje\-u s Saškom in Slavijo, v torek 7. t. m. igra v Mostaru z Jugoslo« venskim športnim klubom in dospe nato v sredo v Dalmacijo, kjer ostane v Dubrov« niku 8 dni. Tu igra Hašk II. in 12. t. m. z Goškom. Na turnejo so odpotovali sledeči igralci: Mitrovič, Koch, Kunst. Premrl, Li« povščak, Križ, Kolibaš, Agič, Jcren, Vinek, Službene objave LLAP. (Iz seje tehn. odbora z dne 1. VII. 1925.) Verificirajo se rezultati akadem. petobo ja za prehodno darilo Športne zveze. I. me« sto je dosegel g. Lado Zupančič (tehn. fa« kul.) (Ilir.) z 2337.570 točkami; II. mesto Valtrič Hinko (tehn. fakul.) (Primorje) i 2203.630 točkami; III. mesto Živanovič Sve« tislav (tehn. fakul.) (Dir.) 7. 1772.725 točka« mi: IV. mesto Kovaoevič Mate (tehn. fakuL) z 1710.405 točkami; V. mesto Umek Tone (tehn. fakul.) (Pri®.) z 1660.970. Rezultat g. Zupančiča je nov slov. rekord. (Prejšnji 2075.295 točk dr. Perpar 24. XI. 1924.) Pre« hodno darilo (pokal) si je priborila zopet tehniška fakulteta in sicer y tretjič, tako da preide sedaj v njeno trajno posest. Izbirni miting za Dunaj, ki se vrši v doeh 4. in 5. VII. se vrši na igrišču Primorja in sicer oba dni ob 17. popoldne. Juryja za ta miting je sestavljena sledeče: Vrh. sod gg. Sancin D., Sanein S., geooi. Čeme, Jernej« čič, Fink. Časomerilci, istočasno sodniki na cilju: gg. Slamič, Brumat, geom. Čeme, ing. Debelak. Sodniki na progi: Podboj, Mezgo« lits, Vmdiš, Podpac, Rybaf, Ludvik. Star« terji: teki: Sancin D. Skoki in meti: Sancin 5. Zapisnikar: Gregorič. Vrh. reditelj: Bašin Alojzij. Zastopnike podsaveza delegira up. odbor. Jurvji se dovoljuje, da po svoji uvis devnosti spreminja vrstni red tekmovanja, ter da podeljuje posameznih atletom han« dicap. Klubi se pozivajo, da pošljejo k mi« tingu po 2 reditelja. Sestanek jurvje v so« boto ob 16.30 na igrišču Primorja. Lahkoatletski treningi za sestavo hazen« skega reprezentančnega tirna se vrSe vsak dan na igrišču Primorja, pod vodstvom g. Sancina D. Tajnik II. '» Izbirni miting LLAP. Ljubljanski lah* koatletski podsavez razpisuje za 4 in 5. t. m. ob 17. na igrišču S. K. Primorje izbirni miting s sledečim programom: V soboto. 4. t. m. ob 17.: 1. predteki 400 m, 2. met kro= gle, 3. predteki 100 m, 4. met kopja, 5. tek 800 m: v nedeljo, 5. t. m. ob 17.: 1. finale 100 m, 2. skok v višino, 3. tek 1500 m, 4. finale 400 m, 5. tek 5000 m, 6. met diska, 7. skok v daljavo. Vstopnina: sedeži 10 Din, stojišča 5. dijaške in mladinske 3 Din. Danes oh 18. na igrišču S. K. Primorje reprezentančni trening za določitev repre« zentance proti ČSR. sledečih atletinj: Pre« vec, Bernik, Petan, šantel D. in V., Čeme, Zanner Fr., Gregorin. Zore, Krisch, Zupan« čič H. in Jančigaj Vika. Treninge vodi po LLAP. določeni trener g. Danilo Sancin. JLAS je na svoji seji dne 27. junija ve' rificiral novi jugoslov. rekord v metu diska 42.94 postavljen pa Karlu Ambroczy — 25. V. 1925 — (Železnički Spotski klub Veliki Bečkerek). Na isti seji je sklenil izdati iz« kaznico saveznega sodnika za merjenje, me« te, skoke in teke (starterski ne) g. S. San« cin. Službeno iz LUP. V soboto ob pol 7. hazenski trening na prostoru Ilirije. Javiti se imajo vse hazcnašice, ki so bile pozvane k prvemu treningu. V nedeljo popoldne ob 5. trening tekma A in B tima. V A timu nastopijo vse one hazenašioe, ki grajo v ne« deljo 12. t. m. proti Čchinjam. Postava za oba tima ho pravočasno objavljena. — Teh« nični referent. Službeno iz LKP. Seja u. o. danes » petek, ob 21. v sobi Športne Zveze v Na« rodnem domu. Prisotnost vseh odbornikov nujna. — Tajnik I. Članstvu S. K. Primorje. Za nedeljo, 5. t. m. ob 9. dopoldne sklicujemo v restav. racijo Zvezda izredni občni zbor s »lede« čim dnevnim redom: 1. pozdrav predsecU nika, 2. izprememba pravil, 3. imenovanj« rednih članov, 4. volitev odbora, 5. slučaj« nosti. Po nalogu upravnega odbora: t. č. predsednik in tajnik. Izdajatelj in lastnik: Konzorcij «Jutra» Odgovorni urednik: Andrej Raiem Tisk ^Narodne tiskarne» y Uubligpi James Oliver Curwood: 26 Onstran pragozda Polovico te poslednje noči je Roger presedel, bdeč in pušeč v svitu svojega ognja in čakal svitanja. Kakor hitro se je zavoj teme le nekoliko dvignil, je ubiral pot že čilo s Pikom dalje in jutro se ni še docela prebudilo, ko je zagledal oddaleč pred seboj mogočni greben, ki zasenčuje barje Indijana Toma, Nadino planino in naprej Craggov hrbet. Bilo je poldne, ko je obstal na vrhuncu te višine. Težko je sopel, ker je hotel čim hitreje premagati poslednji vrh, odkoder bi mogel videti kraj Nadinega doma. Toda kar je zdaj zagledal, je bilo vzrok, da mu je srce malone obstalo. Tam spodaj pred njim — na milje in milje daleč — na vzhod, zapad in jug — je ležal mrtev, zoglenel kraj. Prav do vznožja tega hriba so segali pogubni plameni in kjer so se doteknili tal — že pred meseci — ni bilo niti sledu po pomladi, ki je klila tako krasno za njegovim hrbtom. Ozrl se je k barju Indijana Toma. a barja ni bilo več, nego le še strašen kaos deset tisočev očrnelih debel in deblic, zgrbančenih trupel hoj, ceder in smrek. Ozrl se je k potoku, kjer je nekdaj stala koča starega misijonarja in kjer naj bi ga čakala Nada; a videl ni nobenega gozda več, nego le praznoto in puščavo počrnelega sveta. In kamorkoli se je ozrl, je videl le k nebu štrleče črne parobke in ožgane štore. Od prestrašenosti in groze je zakričal, ker tu je gledal uresni* čeno prorokovanje Zolte ptičke. Spomnil se je mehkega, sladkega glasu čarodejke, ki mu je šepetala v oni noči. ako se vrne h Crags govemu hrbtu, da najde ondi svet črn, opustošen. a ne tamkaj, kjer se zopet snide z Nado. In po tem edinem kriku se je že gnal navzdol kakor blaznik v dolino, stopajoč urno po grobjah pogorišča s Pikom za seboj. Pol ure kasneje je stal ondi, kjer je bila nekdaj misijonarjeva hišica ter je našel le gomilo pepela in do tal pogorelih in ožganih tramov. Pik je zaslišal vzdihe svojega gospoda in je vneto vohal okoli sebe, zavedajoč se, da sta končno doma — a da tu vendarle ni njegov dom. Instinktivno se je obrni! k Craggovemu hrbtu in Roger je opazil, kako meri pes k sedlu, za katerim je ležal Nadin stari dom. Nova nadeja se mu je zbudila. Morda je planota tam dalje ušla plamenom! Ako je tako, je Nada tam in misijonar — Mahnil je torej k sedlu — miljo odtod. A čim bliže je prihajal, tem bolj se mu je manjšala nadeja, zakaj videl je, da so se plameni razlili tudi tod kakor povodenj. Šli so preko planote, kjer je bil prej gost gaj smrečic, poln črnih jagod in modrih vijolic. In Pik je začul zopet čudne poihtljaje, ko sta dospela do laza — prostora, kjer je Nada prvič počivala v naročju njegovega gospoda. A Pik je tekel dalje in Roger je tekel za njim. In naenkrat je Roger vzkliknil od radosti. Svet je bil tudi tod črn in ožgan, toda hiša Jeda Hawkinsa je stala ondi nedotaknjena. Ogenj se je priplazil prav do njenih vrat. a tam je zamrl. Šel je še teh par sto korakov in našel pred zaprtimi durmi Nadinega bivšega doma Pika, čakajočega z napetim telesom. Roger je odprl dveri, a zatohel hlad mu je zavel okoli obraza: hiša je bila prazna, vse zapuščeno in žalostno kakor grob. Vstopil je, a slišal le šum bežeče lačne miši. Dveri v Nadino sobico so bile odprte in njena postelj prazna. Top in omamljen je hodil Roger sem ter tja in Pik mu je sledil molčeč, osupel. Kjer je nedavno stal gosti pragozd, skozi katerega je tekel v oni viharni noči kakor blaznež k Moonevjevi koči, ni bilo zdaj nič več gozda. Okoli in okoli je črno pokopališče smrti' Je li sploh mogoče, da je Nada z misijonarjem ušla pobesne= losti plamenov? Groza je pritiskala nanj tem huje, ko je zašlo solnce in je padla noč na zadušljivo smrdeče pogorišče. Zdaj Roger ni govoril s Pikom. V hiši ie bila svetiljka in poleg peči kup drv. Molče je prižgal luč in napravil ogenj. Pik pa je zlezel v kot in obležal nepremično. In Mc Kav ni večerjal niti ni pušil ter si je šele po dolgih urah prinesel odeje v Nadino sobico ter si postlal na njeni postelji. Nato je ugasnil luč in legel tja, kjer je mnogo let Nada spala v svitu meseca. Tudi nocoj je vzšel mesec in napolnil njeno izbico z mehkim zlatim odleskoin. Bil je ščep, okrogel in žolt. In Roger je zaslutil, zakaj je Nada tako ljubila ta mesec, še bolj nego solnce; iz meseca je zrl nanjo dober mož, ki jo je imel rad. edini rad na svetu, dokler ni prišel on. Roger ... «In po njegovem obličju bi vam vselej lahko povedala, ali bom vesela ali žalostna,« mu je pripovedovala. «Gleda name in se pogovarja z menoj, celo kadar je nebo zastrto z oblaki in more Ie tu pa tam pokukati izza njih. In mnogo ve o vas, gospod Roger, kajti povedala sem mu vse.» Sredi noči je Roger vstal s postelje in odšel pred hišo. Stal je tam nepremično in tiho, kakor tisti štori, štrleči k nebesu. ter je zrl kvišku, k bilijonu zvezd in k mesecu, ki je plul med njimi kakor kralj, ter k malim oblačkom, kakor spredenim iz pajčevine... Roger je dolgo molčal, potem pa ga je Pik slišal govoriti: «2oIta ptička je govorila resnico. Našla sva črn svet. A zdaj pojdeva iskat Nado tja, kjer jo najdeva na mestu — na oni strani — tam za pragozdi, za temi visokimi drevesi in velikimi barji, v krajih, kjer Bog živi po cerkvah ob nedeljah in kjer bi se ljudje morda pesmehovali nečemu, kar verujeva midva. Tam najdeva Nado, ki jo je požar pregnal odtod in ki naju tam pričakuje.« In potem je dejal: o:Nocoj ne bova več spala. Pik... Pojdeva skupaj z mese» ccm...» Pol ure kasneje sta že korakaia k prvi naselbini ducat milj odtod — dve osameli postavi — mož in pes. XVII. Od Huwkinsove koče je krenil Mc Kav najprej k veliki skali, štrleči iz enega ramena Craggovega hrbta, in ko sta stala tam. je Pik zaslišal zopet tisti posebni zvok. ki je bil napol smeh. a vendat ni bil smeh, iz ust svojega gospoda. A samo zacvilil je v odgovor. V tej tajni stvari, ki je izpremenra stari dom, se Pik še doslej ni dobro spoznal. Vse nekdaj zelene trave in milijon dreves, vso se je bilo izpremenilo v črne štore in gnilobo. Craggov hrbet je postal gol, svet naokoli ni bil več obdan po globokih gozdih. A čemu ni v tej hiši Nade, dasi se je vse izpremenilo, tega Pik ni mogel razumeti. Sede! je na zadek in zacvilil. Rogerju je bilo v uteho, da se tudi Pik spominja preteklosti in da ni sam v svoji zapuščenosti. Nežno mu je pogladil glavo s svojo sajasto rOko. «Pik, tu s te skale je bilo — prav tule, kjer stojiva — odkoder sem jo zagledal prvič — takrat, davno.« je rekel, trudeč sc, da bi dal svojemu hrapljavemu glasu značaj bodrosti. «Ali se spominjaš tistih smrečic tamle spodaj? — Posadil si se ji na koleno ter si se igral z njenimi lasmi s svojimi šapkami in renčal si tako glasno, da sem te slišal. Ako sem se oglasil in je ona pogledala kvišku, se mi je zdelo, da nisem videl še nikoli nikjer nič tako krasnega: samo dete je bila, a z očmi kakor cvetovi, z lasmi, lesknočimi se na solncu in s solzami na licih. S solzami, Pikec — zaradi lopova, ki leži tam mrtev. Ali pomniš?« «To je bil torej začetek — a zdaj je videti vse to kakor konec,* je rekel Roger. Stisnil je pesti in njegova senca se je divje zgenila na skali. «Ali najdeva jo. preden pride konec!« je doda! trmasto. «Najdeva jo. Pikec, pa če morava zato med ljudi — naravnost pred oči zakona.« Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I'—. Najmanjši znesek Din 10*—% Pekarna ■ stanovanjem, v predmestju Ljubljane, so pod ugodnimi pogoji odda v najem. Ponudbo na upravo «.Tutrn» pod «Pekarna in stanovanje*. 15188 Bičevnike (koprivovcel prave trsaske, naravne. pletene In politi-ose izdeluje in priporoča Delavnica triaškar bičev-nikoT v Kranju. Slovenija. 14S53 (dofee} Več čevljarjev fzurienih za fina deui, se »prejme v PrpJemovi ulici et. S>. 13193 Kuharico fAushilfskochin) perfektno in samostojno, iščem takoj fna dan) za mesec dni. — Naslov pove uprava «Jntra» 13144 Mehanika prvovrst.no mor. sprejme Florjančič, Ljubljana, še-lenburgova ulica. 14706 Prikrojevalka (Srektrice, Ta izdelovalni-co ženskega in moškega perila (samo prva moč), se išče. Ponmlte pod značko «Perilo» na npr. «Jutra». 1445S Učenec te sprejme v manufakturno trgovina Franjo Majer v Mariboru. 13349 Brivski pomočnik mlajši, dobi takoj stalno mesto. — Albin Šinkovec, brivec, Ljubljana-ViS. 13369 Služkinjo »prejme takoj uradniška rodbina na deEeli z enim majhnim otrokom. Flača dobra. Kaslov povo npr. «Jntra>. 15:52 Natakarica fcavcijr zmožna, s« sprejme v dobro idočo gostilno. Jfaslov pove uprava .Jutra* 13310 Trgovski pomočnik špecerijske stroke, agilen in dober detajlist. sposoben tudi za potovanje, z znanjem slov. in nemškega jeaikrt. vojaščine prost.^ se sprejme. Ponudbe s točnimi navedbami dosedanjega službovanja, na npr. Jutra rod šifro »Stalno mesto«. 13250 Reducirani uradniki ia vpokojeuci. pozor! Trgovsko podjetje v Ljubljani nudi ugodno priliko aposobnim in naobraženim reflcktantom znatnega zaslužka. — Resni ponudniki, ki imajo primeren nastop m so sposobni za vnanjo službo, naj pošljejo ofert na upr. «Jutra> pod šifro •Sposoben posredovalec«. 13295 Dobra strojepiska za domači denarni raved, b e i S č e proti dnevnemu honorariu s takojšnjim nastopom. Ponudbe na postni preda! «er. 4, Ljubljana. Likarica dobro izvežbana. se sprejme. Prednost imajo tiste, ki so bile že zaposlene pri kaki industriji perila. — Plača po (logovom. Naslov pove uprava cjut.ra«. 13231 Prikro.ievaica za otroška dela, dobrega in samostojnega, sc sprejme proti dobri plači. — Izurjen mora biti v vseb krojaških delil;. Ponudbe pod na upravo < Jutra v 15225 tMZBio) Vpok. žel. uradnik 38 let star, trgovsko na-obražen, s tr£. Mahrovo >olo, verzinin v knjigovodstvu. računovodstvu in železu, tarifah, slov., nemški in italijanski kore-spondent, išče takoi primerno namei&enje. Pismeno ponudbe pod «Fiksum» na Aloma Companv, Ljubljana. 15355 Knjigovodja ia korespondent, absolutno samostojen bilancist. vešč rIov. in nemške korespondence. s 141et.no trgovsko, hranil, in bančno prakso, išče. primerno službo, najraje na deželi. — Nastopi lahko takoj ali pozneje. — Ponudbe na upravo . 15342 Učenka išče mesta v mešani trgovini — najraje na deželi. Dopise na upravo «,Tutra» pod Šifro «UČenka 7535». 15243 Gospodična želi mesta blagajničarke — gre tudi začasno. Dopise na upr. «Jut.ra> pod šifro «;Blagajničarka 7536». 15226 Elektrotehnik absnbiran, išče službo pri večjem podjetju. Ponudbe in posroje pod «Elektro» na upravo 0 Natakarica začetnica, želi dobiti mesto v boljfci restavraciji. Govori slovensko in italijansko. Naslov pove uprava «Jutra>. 15238 Pekovski vajenec išče mesta v Ljubljani. — Naslov nove uprava «Jutra» 15242 Kot gospodinja grem k samostojnemu gospodu ali družini. Ponudbe na upr. . 15220 Državna uradnica zmožna vseli pisarn, del, išče službo za popoldansko ure. — Ponudbe na upTavo . 13356 Profesor matematike, pripravlja r.a ponavljalne izpite proti nizkemu honorarju. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Vestno-uspešno 7554». 1525« Vrtne stole že pleskane, ugodno proda hote! Štrukelj v Ljubljani. 15352 Fotoaparat 13 X IS, v dobrem stanju, z zelo dobrim objektivom, dvojnim izvlečkom, s kasetami in vsemi potrebščinami, poceni proda P i r r, Emonska cesta et. 10a/I. 15310 Fotoaparat 0 X 12, z vsemi notrebsel-nami. so proda. Naslov v upravi «Jutra15347 Spalnica, jedilnica in velika pisalna miza, dobro ohranjena, so proda. Naslov povo uprava «Jntra» 15233 Elektr. lestenec (1uster\ se po primerni ceni proda. — Kjf», pove uprava . 15251 Moško kolo se proda. — Tojasnila daje vratar pivovarne «T"nion». 13239 Krasen pav nogačen. se ugodno rroda. Naslov povo uprava <^Tutra» 15315 Tovorni avto znamke . 13097 Priprosto sobico tudi na periferni meslA, išče tehnik s 15. avgustom Ponudbe na upravo «JutTa» pod značko «Sobica 7531». 15237 2 sobi s kuhinjo opremljeni ali neopremljo-w, se takoj o d dasta. — Naslov pove uprava «Jutra» 15245 Priprosto sobico s posebnim vhodom, iščem za takoj. Ponudb« ua upr. cjutra* pod v cSoba 3». 15253 Mesečno sobo čeprav priprosto, vendar čisto in svetlo ilčem v bližini pošte ali kolodvora — v pritličju ali L nadstr. Ponudbe na upravo «Jutra» pod pod «Gostilna». 15234 Čedno sobo z vso domaui preskrbo — razpn hrane — 3 posebnim vhodom in električno razsvetljavo. iščem za mesec avgust pri solidnih domačih ljudeh. Ponudbe pod »Trgovec 7515* na upravo cjutra* do 10. t m. 15197 Sobo v sredini mesta — lepo opremljeno, z 2 posteljama in souporabo kuhinie, oddam za me^ec julij, avgust in september. Naslov pove uprava «Jutra». 15322 Stanovanje 2—3 sob z vsemi pritikii-nami, &e išče za takoj ali za pozneje. Najemnina po-straeskn stv.ir. — Ponudbe pod šifro . 15343 Gospodična išče sobo. radi nesoglasja doma. najraje v bližini kolodvora. — Ponudb« poi ♦Takoj* na upr. «Jutra*. L134G Dve prazni sobi s kopalnico, ali kompletno majhno stanovanje, se išče v centru mesta v novi ali stari hiši. proti najboljšemu plačilu. Ponndbe pod značko «Simec» na upravo «,Tutra». 15289 Stanovanje s hrano se odda pri hišnici. Kje. pove uprava *Jutra». 15246 Opremljena soba lepa. s posebnim vbodom, s« takoj odda gospodu. Naslov pove uprava na upravo «Jutra>. 15345 V kinu «Ideal» dne 28 Junij, pri zadnji predstaM {n prostor\ opazovano gospodično se prosi, ako je mogoč sestanek? — Na upravo ..Infra* pod .Kolobina 7568». 15811 Harmonije prikladne za 5ole in društva. irdeluie po najnižjih cenah Tr. 'Jenko, U.tv-It. 104. 15082 Koncertne citre popolnoma rove. poceni naprodaj. Naslov pove upr. «Jutra». 15516 Čevljarska delavnica jako dobro vpeljana — 15 pomočnikov z vsem stroji in potrebščinam se odda v najem ali proda. Poizve se pri Alom? Corr.pany, anor.čna in reklamna družba Ljubljana. Kongresni trg * Policijski pes rjav doberman. s rodovnikom. 15 mesecev star, f»-vrsten sledile« predmetov, se proda. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro