Štev. 78. V Ljubljani, dne 13. novembra 1907. Leto I. GLASILO SLOVENSKE GOSPODARSKE STRANKE. ^F=1F^ UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO JE V LJUBLJANI. CZZZ3 POSAMEZNE ŠTEVILKE PO 10 VINARJEV. NAROČNINA ZA CELO LETO 8 K, ZA POL LETA 4 K, ZA ČETRT LETA 2 K. V LJUBLJANI S POŠILJANJEM NA DOM ISTE CENE. IZHAJA VSAKO SREDO IN SOBOTO. — ZA OZNANILA SE PLAČUJE OD TROSTOPNE PETIT-VRSTE PO 15 H. ČE SE OZNANILA TISKA ENKRAT, PO 12 H, ČE SE TISKA DVAKRAT IN PO 8 H, ČE SE TISKA TRIKRAT ALI VEČKRAT. — DOPISE IZVOLITE FRANKOVATI. — ROKOPISOV NE VRAČAMO. — NA NAROČBE BREZ ISTODOBNE VPOŠILJATVE NAROČNINE SE NE OZIRAMO. — UPRAVNIŠTVU BLAGOVOLITE POŠILJATI NAROČNINE, REKLAMACIJE, OZNANILA, T. J. ADMINISTRATIVNE STVARI. Slovenska kmečka stranka na Goriškem. Strankarski boj na Goriškem je dosegel že zdavnaj višek, da se more popolnoma meriti z odurnim, da, naravnost gnusnim bojem, ki vlada na Kranjskem med liberalci in klerikalci. Kakor na Kranjskem, rodilo so tudi na Goriškem te razmere stranko, kateri ni na tem, da bi obmetavala svojega nasprotnika z najsmrdljivejšim blatom, temveč je njena skrb posvečena edino le narodnemu napredku in blagostanju. Mesarski boj med liberalci in klerikalci je tudi na Goriškem rodil krepek odpor v sloven skem ljudstvu, ki je našel izraza v letos novoustanovljeni gospodarski stranki, ki si je nadala ime „Slovenska kmečka stranka1*. Sedaj je začela izdajati ta stranka tudi svoje glasilo. Pred seboj imamo prvo številko „Našega Glasa“, ki prinaša na uvodnem mestu strankin program, ki se, ako že ne prav v vseh potankostih, katere so prirejene goriškim domačim razmeram, pač pa v glavnih stvareh popolnoma strinja s programom naše S. G. S. Iz tega članka pod naslovom „Kaj hočemo ?“ naj povzamemo sledeče glavne misli : „Hočemo mir v deželi. Ljudstvo se je naveličalo strankarskega boja, ki nam neizmerno škoduje v političnem in gospodarskem pogledu, ne glede na demoralizacijo, ki je naravna posledica vsakega boja med brati ; vse gre rakovo pot. Nas goriških Slovencev ni mnogo več nego za eno veliko družino, pa se med seboj koljemo, da je groza. Temu mora biti konec in la konec mora napraviti ljudstvo samo s tem, da zapodi od sebe vsakega hujskača. So namreč ljudje na tej in na oni strani, kateri z vsemi silami netijo razpor in strankarstvo; to pa zategadel, ker imajo od strankarstva posredne ali neposredno osebne koristi. Hočemo torej, da se vsi goriški Slovenci združijo v en sam tabor v svrho skupnega delovanja za kulturni, gospodarski in politični napredek našega naroda. Hočemo, da se za ljudstvo dela, ne pa da se je samo pita in tolaži s frazami ter strahuje in fanatizuje. Dosedaj ne vidimo nikjer nobenega pravega dela za ljudstvo; vse le prazne besede. Ljudstvo poznajo samo pred volitvami. Takrat obečajo stvari, o k oj i h sami dobro vedo, da so neizvedljive: po volitvah se za ljudstvo nihče več ne zmeni. V važnih in odločilnih političnih, goapodarskih in kulturnih vprašanjih ni resnega in premišljenega nastopa in dela. Nobena stranka nima zadostnega števila sposobnih 1 j u d i j za razna častna mesta ; vsled tega vidimo, da sedijo na kuruličnih stolih tudi možje, kojim nedostaje zmožnosti, energije in volje za odločno in premišljeno delo in da mnogi vživajo samo narodne sinekure brez dela. Mi hočemo dalje, da se našega ljudstva ne bega ne z vero, ne s r-obodomiselnostjo, Naše ljudstvo je po svoji ogromni veči rščansko - svetovnega naziranja in prepri-pričanja; o ten ! 'nobenega dvoma. Tega verskega prepričanja našega ljudstva se ne sme rušiti v nobenem pogledu, ne z bagatelizovanjem verskih naprav, niti s poniževanjem ali celo zaničevanjem verskih služabnikov, duhovnih. Na drugi strani pa tudi ne gre izkoriščati verskega čuta v ljudstvu za strankarske namene in izigravati vero kakor prepirno jabolko. Mi želimo, da vživaj duhovščina spoštovanje med narodom, da more uspešno vršiti svoj vzvišeni poklic, smo pa proti temu, da bi v posvetnih stvareh moralo veljati le to, kar zahteva politična stranka duhovnikov in da bi se vsakega proskribiralo ter proglašalo za krivoverca, brezverca, „liberalca“, ki ne odobruje političnih napak te stranke. Mi priznavamo poedinemu duhovniku državljanske pravice, kakor vsakteremu drugemu polnopravnemu državljanu ; ne priznavamo mu pa pravice, izrabljati svoj velik vpliv, ki ga ima na versko čuvstvovanje ljudstva, v svrho politične nadvlade. Naš narod je dober, plemenit. Kakor pa skvari politična strast značaj posameznega človeka, tako pokvari tudi značaj ljudstva Mi hočemo torej tudi, da se narod ne zapeljuje v političnega strasti, marveč da se ga blaži in vzgojuje, kar se pa doseže samo z brezstrastnim delovanjem. Surovost našega časopisja dosegla je vrhunec; mesto da bi časopisje vplivalo blagodejno in vzgojevalno na ljudstvo, opažamo, žal, nekaj popolnomi nasprotnega. Mi hočemo torej, da preneha surova brutalnost naših javnih glasil, katera uničuje blage čute našega naroda. Mi hočemo s kratka: miru med našim narodom in dela za njegove gospodarske in narodne koristi." Mladi, delaljubni stranki in ujenemu glasilu želimo najboljših uspehov, katere bo tudi gotovo dosegla, ako bo zvesta ostala svojim načelom, kar gotovo pričakujemo od nje. Slovenska latica in nje odbor. Ni davno, kar se je spremenilo vodstvo tega za slovensko slovstvo in za nas Slovence sploh važnega zavoda. Nje predsednik, c. kr. dež. šolski nadzornik gosp. Frančišek Levec je zapadel Mamouu in raditega moral odstopiti. Zapustil je Slovensko Matico s pego na čelu. „Moituus est“. V številki 256 razkril je pa »Slovenec" nov madež na osebah-članih Matičnega odbora. Zopet naj bi bil Mamou in pohlepnost po denarju vzrok, da pade senca na zavod in osebe, ko jim so bile dosedaj še čiste roke, in skoraj pride čas, da ne bo niti v vodstvu našega naroda več mož — na koje bi se zamoglo ljudstvo brez strahu pred prevaro opirati. K stvari. Pred 15 leti je umrli g. Anton Knez zapustil Slovenski Matici 37 kom. delnic Narodne tiskarne po 200 K z dostavkom, da imajo pravico glasovati za nje gg. Hribar, d r. T a v č a r in profesor Jesenko — in naj se delnice tem gospodom izročijo. Tako se baje čita v oporoki. Petnajst let so glasovali omenjeni gospodje na podlagi tega volila pri občnih zborih Narodne tiskarne, ne da bi bil eden ali drugi izvajal do delnic kako posredno ali drugo zahtevo. Po preteku te dobe pa se je pokazala pohlepnost in pričela se je gonja za delnice in končno še po obrestih, katere so se vpisovale leto za letom v prid Matici. Kdo je sprožil to pohlepnost po delnicah, nam ni znano, vemo le, da so se delnice že med imenovane tri gospode, člane odbora, porazdelile in da je pričel g. profesor Jesenko s tožbo zaradi obresti. Razdelitev preskrbel je odbor Matice sam, to brez pooblastila občnega zbora. To na eni, in da si gospodje Hribar, dr. Tavčar in Jesenko šele sedaj lastijo last delnic, na drugi strani daje članom društva in občinstvu misliti in dvomiti, da bi bilo tu vse v redu. Poleg tega pa se na objavo „Slovenca" ne gane nobeden imenovanih. Dobro vemo, da je denar gospodar sveta, vemo pa tudi, da so gospodje gmotno tako podprti, da jim ni potrebe segati po denarju Matice, katera itak denar krvavo potrebuje za narodno blaginjo, in katera vsote 7400 K ne bode izlahka pogrešala. Nastane pa tudi vprašanje, jeli možno, da bi bil pokojni g. Knez volil delnice Slovenski Matici, obenem pa tudi njihovo neomejeno last izročal gg. Hribarju; dr. Tavčarju in Jesenku? Ali ni on imel z imenovanjem in dostavkom „da se tem izroče delnice", le namen, za vse čase osigurati, da glasujejo v Narodni tiskarni le odkriti in pristni liberalci — da pa užitek ostane v prid Slovenske Matice. LISTEK. Pisar. Spisal Ivan Pugelj. Mladi in zaljubljeni pisar Edmund se je izgubil sredi popoldneva. Zapustil je na skrivaj posavski grad, kjer jo služboval, podkupil je hlapca, da ga je čakal v gozdu z osedlanim konjem, zagnal se je v sedlo, dal hlapcu srebrn denar, nategnil črne in svetlo okovane uzde in v naglem diru izginil. t Lep je bil mladi pisar Edmund, kakor mleko in. kri je bil njegov obraz, njegovi lasje črni in mehki kakor svila, oči temne in velike in pod nosom so mu baš poganjali temni brki. Nekoč — grajska kronika je to prezrla — je imela nad njim sama grajska gospa svoje do-padajenje. Ali brezuspešno je bilo, zakaj pisar Edmund je imel dekleta, ki ga je ljubil in mu hranil zvestobo. Naglo je jezdil mladi pisar, daleč je še imel do kraja, kamor je bil namenjen. Do polnoči je moral biti na mestu, pod oknom samotne koče koncem dolenjske vasi, kjer biva njegovo dekle, misli nanj in po njem hrepeni in ga to noč vsa nestrpna piičakuje. Pisar je samo pomislil nanjo, predstavil si jo je v duhu in nehote so pritisnile konja ostroge, da se je vspel od tal in še v hitrejšem diru na-deljeval svojo pot. Svetle oči ima njegova ljubica, nekoliko vlažne, da se svetijo, kakor rosne rože. Njeni lasje so zlati, beline njenih lic ni mogoče popisati, njene ustne so rdeče kakor škrlat in njihovo sladkost je mogel pojmovati samo pisar Edmund, ki jih je okušal. Na popotovanju je bilo to. Spremljal je svojega gospoda, ki je šel v pohode na daljni dolenjski grad, in ko je hodil nekega večera sam po vasi, je našel njo. Na studencu jo je našel, ko je zajemala vodo. Lepo je bilo takrat. Dekle je bilo sramežljivo, pisar vesel in razposajen, šiloma jo je objemal in poljubljal. In drugi večer se je vse ponavljalo in tretji in četrti zof>et in dogodilo, da je občutil ob slovesu veliko žalost. Kakor bi jemal slovo od mladosti, od vsega lepega na svetu, od življenja samega. Obljubil je, da se vrne, da pride ponjo iiijb odvede seboj. In razložila mu je vse: da jo hočejo doma poročiti s fantom, ki ga nima rada, da bo tainta dan svatba in da bo brez njega nesrečna vse življenje. Tišto noč prfed svatbo je obljubil, da pride, in zdaj se je bližala tista noč . . . Solnce je že zahajalo, v večerni zarji so žarele gorenjske gore, nekje daleč je zvonilo s ponižnim in žalostnim glasom. Pisar Edmund je prijahal iz gozda na piano, čil je bil njegov konj in letel je kakor ptica. Ozka cesta se je vila pred njim, ponekod izprana od nalivov in ponekod preraščena z nizko in bledozeleno travo. Zadaj za njim že daleč na strmini je stal samotni posavški grad, resno je gledal krog sebe po holmih in dolinah kakor gospodar po svoji družini. Mladi pisar je mislil na ljubico. Spodaj pod vasjo bo privezal v gošči konja, oprezno in tiho se bo približal beli koči, že oddaleč da bo spoznalo dekle, prihitelo bo k njemu, odšlo z njim do konja in tam jo bo vzel v naročje in odjezdil z njo v tujino. V svojo domovino pojde z njo, ki je daleč tam v cesarskem mestu. Tam jo bo poročil, tam bo živel z njo v sreči in zSddvoljfiidsti in se spominjal z veseljem svoje drzne nočne ježe. Sltižbo b6 irnel, in ko bo ob večerih trudeh od dela, s6 bo oslajal s spomini . . . Že se je zmračilo, sove so se pričele odlašati na desno io levo, netopirji so Ifetali mimo, globoko iz gozda Brez dvombe je to razlaganje tudi vzrok, da v 15 letih po oporoki ni nikomur prišlo na misel, lastiti si delnic, bilo bi sicer volilo Matici itak brezpomembno. člani Matice pa zahtevamo, da se stvar pojasni in odbor opraviči, kako pride do tega, da čez 15 let brez sklepa občnega zbora in brez obveščanja javnosti izdaja Matično premoženje. — Na drugi strani pa zahtevamo od imenovane gospode izjavo, kako si more lastiti delnice, katere je ona dosedaj smatrala kot last Slovenske Matice. Ud Matice, Politični pregled. Ministrska kriza rešena. Precej časa je trpelo, predno se je posrečilo ministrskemu predsedniku baronu Becku izviti se iz zagate, v katero so ga spravile razne parlamentarne stranke s svojimi zahtevami glede nagodbe, ki jo hoče vlada v najkrajšem času spraviti pod streho. Izpočetka je bilo videti, kakor da bi se stavile velike zapreke sprejetju nagodbe, posebno s češke strani se je bilo bati resnega nasprotovanja. Med čehi samimi je nastal razpor, kar je bilo povod odstopu čeških ministrov, sploh ministrski krizi, iz katere bi se bila lahko razvila popolna državna kriza. Po dolgotrajnih posvetovanjih z voditelji parlamentarnih strank pa je ministrski predsednik vendarle dosegel svoj namen; zagotovil si je sprejetje nagodbe s tem, da je pridobil najmočnejše parlamentarne stranke za sodelovanje v ministrstvu. Štirje dosedanji ministri so morali ostaviti svoja mesta in ustanovilo se je novo ministrstvo javnih del. Izstopili so dosedanji trg. minister dr. Fort, češki minister-rojak dr. P a c a k , poljedelski minister grof Auersperg in nemški minister-rojak Prade. Razen poljskega ministrstva, katero najbrž zavzame namesto grofa Dziedu-s z y k e g' a Abrahamowicz, je novo ministrstvo torej takole sestavljeno : predsednik baron B e c k ; notranje zadeve baron B i e n e r t h ; naučno dr. Marchet; železniško dr. pl. D e r s c h a 11 a ; finančno dr. K o n y-t o w s k i; poljedelsko dr. E b e n h o c h ; trgovinsko dr. F i e d 1 e r ; pravosodno dr. Klein; javna dela dr. Gessmannn; domobransko podrnaršal L a t s c h e r; češki minister-rojak Prašek; nemški minister-rojak Peschka. Beck, Bienerth in dr. Klein ne pripadajo nobeni stranki; dr. Marchet je nemški liberalec, dr. Derschatta nemški nacionalec, dr. Korytowski Poljak, dr. Ebenhoch in Gessmann sta nemška krščanska socialca, dr. Fiedler Mladočeh, Prašek češki agrarec in Peschka nemški agrarec. V novem ministrstvu je torej združena prav pisana družba. Največ pozornosti vzbuja to, da stopita v novi kabinet tudi dva krščanska socialca, kajti ta stranka je vedno zatrjevala, da se ne mara poganjati za ministrske sedeže. Vsekako pa je z vstopom krščanskih socialcev kot najmočnejše stranke v parlamentu vladi sprejem nagodbe popolnoma zagotovljen, in to je pač bila vodilna misel barona Becka, ko je vabil može tako različnih naziranj k vstopu v ministrstvo. Kako bo pa sicer delovalo to novo ministrstvo, se bo šele pokazalo, ko pridejo na vrsto razne narodnostne zahteve. Želeti bi pač bilo, da bi se tudi tedaj našlo enako sporazumljenje med strankami, kakršno se je doseglo med njimi glede na nagodbo. Jugoslovansko ministrstvo. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da je jugoslovansko ministrstvo edinole še vprašanje časa. V parlamentarnih in ministrskih krogih je'za to vprašanje ugodno razpolo ženje in vsekako bo prišlo kmalu do njega rešitve. Glede osebe, ki naj bi zavzela to, za nas Jugoslovane tako vele-važno mesto, bo seveda treba pogajanj med obema jugoslovanskima kluboma. Upamo, da bodo tedaj vsi jugoslovanski poslanci imeli pred očmi le eno — splošno korist narodov, ki jih zastopajo — in da se ne bo ob kaki strankarski kaprici te ali one stranke razbilo vse, kar bi je pritaval včasih zategnjen glas gozdne živali. Na nebu so se prižigale zvezda druga za drugo, luna se je vzdignila izza črnih vrhov na vzhodu in se pomikala počasi višje in višje. Po drevju, ki je rastlo raztreseno po planoti, je zašumelo listje v močnem dihu večerne sape, vrhovi so se upognili in se široko zamajali. Naglo je bežal mimo kraj za krajem, holm za holmom se je umaknil očem, bližnja drevesa so izginjala kakor sence. Mlad je bil konj in čil in jak in ni ga utrujala dolga pot. Pisar je gledal predse v jasno noč, sladke sanje so napolnjevale njegovo srce, srečni upi so preplavljali mlado dušo. Zdaj je že pripravljena njegova nevesta, zdaj že hodi menda nestrpno po svoji temni izbi, nanj misli in hrepeni in vsa drhti med upom in obupom. Mogoče ga ne bo, misli in strah jo je. Ne bo ga, pozabil je nanjo, zapeljala ga je bogata grajska gospodična, v njenih objemih je zavrgel svoje obljube, za kratek čas so mu spomini nanjo, drugovom jih pripoveduje v smeh in zabavo. A ona čaka in bo čakala do jutra. In ko se bo storilo jutro, bodo prišli svatje, dolgočasen ženin bo prišel, odpeljal jo bo na svoj dom in že prihodnjo noč jo bo objemal in pritiskal na svoje trde in neljubljene prsi. In se sicer dalo doseči. Upamo, da tedaj veliki trenotek ne bo našel majhnih ljudi, kar se pri nas ob vsaki taki priliki zgodi tako rado. Državni zbor. Včeraj, v torek, se je novo ministrstvo predstavilo zbornici. Ko so vstopili novi ministri v zbornico, so jih njihovi pristaši pozdravili z navdušenim ploskanjem, dočim so njihovi nasprotniki začeli razgrajati in obkladati jih z raznimi psovkami, Posebuo češkega ministra Prašeka so sprejeli češki radikalci z burnimi hanba-ktici. Bil je tak vrišč, da se je baronu Becku komaj posrečilo priti do besede, da je predstavil novi kabinet. Češki soc. dem. Nemec je nato predlagal, da se o Beckovem poročilu otvori debata, kar je pa zbornica odklonila. Klofač je v imenu čeških radikalcev protestiral proti vstopu Cehov v ministrstvo. Nato se je nadaljevala obravnava nujnega predloga o podporah rodbinam, katerih očetje so poklicani k vojaškim vajam. Jugoslovanska Zveza proti nagodbi. V ponedeljkovi seji nagodbenega odseka je izjavil v imenu „Zveze južnih Slovanov“ poslanec dr. L a g i n j a , da odklanja nagodbo iz načelnega nasprotstva proti dualizmu, na katerem sloni nagodba. Po tej izjavi torej tudi v zbornici ne bo glasovala „Jugoslovanska Zveza" za nagodbo. Grafenauer v »Slovenskem klubu“. Edini koroški slovenski poslanec gospod Franc Grafenauer je vsled odločne želje svojih volilcev, izrečene prošli četrtek na zaupnem shodu v Celovcu, definitivno vstopil v ^Slovenski klub“. 1 i Češki narodni klub. V torek popoldne se je vršila konferenca parlamentarnih komisij mladočeškega, agrarnega in katoliško-narodnega kluba, ki je sklenila ustanovitev skupne zveze pod imenom : češki narodni klub, ki bo obsegal omenjene tri klube. Novoustanovljeni klub bo nekako parlamentarno ozadje čeških ministrov v kabinetu in del Beckove vladne večine. Po rekonstrukciji kabineta je ralijiranje teh treh skupin postalo naravno. Izven češkega narodnega kluba ostanejo — razen socialnih demokratov — češki radikal c i ter M a s a r y k in D r t i n a. Pričakovati je, da izstopi nekaj z vladno politiko nezadovoljnih mladočehov in agrarcev iz kluba, kakor je že storil dr. S t r a n s k y. Zarota v Črni gori. V zadnjem času so posebno listi, ki so sovražni južnim Slovanom, mnogo pisali o neki zaroti proti črnogorskemu knezu Nikoli ter poudarjali, da ve za te stvari vlada v Belgradu ter da podpira stremljenje nezadovoljnežev v črni gori. Zadnja poročila sedaj trdijo, da se je res odkrila v črni gori zarota in da je bil na čelu zarotnikom nečak kneginje Milene, Nikola Vuketič. Na Cetinju so baje zaprli okrog 150 oseb, katere so na sumu, da so zapletene v zaroto. Med njimi so baje tudi trije kneževi sorodniki. V zadnjem času da je do 600 uglednih Črnogorcev pobegnilo iz domovine. Vsa ta poročila prihajajo večinoma preko dunajskih židovskih listov, ki niso bili nikdar naklonjeni črnogorski kneževini, in zato je treba vse te vesti sprejemati s popolno rezervo. Italijanske zahteve. Italijanski vseučiliščniki že par dni prirejajo na dunajskem vseučilišču velike demonstracije, ker jim rektorat ni dovolil dvorane za zborovanje, na katerem bi se razpravljalo veljavnosti vseučiliščnih izpitov na italijanskih univerzah za Avstrijo, Nemški dijaki so vrgli Italijane iz univerze, in ti so potem demonstrirali pred državno zbornico. Vse te demonstracije imajo pravzaprav edinole namen, da bi vlada dovolila samostojno italijansko vseučilišče. Italijanski poslanci so se obrnili v vseučiliški zadevi na naučnega ministra, a ta jim je odgovoril, da dijaške mogoče bo drugače. Morda pride, ko bo ura polnoči, tiho se približa, potrka na okno, nalahko izpregovori njeuo ime. „Katinka!“ In kakor bi jo obsula sreča, sama nebeška milost bi se razlila po njeni duši, tako vesela je in tako srečna. Naglo se odpravi vun, nalahko odpira in zapira duri, k sebi stiska psa, da ne laja, hiti proti njemu, na prsi mu pade, oklene se ga okrog vrata, razjoče se od te nepopisne zadovoljnosti. „Ti si prišel, moj najljubši! Ti me imaš rad!“ In trese se od veselja in joče od te nepojmljive sreče. V tesnem objemu odhaja z njim dol po holmu v goščo, kjer čaka iskri konj, na njem odbeži s svojim ljubljencem v srečno daljo. Močneje je pihala sapa, glasneje je šumelo drevje, komaj se je čulo sovikanje sov, ki so izkale sredi noči svojega plena. Na desni iz hriba je gledala bela cerkvica, par nizkih koč je Čepelo tam sredi noči kakor plašne siroti, zapuščene in lačne. Visoko je bila že luna, zvezde so gorele svetlejše, tam na zapadu se je ena utrnila, v svetli črti je padla z višine in izginila za gorami. demonstracije ne vplivajo ravno ugodno na rešitev tega vprašanja. Obljubil pa je, da se bo rešilo vprašanje o veljavnosti izpitov takoj, kg dobi odgovor posameznih vseučilišč. — Med teni, ko Italijani v Avstriji, niti najmanj zakrivajoč svoje hrepenenje po italijanski kraljevini, zahtevajo od naše vlade vse mogoče ugodnosti, kažejo njihovi rojaki v kraljevini vedno večje sovraštvo proti vsemu, kar je avstrijskega. Sedaj jim ni všeč, da ima Avstrija protektorat nad katoliškimi ustanovami v Albaniji in Egiptu. Posest Albanije je bila že od nekdaj srčna želja Italije, in tudi v Egiptu bi si rada utrdila svoj vpliv, za Avstrijo pa je, posebno, ako se v resnici priklopi Bosna Avstriji, Albanija kot sosednja dežela tudi velikanskega pomena in bo najbrž oni trdi kamen, na katerem se bo razbilo tako in tako samo navidezno prijateljstvo med Avstrijo in Italijo. Nemški cesar. Nemški cesar Viljem je že precej časa bolan, oprijel se ga je kašelj in hripavost, čujejo se celo glasovi, da bi znal oboleti na vratni bolezni, na kateri je umrl njegov oče, cesar Friderik Sedaj se mudi Viljem na Angleškem. Cesar Viljem je znan kot mož, ki ob vsaki priliki rad pokaže svoje govorniške zmožnosti, kakor pa se sedaj poroča, ne bo na Angleškem nič govoril, temveč svoj nameravani govor predložil spisan. Dnevne vesti. — Hribarjev shod v »Mestnem domu“ v Ljubljani. Kot nekak odgovor na klerikalni shod, ki seje vršil v nedeljo teden v „Unionu“, je sklicala narodno-napredna stranka v nedeljo, 10. t, m., shod volilcev ljubljanskega mesta v Mestnem domu. Ob prilično dobri udeležbi, bilo je kakih 450 oseb navzočih, je otvoril poslanec Ivan Hribar shod ter predlagal za predsednika g. dr. M a-j a r o n a, nakar je poročal poslanec o svojem delovanju v državnem zboru, to se pravi, odgovarjal je večinoma le na govor dr. Šušteršiča v „Unionu“. Hribar je bil pripravljen vstopiti po izvolitvi v vsak skupni jugoslovanski klub, celo pod dr. Šusteršičevim predsedstvom, toda vsa odurnost, ošabnost in nespravljivost Šusteršičeva se je pokazala v tem, da ni hotel skupnega kluba, v katerem bi sedel tudi Hribar. Vzrok te dr. Šusteršičeve jeze je dejstvo, da mu je Hribar pokvaril račune glede ustanovitve centra, ki bi bil najmočnejša stranka v državnem zboru. To je tudi vzrok onega ostudnega boja, ki se bije po časopisju proti govorniku. Koliko pa je verjeti tem časopisom, kaže najbolje slučaj, ko je „Slovenec“ priobčil vest, da je govornik konferiral v parlamentu z vodjem ljubljanskih Nemcev dr. Eggerjem in koval nekako zaroto, dočim razun medsebojnega pozdrava ni bilo ničesar. S klerikalne strani se je očitalo Hribarju, da je podpisal krščansko-demokratični program Jugoslovanske Zveze. Kakor že omenjeno, dr. Šušteršič ni hotel skupnega kluba, v katerem bi bil tudi Hribar, in sicer zato ne, ker hoče ubiti narodno-napredno stranko, s Hribarjevim vstopom v skupni klub bi pa ta stranka pridobila le veljavo. Ustanovil se je torej Jugoslovanski klub na krščansko-derno-kratični podlagi in Hribar je podpisal izjavo, da ne nasprotuje temu programu, s čimer se najbrž ni nikakor pregrešil. Saj na krščanstvu sloni vsa morala in demokratičen je ves slovenski narod. Demokratični pa niso klerikalci, ker se slepo pokoravajo v vseh, tudi političnih ozirih poveljem ene višje osebe. Demokratičnost Hribarjeva se kaže tudi v tem, da je podaril 1200 kron svojih dijet v dobrodelne namene, česar niso storili klerikalni poslanci. Govoreč o položaju poudarja, da se vse politično življenje vrti okrog nagodbe, ki se bo sprejela taka, kakor je predložena. Izmed vseh strank so bili le naši klerikalci, ki so se takoj izjavili za nagodbo. Dolenjska železnica ni v nagodbenih predlogah, temveč v dogovoru obeh Nočna žival je sedela sredi pota, ozrla se je, vstala naglo in zbežala preko planote. Že se je videl iz dalje samotni dolenjski grad, že je bila blizu dolenjska vas, čez zadnji gozd je jezdil mladi pisar. Kaj je zašumelo ? Kdo se je oglasil ? „To je on 1 Zamahni in ne zoreši!“ Iz gošče se je dvignila dolga gorjača in padla konju preko glave; zahropel je in se zgrudil. Kdo je zaklical ? Kdo je udaril ? „Ne bo odpeljaval pisar naših hčera!" Kdo je planil na pot, kdo je zamahnil s starim in motno se svetlikajočim mečem? „Po smrt si prišel! Tu jo imaš!“ Kdo je ubil mladega pisarja? * * * Tam na oknu je slonelo mlado dekle, od poznega večera do zgodnjega jutra je slonelo, in ko je vstala zora, se je vrglo preko belo pregrnjene postelje in zajokalo. „On me je pozabil! On me ni nikoli ljubil!“ In baš takrat so prispeli veseli svatje, vaški godci so zaigrali, zavriskala je razposajena vaška mladina. vlad, vsled česar bi bila železnica zagotovljena, četudi bi se nagodba ne sprejela. Trditve klerikalcev o njihovih pridobitvah so neresnične. Tako se baha dr. Šušteršič, da je on pridobil od vlade 5 milijonov za osuševanje barja. To ni res, kajti stvar je že zdavnaj dognana in sicer prispeva k stroškom v znesku 4.800.000 K mesto Ljubljana 12 %, dežela 30%, interesenti 18%, vlada pa 50%. Eavnotako je z ljudskim zavarovanjem, katero je vlada že obljubila v prestolnem govoru in je potem stvar pograbil Gostinčar ter vložil tozadevni predlog. Dr. Šušteršič si lasti tudi zasluge za pridobitev belokranjske železnice. Izpočetka je bila nameravana ozkotirna železnica, katera pa ni imela življenskih pogojev v sebi, ker vlada tega podjetja ne bi bila podpirala. Šele, ko je govornik po pogovoru z neko visoko osebo opozoril tedanjega poslanca Plantana na to, da je prišel čas, da se zahteva ta železnica in sicer normalnotirna, se je začelo pripravljalno delo. Železnica se zgradi iz strategičnih in splošnih državnih ozirov, zato pa nima nihče pravice lastiti si zaslug za pridobitev te železnice. Govorniku se je očitalo, da je s svojim pohodom v Budimpešto spravil v nevarnost belokranjsko železnico, in „Slovenec“ je pisal marsikake izmišljotine o tej stvari, katere pa je komunike Jugoslovanske Zveze vse opovrgel. Dr. Šušteršič pač želi, da bi se Jugoslovanska Zveza razbila, ali tega ne bo dočakal. Dr. Šušteršič se norčuje, da nosi govornik seboj zavarovalne police. Res nosi seboj zavarovalno polico in sicer za življenje narodno-napredne stranke. Dr. Šušteršič naj bi rajši zavaroval S. L. S., kajti prišel bo kmalu čas, ko bo treščilo v to njegovo stavbo iz oblaka ljudske ne-volje in bo sramotno izginila s pozorišča. Zasluge dr. Šusteršičeve za rešitev gimnazijskega vprašanja so pravo izdajstvo na slovenskem narodu. Vlada je bila pripravljena posloveniti naše gimnazije in I. drž gimnaziji v Ljubljani pridejati nemške paralelke. Ni res, da bi bila I. drž. gimnazija dosedaj nemška posest, ker se je nemško poučevalo na njej, kajti potem bi bile vse naše gimnazije nemška posest in lažno tako vse uradnije, ker se je tudi prej samo nemško uradovalo. Z ustanovitvijo nemške gimnazije se ustvari v Ljubljani nemško gnezdo, v katerem se bodo s pomočjo visokih podpor kranjske hranilnice in propagande nemških profesorjev vzgajali slovenski sinovi v renegate. V tem je izdajstvo dr. Šusteršičevo na slovenskem narodu. Kompenzacija za nemško gimnazijo naj bi bila poslovenjenje drugih naših gimnazij, kar je baje tudi dosegel dr. Šušteršič, dasiravno je vlada že sama to nameravala, kar je že leta 1902 zatrdil bivši minister dr. Hartl govorniku in dr. Ploju. Tudi za pridobitev višje trgovske šole si lasti dr. Šušteršič zasluge, dasiravno je trgovsko-obrtna zbornica že zdavnaj sklenila ustanoviti tako šolo in je nje ustanovitev odvisna edinole od končne rešitve vprašanja prispevka deželnega zbora. Ravno tako je podržavljenje idrijske realke klerikalna zasluga vzlic temu, da je že dr. Ferjančič mnogo storil v tej zadevi in potem govornik, ki je vodil idrijsko deputacijo k ministrom, kjer se je dosegel ugoden uspeh. Banalna in nelogična je'tildi trditev, da je nemška gimnazija potrebna zaradi ustanovitve kornega poveljstva v Ljubljani, kajti sinovi častnikov bi lahko pohajali nemške paralelke na I. drž. gimnaziji. Naravnost blasfemija pa je poziv dr. Šušteršiča, da naj se pusti Nemce v miru, onega dr. Šušteršiča, ki je leta in leta vodil najhujši boj proti Nemcem, in trditev, da nemške nevarnosti za Slovence ni. Najboljši dokaz za dr. Šusteršičevo izdajstvo je pohvala graških listov, ki pravijo, da tako pametnih besed že leta in leta ni bilo slišati. Dr. Šušteršič je tudi zahteval državno policijo v Ljubljani, najbrž zato, ker ga zasleduje sodišče zaradi žaljenja nekega stražnika. Klerikalci lahko zahvalijo Boga, da ni v Ljubljani državne policije, ker bi se jim sicer drugače godilo pri njihovih nedopustnih demonstracijah. Zaključujoč svoje poročilo povdarja, da se Jugoslovanska Zveza ne baha s svojimi uspehi, pač pa da bo tedaj, ko bo definitivno storila svojo dolžnost, stopila s svojimi uspehi pred volilce. In ti uspehi ne bodo izostali. Govoru je sledilo dolgotrajno odobravanje. Sprejela se je nato resolucija, v katerih se izraža zaupanje in zahvala poslancu ter želja, da še nadalje tako deluje. — Sprejela se je tudi resolucija proti invaziji nemškega uradništva v slovenske kraje in druga, s katero se izreka zaupanje Jugoslovanski Zvezi, nakar je dr. Maj a-r o n , omenivši bombe, ali pravzaprav „mehurčke zlobnih otročajev11, ki so se zadnji čas spuščali proti narodno-napredni stranki, pa je niso zadeli, zaključil shod. Kakor smo že rekli, ni bilo na tem shodu čuti bog-vekaj posebnega o delovanju ljubljanskega državnozborskega poslanca, bili so res le nekaki ^pljuski v vodo", s katerimi naj bi se odgovarjalo na Šusteršičevo izvajanje, s katerimi je zagovarjal svojo nemškutarsko politiko. Ponavljalo se je to, kar se čita danzadnevom v milejši ali surovejši obliki po našem časopisju. — .,Union". Nismo na tem stališču, da bi svoja gospodarska ali kulturna podjetja uničevali s strankarskega stališča; a soditi jih moramo z narod- nega. V tem oziru so razmere v „Unionu“ neznosne. Portirja je treba prisiliti, da govori slovenski ozir. hrvatski; v točišču živa duša ne razume slovenski; na vprašanje, ali se tam ne razume slovenski, se kasirka odreže nekako tako-le: „Nein, kein Wort!“ Pri natakarjih se izgovarjajo podjetniki, da je težko dobiti osobje; pri osobju v točišču ta izgovor ne velja, tu je namreč princip nemške organizacije, ki zaposluje v svojih podjetjih le Nemce, „innere Amtssprache“. Ali ni Slovencev, ki znajo točiti, Slovenk, ki znajo šteti ? In pred tako drzno kasirko mirno pijeta dalje — duhovnik in posvetnjak. N*", res batine, ki jih dobivamo, zaslužujemo, ker smo tako suženjske narave! Na vsakega, ki pohaja „Uuion“, pade naloga, da absolutno protestira proti taki nemški drznosti. — Odbor ..Slovenske Matice" je imel v torek, dne 5. novembra, svojo sejo, v kateri je odbornik dr. Iv. Tavčar poročal o pravdi prof. v p. Iv. Jesenka proti „Slovenski Matici". Sodnijska obravnava se je preložila za 14 dni. Izvršujoč svoj knjižni program, sklene odbor proslaviti 400 letnico Primoža Trubarja s slavnostno akademijo in izdajo ..Trubarjevega Zbornika". — 100 letnica rojstva dr. Janeza Bleiweissa se istotako proslavi s posebno „Spo-mnnico". — Povodom upokojitve Matičnega častnega člana, vseuč. prof dr. V. Jagiča, izide v „Knezovi knjižnici" poseben spis. — Sklene se, da se vsi Matičini uradni spisi kolekujejo z narodnim kolkom. — Tajnik poroča o raznih prošnjah za podarjenje zaloznih knjig in o izpre-membah poverjeništev. — Za t. 1. je poravnalo udnino 2028, za leto 1908. 11 udov. Odzadnje seje je pristopilo vnovič ali na novo 191 udov in dva ustanovnika. — Konštatira se vnovič, da srednješolci in učitelji^čniki plačujejo kot naročniki za društvene publikacije le pr K 2-—. Visokošolci plačujejo kot redni udje K 4’— letnine. „Sudmarkina“ loterija. Finančno ministrstvo je dovolilo društvu „Sudmark“ izdajo srečk, katerih čisti dobiček je namenjen v stidmarkovske namene, torej širjenju germanizacije v slovenskih krajih in izpodjedanju sloveti stva na obmejju. Ne samo to, da se je srečkanje sploh dovolilo, dovolilo se je celo davka prosto, je bilo povod interpelaciji diž poslanca Robleka. Po našem mnenju je s to interpelacijo izrečeno le ogorčenje slovenskega naroda nad takim pristranskim postopanjem naše vlade, ali s tem še ni nič pozitivnega doseženega za nas. Stidmarkini loteriji je edini pravilni odgovor — loterija družbe sv. Cirila in Metoda. Naj bi torej naša obrambna družba storila potrebne korake, da se v najkrajšem času more stopiti pred vlado z enako zahtevo in če se je dalo dovoljenje in sicer davka prosto dovoljenje „Sudmarki“, mora dobiti enako dovoljenje tudi naša družba sv. Cirila in Metoda. Naj torej merodajni činitelji poskrbe zato, da bpmo imeli za novo leto že srečke Družbe sv. Cirila in Metoda, katere ji bodo gotovo douesle jako lepo novoletno darilo. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani opozarja slavno občinstvo na narodui kolek v prid družbe. Županstva, hranilnice in posojilnice, razne zadruge in druga narodna društva blagovolijo naj na svoja pisma prilepiti narodni kolek. A tudi privatniki naj to store! Ako bo vsaka Slovenka in vsak Slovenec prilepil na pismo ali razglednico narodni kolek, dobila bo družlja dosti več dohodkov, kakor do sedaj. — Leta 1906. znašal je dohodek narodnega koleka skupaj 4433 K 24 v. Letos ne smemo zaostati, ne smemo iti rakovo pot; dobiti moramo vsaj toliko, če že ne več, kakor lansko leto. Slovenci in Slovenke, sezajte torej pridno po narodnem koleku. N a vsako pismo in razglednico narodni kolek! — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je založila začetkom oktobra t. 1. računske, oziroma gostilničarske listke. To je nov vir dohodkov družbi. Ako se bodo zahtevali ti računski listki dosledno vsikdar in povsod v restavracijah in trgovinah, bode družba prodala istih neizmerno veliko, vsakoletni dobiček bo precejšni steber naši šolski družbi. En računski listek stane 2 vin. Tak prispevek zmaga lahko vsak gostilničar. Gostilničarji in trgovci pa nimajo pri nakupu nobene škode, ampak še dobiček, ker dobe naročniki 10% popusta. Dobivajo se računski listki v družbini pisarni v Ljubljani, „Narodni dom", popoldne med 3. in 6. uro. Vnanji naročniki jih dobe poštnine prosto. Znesek se naj pošlje po nakaznici, ali pozneje, ko prejmejo listke, po čekovni položnici. — Klerikalna zadružna zveza v Ljubljani razpošilja zadrugam okrožnice s sledečo vsebino. „Pred nedavnim časom se je ustanovila v Ljubljani neka nova zadružna zveza, pod imenom „Zveza slovenskih zadrug". Da se ne zgodi kaka pomota, si dovoljujemo Vas opozoriti, da ta zveza ni v nikakem stiku z nami. Ustanovili so jo namreč iz strankarsko-političnih razlogov neki gospodje, ki se doslej za zadružništvo niso posebno brigali. Pri tem jim je pomagal neki uradnik, ki je bil iz naše službe kazensko odslovljen. Ta uradnik jim sedaj tudi posle vodi itd." Radi bi vedeli, zakaj so klerikalci ustanovili svojo zvezo, ne-li tudi iz strankarsko- političnih razlogov? Saj smo imeli do pred leti samo eno zvezo v Celju, ki ni osnovana iz kakih strankarskih ali političnih razlogov, ampak je bila ves čas svojega obstanka edinole narodno-gospodarska organizacija, ki nam je tudi zadostovala. Še bolj pa smo radovedni na tisto tajinstveno namigavanje glede kazenskega odslovljenja bivšega svojega mogočnega ravnatelja. Povejte, gospoda, kaj je bilo, kaj je dotičnik zakrivil, da ste ga odslovili? Mar Vam ni li on sam pokazal hrbet, ker ni hotel plesati po vaši strankarski politični melodiji? Zakaj ste dali priliko k nerednostim svojemu ravnatelju, ki ga sedaj tajite, katerega pa ste še pred nedavnim molili kot vsemogočnega zadružnega malika. Ce imate mirno vest in čiste roke, na dan z resnico. — „Zveza slovenskih zadrug“, ki se je v Ljubljani brez potrebe ustanovila, lovi članice drugih dosedaj obstoječih zvez na vse mogoče načine, toda kakor se kaže, brez uspeha. V rokah imamo pismo, v katerem predsednik te zveze g. Lenarčič s sirenskimi glasovi vabi odličnega kranjskega posojilničarja, naj deluje pri zadrugah na to, da se skujajo svojim dosedanjim zvezam ter pristopijo novi zvezi, o kateri še noben človek z ustanovitelji vred ne ve, kaj bode ž njo. Gosp. Lenarčič piše med drugim : „Znano mi je sicer Vaše stališče temu vprašanju nasproti, vendar si u s o j a m trditi, da bi Vaš zavod imel koristi od te združitve. Res je, da imamo v Celju svojo Zadružno Zvezo, ali ta zveza, ki je preveč oddaljena od kranjskega središča, ne more svoje naloge tako izvrševati, kakor bode to zvezi v Ljubljani mogoče, zlasti ker se ne gre le za denarno izposojevanje, marveč v obilnejši meri za blagovni kmetijski in pa živalui promet ter je v Ljubljani s članicami vedno v stiki. Naša (Lenarčičeva) zveza pa more biti deležna državne podpore le tedaj, če more pokazati na dovoljeno število včlanjenih zadrug. Država takih podpor ne bode mogla odreči. (!) Tako se bodejo upravni stroški deloma ali menda (?) tudi popolnoma pokrili s podporo. (To slednje veruje le edini g. Lenarčič, ki od. zadružništva in zadružne centralizacije kakor videti niti pojma nima, drug nihče.) Jaz upam na podlagi zagotovil raznih zadrug, da bodemo imeli pravilno priglašenih 50 članic ter se nadejam, da tudi Vi pristopite k nam itd." Radovedni smo, koliko zadrug bode tako neprevidnih, da bodo šle od svojih dosedanjih Zadružnih Zvez, ki so jih ustanovile in jim pomagale na noge, ter šle v novo zvezo, ki nima revizijske koncesije, denarne centrale, nobenega revizorja, niti uradništva, z eno besedo, ki nima nič nego par oseb, ki so se izvolile same, brez zadrug v odbor, ki nosijo blesteče naslove, želijo mastne sinekure in ki pobirajo uskoke ali pa pregnauce iz drugih zvez. Grda nehvaležnost pa bi tudi bila za vsako zadrugo, postati brez uzroka nezveste tej ali oni svoji dosedanji zaščitnici Zadružni Zvezi. Pustite politiko v zadružništvu in narodnem gospodarstvu na stran ter ne begajte brez potrebe zadrug še bolj, ampak pomagajte rajše, če imate res dobro voljo in poštene namene, do še višjega spopolnjenja dosedaj delujočim Zadružnim Zvezam. — Za prestane bolečine dobil je, kakor smo že poročali, privatni uradnik gospod Anton Volta od sodišča mu prisojenih 20 K. Kakor se nam poroča, podaril je 10 K od te svote „Vincencijevi družbi" v Ljubljani, drugih 10 K pa pevskemu društvu „Ljubljana". Iz tega sledi, da g. Volta ni trpel iz dobičkaželjnosti. — Ustanove za mestne uboge. Pri mestnem magistratu podeliti je cesar Franc Jožefove jubilejske ustanove za mastne uboge, in sicer dve po 50 K, deset pa po 40 K. Te ustanove namenjene so onim mestnim ubogim, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada in ki jih je izplačati dne 2. decembra. — Prošnje za podelitev teh ustanov vlagati je do 26. t. m. — Roparski umor. V soboto med 3. in 4'. uro popoldne je šel delovodja dunajskega stavbnega podjetnika Landesberga, ki gradi železniško postajo na Vrdu pri Vrhniki, Matija Cedolin, izplačevat delavce. Imel je pri sebi okrog 5000 K denarja. Nad Vrdom vodi steza skozi gozd in tu ga je pričakal neki zločinec, ga zavratno napadel ter mu zadal z nožem na vratu, prsih in trebuhu več smrtnih ran. Truplo je zavlekel zločinec v gozd ter je pobral ves denar, kolikor ga je našel, približno okrog 2300 K. Drugega denarja, ki ga je imel umorjenec zašitega v obleki, ni našel. Ker so umorjenca kmalu pogrešili, ga je orožuištvo pričelo iskati in ga je našlo nekako ob 9. uri zvečer. Žandarmerija pridno zasleduje morilca in je aretirala dosedaj tri sumljive osebe, katere se niso mogle izkazati, kje so bile ob času umora. Umorjenec, ki je bil zelo priljubljen in na najboljšem glasu, zapušča ženo in nepreskrbljenega otroka. — Iz Loža. Radi častikraje in umazane konkurence sedel je na zatožni klopi v Ložu pristni hajlovec Hans Zvvettko, agent za šivalne stroje iz Kočevja, ker je tvrdko-vodji gospodu Ignaciju Kvasu na nečuven način kradel čast. Je pač pri nemčurskih kulturonoscih že tako, da ne trpe v svojem obližju Slovenca. Kdaj se bomo Slovenci že spametovali, da bomo kupovali in naročali le po slovenskih trgovskih potnikih! Za žalitve prisodilo je Hansu Zwettkotu loško sodišče 20 K globe ali pa dva dni zapora. — Narodno radikalno dijaštvo v Gradcu je poslalo sledečo izjavo: „1. Narodno radikalno dijaštvo v Gradcu, zbrano po prvoletniškem večeru društva Tabor v Gradcu dne 9. novembra 1907 protestira najodločnejše proti žaljivi in krivični rešitvi gimnazijskega vprašanja v Ljubljani in najodločnejše obsoja izdajalsko početje S. L. S., ki se je zavzela za tako rešitev. II. Narodno radikalno dijaštvo v Gradcu zbrano po prvoletniškem večeru društva Tabor protestira odločno proti nečuveni zlorabi uradne oblasti predsednika deželnega šolskega sveta kranjskega napram prof. dr. Ilešiču. — Prof. dr. Ilešiču pa izreka svoje spoštovanje za možati nastop v narodno in stanovsko korist." — Dopolnilne deželnozborske volitve v celjskem okraju, kateri mandat je bil v rokah odstopivšega gosp. dr. Dečkota, so razpisane. Volilni okraj — kmetska kurija — obsega sodne okraje Celje, Gornjigrad, Vransko, Konjice, Šmarje in Laško. Kakor se čuje, namerava narodna stranka v tem okraju kandidirati državnega poslanca Fr. fiobleka, kateri bi imel mnogo upanja na zmago. Klerikalna stranka se tudi že pripravlja na voiitve, a o imenovanju kakega kandidata še ni nič slišati. Želeti bi bilo, da ta okraj zastopa res vreden naslednik dr. Dečkota, kateri je bil gotovo najdelavnejši med slovenskimi štajerskimi poslanci in bi še danes lahko deloval v blagor svojih volilcev, da se ga ni ubilo z najnesramnejšimi intrigami in mahinacijami. — Preteči razpor na Koroškem se je rešil na ta način, da je sprejel dr. Milller udsko mesto v odboru katoliškega političnega in gospodarskega društva1', in da je vstopil Grafenauer definitivno v „Slovenski klub“. Priobčili smo vrsto člankov, ki naj razjasnujejo politični položaj koroških Slovencev, govorili smo o vzrokih in nagibih, za nameravano ločitev med koroškimi Slovenci, vse je kazalo da je ta ločitev neizogibna. Za enkrat se je pa kriza rešila na drug način. Daleč smo od tega, da bi netili in zagovarjali razpor med Slovenci posebno na mejah našega ozemlja, zato hočemo tudi tej novejši rešitvi koroškega vprašanje nasproti ostati popolnoma nepristranski in upamo, da bodo novo pridobljeni elementi v vodilnih krogih koroških dali ondotni politiki zopet pretežno narodno, slovensko smer in ji odvzeli strankarsko klerikalno barvo, ki je silila zadnji čas vedno bolj v ospredje. Čuvali bomo pa tudi naprej strogo uad vsemi pojavi slovenskega javnega življenja na Koroškem, ker smatramo strogo iz naših lastnih vrst izha ajočo kontrolo za neizogibno potrebno, ako hočemo pričakovati izboljšanja naše zelo kurumpirane slovenske politike sploh. Z ozirom na članek, v katerem odgovarja v zadnjem „Miru“ poslanec Grafenauer na naša izvajanja o koroški politiki, pa lahko na kratko odgovarjamo, da temelji članek na napačnem domnevanju, kdo da je dopisnik naših člankov. Ne bomo se izpuščali v podrobnosti članka, tudi ne prerešetovali vse mestoma ponesrečene primere, samo eno očitanje odločno zavračamo kot popolnoma neopravičeno: da bi ne cenili po vrednosti zaslug duhovnikov za narodno probujevanje in za vse uspehe slovenske politike na Koroškem. Tudi mi smo poudarjali in cenili zasluge teh vrlih prvoboriteljev naših, toda kar so na tem polji dosegli, dosegli so ne po svoji klerikalni, temveč po svoji narodni politiki. In le ker smo videli, da narašča prva na škodo druge, povedali smo o stvari nekoliko odkritih besed, Upamo da so našle pravo razumevanje, in da bodo imeli zaželjeni uspeh. — Srednješolstvo v Gorici. Že večkrat smo imeli priliko grajati neznosne šolske razmere v Gorici in opozarjati naše poslance na to, in posebno v zadnjem času, kakor smo tudi že poročali, je zavladalo v Gorici na polju srednješolstva pravcato izjemno stanje. Res je, red in disciplina morata vladati na učnih zavodih, ali vzlic temu pa dijaštvo ni in ne sme biti kunec, na katerem naj bi razni hajlovski zagrizenci delali svoje vsenemške eksperimente, kakor se dogaja to v Gorici pod protektoratom naše slavne vlade, ki pošilja v to mesto profesorski materijal, ki nima niti zmožnosti niti volje za vzgojo slovenske in italijanske mladine. In eden takih privandraneev je v torkovi številki „Grazer Tagblatta" izlil svojo velegermansko jezo nad goriškim Slovenstvom, nad slovenskimi dijaki in končno celo tudi naravnost denuncijantsko nad slovenskimi profesorji. Dijaštvo imenuje splošno zelo leno, Gorica je ^pribežališče drugje pogorelih d i -j a k o v“, to izkušnjo da naredi vsak nemški profesor, ki pride v Gorico iz srednjeevropskih v te .nenormalne” razmere, te šole so „P o t e m k i n s k e š o 1 e“, slovenske časopise imenuje „w i n d i s c h e B 1 a 11 c h e n“, slov en ski razrednik daje poživljal dijake, da naj ne delajo nalog, k i j i h j e d a 1 nemški profesor, da slovenski profesorji svetujejo dijakom, da naj se obrnejo na državne posl a n c e. H koncu poživlja .^laše-1 (nemške) poslance, da naj vprašajo: „Kako misli vlada naše nemške profe- sorje, ki z največjim samozatajevanjem žrtvujejo svoje moči in zdravje nehvaležni uničujoči nalogi vzgajati degenerirano in nahujskano dijaštvo. ki se zoperstavlja vsaki disciplini in redu, ščititi proti surovostim njihovih razjarjenih nasprotnikov?" — Na te ne-sramuosti pač ni drugega odgovora, kakor da slovenski poslanci z vso odločnostjo zahtevajo od vlade, da pomete iz naše srede te privandrane izzivače in denuncijante ter končno vendar da slovenskemu narodu na Goriškem, kar mu gre — slovenske.s red nje šole! Suka« in modno gosposko blago, damsko fino blago in loden najceneje dobavlja A. Skorkovsky v Humpolcu (Češko). Tovarniška zaloga v Pragi II., Jungmanov trg (nasproti spomenika). U/sorci brezplačno. Spominjajte sc Družbe st. Cirila in Metoda! -'V«* Ustanovljeno 184*2. Telefon stev. 154. Tovarna oljnatih barv, - lakov in Arneža, Slikarija napisov. Dekoracijska, stavbinska in pohištvena pleskanja. Električni obrat. Prodajalna: Delavnica: Miklošičeva cesta 6 Igriške ulice 6 nasproti hotela „Union“. Ljubljana. •'V** mt fflear- Prva ^Sla Ivan Rakoše i. dr. = Straža-Toplice = priporoča Tropinovec navad lit. Slivovko navadno K l'— lit. III r MO „ n. „ 1-30 „ I. „ 1 50 „ Drožnik 111 „ 130 „ II. „150,, I. „ 1-80 „ Vinsko žganje (konjak) od 3 do 8 K Brinjevec II. I. III II. I Špeoijaliteta ,Slovenec4 K 1 — lit. „ MO „ n I 20 „ n 1 40 „ „ 1 40 „ „ 1-80 „ , n 2- „ /io litra narodna grenčica narodni liker od K PIO do K 1 "20 liter. Destilacija vsakovrstnih najfinejših likerjev od K 1'— do K 1'60 liter. Uvoz in izvoz čajnega ruma od K 1'— do K 2’— liter J i? t. d., i. t. d. Odpošilja se v steklenicah, zabojih in sodih, ter se prazna nepokvarjena posoda sprejme nazaj v račun in sicer steklenice 10 vin komad in sodi 5 vin. liter franko Straža-Topliee. Na zahtevo se pošljejo vzorci brezplačno! K-K K* nM m m A?<&T1 ^ i ,^»T& l i i T Ortopedijo zdravilni zavod v katerem se zdravi pod nadzorstvom dr. Ivana Oražna raznovrstno skrivljene hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja itd. se nahaja: Turjaški trg štev. 4, L nadstr. Pojasnila daje dr. Ivan Oražen ob svojih ordinacijskih urah od 9.—10. clop. in od 2 —3. pop. v Wolfovih ulicah štev. 12. Modna trgovina Pavel Magdič, Ljubljana, Prešernove ulice št. 7 Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčice, Čipkasto blago, pajčolani, čipkast! ovratniki, Sipke, vložki, svilnate vezenine. Jabols, Ficlms, damski ovratniki in kravate. Svilnati in baržunasti trakovi. Pozamenterija, porte in žnore, režice, kre-pinoe in žnore za tapetnike. Krepi iu flori za žalovanje. Zlate in srebrne režice, čipke in žnore. JŠerpe y Iz svile, čipk in volne. Nogavice za dame, dekleta in otroke. Jopice, hlačke, otročje perilo in odeje za vozičke. Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka. Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Guuibi in različne igle. Različne podloge in potrebščine za krojače in šivilje. Idrijske čipke, vezene čipke in vložki. Pajčolani za neveste, mirtovi venci. Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke. Modrci lii potrebščine za modrce. Olace-rokavice in rokavice za uniformirance, pletene, letne in zimske rokavice. Kopalno perilo, dišave, milo in ustna voda. Krtače za obleko, glavo in zobe. Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsniki in žepne rute. Pravo Jagrovo normalno perilo, trikot-srajce, jopice in hlače. Mrežaste in potne jopice, srajce, čepice in šport-pasovi. Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje. Kravate, gumbi za manšete. Za lovce: telovniki, nogavice, rokavice, dokolenice. Ogrevale! za kolena, meče, prsi, hrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci. Narodni trakovi (n zastave, narodne čepiče, torbice ih drugi domači narodni izdelki itd. Pncmnrl I Ber,te n0Tlce’ bor 80 za vJUbpUll! Vas važne in koristne! RazpoSiljam po poStnem povzetju za 12 K 50 vin. krasno, dobro in moderno opravo kateia obstoji iz sledečih predmetov: Fina bela ali barvasta srajca St. ... 1 Dobre spodnje hlače. Lepa spalna srajca. 1 ovratnik po želji. Krasna kravata. 1 par trpežnih nogavic. Močna brisalka. Izvstne naramnice. 8 dobre žepne rute. Vse v škatlji lepo aranžirano. Razpošiljam z obratno jlcšto. Ako bi kij ne ugajalo, vrnem denar nazaj, 8 kcirnnmt Kupujte samo pri narodnih tvrdkah! Trgovci, ne naro-»VUJim ! čajte blaga pri protislovanskih tvrdkah! — — Odgovorni urednik: Franjo Feldstein. Izdaja konzorcij »Slov. gosp. stranke". Lastnina „Slov. gosp. dtrankeu. Tisk ^Učiteljske tiskarne- v Ljubljani. Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana