239. številka, Ljubljana, petek 19. oktobra. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. Isdut}« vsak dim, izvfceuiii ponedeljke in dnove po r.raziuoih, tor velja pu polti preibuian za avstro-o^erske dežele za celo leto 16 fld- za pol leta 8 gld. •a totrt leta * gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 18 ghl., fta četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na 4 *n se računa 10 kr. sa mesec, 30 kr. ca četrt leta. — Za t nje d ote le toliko -;ec, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in ta iljako vetfa lolima cena in »icer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri »topne potit-vrsto 6 kr., če so oznanilo enkrat tisku, ft kr., čc se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvole trankirsti. — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši 3 gledališka stolba". Op?avniitYO, »a katero naj »e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Telegrami. Turnu-Margurelli 17. okt. Bombardiranje Plevne seje začelo, odločilna akcija je blizu. Sulejman pasa se koncentrira pri Kadikioi. Zveze mej Plevno in Sofijo so prerezane. London 16. oktobra. Iz Cetinja se v „Times" 15. okt. telegrafuje: Vse je tiho, od kar je Duga pala Črnogorcem v roke. Turki zbirajo vojsko pri Gaćkem, ali nikjer nijso tako močni, da bi mogli ofenzivo poprijeti. Večina srbske vojske je domov odpuščena, da zimino na polji vseje. Vojska. V včerajšnjem listu smo na prvem mestu priobčili ruski vladni telegram, ki poroča, da bo Rusi v Aziji Muktar paševo turško vojsko v velikej bitvi uničili in s tem vse dozda-nje nevspehe in madeže v Aziji popolnem in naenkrat z lica si oprali, račun z vragi poravnali, obrekovalce evropske osramotili in nemškim, magjarskim in angleškim nesramnim novinarjem dolge nosove naredili. Do tega hipa, ko to pišemo, nijsmo mogli dobiti niti še dunajskih in peštanskih listov, da bi videli in se veselili, kakov vtis je ta silno imenitna in odločevalna novica naredila na zlobne nemirnije jude, dan na dan propast Slavjan-81 vji premlevajoče, niti nij še bolj podrobnejših ruskih poročil, ki bodo velik pomen te ruske zmage za azijsko bojišče še bolj osvetila. Ta največja, pa tudi najsijajnejša, ali prav za prav jedina velika bit v a cele kampanje je lažnjivemu Muktarju vzela prilegaui si naslov, ki mu ga je lehkoverni sultan bil Na naših gorah. (Povest iz šestnajstega stoletja, spisal L'borius.) VIII. (Dalje.) Govorimo na ravnost, poleg Gizele je sedel isto po polu dne Grobljiski graščak in precej pogosto govoril v srainujočo se molčečo deklico. n Zakaj ste vedno zamišljeni, zakuj samotno posedate, gospodična Gizela, ko vam cveti najlepši čas, se vam smeji veseli svetV" povzame graščak in vpre v tovarišico svoje žareče oči, ne vemo, ali radosten vesele druščine, ali ponosen na svoje lepo postavljene in izbrano besede. Kdor bi imel nekaj izkušenega presodka, pritrdil bi bil prvo, torej verjemimo tudi mi, da je bila graščaku druščina ljuba, jako ljuba, in to je naravno. „ Motite se, gospod graščak, če me bo- prilepil komaj pred nekaj dnevi: nghazi% to je „zinagoviti". Nabili so ga bili uže Črnogorci, zdaj pa so ga ubili menda za vselej Rusi, zdaj je pravi Muktar, slavljenec nemških časopisov. Malo kasno je to prišlo, a da je le, prekasno nikakor nij. Denašnji telegram iz rumunskega vira poroča, da se je bombardiranje Plevne začelo. Utegnemo torej v kratkem času kaj iz Bulgarije velicega slišati. Daj Bog, da bi bilo temu podobno, kar vemo iz Azije. Pred Plevno se zdaj združuje vse zanimanje na evropskem bojišči. Tudi poročila, ki sedaj dohajajo iz Bulgarije, govore jedino samo o Plevni. Po privatnih poročilih nekega dunajskega lista se v ruskih krogih v Bukareštu neprestauo pobijajo novice, da Turki dobivajo živež v Plevno, za neresnične. Da-si bi cerniranje morebiti ne bilo popolno, pravijo, vendar nikakor nij misliti, da bi bile ceste tako slabo zavarovane, da bi, — kakor govore turška poročila — prihajalo v Plevno toliko voženj. Sploh mislijo, da so Turki raztrosili to vest Bamo iz tega namena, da bi odvrnili Ruse od onega načrta, da bi Rusi opustili cerniranje Plevne, a to ne da bi se zgodilo takoj, nego tudi pozneje. V ruskem glavnem stanu pak so ne dajo premotiti, temveč je trdno določeno, po načrtu Totlebenovem obsedauje nadaljevati. Vsakako si moremo pa misliti, da so Turki svoja poročila jako pretirali, ako so uže po nekoliko resnična. Da je dobil Osman-paša vsa dova-žanja, katera prinašajo poročila Šefketpa-šina, preskrbljena bi mu bila vojska z živežem in strelivom za mnogo let. Nu, tajiti se vendar ne da, da tudi ruska konjica na dite tako ostro," povzame potem tiho iu plaho deklica in še bolj povesi lepe, jasne oči. „Lehko mogoče, a jaz menim, da se ne goljufam, če trdim prvo. A opominjam vas, pozabite minulih dnij, ki vam nijso bili najlepši, to veste najbolje sami. Glejte, veselje je razlito krog in krog, vse vas vabi v svojo sredo, v^aka želja se vam ima izpolniti, moje pusestvo, moja družina, vse je v vašej opasti in — jaz slonim tu obćudovaje vašo lepoto, z edino željo v srci, da bi bili nekdaj srečni, zadovoljni — poleg mene." Te besedo je govoril graščak z vidnim ginenjem in posebnim naglasom in pogledal pri tem globočje deklici v obraz, kot je bila sicer navada. Tihota nastane potem. Gizela zalnije lice v beli roki in molči, graščaku pa zdrsne koleno na zemljo pred tovarišico in z obema ro ivama se oklene osobe, ki mu je vtisnjena tako globoko v srce, da je ne izbriše nobena moč več iz njega. „Gorje, kaj hočete, kaj mislite, gospod jugu Plevne nij storila vse svoje dolžnosti. Osman paša je gotovo po nje nemarnosti prejel toliko živeža, da ga letos še ne bodo mogli izstradati. — In to ne bi bilo prvič, da so " Turki ujeli vso Kvropo na limanice. Najnovejša poročila govore, da je vojska, ki ima skrbeti za dovažanje v Plevno, dobila novih močij. Džemil-paša, vojaški guverner v Adri-janopolju, je namreč v tem mestu osnoval narodno gardo mestjansko, katera bode za posadko v ondotne forte razdeljena, a vsi drugi vojaki, ki so odslej bili v tem mestu, odrinejo proti Sofiji in se pridruže vojski Šefket paše. Iz Bukarešta se piše ..K. da še vedno ruske čete marširajo skozi Rumunijo v Bulgarijo in da se vedno še nove pričakujejo. V Rumuniji so o končnem vspehu prepričani. Pomanjkanje duhovnov in učiteljev. Iz vseh slovenskih škofij beremo tožbe o vedno večjem pomanjkanji duhovnov in o primerno malem številu onih študentov, ki v teologijo gredo. Vpraša te torej, kje je uzroka temu nedostatku iskati ? Uzrok se je iskal v „duhu" denašnjega časa, liberalizmu, no-vej vojnej postavi, i. t. d. Mogoče, da vsak teh faktorjev je nekoliko do pomanjkanja pripomogel, ali največ ne. Glavni uzrok, zakaj hodi menj učencev v bogoslovje, je iskati drugje, namreč v relativnem pomanjkanji študentov sploh. Gledaj ino, da bode več dečkov iz našega zdravega naroda, iz kmetov, v gimnazijo prišlo in jo absolviralo, potem jih pojde tudi v teologijo več in tožbe o tem pomanjkanji bodo nehale. Da je glavni uzrok res v pomanjkanji štu- graščak ? Vstanite, kaj je to?" vsklikne zdajci se strahom Gizela, ter se trudi oprostiti se graščakovega objetja, kar se jej stoprv črez uekaj trenotkov posreči. „Tako, Gizela, moja druščina vam je strah, moja roka jeklena vez, in niti pogleda nemate za me," povzame graščak zdajci iu stopi nekaj korakov nazaj, strmeč v slonečo, kakor naamornasto podobo, nepremakljivo deklico. Graščak mora ponoviti prvo vprašanje. „0, gorje mi, jaz vas ne umejem, gospod, in vi ste brez uma. Kaj vam hoče uboga deklica, ki je zadovoljna in hvaležna vaše velike dobrote, katero delite siroti. Kaj več, mislim, je nemogoče, nedostojno," vzdihne posled Gizela in zakrije v beli robec obraz, da ne vidi graščak dveh svetlih solz, ki se jej otr-neti pri tej priči v očesu in razlijeti po sne-gobelem licu. „Tako, Gizela, to je vaš odgovor ? O, tega nijsem zaslužil, pomislite, ali se ne ke- dentov, zlasti študentov iz kmetov iskati, o tem nas podučuje slučaj, da uže tudi juristov primanjkuje in jih bode kmalu še bolj. Na Kranjskem uže več notarskih mest dalje časa praznih stoji, ker nij kompetentor. Hvala Bogu, da notar brez znanja slovenskega jezika je pri nas postavno nemogoč, sicer bi se bili na ta mesta uže kakovi nemški judje naselili. Isti \z\or ima pomanjkanje učiteljev. In tu uže prihaja drug element kot surogat, uči-teljice — ne verujemo, če za deške Šole tako dober. — Pa kljubu temu je še zmirom premalo učiteljev in jih bode, dokler bode premalo študentov, ki bi vstopali v pripravnice. Če pa uzrok vemo, lehko je pomoči z zje-dinjenirai močmi. In tu zlasti narodna duhovščina more veliko storiti. Ona naj prigovarja kmete, ki so količkaj premožni, da dajo svoje sinove, ali jednega,'študirat na gimnazijo. Tako je bilo od nekdaj, tako naj bode tudi zdaj. Duhovenstvo naj samo skrbi s tem postopanjem za svoj narastaj, izpodbujevaje in, če mogoče, podpiraje mlade kmetske talente. Res, da ne bode vsak dijak, ki je na duhovnovo pregovarjanje ali morda z njegovo pomočjo došolal se, tudi vselej duhoven po stal. Ali postal bode omikan, torej narodnosti zaveden ud kacega druzega stanu in narodno koristen delavec. Več bogosloveev in učiteljev pa bode gotovo, če bode več dijakov. Naj bi tedaj omikani narodnjaki, duhovniki, učitelji in drugi, po Slovenskem budili veselje do šole, ne le ljudske, temuč kjer je mogoče tudi do srednje šole, do gimnazije. Potem nam ne bode treba tožiti o pomanj kanji duhovščine in učiteljstva. Ruske novine o francoskih volitvah. Ruske narodne novine imamo sicer sto-prav one od nedelje, ko so se francoske volitve vršile, a ne zvrsene bile, pred soboj, a iz teh vidimo po člankih, kako živo in srčno ruski narod simpatiza z republikansko stranko kot stranko za svobodo navdušeno, kako odločno odbijajo vsako duševno sočut sč sabljarjem Mac-Mahonom in monarhističnimi njegovimi zavezniki. Slave dan 14. oktobra kot tak, ki jih zanima kakor njih vojska. „Nesmotrja na to, čto u nas u samih na plečah bolj šoje delo, kotoroe zaniraajet vse umi i napomiua- sate še nekdaj denašnjega dne, ko je prepozno !" Ko se ozre zopet deklica po graščaku, je uže izginil. Le šum njegove stopinje se čuje iz daljave. In ako bi kdo sodil po zunanjosti, rekel bi bil, te stopinje nijso veselega, srečnega, zadovoljnega človeka. „0, ljubi Bog, da sem morala doživeti denašnjega dne," vzdihuje potem Gizela in še hujše se jej vsipljejo solze po obrazu. »Vendar v svesti sem si, da mujaznijsem dala povoda h kakim mislim, to je moja edina tolažba." „In kako naj se branim sirota brez star-Sev, brez prijatelja, izročena milosti grašča-kovej, kako naj se bojujem, slaba ženska, se strastjo mogočnega gospoda." Beseda jej utihne zdajci na ustnicah, život se jej zgane, kajti stoprv zdaj zapazi, da se je ulegla tiha noč na zemljo, da skovika v bližnjej goščavi nočna tica, leta netopir nad njeno glavo in skozi gosto smrekovo vejevje sveti bleda luna. jet o seb«' ežeminutno, 14. okt. ožidajet sja i u nas s boljšim interesom i perenosit vse naše vnimanije na minutu ne berega Seni." Tako govori rusk velik list. Ta list, ki tako svoje simpatije za republikance izraža pa nij kakov socijalist, temuč doma pošteno car k, monarhičen in s lav-jansk. In baš iz poslednjega razlagajo se njegove simpatije. Rusi dobro vedo, da 80 na Francoskem za republikanci npjmočnejši Bonapartisti, te pa Rus sovraži, „ibo ni odno praviteljstvo Franciji ne nadčMalo Ros-sii stolko bed, kak Napoleonidi, i ni odno evropskoje praviteljstvo, ni odno tajnoje ob-ščestvo tak uspčšno ne propagandirovalo idej razrušajuščih i razvraščajuščih obščestveni por-jadok, kak Napoleonidi." Daljša izvajanja iz te prikazni prepuščajoči svojim bralcem, naveli smo ta dva kratka citata tudi zato, ker se pri nas nahajajo, sicer menda redki pa vendar taki tudi, ki bi bili Mac-Mahonovcem želeli zmage in sicer iz verskega stališča, ker se republikancev boje v tem oziru. Mi menimo, da brez uzroka. Sosebno bodo republikanci, zdaj po tej vol 1-nej borbi, kjer jim je protivje necih vitjih cerkvenih dostojanstvenikov, bolj previdno ogibali Be vsega, kar bi utegnilo cerkvene faktorje žaliti. — Mi, in kakor iz novin vidimo, tudi narodna stranka češka, hrvatska, srbska in velika ruska, pa smo za republikance bili z narodnega stališča, ker si za bodočnost Slavjanstva upamo le od republike francoske kaj doseči. Rumuni proti M gjarom. Domislimo se, da je bil pred dvemi leti še v časnikih plan na vrsti razgovorov, da se imajo Rumuni in Magjari pobratiti in zvezo skleniti. Magjarski listi so to misel radi razpletali in tudi nekateri rumunski so jo sprejemali. Kako vse drugače uže stvari denes stoje, kaže dopis iz Bukarešta, ki ga priob-čuje praška „Politik". Dopisnik prestavlja sledeče jako podučno mesto iz „Romanula": „Pravi razlogi blaznosti Magjarov nam nijso nič mari. Nam je le to mari, da si je magjarska blaznost naša tla za predmet izbrala. Mi vemo, da bi smešne namere ma-gjarske ne bile zvršile se. Uže naši sedmo-graški bratje bi bili magjarske fecarje v Mohamedov raj spravili, ko bi bilo do resnobe IX. Druzega po polu dne je sedela Grobljiska Katrina pod senčnatim hrastom pred lovsko hišo, ki je stala sredi gošče od gradu kake pol ure oddaljena. Ker Katrina nij imela znancev in prijaj teljev, in grajski lovec, ki je izostajal cele dneve iz doma, se tudi nij pečal ž njo, je naravno, da je starka posedala sama po gozdu, sem ter tje korakela ob palici v grad, ali v bližnje selo h kakemu bolniku, kajti slovela je zaradi zdravilnih svetov in zdravil, katere je pripravljala sama iz gozdnih zelišč. FMina zvesta Katriuina spremljevalka je bila debela zamazana knjiga, katero je vedno nosila pod pazduho, v znamenje, da iej je jako priljubljena. Ljudstvo pa, krivoverno in neomikano, je pripisovalo ravno tej knjigi Katrinino vednost v toliko stvareh, kajti govorica, da ima starka čarovne bukve, s katerimi vse vgane in razsodi, je bila vsakdanja in je segala na daleč okrog. prišlo. Ali, da so te namere bile, to nam zadostuje. Mi leta 18G6 nij smo na to mislili, Avstriji, ko je zoper Nemčijo in Italijo voje-vala, za hrbet pasti. Tisto mejnarodno gotovost terjamo tudi mi. Denes, ko Evropa naša živnost pozna, ko mogočna Nemčija grofu An-drassyju izjavlja, da se je politika „status (pio" v orijentu preživela in ae je fira prena-redeb po narodnosti začela, moramo od Evrope garancije zoper take sosede, kakor so Magjari in Turki, iskati in dobiti." Iz tega malega je videti mišljenje Rumu-nov ali, da so Bi Magjari novega sovražnika naredili na sosedu Rumunu, ki jim utegne v ncgotovej bodočnosti hude preglavice delati. To se mora priznati in se Bploh prizna, da so Rumuni v vojski lepo moč, hrabrost ia vstrajnost v boji pokazali, kakor je nihče nij pričakoval. Tacih vojakov pa, kakor jih imajo 30.000 pred Plevno, morejo postaviti 200.000 na noge, dejal je minister Kogolničeanu ruskemu dopisniku. Politični razgled. J!0**r«.oj#! detelj V Ljubljani 18. oktobra. Na Min nitji italijanskega državnika, nekdanjega revolucionarja Crispija, slave poslanci in — policija, ki baje močno pazi nanj. ««W se pa interpelirajo o orijentalne] vojski in menda res mislijo, da se veliki svet kej zmeni za to! Dne IG. oktobra je v ogerskera zboru interpeliral Nemeth ministra, zakaj se po ogerskej vzhodnjej železnici vozi vojni materijal za rusko vojsko, a ko se je za turško vojsko vozilo orožje, bilo je konfiscirano? Kakova, da je to nevtralnost? Zakaj so bili neki sorojaki v Er-delji daleč proč od doma v ječo peljani v Maros-Vasarhely. T is za je precej odgovarjal, čudeč se, da se vladi menj verjamo nego privatnim brbljanjem. On je porok zato, da se po ogerskem zemljišči vedoma nij vozilo nobeno orožje ni za Ruse ni za Turke. Premeščeni so bili oni ujetniki iz svojega kraja tako kakor Miletič. Nemeth potem dekla-muje o turških simpatijah, ki so v deželi. Zbornica ministrov odgovor na znanje jemlje. Držanje Srhi je je še zmirom tako, da ne vemo prav, pri čem smo. Oboroževanje se nadaljuje, a nij prav razumljivo, zakaj se akcija odlaga in Tuikom čas prepusti, zbirati na srbskej meji novo vojsko. Minske „St. Peterburgskije Včdomosti" pišejo: „Vsa beda je v tem, da smo mi sami Tudi isto po polu dne je sedela Katrina s knjigo v naročji in z velikimi naočniki na uo8u pred lovsko kočo in zrla pred se, kakor da bi bila brala. A denes jej branje nij ugajalo, kajti več potov je povzdignila sivo glavo, a jo zopet pustila omahniti na prsi. Dolgo Časa je bilo mirno vse okrog. Le perje se je skrivnostno gibalo po drevji, samotni ptič je priletel in sedel na hrast, kake tri pota potrkal na njegovo deblo, a ko je opazil čudno podobo pod soboj, strahoma zopet odletel. Sem ter tja pa je popihal od pogorja prijeten veter, si poigral z vršiči zelenih smrek in sivimi razpuščeuimi lasmi sloneče starko in dona šal glas iz daljave, šumenje izpod stopinj bližajočega se človeka. In v resnici, nekaj trenotkov pozneje prikazal se je izza drevja tujec, zamišljen in temnega obraza, bil je naš znanec, pridigar Konrad Krivec. Starka se predrami, povzdigne oči, sname očale raz nos, zapre knjigo in pravi: „Gospod, vi ste zgrešili pravo pot, kajti stara Ka- sebe zavodili. Nase oslepi j en je je bilo tako veliko, da ga še naši ruski prostovoljci v srbskej vojski, vrnivii se nazaj, pripovedajoč našemu prepričanju čisto protivne vesti o Turkih, nijso mogli odstraniti. Mi smo pripisovali ta, nam neugodna, opisovanja turške vojske navadnemu vojaškemu pretiranju, s katerim so si mislili svoje zasluge povišati in se zarad nevspehov opravičiti." V Carifjmiiu raste stranka, ki je za to, da bi Turčija naravnost sama z Rusijo naredila mir, če prav z velicimi žrtvam«, ker na evropskem kakem kongresu bode Nemčija prvo rolo igrala. Kako pa, to uže zdaj Turki slutijo, ker nemški poslanik princ Reuss uže javno govori po Carigradu o delitvi Turčije. Iz Aten pišejo v „Frankfurter Ztg.": „Grecija morda ne stoji sama in če do dejanja pride, 50 000 vojakov in 30 000 vstašev v proviucijah, to je tak faktor, s katerim bode Turčija morala računiti in kateri jo bode težil v operacijah na druge strani." Vš'nneoskft, zbornica šteje po zakonu 533 poslancev. Kakor smo poročali v zadnjih listih je po zadnjih volitvah republikanska stranka za 110 poslancev močnejša kot zje-dinjene druge stranke , ki vsaka nekaj druzega hoče, pa se vendar vsi imenujejo konservativci, da si so samo v sovraštvu do republike edini. — Vse se vpraša, kaj bo zdaj Mac-Mahon storil, ali bode jezno še dalje razpuščal zbornico in Bkušal z razburjenjem narod ukrotiti in utruditi, ali pa se bode udal ? Iz tlinm se zopet piše nemškej „Nat. Ztg." o papeževem zdravji, da je močno nervozen in razburjen, ne spi lehko in slabo pre-bavlja. Sprejema sicer še kardinale in tujce, a postal je molčeč. Sicer je to pri tako viso-kej starosti, kakor je Pijeva, verjetno, vendar se uže dostikrat vesti o papeževej bolezni nijso potrdile. Dopisi. I k lir&kcjBTlt 1C. oktobra. [Izviren dopis.] Dvakrat sem začel dopis, ter ga uže par stranij spisal, ali dvakrat napisano sem pomandral. Mirno, mirno moramo pisati! Eksemplarna je naša tiskovna svoboda! Ne smeš zaupati, če te še tako v srcu žge! — Mirno piši človek, mirno s polnim notranjim! V Krškem je, kakor je bilo v „Sloven-skem Narodu" uže povedano, gospod Martin Ilotschevar 15. t. m. poslopje, ki ga je v rabo ljudske in meščanske šole krškej občini daroval, slovesno občini izročil. Mesto lepo ozaljšano. Raznobarvne zastave: rudeee-bele, trina ne sprejema gospodskih obiskovanj, njo je življenje minolo." „Uže leta in leta nijsem bil v zadregi zaradi pota, kajti steze peljajo po vsem svetu in jaz nijsem vprašal, grem li na desno ali na levo, a denes sem bil namenjen v kraj, ki ne more biti daleč od tod," pravi prišlec in meri čudeč se starko. »Kaj hočete, govorite naravnost," povzame zopet Katrina. „V grad Grobljiski ste bili namenjeni, kajti le tja zahaja gospoda, a po nesreči ste prišli v druščino starke, ki vam je slaba druščina jeli-te ?" Pri teh besedah se Katrina glasno zasmeje in ploska s koščenima rokama, kakor da bi se veselila nenavadnega obiskovanja. „Ne šali se z menoj, ženska, brez uzroka, in če bi utegnile biti resnične tvoje besede, pokaži mi pot iz te goščave, kajti jaz bi rad govoril nemudoma z graščakom," pravi resneje prišlec. »Ne hitite, voda ne gori in graščak vam ne otide, kajti zadnji čas, kar ima prijetno druščino v gradu, tiči vedno doma." belomodre, slovenske trikolore in črno-žolte vile so se s hiš. Transparenti pametnega in neumnega zadržaja so stali na oknih. Omenim tri slovenske: g. dr. Koceli: „z omiko do svobode!" in g. Pfeifer: „sveto služimo sve-tej domovini!" ter: „naprej z uma svitlim mečem!" 14. na večer mesto razsvetljeno. Ta večer je bil prihod ministra Stremaverja, ljubljanskih ti harmonikarjev, vladnih organov z vsemi postreščki. Menda ves „verfassungstreues Lager" iz Ljubljane se je privlekel. 14. zvečer je bila serenada pod oknom stanja ministra Stremaverja in g. Ilotschevarja. Veliko pevcev; pravili so, da jih je 38. Po petju soditi bilo jih je samo 24 pevcev, drugi so bili statisti. Mej pevci 9U mladih Slovencev. Pelo se je pa vse nemško. Muzika, garda na skrepcih. 15. je bila slovesna maša, potem predava poslopja; nemško petje, nemški govori, veliko nemškega vezanja otrob o nemškej kulturi. Minister Stremayer je naglaševal, d a namen ljudske šole na Slovenskem ne more biti ponemčenje Slovencev. Bravo, gospod minister! .... G. Schbnvvetter dolgo in široko razlaga ,.Stiftsbrief'' g. Ilotschevarja ter pravi, da je namen poslopja, v njem učiti slovensko mladež nemščine ter tako je spraviti k viru nemške ,.kulture" in gosp. Stremayr je dal narobe zagotovilo! Ali je g. Schonvvetter premalo razumel ministrove informacije, ali pa je mož ne glede na te svojemu srčnemu čutilu dal odjav? Ali se je morebiti gospod ministru čudno zdelo, da se v kraju, kjer niti meščan, niti kmet, nemški ne govori, tako ostentativno ne m š k a slovesnost obhaja! Ne verjamem. Ed>ni, ki sejo ministrovim besedam čudil, je bil morebiti gospo d Ilotschevar sam, misleč si morebiti: hentaj te, ta je večji od g. Schon\vetterja in tako govori. Gospod župan Pfeifer je slovenski govoril, za to pa mu je nemčurski aparat tru-šil . . . . Potem je bil banket. Povabljenih k celej svečanosti bilo je malo iz meščanstva, iz kmetov nobeden. Pri „Liedertafel" pela se nij, kakor se pristuje, no bena slovenska pesem, pač pa : treues deutsches Ilerz in Ea-gelsbergov nape v: die Muttersprache. — IJe sede te pesni so zlate, krasne, ali kakor iro- „Druščino, prijetno druščino," ponavlja duhoven. »Kar je umrl ranjki gospodar, oče sedanjega, je kake dve zimi, eno leto, kar se je vrnil ta sin iz tujega, kdo zna od kod, in prevzel lastnino," odvrne starka čudeč se radovednim vprašanjem prišleca. „Ranjki je umrl, in ta se je stoprav vrnil," ponavlja poluglasno duhoven in pristavi potem : ,.Kuko kličejo bližnjega graščaka?" „Kako," pravi starka. „To je lehko odgovoriti. Mi mu pravimo graščak, pri krstu pa so mu dali ime: Jurij." „Jurij,u ponavlja duhoven in strmi pred se. Posled pa, kakor da bi se premislil svojega prejšnjega pota, sede poleg starke in podpre glavo v belej roki. Starka ne more umeti te nagle spremembe torej pristavi radovedno: „Na imenu, mislim, nij nič ležeče. Če vas je ono iznenadilo, ali če hočete iskati prenočišča v gradu, povem vam, da ga no najdete, ako nijste osobno znani, kajti graščak živi le sebi in se ne peča s tujci." nija glasile so se iz ust teh pevcev-S I o v en-cev pri svečanosti, pri katerej se nemška ljudska Sola za Blovensko I ju Isto odpira! Iz Gorice 16. okt. \Izv. dop.] Da je ministerstvo poslalo komisijo za uravnavo novih zemljiških knjig na počitnice, to je uže znana stvar; denarni fond se je posušil a bati se je, da se ž njim vred ne posuše i naša posestva ter naš kmet ne bode dočakal, da bi okusil dobroto novih knjig. Našemu municipiju pa se še ne pozna denarna suša, kajti razglasil je, da se bode osnovala nova šola za slovenski občinski oddelek Rozental Stara Gora, in je uže razpisal učiteljsko službo 1. plačne vrste ter zahteva, od dotičnoga učitelja, znanje italjan-skega in slovenskega jezika. Šola je zares potrebna, a kaj pa če tiči za to šolo tudi kaj druzega, kar bi naši mestni očetje kaj radi dosegli, namreč p oi ta 1 i j a n č enj e — slovenske dece ? Vederemo! Pa javni vrt bo naš magistrat tudi olepšal ter dobile bodo naše mestne srnice štiri-nogate tovarišice, srne v velikej železnej kleti v spodnjem oddelku vrta. To vam bode koketiranja ! 14. t m. v nedeljo imeli smo vojaško kontrolo v Gorici. Druga leta načeloval je tej kontroli naš goriški rojak in dobro znani rodoljub g. stotnik Komel ter vsakrat po domače slovenske fante nagovoril in raztolmačil jim dotične vojne postave, a letos dobili smo trdega Nemca, kateri je kontrolo odprl: „die Controls-Versammlung itd." Zato pa se je raznesla po Gorici, kjer nemško ne znajo, govorica, da na magistratu zapisujejo fante za v — Ameriko. Te dni je neki kmet onkraj Soče pri Grojni prodal vole, burja je bila in kmet položi stotak na travo pod kamen, mej tem, ko je desetake v zrak držal ter, kakor pravijo, skozi gledal ali so pošteni, burja popihne, odnese mu klobuk raz glavo, stotak izpod kamna. Pa čujte! Mož je v svojej zmešanosti letel za starim klobukom ter prepustil stotak njegovej osodi; morda mu ga prihodnja burja nazaj prinese, če ne je pa stara „buča" za stotak plačala in s tem si pridobila neko zgodovinsko pravico pri hiši. Zadnja „Soča" se jezi, da vojaki sedaj po najživahnejšej ulici pri javnem vrtu „ekser- „Tega vas nijsem vprašal," odvrne duhoven. „A, če uže veste toliko, povejte mi, kdo je ista osoba, o katerej ste omenili prej, da stanuje v slednjem času v gradu?" ,,Kdo, to je veliko vprašanje, ložje stavljeno nego odgovorjeno. Le toliko vam povem, da je mlada, lepa deklica, sirota brez roditeljev, katerej je graščakova dobrotljivost vse, kar ima na tem svetu. „Sirota brez staršev," ponavlja duhoven, kakor da bi ne mogel umeti na tanko te besede. ,,Da sirota, kakoršnih je mnogo, ako verjamejo preveč ljudem, katerim je možka beseda nesveta, žensko srce igrača," odvrne pol šaljivo pol resno starka in vpre svoje čulno ognjene oči v tovariša, kakor da bi hotela reči: kdo zna, ako si ti kaj bolji v velikanskem številu tacih. Duhoven se zgane pri teh besedah, zbledi še bolj v lice in nekaj trenotkov molči. (Daljo prib.) tirajo.* Prat ima, ker istina je, da Be mladina sera ter tija pohujšuje nad vojaškim „sa-kramentiranjemtt a ne ve pa, da hote erar Stediti s tem, da vojake raje v mestu vežba, kajti z marširanjem na kampanjico bi naši fantje preveč š koren trgali. Vsaka stvar ima i dobro st ran! Minolo nedeljo, — kakor je na Goriškem običajuo vsak praznik — so v neki krčmi pri kapucinskem vrtu „balincali." Eden teh igralcev teče za svojo kroglo, da bi se prepričal, ali ima „puntu, a mej tem ko se pripogne, prileti krogla od druzega igralca ter ga zadene v sence, tako, da se je takoj zgrudil, dušo izdihnil ter na veke balinati nehal. Končno bodi še povedano, da imamo v Gorici gledališče, kjer se sedaj producira neko francosko potovalno telovadno društvo ; pravijo, da Francozi svojo stvar prav dobro izvršujejo. Nek turkofil se je po predstavi iz razil, da želi še Turke enkrat videti, kako ti svojo „komedijo" razumijo. Svetujem mu, naj se poda v Pulgarijo, tam bo videl, kako divji Azijati dobro znajo obešati nedolžno kri st i j unsko rajo in poročal bo lehko izvirno, no po „Neue Fr. Pressi" postriženo, našemu turškemu „11 Goriciano" in njegovim privržencem „slavne" čine njihovih sobratev, barbaričnih Turkov. T—e. Iz Z&lgprclm 15. oktobra. [Izviren dopis.] Včeraj se je vršila tu na Jeličičevem trgu velika javna tombola v korist zagrebških siromakov. Te narodne veselice se je udeležilo blizu 3000 osob; posebno krasen spol je bil v obilem številu navzoč. Prvo tombolo je dobil nekov komis firme Bauin-giirtner. — Denes 15. oktobra se vrne FZM. baron Filipović iz potovanja ali inšpiciranja. Včeraj je obiskal general svojo rojstveno hišo v Novem blizu Gospiča, kjer ga je ljudstvo navdušeno Bprejelo. Govoril je mnogo in prijazno z Likaničanom. Kakor znano, daje vojna krajina Avstriji največ častnikov in generalov (braća Filipović, Jovanović, Maroičić, Rodić, Molinary i. t. d.) — Nekdaj sloveča oficirska pripravnica v Turnu pri Karlovcu, katero je tudi obiskal glasoviti turški generalisim Omer paša je razpuščena, tamošnji aspiranti so transferirani v Zagrebško in l1 e š t u n s k o kadetsko šolo. — Tako bode Hrvatska tudi oficirjev menj imela, zlasti narodnih. Krajiško pitanje, in to vprašanje o združenji krajine z našo civilno Hrvatsko, kakor tudi pitanje o krajiškom fondu, še zmirom zanima naše politične kroge najbolj. Čaka se, kaj bode vspeh adrese, na kaj se hoče odločiti ogerska vlada. Hrvatska narodna stranka tudi tu „oportuni" in misli, da bode z lepa kaj dosegla! Od Magjarov?! Da vidimo! Sicer pa se v samej narodnej stranki po-kazujejo prikazni dobrega pomena. Samostal-nejši njeni udje so se naveličali prikimavanja in ,,diploinatičnc" šutnje, ki je samo Magjar-stvu, a ne Slavjanstvu, dakle ne Hrvatstvu po godu. Da se mej temi imenuje Ivan Von-čina, najenergičnejši vodja hrvatske narodne stranke, to je vrlo dobro znamenje. Vončina na čelu vlade, — to bi bilo vse drugo, nego nedelavni Mažuranić in pol magjaron Živković. ftloiiiače stvari. — (Uradna „Laibacher Zeitung"), oficijalen list kranjske dežele, kjer prebiva 95 odst. prebivalstva slovenske narodnosti, ureduje se zdaj popolnem v turkoljubnem in v slovanosovražnem smislu, kljubu temu, da je naš svitli cesar v Košicah napil na zdravje svojega prijatelja ruskega carja, a nikoli še nij napil na zdravje turškega divjaka sultana. — Naši nemčurski biro-kracijauci kar na svojo pest „turkoljubijo". Tako tudi včerajšnja „Laibacher Zeitung" popolnem ignorira ruski oficijalni telegram o uničenji Muktarjeve vojske, pač pa prinaša lažnjiv in starši telegram iz Carigrada iz „Agen.ce Havas", da bitva že traje in da se Rusi Muktarju umikajo. Ne gre resnica v vašo kramo? Pa pojde jutri, če denes ne! Laž ima kratke noge. — Ker zarad konfiskacijske nevarnosti tega postopa nja v slovanskej našej deželi ne smemo po zasluženji obsoditi in stigmatizirati, hočemo pač prositi za dovoljenje k vprašanju: ali se to odločilnim krogom zdi spodobno? — (Konfisciran) je bil tukajšnji »Slovenec" od zadnjega vtorka zarad polemičnega članka. — („Prevesten" čuvaj.) Piše se nam od tod: Včeraj do polu dne je g. M., učitelj iz ljubljanske okolice, po opravilih v Ljubljano prišel. Na mitnici pri „zidanem mostu" na dolenjski cesti ga ustavi ljubljanski civilni stražnik, ter vpraša, kdo je in Če ima potni list. G. M. odgovori, da je učitelj in ker je iz ljubljanske okolice, torej nema in mu ne treba potnega lista. Stražnik, ki se ga je bil baje preveč nasrkal, prisili učitelja, da mora v njegovem spremstvu k okrajnemu glavarju. Gospod M., misleč, da je straž nik opravičen to zahtevati, gre z njim, in policijski organ ga žene po vsem mestu k okrajnemu glavarstvu. Ondi je prestrašeni učitelj izvedel, da je bil stražnik kriv in da nij imel pravice do tacega postopanja. A vse jedno je bil gospod M. gnan po mestu. Stražnik je sicer gorke slišal, ali kako zadostenje je to gospod M.? Tako postopanje se samo sodi in dotični človek, ki je to zakrivil, bode, upamo, ostro kaznovan. Menimo, da bi ne bilo nobenemu človeku prijetno priti v položaj podoben g. M.-jevemu. — (Za lovce.) Na g. Galetovem lovu v Križi na Gorenjskem je IG. okt. ustrelilo 6 lovcev 12 divjih koz. — (Iz Trsta) se nam piše 17. t. m.: Denes je došlo zopet iz Rusije za Grško mnogo orožja in municije. Tu dohaja dan na dan strelivo, tudi iz Avstrije ladije odvažajo pridno po morji na Grško. Prostovoljcev gre z vsakim parnikom obilo v domovino, da ae uvrste v bojnike p^oti barbarskej Turčiji. — (Iz Celovca) Be piše, da je zdaj na Koroškem 10 far, 20 kurucij, 03 kuratka-nonikatov in kaplanij in 10 beneficij brez duhovnov. — (Popravek.) V št. 229 našega lista se mora glasiti dopis iz Lukavca ne iz Solkana, kar je tiskovna pomota bila. tlačne vesti. * (Služba občinskega pisarja) je bila v Funfhausu pri Dunaji razpisana, in — oglasili so se mej kompeteuti tudi štirje dvorni in sodski advokati. Krah in pomanjkanje zaslužka! * (Pivo) je zdaj jelo biti v Pragi cenejše odkar so pale cene hmelju in sladu ter se prodaje liter po 9 ali 10 krajcarjev. * (Tovirna za klavirje) je v petek pogorela v Parizu. Škoda je zelo velika. Preko 100 klavirjev je izgorelo. * (Na otoku Sardiniji) so jeli roparji zelo razsajati in ustanovila se je banda GO. mož, ki bode obiskovala imovitejše gospodarje po manjših krajih. Dunajska borza 18 oktobra. (Izvirno telegrafićno porodilo.) Enotni drž. di Ig v bankovcih . H4 gld. 25 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 66 „ 70 „, Zlata renta........74 _ f5 1860 drž. poBojiio..... 110 „ _ Z. Akcijo narodne banke .... 831 „ — „ Kreditne akcijo...... 211 75 London......... 118 60 " Napol.......... 9 50 n O. kr. cekini....... 5 „ 68 „ Srebro ......... 104 „ 30 „ Državno marko......58 „ 55 11. 2506. (311-1) Objava natječaja. Uslied zaključka općinskoga vieća od 4. septembra o. g. ovo upraviteljstvo otvara natječaj na upražnjeno miesto općinskoga rječnika sa godišnjom plaćom od 1500 forinta, koja će mu izplaćivana biti od mjeseca do mjeseca unapried iz ove općinske blagajne. Natjecatelji podnieti će svoje molbenice ovome upraviteljstvu podkriepljeue svjedočanstvima uoblašćenja na struku Ijekarsku, vi-darstvo, primaljstvo i vrhu poznavanja jugoslavenskoga jezika, i to kroz neproduživi rok od 40 dana od dne prvoga uvrštenja ove objave u „Slovenskom Narodu". Odabranoga lječnika biti će dužnost, lje-čiti mukte, ne samo siromašne bolestnike ove varoši, nego i čitave okolice, u kome slučaju pripadat će mu predplatna sredstva prevoza. Od općinskoga upravitelj s tva, Knin, 5. listopada 1877. načelnik. l>n'ftje