Poitnlm platana r gotorloL V. I. izdaja. Cena Din 1*—* Ithaja ruk dan (jutra) razveš t ponedeljkih in dnevih pa praznikih. Posamezna itevilka Din 1*—, lanskoletna a-—s mo-•ečna naročnina Din 201—, za tujino 80*— DredniStvo » Ljubljani, Gregorčičeva 28. Telefon uredništva 80-70. 80-69 tn 80-71 Jugoslovan Rokopliov n* vračam«, Oglasi po tarifi In dogovora Oprava v Ljubljani, Gradišče 4. tel. 30-88. Podružnica ? Mariboru. Aleksandrova cesta St. 24, tel 29-60. V Celju: SlomSkov trg 4, PoSt ček. ra8.i Ljubljana IR.621 St. 121 Ljubljana, petek, dne 29. maja 1931 Leto II. Srečen povratek profesorja Piccarda na zemljo Balon je pristal v sredo zvečer na ledeniku Gurglerlerner na Tirolskem - Dosegel |e bil 16 kilometrov višine - Vse srečno in v najboljšem redu Kako so ju našli domačini Profesor Piccard v okrogli gondoli svojega balona. Govor našega delegata na kongresu lig za DN Budimpešta, 28. maja. AA. Danes dopoldne je govoril na plenani seja lige za Društvo narodov jugoslovanski delegat prof. Peter Šahovič. Pohvalil je dokumentarni govor ukrajinskega profesorja Šulidina, ki je delegatom pokazal nekaj jako važnih in glavnih problemov v zvezi z vprašanjem razorožitve. Šahovič je v svojem govoru naglašal, da je vprašanje varnosti bistveno v zvezi z vprašanjem razorožitve. Varnost in razorožitev sta dve strani ene celote, ?.'.a neločljiva faktorja, ki se morata hkrati re-11 sv°jRm nudaljnem govoru je dokazoval absolutno potrebo preprečitve vsake agitacije, ki bi hotela kaliti inir med narodi in njih dobre odnošaje. Komunistični izgredi na Španskem Pariz, 28. maja. AA. Iz San Sobastiana poročajo: Pri včerajšnjih nemirih je bilo 5 mrtvih fn 35 ranjenih. Danes dopoldne je poskušala skupina 3000 komunističnih žensk vdreti v me-sto’ vendar jih je policija ustavila. Pri drugem vhodu v mesto so demonstrantje navalili na policijo, ki je morala streljati. Navzlic temu se nekaterim komunistom posrečilo vdreti v mesto, kjer so posamezne skupine skušale streljati na stavkujoče, ki so se nato umaknili. Opoldne je policija napravila red. Vladna kriza v Belgiji Bruselj, 28. maja. AA. Voditelj katoliške stranke Renkin je sprejel mandat za sestavo novega belgijskega ministrstva. MacDonald in zadnja enciklika London, 28. maja. AA. »Daily Herald «poroča, da proučuje MacDonald z živahnim zanimanjem razpravo Iti je nastala s papeževo encikliko o delavskem vprašanju. V tej encikliki pravi papež, da dober katolik ne more biti socijalist. MacDonald je izjavil, da bo zavzel k temu svoje stališče, ko bo videl, kaj pravijo vodilni angleški katoličani o tej papeževi encikliki. Silne nevihte v Angliji London, 28. maja. AA. Kratkotrajni vročinski val, ki je zajel v ponedeljek Anglijo, je končal s silno nevihto nad južnim zapadom. Vihar je bil posebno močan v Walesu. V Plymouthu in v Cardiffu so bili vso noč nalivi. Ponekod je povodenj odnesla mostove in poškodovala ceste. V gorskih premogovnih okrajih so plazovi na več krajih zasuli tamošnje železniške profte. Strela je udarila v več hiš. V Cardiffu je stala voda več čevljev visoko in poplavila pri-zemlja mestnega doma in drugih poslopij. Davi je divjal tudi nad Londonom silen vihar. Slično vreme je vladalo v Rokavskem prelivu. Norveška ne zasede Grenlandije Kopenhagen, 28. maja. A A. Norveški odbor za Ledeno morje je po poročilu listov pozval vlado, naj zasede vzhodno obal Grenlandije, kjer prebivajo norveški kolonisti. Predsednik danske vlade Stauning je izjavil novinarjem, da bi se morala Danska pritožiti Pri Društvu narodov, čim bi Norveška kršila dansko suverenost nad vzhodno Grenlandijo. Predsednik norveške vlade je nato izjavil, da »e soglaša s predlogom odbora za Ledeno morje. čičerin — profesor Moskva, 28. maja. AA. Bivši komisar za zunanje zadeve čičerin, ki je lani odstopil zaradi bolehnosti, je prevzel mesto profesorja za zunanjo politiko na komunistični akademiji. Berlin, 28. maja. n. Snoči ob 22. uri sc je spustil balon profesorja Piccarda na ledenik Gurgl Ferner, ne da bi se mu bilo pri tem kaj pripetilo. Prot. Piccard in njegov spremljevalec Kipfcr sta prispela še ponoči v vas Obcrgurgl in sta nepoškodovana in dobre volje. Njun balon je dosegel višino 16 km. Iz Soldena sta nemudoma brzojavila svojima družinama, da sta srečno pristala in da je vse v redu. Tudi balon in instrumenti so v najboljšem stanju. Vse so prenesli v Solden. Kraj, kjer sta profesor Piccard in inžener Kipfer pristala Innsbruck, 28. maja. d. Pokrajina, kjer se je profesor Piccard s svojim zrakoplovom spustil na tla, spada med najbolj romantične doline Otztalskih Alp. To je pokrajina severno od Merana, ki pa leži še na avstrijskem ozemlju, in sicer v predelu, ki se v obliki trikota zajeda v italijansko alpsko ozemlje. Najvišji vrh je tu Wild-spitz, ki je visok 3774 metrov. Severovzhodno od Wildspitza leži Solden. To je majhen kraj z nekaj več ko 1000 prebivalci, ki spada med priljubljena letovišča fltz-talskih Alp. Gurgl in Ober-Gurgl ležita blizu izvira potoka Otztaler Ache. Ober-Gurgl je najvišji kraj na Tirolskem in leži 1927 metrov nad morjem. Solden (Otztal), 28. maja. d. O tem, kako so našli Piccarda in njegov zrakoplov, smo izvedeli te-le podrobnosti. Davi ob 8. uri so odšli iz Ober-Gurgla nadučitelj Hans Falkner, učitelj smučanja Hugo Gstrein in posestnik Martin Griiner. Ob pol 11. dopoldne so dospeli do Obergurglfernerja, kjer je pristal zrakoplov. Profesor Piccard in njegov asistent inžener Kipfer sta bila že zunaj gondole in sta se hotela začeti vzpenjati v pečine. Reševalna odprava pa jim je z znamenji in klici dopovedovala, naj ne plezata naprej, ker je nevarno in naj prideta dol k njim. Ko sta Piccard in njegov spremljevalec prišla do reševalne odprave, sta dobila najprej čaja, ker sta bila zelo žejna, potem so jima pa dali še živil. Raziskovalca pa sta imela tudi še sama nekaj živil pri sebi. Profesor Piccard in njegov asistent, ki se oba počutita dobro, sta reševalcem povedala, da sta prebila noč v gondoli. Profesor Piccard je izročil g. Gstreinu več brzojavk naslovljenih na svojce v Bruslju. Izjava profesorja Piccarda V nadaljnjem razgovoru je izjavil profesor Piccard, da ni niti trenutek dvomil, da bi mu njegov poskus ne uspel. Gondola, ki ima obliko krogle, se je s svojo notranjo ureditvijo izkazala brezhibno. Razmere ozračja so bile celo v največji višini, ki jo je dosegel zrakoplov, skoro normalne, za kar se imata raziskovalca zahvaliti aparatom s kisikom, ki sta jih imela s seboj. Zrakoplov je dosegel višino 16.000 metrov. Včeraj po dnevi se ni bilo mogoče spustili nižje, ker je bilo prevroče. Med dnevom je plul balon večinoma v višini 4000 do 6000 m. Šele ko je nastopila hladnejša nočna temperatura, sta izpustila iz zrakoplova plin in se spustila nižje. Profesor Piccard je dejal, da je bil srečen, ko je videl pred seboj ravno planoto Gurgl-fernerja, ker je smel upati, da bo srečno pristal; posebno ker se je bal, da z balonom ne bi mogel priti čez Ortler. Profesor Piccard ostane na kraju, kjer je pristal, še toliko časa, da bo demontiral inštrumente in da bo ovoj zrakoplova in kroglasto gondolo naložil na hribovske vozove. Dalje je dejal, da je zelo potreben spanja, ker 48 ur ni spal. Pristavil je še, da namerava prihodnje tri dni ostati v Gur-glu, da bo lahko pazil na prevoz balona v dolino in od tam v Augsburg. V teku dneva je prišla z avtomobili iz Innsbrucka v Gurgl cela vrsta ameriških, francoskih, italijanskih, nemških in drugih novinarjev. Nova zarota proti Mussoliniju Senzacionalna vesi londonskega lista - Z bombami na palačo Venezia, kjer uraduje Mussolini - Pričetek procesa proti anarhistu Schirru-ju London, 28. maja. v. »Daily Express« je objavil senzacijonalno vest, da so v Londonu odkrili zaroto proti italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju. Pred nekaj dnevi so prispeli v London agentje fašistovske tajne policije. Ti so dognali, da je neka londonska antifašistov-ska organizacija naročila anarhistu Schirru-ju, naj izvrši atentat na Mussolinija. Za slučaj, da bi ta atentat ne uspel, kakor v resnici ni, je omenjena organizacija pripravila drug atentat. Ta atentat bi moral izvesti letalec ž bombnim letalom. Bombno letalo bi moralo prileteti nad Rim in vreči več bomb na palačo Venezia, v kateri uraduje italijanski ministrski predsednik. Agentje tajne fašistovske policije iz Rima so svoje odkritje sporočili londonski policiji, ki je začela zadevo preiskovati in ki je, kakor poroča omenjeni londonski list, našla za atentat že pripravljene bombe in letalo. Rim, 28. maja. v. Davi ob 9. uri se je pričel pred fašistovskim posebnim sodiščem za zaščito države in javne varnosti proces proti anarhistu Mihaelu Schirruju. Preiskovalna komisija, ki jo je vodil divizijski general Muscara, je sestavila obtožnico, po kateri so obtoženi: Mihael Schirru, Polidori Josip, Meloni Anton, Dottori Salvator, Cioffri in neki Pietro. Razen Schirruja so vsi ostali v inozemstvu. Schirru je bil obtožen, da je v Angliji, Franciji in Belgiji skupno z ostalimi obtoženci pripravljal atentat na italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija, pri čemer mu je pomagal anarhist Pietro, da je bombi napolnil s pomočjo Cioffrija v Liegeu in ju nato prve dni leta 1931 prinesel v Italijo. Od 12. januarja do 3. februarja je v Rimu oborožen z revolverjem iskal prostor in oportun trenutek za atentat. Ko so ga 3. februarja aretirali, se je na policijskem komisarija-tu pričel braniti in je ustrelil agenta Tre-vija, lažje ranil De Siinoneja in Cianija, težje pa agenta Tassija. Postavili so ga nadalje pred posebno sodišče zaradi tega, ker je posedoval orožje in ga rabil in ker ga ni prijavil oblastem, končno, ker je pripadal razpuščeni anarhistični stranki. Obtožnica je precej dolga in podrobno popisuje vse priprave za atentat in dogodke tik pred aretacijo in po njej, navaja rezultate preiskave do zadnje podrobnosti, imenuje priče iz Milana, Bologne, Rima in drugod. V obtožnici je za Schirruja pred-lagana smrtna kazen. Ostale obtožence so-di posebno sodišče v kontumacu. Jugosl. Madjari proti budimpeštanskim teroristom članek lista »Naplo« iz Subotice — »Kralju smo bili, smo in bomo zvesti« Beograd, 28. maja. o. »Naplo« iz Subotice je objavil članek, ki se nanaša na sodelovanje madjarskih oblasti pri terorističnih akcijah na jugoslovanski zemlji. Povod članku je dalo beograjsko državno sodišče s svojo obsodbo vrhpoljskih teroristov. List pravi med drugim: »Sodba državnega sodišča za zaščito države, ki je 3 izmed obtožencev v procesu proti dja-kovskim teroristom obsodilo na smrt, je ižšla v vseli svetovnih listih. Vsak organ je reproduciral tudi oni del sodbe, kjer je rečeno, da so teroristi prinašali v Jugoslavijo revolverje in bombe iz Madjarske. Čeprav je to notranja zadeva sosedne države, bi morala vendar postopati proti onim organom, ki so delili orožje in pouk v metanju bomb vrhpoljskim teroristom. Končno pa se vsa zadeva vendar le ne da spraviti pod plašč državne suverenosti,, ker jo je obsodilo tudi mednarodno javno mnenje. Prizadeti faktorji bi ne smeli preko einjenice, da je objektivno sodišče _ dognalo njihovo sodelovanje pri terorističnih akcijah. Madjarske oblasti bi bile morale uvesti preiskavo, čim je prišla afera o terorju na dan. Izvesti bi jo bile morale s tekšno intenzivnostjo in pravičnostjo, kakor je pričakovalo mednarodno javno mnenje. Mi tu v bivši Vojvodini živimo skupno: Slovani in Madjari. Mi Madjari smo našli tu svojo domovino, našli smo zaščito za kona. Mi ne moremo mnogo zahtevati, mi smemo pričakovati od madjarske vlade le toliko, da ne bo preprečila poglabljanja soglasnosti in zaupanja med nami in našimi slovanskimi sodržavljani, da s svojim sodelovanjem ne bo uničila zaupanja, ki smo si ga pridobili s svojo lojalnostjo na-pram državi in s svojo zvestobo napram kralju. Kralju smo bili, smo in bomo zvesti. Če pa bi slovansko javno mnenje videlo, da pošilja Madjarska bombe za uničevanje državnih vrednot in življenja Slovanov, bo zaman naša lojalnost, zaman naša zvestoba, ničevna naša državljanska poštenost. Orgorčenje in nezaupanje bo zavzelo slovanske duše. To morajo pričakovati vsi jugoslovanski Madjari od bomb i/ Madjarske. Čeprav ne eksplodirajo, rušijo jugoslovansko-madjarsko prijateljstvo in bratstvo. Mednarodni kongres pekov Budimpešta, 28. maja. n. Danes dopoldne ob 9. uri so otvorili mednarodni kongres pekov. Na^ kongresu sa je zbralo 1500 delegatov iz 35 držav. Priredili so tudi pekovsko izložbo. Seja ministrskega sveta Beograd, 28. maja. AA. Danes od 11. do 13. ure je bila seja ministrskega sveta. Predsedoval je predsednik ministrskega sveta general Peter Živkovi*. Na dnevnem redu so bila tekoča vprašanja. Naša konzulata v Lille in Metzu Beograd, 28. maja, A A. Ministrstvo za zunanjo zadeve razglasa, da sta pričela novo otvorjena konzulata v Lillu in Metzu uradovati. Konzulat v Lillu ima svoje prostore v hotelu Carlton, konzulat v Metzu pa je v ulici Georga Clemenceauja št. 12. Beograd bo kupoval domači premog Beograd. 28. maja. 1. Občinski svet je snoči na^svoji seji sklenil, da bosta občina in električna centrala odslej kupovali premog domačega izvora. Neresnična vest o težkočah dveh čsl. bank Praga, 28. maja. A A. CTK kategorično demantira vest dunajskega lista »Estra Blatt«, da bi bila dva češkoslovaška bančna zavoda zašla v finančno stisko. Letonski častni konzul v Zagrebu Beograd, 28. maja. AA. Letonska vlada je imenovala za svojega častnega konzula zagrebškega odvetnika dr. Frana Brnčiča. Področja tega konzulata tvorijo Savska, Dravska in Vr-haška banovina. Dvoje temeljnih I Priprave za poset nemških ministrov v Angliji naziranj Po povelju iz Moskve so pričeli prirejali »omimiftti po ČeškoslovaSki burne shode, ki eo se že opetovano končali krvavo. Da prepreči nepotrebno prelivanje krvi, je zato oblaat prepovedala že več komunističnih shodov in tako tudi shod, ki so ga sklicali komunisti v binkostnih praznikih v Košutah na Slovaškem. Prepoved je prišla komunističnim hujskačem ko nalašč. Kajti samo protestni shodi so jim bili premalo, Moskva je zahtevala močnejše dokaze o ilež-Jkem stanju na Slovaškem«. Zato se je pripeljal v Košute komunistični poslanec Major, da porabi prepoved shoda za nove hujskanje in da nažene svoje zavedene ovčice v odkrit boj z upravnimi organi. Poslanec Major je seveda dobro vedel, da je z ozirom na pomnoženo število orožnikov vsak odpor proti vladni odredbi nesmiseln, ker more doseči samo to, da pade par nesrečnih žrtev. Ravno te pa so bile potrebne komunističnemu voditelju, ker bi na ta način najboljše dokazal Moskvi, kako vestno izpolnjuje njena povelja. In tako se je zgodilo vse čisto po programu. Pod vodstvom poslanca Majorja so se njegovi politično nezreli volivci kljub prepovedi zbrali in hoteli izsiliti dovoljenje za shod. Pričeli so napadati orožnike s kamni in noži in ko je bilo že več orožnikov ranjenih, so ti v sili »prožili salvo, da je obležalo troje ljudi mrtvih, več pa jih je bilo težko in lahko ranjenih. Posl. Major, ki je bil kriv vse te nesreče, je ostal seveda neranjen, ker je pravočasno padel na tla. Vsled teh dogodkov so drugi dan komunistični senatorji v senatu silno ostro napadli vlado, nakar jim je odgovoril notranji minister dr. Slavik, ki je po točnem opisu dogodkov dejal: »V teh težkih časih je dolžnost vsakega dobro in pravilno mislečega človeka, da dela, misli na to in išče pota, kako bi najboljše pomagal narodu, hihče mu ne pomaga, če ga ščuva proti Oboroženi sili, ki je dolžna, da očuva mir in red. Da pa moremo izvrševati to našo človeško in poslansko dolžnost, je v prvi vrsti potreben red in mir.« V teh besedah je obsežen vzrok, da se bavlmo s krvavimi dogodki, ki sami po sebi sicer niso nič bolj pomembni ko vsi enaki komunistični hujskaški shodi. Toda gre za boj dveh naziranj, ki obstoji, odkar se vodi borba v javnem življenju ljudstva. Ali maj bo glavni cilj politične borbe, da se jmrnaga ljudstvu, ali pa je važnejše, da se dosegajo politični uspehi in naj bodo ti kupljeni za še tako silne človeške žrtve. Z drugimi besedami bi se moglo tudi reči: Ali je politična borba sama sebi namen, ali pa izgubi vsak smisel, če pomeni njeno nadaljevanje samo nove žrtve za ljudi. Prvo stališče zastopajo vsi resnični človekoljubi, ki se raje umaknejo iz javnega življenja, kakor pa da bi zaradi njihovih teorij trpeli ljudje, Drugo stališče pa zavza majo oni, ki jim je politična misel vse, bla gor ljudstva pa le postranska zadeva. Med temi ljudmi so komunisti na vsak način na prvem mestu in posl. Major, ki se je izkazal s tem samo kot pravi komunist, ki ne izbira sredstev. Živ dokaz za to stališče komunistov je današnja Rusija. Od leta 1917. dalje je morala uboga Rusija zaradi poli ličnih »uspehov« komunistov preživeti že vse nesreče, ki sploh morejo zadeti kako deželo. Od gladu pa do najbolj krvavega te rorja je že vse morala pretrpeti, ker je tako hotela komunistična doktrina. In danes, ko se sovjeti bahajo po vsem svetu, kako silno napreduje njihova pjatiletka, morajo ljudje v strganih oblekah stati v dolgih vrstah pred prodajalnami, da si nakupijo naj. 'pofrebnejših stvari, če jih sploh dobe. Nikjer v civiliziranem svetu ne žive ljudje ia-;ko slabo ko v sovjetski Rusiji in če bi živeli tako pri nas kinelje in delavci, bi se že davno unrli. Toda beda posameznikov za komunistične generale ne velja. Za nje je važno samo to, da je vsa Rusija poslušna njih komandi, da nihče ne črhne niti besede proti edino zveličavnemu sovjetskemu sistemu. V tem pa je jedro vse razlike, ki obstoji med obema osnovnima nazoroma. Človekoljubje za gotovo politično misel, ker hoče z njo pomagati sočloveku. Komunističen fanatik pa je za komuni etično misel, ker hoče z njo zavladati nad sočlovekom. Prvi se zaveda, da nvora biti v službi ljudstva, drugi pa hoče, da mu služi narod, prvi zapostavlja tudi svoj oseben interes, da napreduje celota, drugi pa hoče, da celota pozabi na svoj interes zavoljo blagra nekaterih. Ni težko spoznati, da je prvo naziranje ljudstvu v korist, drugo pa ljudstvu samo v nesrečo. In če pomislimo danes na vse ti-ete milijone in milijone Rusov, ki so padli zaradi komunističnih ekstravaganc, potem pač moramo reči, da še nikdar ni bil noben po&kus tako drago plačan ko komunističen. Vrh vsega pa so vse te žrtve padle le zato, da se sovjetski režim spremeni v amerika nizem. Niti žrtve za teorijo se niso izplačale. Vse to pa daje narodu možnost, da z lahkoto presodi, kdo je njegov pravi voditelj in kdo ne. Kdor ne spoštuje življenja po- Briining in Ciirtius pojdeta v London prihodnji teden London, 28. maja. AA. Priprave za poset nemškega državnega kancelarja Brue-ninga in nemškega zunanjega ministra Curtiusa so malone končana. Ministra poselila London prihodnji teden. Prispela bosta 5. junija z nemškim parnikom v Southampton. Na suho jih bo odpeljal angleški rušilec. Po prihodu v London njima bo prirejen v zunanjem ministrstvu slavnosten banket. V soboto bosta gosta spre jela deputacijo nemške kolonije v Londonu in se odpeljala nato v Cheguers, kjer se sestaneta z ministrskim predsednikom Maedonaldom in zunanjim ministrom Hendersonom. V London se vrneta v nedeljo popoldne. V ponedeljek bo kralj sprejel oba državnika v buckinghamski palači. Zvečer bo na nemškem poslaništvu banket in sprejem angleške vlade in članov diplomatskega zbora. Gosta se vrneta v Nemčijo v torek. Poset ima namen, omogočiti od- kritosrčno izmenjavo mnenj med državniki obeh držav o vprašanjih skupnega interesa. London, 28. maja. n. »Daily Herald« je objavil vest, da pripravlja britanska vlada gradivo za pogajanja z Nemci v Chequersu. List obžaluje, da so se postavili francoski listi na odklonilno stališče. Nemci bodo stavili Angležem predloge, britanska vlada pa jih bo sporočila svojim zaveznikom. Vsekakor je bolj pametno, da se razgovori o eventualnem nemškem moratoriju prično že sedaj, nego šele takrat, ko bo to Nemcem ljubše. Treba je priznati, da je bil Jungov načrt sestavljen tedaj, ko ni bilo mogoče pričakovati, da bo svetovna gospodarska kriza tako velika. Treba pa bo računati tudi z valorizacijo denarja. Nemški dolgovi v markah se bodo morali znižati spričo le valorizacije za 80 do 100 milijonov funtov. Oster spor med Vatikanom in fašizmom Fašistovski tisk nadaljuje kampanjo proti katoliški akciji OSTER spor med Vatikanom in fašizmom Rim, 28. maja. n. Na serijo člankov, ki jih je objavil »Lavoro Fascista« o delovanju katoliške akcije, je Osservatore Romano objavil kratko sporočilo, s katerim je obvestil vso javnost, da so vesti o nekih tajnih sejah katoliške akcije lažne. »Lavoro Fascista« je na to objavo repliciral in ponovno zatrdil, da so njegova odkritja avtentična. Voditelji katoliške akcije so stari nasprotniki fašizma. Oni so nekoč delovali v katoliški ljudski stranki. Katoliška akcija je pripravljala na tajen In oprezen način ofenzivo proti fašizmu, kljub temu, da sme po konkordatu (čl. 43) delovati le v verskem pogledu. Zavzela je pa docela političen značaj. Tudi drugi fašistovski listi napadajo katoliško akcijo in »Tribuna« poziva državne oblasti, naj preprečijo nošenje papeške zastave v Italiji, ker je to zastava tuje države in ker se sme razviti le poleg italijanske državne zastave. Oboroževanje Italije na Jadranu Mornariški minister napoveduje novo jadransko eskadro Rim, 28. maja. AA. Poslanska zbornica je včeraj zaključila debato o proračunu mornariškega ministrstva. Pri tej priliki je imel minister Ciriani velik govor, v katerem se je posebno bavil z novimi gradnjami ladij in s posebnostmi novih enot ter z napredkom pri graditvi ladij. Razen tega je obširno govoril o sodelovanju rušilcev pri Balbovem poletu čez Atlantik. Italijanske ladjedelnice intenzivno delajo, da ustvarijo nove enote in obnove italijansko brodovje. V bližnji bodočnosti dobi Italija dve eskadri, vsaka po dve diviziji, ki bosta imeli podmornice in pomožne ladje, katere bodo dodane kot posebna jadranska divizija. Glede pomorskega sporazuma je Ciriani še vedno mnenja, da je rimski sporazum definitiven sporazum po svojem bistvu, čeprav se njega redakcija lahko še izpremeni. Toda v nobenem primeru se ne more tolmačiti tako, kakor ga tolmači Francija. Nadalje je govornik orisal stanje pogajanj, ki so se začela v Londonu, in izrazil željo, da se bodo ta pogajanja v kratkem uspešno nadaljevala. Volilna kampanja na Romunskem Protidržaven nastop voditelja madjarske manjšine Bukarešta, 28. maja. n. Predsednik madjarske stranke Bethlen je imel v Cluju volilno zborovanje in velik govor, ki je v vseh političnih krogih izzval veliko senzacijo. Bethlen je napadal dr. Maniuja in njegovo vlado, češ da nista izvršila obljub, ki sta jih dala narodnim manjšinam, ker nista uveljavila zakona o narodnih manjšinah. Vse prisotne je pozval, naj izročijo upravo Transilvanije onim, ki tam živijo. Transilvanija ne sme postati kolonija Bu- karešte. V Transilvaniji živi poldrug milijon Madjarov, s katerimi je treba računati. Bethlen je napadel tajnika za narodne manjšine, ki ni naklonjen Madjarom, trgovinskega ministra Manoilescuja, ker hoče uveljati zakon o zvezi vseh industrijskih podjetij. To, je dejal, je sovjetski sistem. Nacionalni tisk se je na ta Betlenov govor odzval z ostro protiofenzivo. Proces proti zagrebškim teroristom Zapreti 28. maja. k. Proces proti Hraniloviču in tovarišem traja že 20 dni. Danes se je nadaljevalo zasliševanje prič. Prvi je bil zaslišan policijski detektiv Ahmed Hadžiabdič. On je izjavil, da je spoznal Starčeviča v zaporu. Nekega dne je čuval zapore in takrat so pripeljali Starčeviča v celico št. 21. On se je kazal na-pram njemu prijaznega, mu dal cigarete, ga povprašal od kod je in dr. V razgovoru je obtoženec pričel govoriti, da narod v Bosni tlačijo in da gotovo tudi on ni zadovoljen. Odgovoril sem mu: »Pa tudi nisem«. To je bilo v mojem interesu, ker sem slutil, da je ta človek od mene nekaj želel, in on me je v resnici prosil, naj izročim neko pismo Javoru. Jaz sem Starčeviču povedal, kako je bil moj oče nekoč zelo bogat, a so mu odvzeli in da smo sedaj siromašni. V resnici je bil moj oče od nekdaj siromašen prav tako, kakor sem jaz. Dejal pa sem obtožencu, da bom odnesel pismo, češ zakaj ne bi svojemu človeku napravil kaj dobrega. Dal sem mu papir in črnilo. Izročil mi je pismo in me rotil, naj pazim, da ne bi kdo videl, kar je bilo napisano, ker bi ga v tem slučaju nihče ne rešil 10 let robije. Jaz sem to pismo vzel in ga izročil starešini«. Starčevič Je pričo zavrnil in dejal, da laže. Toda priča je ostal pri svojih trditvah. Branitelji so se protivili proti temu, da bi predsednik pričo zaprisegel, in so zahtevali, da zasliši še nekatere druge priče. Državni tožilec Je zavrnil ta predlog. Predsednik je moral prekiniti sejo. Po kratkem posvetovanju je sodišče odločilo, da se predlog braniteljev zavrne in Hadži-abič zapriseže. Druga danes zaslišana priča je bil policijski detektiv Mitar Korač Tudi on je pripovedoval, da mu je leta 1929 sem izročil pismo, ki ga je napisal obtoženi Starčevič gospe Lorkovičevi. V pismu je bilo rečeno, naj Lorkovič nemudoma samez-tiika, komur niso mar človeške žrtve, ta je v najboljšem slučaju le fanatik, ki pa redno donaša samo nesrečo. Spoznati te ljudi vedno v pravem času bi morala biti prva zapoved ljudske modrosti in vsak narod bi bil obvarovan mnogih in mnogih nesreč. zapusti državo. Predsednik ga je vprašal, če bi spoznal pismo. Prečital mu Je vsebino in priča je potrdila, da je to pismo, o katerem je govoril. Za tem je bil zaslišan trgovski potnik Miroslav Ivančič, ki je povedal, da je v zaporu spoznal Soldina. Soldin je izročil pismo za svoji? ljubico Lubašičevo, ki je bila takrat pravtako v zaporu v tretjem nadstropju jetnišnice. On je pismo Lubašičevi tudi izročil. Na predsednikovo vprašanje je obtoženi Soldin dejal, da je vse to kar je izpovedala priča, nemogoče, ker mu on nikoli ni izročil nikakega pisma in ker sploh ni z njim nikdar govoril o stvareh, o katerih je govril priča. Zadnji je bil zaslišan Bogoljub Vitkovič, ki je bil prav tako v zaporu z obtoženci. Pripovedoval je o razgovorih, ki jih je imel z njimi. Proces se bo jutri nadaljeval. Namestniki prosvetnega ministra pri nižjih in višjih tečajnih izpitih Beograd, 28. maja. AA. Prosvetni minister je na podlagi čl. 62 in 116 zakona o srednjih šolah določil pri višjih tečajnih izpitih svoje namestnike. Ti so: Milko Popovič, ravnatelj v p. v Beogradu, na zasebni ženski gimnaziji v Ljubljani; Hadoslav Djordjevie, načelnik prosvetnega ministrstva na moškem učiteljišču v Ljubljani in zasebnem minskem učiteljišču, dr. Dušan Kojnič, profesor višje pedagoške šole v Beogradu, na ženskem učiteljišču v Ljubljani, Jovan N. Jovanovič, ravnatelj učiteljišča v p. na učiteljišču v Mariboru in na privatnem učiteljišču v Mariboru, dr. S. Jovanovič, prof. univ., na klasični gimnaziji v Ljubljani in na privatni gimnaziji v št. Vidu; dr. Dragotin Lončar, šef prosvetnega odelka banske uprave, na prvi realni gimnaziji v Ljubljani; Jovan Kangrga, inšpektor prosvetnega ministrstva, na drugi realni gimnaziji v Ljubljani in privatni ruski gimnaziji v Hrastovici dr. Milan Stojilkovič prof. univ., na tretji realni gimnaziji v Ljubljani, Ilija Lalovič, inšpektor prosvet. ministrstva, na klasični gimnaziji v Mariboru, dr. Miodrag Ibrovac, prof. univ. v Beogradu, na realni gimnaziji v Mariboru in v Murski Soboti; Svetislav Petrovič, prof. višje pedagoške šole v Beogradu, na realni gimnaziji v Celju. Ukazi in odredbe v vojaški službi Beograd, 28. maja. Z ukazom Nj. Vel. kralja so bili postavljeni v rezervo v sanitetski stroki: kapetan II. raz. dr. Bicelj Joško, pehotni poročniki: dr. Koporc F. Josip, dr. Turšič M. Alojz, dr. Vedriša M. Ivan, dr. 1’olaček D. Franjo, dr. Debeljak R. Gvidon, artiljerijski poročnik dr. Mrkvička, pehotna podporočnika dr. Župnik Dragotin in Bur' aš Jakob, administrativni podporočnik Štiblar F. Vekoslav. Ministrstvo za vojsko in mornarico je premestilo podporočnika Gredlja Viljema kot referenta k poveljni&tvu 2. artiljerijske oblasti, k arli-ljerijski inšpekciji pa kapetana TI. razr. Goloba Franja in poročnika Golca Jožefa. Za manipulante v artiljerijskib skladiščih so bili postavljeni poročniki Zidar František pri L, Rus Feliks pri 2. in Pagon Zoran pri 3. artiljerijski diviziji. Ženitveno dovoljenje sla dobila kapetan 1. ki. Sproc Anton za poroko z gdč. Berto, hčerko posestnika Ivana Pusta iz Marije Gradca, in poročnik Cvirn Stanko za poroko z gdč. Justo, hčerko upokojenega železniškega zvaničnika Kranjca Mihaela iz Maribora. Seznam klimateričnih in turističnih krajev Beograd, 28. maja. AA. Na podlagi člena 9 zakona o davčnih in taksnih olajšavah hotelske industrije z junija 1930 in na podlagi pravilnika o izvedbi tega zakona je finančni minister v sporazumu s trgovinskim ministrom izdal seznam klimateričnih in turističnih krajev, ki imajo pravico do teh ugodnosti. V Dravski banovini so tile kraji: Begunje, Bohinjska Bistrica, Bistrica ob Dravi, Bohinjska Nova vas, Braslovče, Brezje, Brez-nica, Brežice, Celje, Cerknica, Črna, Dovje-Moj-strana, Dravograd, Fram, Gornja Radgona, Gornji grad, Gozd, Hoče, Jesenice, Jezersko, Kamn. gora. Kamnik, Kamn. Bistrica, Kočevje, Kokra, Kostanejvica, Kočevje, Kranj, Kranjska gora, Krško, Lesce, Litija, Lož, Ljubno, Ljutomer, Logatec, Logarka dolina, Maribor, Medija-Izlake, Mekinje, Mežica, Mozirje, Novo mesto, Ormož, Pramen, Planina, Podkoren, Polzela, Polje Pokljuka, Preddvor, Prevalje, Ptuj, Ptujska gora, Radovljica Rateče, Ribnica na Pohorju, Rogatec, Ruše, Selo, Sevnica, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica, Slovenske gorice, Šmarje pri Jelšah, Šmartno na Pohorju, Sv. Lenart v Slov. goricah, Škofja Loka, Šoštanj, šenturška gora, Sv. Vid, Topolovci, Trebnje, Tržič, Velika Planina, Velenje, Višnja gora, Vitanje, Vuhred, Vu-zem, Žirovnica. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 28. maja. d. Lepo vreme je od za-pada sem ogroženo. Za sanacijo »Kreditanstalta« Dunaj, 28. maja. d. Novi garancijski zakon za Kreditni zavod ima v § 1. določilo, s k; erim se zvezni finančni minister pooblašča, ta v času do 30. julija 1933. prevzame jamstvo kot porok in plačnik za posojila, ki bodo po 28. maju 1931. dovoljena za rekonstrukcijo in za tekoče posle Kreditnega zavoda. Za kritje plačil iz tega jamstva se lahko izdajo zvezne zadolžnice v avstrijski ali tuji veljavi. V S 2. se finančni minister pooblašča, da se dogovori o trajanju, obrestovanju, spremembi in vračilu teb zadolžnic. V § 3. se finančnemu ministru nalaga, da mora v glavnem odboru poročati o učinkih tega jamstva in sicer vsakega četrt leta, prvič 15. junija t. 1., a če zahteva tretjina članov glavnega odbora, mora poročati vsak čas. Glavni odbor lahko sklene, do katerega najvišjega znesk se lahko jamstvo še podaljša. Sovjetski izvoz preko Trsta in Reke Milan, 28. maja. AA. Po poročilu ministrstva za zunanje zadeve je bila med Italijo in Rusijo podpisana pogodba, ki se z njo Rusija obvezuje, da bo uredila pristanišča v Trstu, na Reki in v Barju za izvoz svojih najvažnejših sirovin (premoga, bencina in nafte). Zborovanje državnih uradnikov pri Mikliču Ljubljana, 28. maja. Nocoj se je vršil pri Mikliču informativen sestanek člonov Podpornega društva finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino, ki je bil prav lepo obiskan. Predsednik g. Dolžan je imel izčrpen referat o dosedanjem delu v bolniškem skladu, ki stopi v veljavo 1. junija t. 1. Sklad je bil ustanovljen 1. marca in šteje doslej že 722 članov, od teh 499 v Ljubljani. Članstvo bolniškega sklada je vezano s članstvom v pogrebnem skladu, tako da mora biti vsak član bolniškega sklada obenem tudi član pogrebnega. Mesečni prispevek v pogrebnem skladu znaš od 6 do 10 Din, v bolniškem pa 10 Din. Pogrebni sklad šteje doslej 1104 člane. Bolniški sklad ima v Ljubljani svoje zdravnike, med njimi večinoma specijaliste za vse bolezni, dočim bodo na deželi vršili službo za članstvo občinski zdravniki. Predsednik g. Dolžan je prebral pravilnik, ki ima 25 precej obširnih členov in velja do prihodnjega občnega zbora. Po njem imajo člani brezplačno zdravniško ordinacijo, dobavo zdravil in prosto oskrbo na Golniku za določeno dobo. Sklad daje tudi podpore rekonvalescentom in siromašnim članicam — porodnicam. Ko bo imel sklad dovolj članov, bo ustvaril širši okvir bolniškega zavarovanja. Za Ljubljano bodo Izdajali nakaznice za zdravnike naslednji poverjeniki: Viktor Bischof, finačna direkcija, Viktor Markič, deželno sodišče, Josip Kobal, poverjeništvo UJU, Josip Kočevar, banska uprava. Za deželo poverjeniki še niso določeni, bodo pa tekom prihodnjega meseca. Praznik našega 40. pešpolka »Triglavskega« Uspela slava -- Govor polkovnika Jovana Cvijica o pomenu polkovne slave in o junaštvu najboljših sinov naše domovine Ljubljana, 28. maja. Na vojašnici 40. pešpolka »Triglavskega« je danes vihrala zastava, ki je pričala, da ima polk svoj praznik, svojo slavo, ki jo ta polk slavi v spomin na dan, ko je »Slovenski planinski polk« premagal sovražnika pri Kotlah med koroško ofenzivo leta 1919. Na prostranem dvorišču v vojašnioi je številne goste sprejemali domačin komandant polka polkovnik Jovan P. ( vejit1. Svečanosti so se udeležili divizionar g. Bogomir Ilič, ban g. Drago Marušič, podžupan prof. Jarc, zastopniki Sokolov starosta dr. Pipenbacher, župni podstarosta Milko Krapež in starosta Sokola IV. br. Zehal in številni drugi odlični zastopniki naše javnosti, korporacij in zavodov. Univerzo je zastopal prof. dr. Hadži. Navzoči so bili tudi oficirji vseh ljubljanskih edinic z gospemi. Slavnost je pričela ob pol 11. uri, ko so prinesli polkovno zastavo, s katero je polk to pot prvič slavil svojo slavo. Obrede so opravili pred polkom za katolike kurat Josip Cuderman, za pravoslavne z lomljenjem kolača prota Dimitrije Jankovič in za muslimane iman Mehmed Ah-metašerič. Govor polkovnika Cvejiča Pred parado polka je imel 'tale govor komandant polka polkovnik Jovan P. Cvcjič; Vojaki! Današnji dan je najbolj svetel dan v zgodovini našega polka in zalo ga naš polk slavi. V naši vojski ima vsak polk svoj dan za slavo. To je navadno zgodovinsko pomemben dan, ko je bila dobojevaoa zmaga ali osvobojena pokrajina ati mesto. Naš potk slavi današnji dan kot spomin na 28. maj leta 1919, ko je poilk premagal odpor sovražnika pri Kotlah ob koroški ofenzivi. Kot spomin na ta dan, vam bom razložil pomen današnje polkovne slave. Ob koncu leta 1918, vojaki, smo popolnoma obvladali našega sovražnika, ki je vstal 1. 1914 proti naši domovini, in to s hrabrostjo i:n požrtvovalnostjo naše vojske in z velikim patriotizmom našega naroda in s pomočjo naših velikih zaveznikov. Dne 1. decembra 1918 je bilo izvršeno ujedinjeinje našega troimenega naroda v današnji veliki in svobodni kraljevini Jugoslaviji. Naš severni sosed je pa v nadi, da bi slabil našo domovino, zbral svoje najboljše čete ki so mu še ostale, da bi z njimi zasedel in ugrabi 1 celo Koroško s tradicionalnim slovenskim Gosposvetskim poljem. Tu so čete v zadetku maja 1. 1918 prekoračite Dravo in začele prodirati v srce naše lepe Slovenije. To prodiranje je pa bilo kmalu ustavljeno na celi črti s pomočjo velikega rodoljuba prvih in najboljših sinov Slovenije. Naš polk, ki se je tedaj imenoval »Slovenski planinski polk« je 8. maja zasedel pozicije pri Slovenjgradcu in ni pustil sovražnika z vztrajno borbo niti koraka naprej. Hkrati se je polk pripravljal, da napade sovražnika in ga prepodi iz dežele. Komandant polka je bil tedaj polkovnik Rafctlj. Vse priprave so bile v redu 27. maja, rano zjutraj 28. maja pa se je začela ofenziva. Na prvo sovražnikovo pozicijo je naš polk za-del pri Kotlah. Bila je zelo utrjena s številnimi nntraljezami in s težkimi topovi. Napad se je začel ob 4. zjutraj. Borba se je vnela takoj huda, ker je sovražnik pričakat naše bataljone z ognjem .iz pušk, mitraljez in topov. Toda nič ni zadržalo naše vojake, ki so imeli pred očmi samo zmago in sveto dolžnost do kralja in domovine.. S pomočjo artilerije so sovražnikove vrste zelo oslabili in razmajali njegov položaj. Nato so pa s silnim naskokom okoli 17. ure prepodili sovražnika iz položaja in ga nagnali v divji beg. Naslednji dan 29. maja je polk pregnal sovražnika iz vsega ozemlja do Drave. Dne 4. junija so prišli pontonirji, ki so spravili ponoči naše čete preko Drave in 6. junija je naš polk pognal sovražnika tudi tu in zasedel Gosposvetsko polje. Pri prehodu Drave so je posebno odlikoval podporočnik Franc Miklavčič. On je že podnevi Mirko Javornik: Ž®©Ief če* ccean (Dalje.) Defekte sem imel redko in tovariši so se me začeli izogibati kakor v bojazni, ki je bila le nerodno naličena zavist. Bili so vsi praznoverni, le jaz sem letal brez talismanov. Ko sem šolo že skoro končal, se mi je zgodila nesreča. Vnel se mi je aparat. Ni bilo visoko in pristal sem na Čudnem terenu, napol omamljen in precej ranjen. Vsi so govorili, da je bil to izreden slučaj, da sem se rešil. Vraga, kakšen slučaj — saj sem bil ves čas miren in sem se zavedal, kaj moram storiti, da ne poginem. To me je še bolj zresnilo in postal sem še samozavednejši. Bil sem prepričan, da moram vedno imeti srečo in da se mi ni treba ničesar bati. Na zemljo me ni dosti več vezalo, dasi sem občeval z ljudmi, hodil v družbo in na zabave. Bil sem kot planinec, ki o svojih najsil-nejših in najtišjih doživetjih tam gori molči. To je bil nekak tajen, tesan spoj z naturo. Kogar je to prijelo, ga ta objem ne spusti do snirii. Ljudje, ki so usmerjeni v višino in prostranost. nimajo sreče na svelu. To si zapomnite. Menda je že tako usojeno. Ko sem dovršil šolo, so me silno vabili, naj vstopim v armado. A ozka uokvirjenost v operacijske načrte in terensko fotografiranje ni bi- spravil čez Dravo odelek vojakov z mitraljezo na pontonu med hudim sovražnikovim ognjem. Na levi si rani Drave se je spopadel z mnogo močnejšim sovražnikom in se z njim boril, dokler mu niso prišle na pomoč še druge čete. Za to je Nj. Vel. kralj odlikoval z redom Belega orla z meči, kakor je odlikoval tudi mnogo drugih vojakov. Zmaga je bila popolna kmalu po 28. maju, ko je polk zlomil sovražnikov odpor pri Kotlah. Zato slavi ta dan polk vsako leto. Vidite, vojaki, kakor so vaši starejši tovariši ljubili domovino, tako jo je ljubil ves naš narod in je za njo dal življenje, kadar je bila v nevarnosti. Na kosteh teh junakov je zgrajena naša velika kraljevina Jugoslavija. Na vas pa je in na vseh mlajših pokolenjih, da čuvate in ohranite svobodo naše domovine in edinstvo našega troimenega naroda, kajti v tem edin-stvu je naša veličina in moč. Prepričan sem, da vam bodo vojaki, vaši starejši tovariši za vzgled in da boste ndani branitelji našega vzvišenega kralja in naše mile domovine pri kakršnikoli nevarnosti, ki bi se pojavila izven domovine ali v njej.« Ko je komandant čestital k slavi vojakom, so zaklicali vsi navdušeno trikrat »živio!« Nj. Vel. kralju in Njegovemu presvetlemu domu. Sledil je paradni marš, nakar je domačin povabil v e goste na zakusko, kjer je prebral pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralja, ki se glasi: Komandantu 40. pešpolka, Ljubljana. Srečna vam slava, junaki moji, sledite v izvrševanju dolžnosti uspehom moje pehote, ki je bila v bojih za ujedinjcnje in osvobojenje nepremagljiva. Živeli! Aleksander. Vojaška veselica Popoldne jo zopet oživelo na velikem dvorišču vojašnice Kralja Petra. Vršila se je imenitna vojaška zabava, ki bo ostala vsem še dolgo v spominu. V šotoru na sredi dvorišča se je zbralo odlično občinstvo, med katerim smo opazili poleg domačina komandanta polka g. Cvejiča, načelnika štaba divizije polkovnika Miličeviča, komandanta 10. art. polka polkovnika Jovanoviča, deputacijo Sokola IV. v krojih in predstavnike raznih korporacij. Točno ob 15 30 je zaigrala godba dravske divizije sokolsko koračnico, nakar je strumnih korakov prikorakala pred šotor četa kaplarjev s puškami, ki je pod vodstvom podporočnika Gjorgjcviča izvedla 4 proste vaje s puškami, s spremljevanjem godbe skladno in precizno, ter žela zlasti ob koncu vaje, ki jo zaključi salva iz pušk gromovit in navdušen aplavz. Na provizoričnem odru so se vršile nato razne pevske točke in deklamacije, ki so jih izvedli gojenci vojne akademije in vojaki 40. pešpolka. Zlasti lepa nastopa sta bila »Vojakova smrt« in »Skozi Albanijo«. Veliko zabave so nudile atrakcije na kolesih, ki so jih izvedli vojaki kolesarskega bataljona in pa tekma v vrečah. Končno so izvedli vojaki nekaj vaj na orodju, nakar je sledila nogometna tekma med reprezentanco vojašnice »Vojvode Mišiča« in domačega vojaškega kluba »Triglav«. Po končanem sporedu se je nato razvila zelo prijetna in živahna zabava, ki je potekla v splošno zadovoljstvo vseh navzočih. Slava 40. pešpolka je z.nova pokazala, da vlada v naši hrabri armadi duh, na katerega je lahko vsa država ponosna. 40. pešpolku in njegovemu vrlemu komandantu še enkrat naše iskrene čestitke. Slava celjskega 39. peš-poSka Celjski polk je včeraj na slovesen način obhajal svojo slavo. Z zastavo in godbo na čelu so vojaki odkorakali na Glazijo, kjer so se zbrali predstavniki vseh celjskih oblastev in uradov, deputacija Sokolov v kroju, zastopniki drugih društev ter mnogo občinstva. l’o prihodu domačina polkovnega komandanta g. poi- lo zame. Šel sem v Berlin na enoletni praktični kurz in dobil diplomo letalske akademije. Breguet mi je kupil malo športno letalo in z njim sem se udeležil prvega krožnega leta po Evropi. Novinca sva bila dva, jaz in Knot llilghers, kolega z akademije. Zmagal sem. s peturnim naskokom in ves svet se mi je čudil. Cilj je bil v Berlinu, kjer so me poznali in me sprejeli kot Boga. Še sam nisem verjel, da je res. V nepreglednosti obrazov, krikov, letakov, smeha, rož in reporterskih namer sem uzrl in videl samo gospodično, ki mi je v imenu domovine izročala šop krvavo rdečih vrtnic. Pozneje sem ji dejal, da je bil to simbol. * * * Drugi de! tragedije. Do zdaj sem vam povedal samo prvi del. Sebe. Igro o moji tragediji, da povem sentimentalno. V Berlinu s je začel drugi del. Pro-liigra. Ona — ženska. Princip sveta proti principu višay in duha. Mile, Jeanne Besnardova je bila hčerka berlinskega poslaniškega tajnika in ena najbolj znanih mladih dam iz berlinske družbe. To sem izvedel pozneje. Saj veste, kako je pri takih sprejemih. Človeka utrujajo. Jaz sem hrepenel proč, v mir. Ne da bi preziral priznanje. Človek za vsako svoje delo išče priznanja. Nesebičen je samo tisti, ki tega ne kaže ua zunaj. Ampak poznal kovnika Kostiča se je vršil najprej pravoslavni obred sekanja kolača, ki ga je opravil g. prota čutič, nato pa katoliški, ki ga je izvršil g. opat Jurak. G polkovnik Kostič je nato v lepem go voru tolmačil vojakom pomen polkovne slave, ki se obhaja kot spomin na oni dan, ko je pred dvanajstimi leti tedanji celjski polk po ljutem boju zavzel mesto Črna na Koroškem. Pozval je vojake, naj vskliknejo Nj. Vel. kralju. Godba je zaigrala državno himno, komandant pa je nato prečital brzojavne čestitke, ki sta jih poslala vojni minister in komandant divizije. Gostje so nato čestitali komandantu, ki jih je povabil na zakusko. Popoldan se je na Glaziji vršila zabava za vojake z raznimi športnimi prireditvami in igrami, zvečer pa so ofeirji priredili družabni večer v Celjskem domu. Za planinski dom na Lubniku Škofja Loka, v maju. V dovolj razsežni skupini Škofjeloškega gorovja, ki se v pestrih in pri rodno nadvse zanimivih pobočjih, rebrih in holmih širi prav do mej, je poleg Blegoša gotovo najizrazitejši 1024 m visoki Lubnik. Z Lubnika imamo razgled na vse strani. Oko zazre z njegovega vrha dolgo vrsto Karavank, Selško dolino z Ratitovcem, preje imenovani Blegoš, vse Sorško in Kranjsko polje, Polhovgrajske dolomite in skupine kamniškega hribovja. Zategadelj se je v planinskih krogih porodil načrt za zgradbo primernega planinskega doma na vrh gore. Načrt bo uresničila škofjeloška podružnica SPD pod predsedstvom odvetnika dr. Franceta Jerale. Z gradnjo bodo še letos pričeli. Nabiralna akcija je pravkar v teku in smo prepričani, da bo meščanstvo radevolje pripomoglo s prispevki za uresničenje načrta. Zbranih je že več tisoč dinarjev, pa tudi druge ugodnosti so obljubljene. Sedanja sredstva vendar niso tolika, da bi odbor mogel precej h graditvi. Koča bo stala nad 40.000 Din. Govoriti o potrebi in smislu planinskega doma na Lubniku bi bilo popolnoma odveč, saj je priroda škofjeloške okolice tako bogato posejana z zanimivostmi, da bo nova koča zgolj lep člen v verigi mikavosti in užitka za posestnike te zemlje. Stfrupen plin v hrasinišbem rudniku Dva delavca so na srečo rešili V hrastniškem rudniku bi se bila pripetila v sredo skoro velika nesreča. Ko je šel paznik opoldne po rovu, je opazil pred seboj vodjo motorja Alaufa ter vozača Vovčka. Oba sta bila v nezavesti. Paznik je uvidel, da je hitra pomoč potrebna. Zato je ukrenil, da so oba ponesrečenca odnesli v rudniško bolnico. Vovčko je prišel kmalu k zavesti, Alauf pa šele nekaj ur pozneje. Oba delavca sta sedaj že izven nevarnosti, manjkalo pa ni dosli, da bi ju odnesli mrtva iz rova. Dognano je, da je nezgodo zakrivil v prevoznem motorju iz bencola uhajajoč strupen plin. Luče pri Ljubnem Medved, ki se je potikal na vrheh Rogatca, je prišel v Podvolovlek ter je kmetu Robniku Vinkotu, p. d. Koniku, raztrgal 2 ovci, Špehu Francetu, p. d. Zg. Špeh, pa manjka kar 6 ovac. — v lorek 2(1. 1. m. je kosmatinca opazil hlapec od Komika, kateri je v Riberskih vrheh iskal gospodarjeve ovce. — Lučko lovsko društvo pod vodstvom g. Kosmača je započelo neljubega gosla zasledovati, škoda le, da dosedaj brez uspeha. Kosmatine je po svoji prjprostosti vendar le jako zvit, menjava svoj brlog. Kmetje se pa medveda jako bojijo. Tujsko prometno društvo si je nabavilo jako okusno izdelane klopi, katere so razmeščene po vasi, kakor tudi v hribčkih okolice. Kopališče na bučnici bo v najkrajšem času prestavljeno na jako pripravno mesto. sem maso. Pa kaj bi vam govoril. Drugi dan je bil slovesen diner na poslaništvu. Komaj sem čakal ure, zakaj gospodična Jeanne je bila v mojem življenju prvo srečanje, ki se me je dojmilo vse drugače ko tisla slučajna poznanstva in ljubezni z ulic ali s promenad. Bilo je eno od tistih erotičnih srečanj, kot srečanje in zbližanje dveh magnetov, ki vse atome uredi in usmeri na združitev. Ali brez primere povedano — eno od tistih, ki človeka vzbuni in vzbudi strast. Je nekaj v nas, kar ni ne v pogledih ne v besedah, pa je močnejše od njih. V meni se pa ni zganila ravno strast, ampak še nekaj silnejšega, kar me je prevzemalo in prepajalo vsega. Nisem mislil, da bi bilo pri meni še to mogoče. Imel seui se za tako usmerjenega, da bi mogla samo smrt pretrgati mojo pot. A to jo bil samo namišljena življeiiskost človeka pri dvaindvajsetih letih in narava je šla nezaznatno preko nje. Ko je auto obstal pred poslaništvom, sem kar planil med novinarji po stopnicah v prvo nadstropje in v sprejemnico. Mile. Jeanne je bila že tam v bajni, rdeči toaleti.. Ostala mi je v spominu, ker je bila ena izmed odtenkov, ki so rdeli na nebu, kadar sem ob solnčnem zahodu letel. Ko sem jo pozdravil, sva se pogledala iz dna v dno, a ona je pogled brž povesila. Dovolj mi je bilo to. Novinarji so me odvlekli Sokolstvo SOKOLI V ŠTAJERSKEM GRADCU. V nedeljo 17. maja je imel Sokol v Gradcu krasen večer v svojem domu. Po 1(1. letih pre-stanka je pokazal Sokol v Gradcu prvič dovršeno telovadbo mož, žen in miadeži ob godbi na^ klavirju. Vaje na vseh orodjih so bile dovršene. Gbčinstva je bila polna dvorana. In Gradec je vendar mnogo bolj oddaljen od do-movine nego — Jugoslavija, Čehoslovakov je mnogo manj nego je Jugoslovanov... SOKOLSTVO NA DUNAJU. (Od našega rednega dopisnika.) Tudi po vojni je sokolsko gibanje in življenje na Dunaju jako živahno, seveda ne slovensko, marveč češko. Vsak okraj ima svoje sokolsko društvo, in vsa so združena v »Sokolski župi dolnjeavstrijski«, ki ima svoj sedež v Češkem Domu (Hotel Pošta v 1. okraju, Drachengasse 3). Tam poleg je ludi šolsko društvo »Komensky«, pevsko društvo »I.umir:„ Akademsko društvo, Slovanska beseda in druga društva. ' V vseh okrajih imajo dvorane za telovadbo, imajo arene za poletno telovadbo na prostem, a za javne nastope imajo Stadion, ki je last društva »Češko srce«, Matice vseh društev. Nahaja se na koncu X. okraja, prav ob končni postaji tramvaja 87. V Sokolu so v glavnem le pristaši meščanskih strank, kajti socijalisti imajo svoje Tčlo-cvične jednote, ki imajo podoben kroj, izvzeni-ši na čepicah rdeče teme in črne ovratnice. Tudi te Jednote so jako mnogobrojne, so istO tako češke, kakor sokolske vrste, in izpopolnjujejo v mnogih ozirih vspešno delo za češko manjšino ua Dunaju. Minule Binkošti je Sokolstvo na Dunaju pokazalo svojo moč, svoje delo, pokazalo je, ka ko je postalo mogočen faktor v življenju češko slovaškega naroda v tem velikem mestu. Priredilo je svoj letošnji zlet v velikem obsegu, ki se je divno obnesel. — Že v soboto je bila slavnostna akademija v Konzerthausu, v tej morda največji in najlepši dvorani srednje Fiv-rope. Osem dni prej že so bili vsi sedeži razprodani. — Akademija sama je v ponos dunajskim Čehom. j Na Binkošti pa je bil prvi pravi dan sokolskega zleta z javno telovadbo povsem po nar činu dosedanjih praških zletov. Nad 18.000 vstopnic je bilo razprodanih. Veličasten je bil pogled po Stadionu. Ta Stadion je za Čehe krasna prireditev. Poleg njega pa je še najmanj tako velik prostor za postranske potrebe. Poleg stalnega »Hostinea« je nasajen mlad lipov drevored, ki bo za nekoliko let prava krasota in poleti — dobrota. Na Stadionu so bili postavljeni zvočniki za poveljevanje in za govore. — Starosta sokolske župe 'avstrijske br. Velek je pozdravil vse navzoče in posebe goste iz čSR, zastopnike Čsl. Obce Sokolske, med njimi imenoma tudi med Slovenci dobro znanega br. Pragra. — V imenu Čsl. Obce je govoril br. dr. Rudolf KPovak. In ko so Sokoli iz Plznja pripenjali trak najstarejši sokolski zastavi na Dunaju »Sokol Viden, I.), je godbo zasvirala himno »Kde domov muj« in »Nad Tatru se blyska«. — Na koncu vseh nastopov so nastopili v slikoviti skupini vsi Sokoli, So-kolice in mladež, in končno smo videli divno sliko — Byvali Čechove ob zvoku iste stare koralne pesmi. —■ V pondeljek je bil dan Slovakov. Videli smo vse možne njihove narodne plese v divnih skupinah. Skratka: Na tem tujem Dunaju sta bila bin-kostna praznika — velika slovanska dneva, sokolska dneva, na katera morejo bili ponosni Cehoslovaki in mi ž, njimi. ; * Nekako središče sokolskega življenja je Narodni Dom v Turnergasse 9., kjer se jii vgnezdil tudi naš »Slovenski Krožek«, ki je postal član društva za vzdrževanje tega Doma na Dunaju. Tu smo Slovenci doma, smo na svojem, — lu smo vsako nedeljo v večjem številu zbrani. . Prihodnjo nedeljo bomo tu v svojih prostorih imeb tudi zastopnike Udruženja Jugoslovanskih žena in pa akademske mladine, ki je združena v »Slogi«. Krožek jim bo predaval filme svojih štirih letošnjih izletov: film tirolske slavnosti pred Karlovo cerkvijo in film zleta Udruženja žena in »Sloge« pretekli: petek v Bockkeller v Nussdorfu, kjer je bil navzoč tudi poslanik dr. Andjelinovič. in dajal sem jim izjave, ki so bile še več kakor drzne. Pri dinerju sem sedel poleg Jeanne in nisem mnogo govoril, čeprav je zahtevala, naj ji govorim o sebi. A je bilo preveč ljudi in preveč glasov in preveč zahtev, da bi se človek odpiral na globoko. A sva postala kljub temu velika prijatelja iti sva se razumela bolj s pogledi kot z besedami. Jeanne me je začela potem ogovarjati z »moti heros silencieux« (moj molčeči junak), kar se mi je zdelo kot božanje. Bilo mi je lepo in sesal sem vase njene lase, njene kretnje, njene poglede. Bile so napitnice. Dviganje čaš in šumenje vina. Nisem dosti čul, jaz sem jiil na zdravje svojega življenja, ki je valovilo z valovi njenih las. : v ,, Skoraj bi se mi zdelo vse otročje in romantično, da nisem pri vsem tem zaigral sebe. Bi dejal mladosti. A mladost je zame edina možna oblika življenja. Včasih nisem verjel v nič, najmanj v heroj-zem zaradi žensk, ki se mi je zdel neskončna neumnost. Priznaval sem le heroizem zaradi samega sebe. A tisti večer se nisem pomišljal, ko me je Jeanne pozvala, naj se dvignem čez ocean. In sem ji obljubil. Sij njenih oči so.jp še zvečal. »In avion bo nosil vaše ime.c * * * (Dalje prihodnjič.) Cesde in tramvaj Ljubljana, 28. maja. Ljubljana stoji pred velikimi dogodki. Danes so se na postaji pojavili novi vozovi električne cestne železnice, nič večji sicer, kakor so dosedanji, toda lepi, zeleni, čisto drugače opremljeni in načičkani, in ljubljanska javnost se je zbrala tam in jih je sprejela's široko odprtimi usti in velikimi očmi. Tramvaj, ti naša ljuba in edina senzacija v teh praznih in žalostnih dneh! Kdo te ni fotografiral, kdo ti ni pisal slavospev, kdo si ni pritrgal nekaj minut svojega dragocenega časa in ni z občudovanjem obstal ob tvojem novem rojstvu? Tramvaj, ti naia edina senzacija in naš edini up! Zelo hvalevredno je res, da je naš magistrat skoraj vso svojo skrb posvetil reištvi tega našega orednjega vprašanja, že nekaj mesecev sem ropočejo krampi in lopate in električne mašine po Ljubljani. Zakon narave je tak: kadar hočeš kaj novega zgraditi, moraš zmirom nekaj starega podreti. In tako so prišli delavci na ulice in so razkopali tiste stare tlakove, po katerih smo Ljubljančani doživeli že toliko veselih in žalostnih srečanj in ur, razkopali so in so prekladali sem in tja vse te težave in komplikacije našega mestnega življenja: kanale, vodovode, plinske napeljave, telefonske kable — in samo vrag ve, kaj vse nas pod zemljo še veže med seboj. Pošten Ljubljančan je lahko samo hodil okrog in zijal, zijal nad vsemi temi neznanimi stvarmi in nad vso to nezaslišano umetnostjo dela, ki se je prišla razkazovat na ulice. Kriza, pravijo, kriza — eh, dokler bo toliko veselega obrata po svetu, dotlej nas kriza še ne bo. Polagoma, čez teden, čez dva, pa je pošteni Ljubiiančan zaprl svoje zijalo in v njegovi duši se je zdramil državljan in #fcspodar. Najprej so mu šli na živce ti ’'ečni jarki, preko katerih se še trezen človek sredi belega dne komaj prekoplje, in ti neskončni kupi prsti, s katerih oešec vedno pomalem zajema v svoje Solne. Potem se je zbudilo v njem sočustvovanje z vozniki, ki nimajo voziti skoraj nikoder več. Nazadnje pa je zinil jezikav človek, da za tale bore tramvaj naših cest v resnici ne bi bilo treba prekopavati ne sedemkrat ne trikrat, da bi jih ne bilo treba za vodovod posebej, za kanale posebej in posebej za vsako stvar, temveč da bi jih bilo dovolj enkrat samkrat in jih enkrat samkrat potem potolči in utrditi s tistimi imenitnimi mašinami. In tako se je nazadnje zgodilo, da je za poštenega Ljubljančana to večno prekopavanje cest postalo še večja senzacija kakor tramvaj sam, le da je ta nova senzacija zanj malo manj vesela in da se ob razpravljanju te pereče stvari neprestano trka na prsa, češ, jaz sem davkoplačevalec. Biti davkoplačevalec — to res ni zavidanja vreden poklic. Frl. Celje * 1z vojaške službe. V Niš je predstavljen g. poročnik Z e če vi C, ki je bil med Celjani zlasti pa med lovci zelo priljubljen. Njegovi znanci in prijatelji mu želijo na njegovem mestu mnogo sreče. * Javna seja občinske uprave bo nocoj ob 18. uri v posvetovalnici na mestnem načelstvu. * Predstojnico mestne policije se je včeraj preselilo iz dosedanjih prostorov na sreskem načelstvu v svoje nove prostore na mestnem uačeltvu. Prijavni urad se nahaja v sobi št. 39 v prvem nadstropju, t. z. Radakovičeve hiše. * Klavirski večer. Opozarjamo, da se bo vršil klavirski večer gojencev (ilasbene Matice nocoj ob 20. v Mestnem gledališču, ne pa jutri kakor je bilo prej določeno. * Razporedi za zgradarino. Mestno načelstvo opozarja, da so razporedi za zgradarino za leto 19:il pri davčni upravi razgrnjeni na vpogled od 2(5. maja do 2. junija ter da se bodo davčnim obvezancem doslavili posebni plačilni nalogi. * Tečaji za nepismene vojake celjske garnizije se bodo pričeli ta teden. Podučevali bodo učitelji mestne in okoliške narodne šole, ki so že doslej z velikim uspehom podučevali nepismene vojake. * Mesini kino predvaja od petka do nedelje prvo revijo v zvočnem filmu »Paramoutovo parado«. V glavnih vlogal^ Evelyn Berd, Beograjčanka Ljubinka Bobičeva ter Zagrebčan Dubravko Dujsin, * Ekspozitura OUZD v Celju bo od 1. junija 1.931. dalje uvedla' letni delovni čas, in sicer ib ponedeljkih in petkih bo redno uradovanje >)d 7. do 13. in od 16. do 18. ure; ob torkh, sredah in četrtkih pa od 7. do 13. ure. Popoldne vrši za nujne primere samo en nameščenec dežurno službo od 16. do 18. ure. Ob sobo ah bo redno uradovanje od 7. do 12. ure ter ležurna enega nameščenca od 12. do 13. ure. Bum.buiry«, ki je imela v četrtek sijajen uspeh. Predprodaja vstopnic v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu. Začetek točno ob 20-30. Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398-1 ■ Nesreče in nezgode. 6-letnega sina pismonoše Cirila Pivka iz Stare Loke pri Škofji Loki je povozil neznan voznik, ki je peljal z deskami naložen voz. Fantek je dobil siurtnone-varne poškodbe. — Na 8-letnega sinčka sluge Branka Smrekarja iz Rožne doline se je po naključju zvrnilo kolo in ga pobilo na glavi. — 28-letnemu ^delavcu Maliji Smuku iz Spodnjega Loga pri Litiji je padel hlod na glavo in ga nevarno poškodoval. — Na Dunajski cesti se je ponesrečil z motorjem 26-letni trgovski potnik Adolli Osoliti. — Na Dunajski cesti je padel s stavbnega odra zidar Jakob Heinz. Vse ponesrečence so prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. B Ogenj na Sv. Petra nasipu. Na Sv. Petra nasipu št. 9, je začelo ob 21‘30 tleti med smetmi v skadišču trgovca Petelinca. Ogenj je naj-brže nastal na ta način, da je kdo od mimoidočih vrgel v kletno odnrtino cigaretni odpadek, ki je padel v smen. Poklicni gasilci so ogenj takoj udušili. H Napadalec na služkinjo aretiran. Minulo nedeljo popoldne je bila napadena v Tivoliju služkinja Josipina Farkaš. Napadalec je zahteval od nje, naj se 11111 uda. Med obema je prišlo do ruvanja, med katerim ji je napadalec potegnil iz rok ročno torbico s 480 Din in pobegnil. Pri splošni raciji, ki jo je izvršila policija, da pride na sled vlomlcem v Obrtno banko, je bil med drugimi aretiran tudi 20-letni delavec Jože Bizjak z Goriškega, ki je priznal, da je Farkaševo oropal in je tudi podal natančen opis kraja na Rožniku, kjer je skril ukradeno ročno torbico. ■ Sladoledarju poneveril denar. Sladoledar Jure Brajkovič je prijavil policiji, da mu je poneveril čevljarski pomočnik Franc Pogorelc 300 Din, ki jih je prejel za prodani sladoled. !’ogorelc je voziček s sladoledom še pripeljal Brajkovieu na dvorišče na Sv. Jerneja cesta, potem pa ga je vzela noč. H Tatvine. T Marnovem stanovanju na Gosposvetski cesti št. 13 je bila ukradena Rozaliji Sevšek ženska ročna torbica z več bankovci po Jz dtvugih bamevin Štiri leta po nedolžnem v ječi Leta 1927 v novembru so ubili v Orehovici v Medjimurju na hišnem pragu kovača Matijo Hrovata. Morilci so bili oboroženi z vojaškimi puškami in so hoteli vlomiti v Hrovatovo hišo. Umora so bli osumljeni neki Rudolf Valent, Stjepan Lipič, Blaž Vrbanič in Albin Popovič. Vsi so priznali, da so sodelovali pri zločinu, razen Popoviča, ki je trdil, da je nedolžen. Leta 1928 so bili v Čakovcu obsojeni na 10 do 20 let ječe. Popovič je bil obsojen na 15 let ječe. Apelacijsko sodišče v Novem Sadu pa mu je zvišalo kazen v dosmrtno ječo. Vse so odpeljali v kaznilnico v Lepoglavi. Popovič je še vedno trdil, da je nedolžen. S svojim pričevanjem ga je najbolj obremenil Valent. Ta je v kaznilnici zaupal nekemu tovarišu, da Popovič sedi v kaznilnici prav za prav po nedolžnem. Upravnik kaznilnice je zločince še enkrat zaslišal in tedaj so priznali, da so Popoviča obdolžili soudeležbe pri umoru po nedolžnem. Valent se je samo maščeval s tem, da je pričal proti njemu. Tako je Popovič presedel štiri leta po nedolžnem v ječi. Aretacija premetenega vlomilca V zadnjem času je bil v Skoplju na delu premeten vlomilec in tat, ki je vlomil v 42 stanovanj in trgovin. Tat je splezal vedno po vrvi skozi streho v stanovanje ali v trgovino in je po isti poti s plenom odšel. V začetku tega meseca je vlomil v trgovino Riste Filipoviča, nato pa vsako noč v drugo trgovino. Iz trgovine Ša-jina Idriza je odnesel svile za 15.000 Din. Policija je imela na sumu nekega Markoviča, ki je izvršil že več drznih vlomov, vendar mu niso mogli zlepa do živega. Zato so ga stalno nadzorovali in ga končno zasačili v trgovini Mijodraga Antonijeviča. S težavo so ga prijeli, ker se je tat skrival v obsežnem podstrešj i trgovčeve hiše. Leto dni zapora za ljubavno pustolovščino Lani sta se spoznala v Prištini gimnazije Aleksander Stojanovič in gimnazistka Živka Djordjevič, ki je hodila v drugi razred gimnazije. Med niima je nastala velika ljubezen in ker jima starši niso pustili, da bi se shajala, sta se odločila na samomor. Nekega dne je Živka izmaknila očetu 230 Din in je čez noč izginila s gimnazistom iz mesta. Od staršev sta sa begunca poslovila z dolgini poslovilnim pismom, v katerem sta v stihih potožila svojo usodo, češ da sta se odločila za prostovoljno smrt v reki Labi. policija je begunce zasledovala in je obvestila o njunem begu tudi vse okoliška orožniške postaje. Tretji dan po begu so orožniki Živko in njenega fanta dohiteli v Crnoje-vu. Odvedli so ju nazaj v Prištino. Starši pobegle Živke so vložili proti Stojanoviču tožbo, ker je še ne 14-letnemu staremu dekletu vzel nedolžnost. Pri razpravi je Živka izjavila, da jo je Aleksander prisilil, da se mu je vdala. C roži I ji je, da jo bo ubil. Stojanovič je bil obsojen na 1 leto zapora. Oba sta bila seveda tudi izključena iz šole. Velika poneverba V Pančevu se je začela razprava proti 19 uradnikom finančne uprave v Alibunaru, ki so obtoženi, da so poneverili 1,000.000 Din. Aretirani so bili že leta 1927. Glavni obtoženec je bivši šef finančne uprave Hugo Singer. Z njegovo pomočjo so uradniki izdajali ponarejene račune, z njegovo vednostjo so si izplačevali velike dnevnice in sprejemali podkupnine. Obtožen je tudi bivši šef okrožne finančne uprave v Pančevu Radislav Maksimovič, ki pa trdi, da je nedolžen. Izgovarja se, da ni poznal dobro vseh zakonov in je mogoče, da so nastale zaradi tega nerednosti v Beogradu. Bil je postavljen za šefa urada proti svoji volji. b Novi obrtni šoli v Skoplju in na Cetinju. Min. za trg. in ind. je izdalo odlok, da se jeseni, v začetku šolskega leta 1931-1932, otvorita državni obrtni šoli v Skoplju in na Cetinju. V skopeljski državni obrtni šoli so predvideni elek-trostrojni, gradbeni in umetniški oddelek, v državni obrtni šoli na Cetinju pa oddelek za avto-tehniko, elektrotehniko in gradbeni oddelek. Pouk bo trajal tri leta, in sicer teorija in praksa. Vpisovanje bo od 1. do 5. septembra, redni pouk se začne 10. septembra. b Na tračnicah zaspal. Na progi med Lipnico in Lešnikom pri Mitroviči se je pripetila nena vadna nesreča. Železničarski čuvaj Filipovič 'y zaspal ob tračnicah poleg čuvajnice. Vlakovod ja je spečega čuvaja sicer opazil, vendar pa vlaka ni mogel več v pravem času ustaviti. Kolesa lokomotive so nesrečnežu odrezale obe nogi. Prepeljali so ga v mitroviško bolnico, kjer je umrl. b Nepošten poštar. Policija v Mitroviči je aretirala poštarja Luko Petrakoviča, ki je imel v zakupu pošto v vasi Grke. Pri pregledovanju poštne blagajne so namreč ugotovili, da je poštar vzel z nje 20.000 Din. Poštar se je izgovarjal, da je moral plačati več menic, ki jih je podpisal za druge. b Brata utonila. V .Bačkem Petrovcu so se kopali 6, 8 in 10-1elni sinovi Jovana Uranje v ribniku za vasjo. Najmlajši brat se je začel potapljali, starejša dva sta ga pa rešila. Kmalu nato je zašel v globino še srednji brat in ko ga je starejši hotel rešiti, sta oba utonila. 100 Din in po 10 !)in. Škoda znaša okoli 1000 Din. — Na Mestnem trgu je bil ukraden izpred Krisperjeve trgovine Dragotinu Bevku polni kovčeg, v katerem je bilo 80 do 100 kosov mila za vzorec. Škoda znaša 500 Din. — Iz kleti vile Stopar za Bežigradom je bilo ukradene pečar-skeniu pomočniku Ernestu Borgezi iz Rožne doline več kosov pečarskega orodja v vrednosti 570 Din. žWds?iI*©i? 111 Imenovanje. Za sodnika tukajšnjega okrožnega sodišča je bil te dni imenovan g. dr. Fran Kolnik, dosedanji starešina okrajnega sodišča v Kranjski gori. Čestitamo! m Slovo dveh častnikov. Te dni zapustita Maribor zdva odlična častnika. Polkovnik Karel Dolenc, dosedanji poveljnik 45. pehotnega polka, odide koi poveljnik 48. polka v Plevlje, podpolj’ kovnih Vaclav Dic pa nastopi v Novem mestu službo mestnega poveljnika. 111 Častniški družabni večer. Častniki mariborske garnizije bodo imeli v sredo, dne 3. ju-, nija v dvorani in na vrtu Narodnega doma družabni večer, na katerega se vabijo vsi oni, ki so dobili povabilo tudi dne 17. decembra lani. Kdor takrat ni bil vabljen, naj se pisme-' no obrne na upravo Oficirskega doma v vojašnici kralja Aleksandra. Pričetek ob 21. liri. Obleka promenadna. 111 Izlet angleškega krožka. Angleški krožek v Mariboru priredi v nedeljo 31. t. 111. enodneven izlet na Boč. Zbirališče pred glavno postajo ob 9. dop. 111 Telefonski premet s Francijo. V ponedeljek, dne 25. t. 111. je bil otvorjen telefonski promet med Mariborom in vsemi kraji Francije. Maribor je razdeljen za Francijo v dva pasova. Francija za Maribor pa v štiri. Pristojbine za en pogovor (3 minute) znašajo za I. pas 106-70 Din, za II. 117-70. za 111. 128-70 in za IV. 139-70 Din. V nočnem času so pristojbine nižje. Po pasovih so razdeljena glavna mesta: 1. pas Milhausen, II. pas Lyon, Metz, Nancy in Strassbourg, lil. pas Marseilles in Pariz, IV. pas pa Bordeaux, Havre in Toulouse. 111 Nova gradbena in uporabna dovoljenja. Na seji mestnega sveta dne 26. 1. 111. so bila podeljena sledeča gradbena dovoljenja: Mariborski tekstilni tvornici za gradnjo poslopja za skladišče, apreturo in tkalnico v Motherjevi ulici; za gradnjo enonadstropnih hiš: Josipu Smodišu in Ivanu Zorjavu v Ljubljanski ulici. Andreju Šimnicu v Dalmatinski ulici, Prideriku Klar ju v Delavski ulici, Francu Erženu v Metelkovi ulici, Dragu Lovcu tudi v Metelkovi ulici, ing. arh. Viktorju Vičiču v Principovi ulici (vila). Ludviku Jakliču v Ljubljanski ulici, Alojziju Budji v Beograjski ulici, Mirku Jančiču v Dalmatinski ulici in Ljubomirju Saviču v Kosarjevi ulici, za gradnjo visokopritličnih hiš: Mariji Pleteršek in Petru Perovniku v Delavski ulici, Jerneju Čebulu in Martinu Koresu na Betnavski cesti, Francu Času, Josipu Kesa-tu, Antonu Kramerju, Apoloniji Voglerjevi in Mariji Voglerjevi v Metelkovi ulici, Leopoldu Leskovarju, Antonu Brezniku, Antonu Vitezu in Josipu Frasu v Dalmatinski ulici, Antonu Hrovatinu v Kosinovi ulici in Matiji Zadravcu v Aljaževi ulici, za gradnjo pritličnih stanovanjskih hiš Mirku Blazniku, Joži Justinu. Josipu Dolešu in Ivanu Smrdelu v Beograjski ulici, Francu Marinu in Francu Penku v Ljubljanski ulici, Jakobu Kristanu in Maksu Saboterju v Dalmatinski ulici; za preureditev pralnice v Maistrovi ulici Josipu Plemlju, za preureditev izložbe na Koroški cesti 43 Antonu Fideršku in za preureditev fasade hiše 15 na Aleksandrovi cesti. Uporabna dovoljenja no so dana Hranilnici Dravske banovine, Amaliji Kiffmannovi za garažo in pisarno v « ... vi ulici ter Ivanu Klančniku za sušilnico v Mejni ulici 6. V celoti je bilo na tej seji izdanih tedaj 11 dovoljenj za enonadstropne, 15 za vi-sokoprillične in 8 za pritlične hiše, skupaj 3i novih stanovanjskih hiš. 111 Zaključitev občnega zbora Trgovskega gre-mija. Snoči se je v Narodnem domu nadaljeval občni zbor tukajšnjega Trgovskega gremija, kateremu sta prisostvovala tudi zastopnika mestne oblasti magistratni svetnik Rodošek in obrt-no-zadružni inšpektor Založnik. Zborovanje je vodil prvi podnačelnik Vilko Berdajs. Po daljši debati so sprejeli razne sklepe o zapiranju trgovin, izdajanju reklamnih koledarjev, pobiranju darov, reorganizaciji gremijalne uprave. Mimo tega so sklenili tudi to, da bo gremij vložil pritožbo proti posojilu, ki ga namerava v znesku 1 milijon Din najeti mestna občina za gradnjo novih zasilnih stanovanj. Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!« 985 111 Kmetijska podružnica za Maribor in okoliš bo imela v nedeljo, dne 31. t. m. v vinarski in sadjarski šoli občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. predavanje dipl. agr. g. Emerika Šiftarja o kmetijskem knjigovodstvu; 2. poročila; 3. volitev novega odbora in delegatov za skupščino; 4. predlogi. Začetek ob 9. uri dop. m Iz gledališča. V soboto zvečer krstna predstava Skrbinškovega »Labirinta« v režiji autor-jevega brata. V nedeljo zvečer Szirmajeva opereta »Kavalir Miško« po znižanih cenah. 111 Pijte original »CHABESO«. 1114 111 Slab obisk. V zadnjem času so zašle vse mariborske prireditve v občutno krizo — obiskane so neverjetno slabo. Donski kozaki so peli pred veliko praznino dvorane Union; proslava desetletnice »Napredka« tudi ni uspela tako, kakor bi bilo pričakovati, pa tudi v gledališču se morejo včasih obiskovalci kar na prste našteti. Do jeseni ni tedaj več mogoče misliti na koncerte, niti na predstave, akademije i. t. d. m Prenovitev državnega mostu. Pričetkom junija bodo pričeli obnavljati veliki mariborski državni most. Nekatere zarjavele železne konstrukcijo bodo zamenjali z novimi. Nato bodo vse kovinsko ogrodje na novo pobarvali. 111 Nesreča v Bistrici. Na Robijevi žagi v Bistrici pri Limbušu si je včeraj dopoldne zlomil levo nogo pod kolenom 25-letni delavec Josip Petročič iz Lobnice, Zdravi'« "a v tuk. bolnici. m Usoden p^deu. Na Ruški cesti j' včeraj padel 64-letni trgovec Alojzij Smolej, zlomil si je desno nogo. Ž rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnico. Petek, 29. maja 1931. i .......... m Nesreča drvarja. V bližini Spodnje Polj-skave je padel v sredo pod težko natovorjen voz 16-lelni drvar Ernest Ferlič. Kolo mu je nevarno poškodovalo desno nogo. Prepeljali so ga v bolnico. m Karambol. Na Grajskem trgu sta v sredo krog 15. ure trčila s kolesi skupaj prodajalec Ivan Orešič in mehaniški vajenec Franc llor-vat. Oba kolesarja sla odnesla zdravo kožo, pokvarili pa sta se kolesi, zlasti Horvatovo. m Nesreča delavca. Ivan Žnuderl, ‘27-letni pomožni delavec v Braunovi tekstilni tovarni, je v sredo po nesreči vtaknil desno roko pod gonilni jermen, ki 11111 jo je večkrat zaporedoma stisnil k kolesu. Iz nevarnega položaja ga je rešil sodelavec Ivan Kranjc, ki je stroj ustavil. Kljub temu je Žnuderl dobil na roki, pa tudi drugod tako težke poškodbe, da so ga morali takoj prepeljati v bolnico. m Dva vloma. V sredo popoldne med 13. in 16. uro je neznanec s ponarejenim ključem odprl stanovanje Terezije Gradišnikove v Vrba-novi ulici 87 in odnesel: črno moško obleko, vredno 1300 Din, hlače, vredne 100 Din jopič 80 Din, čevlje 250 Din, lakaste 300 Din itd. v skupni vrednosti 3280 Din. V noči od srede "a četrtek pa je nekdo odstranil omrežje z dvoriščnega okna mesnice Roze Dotiškove v Fran-kopanovi ulici 35, se splazil v mesnico in odnesel škatljo kovanega drobiža in cigaret »Vardar« v skupni vrednosti 480 Din. Uvedeno po-sledovanje je bilo doslej še brez uspeha. m Aretacija. Brezposelni pekovski pomočnik Anton F., star 31 let, je prišel v torek v Maribor, da bi nastopil pri okrožnem sodišču daljšo kazen. Spotoma si je nekje izposodil kolo in ga zastavil za 500 Din, v sredo si je pa pridržal se zavoj usnja nekega znanca iz Ruš, vreden 250 Din in ga hotel prodati. Bil pa je prej aretiran in bo sedaj sedel malo dalje kakor je nameraval. Ljutomer Vlom. Tudi pri nas so vlomilci podjetni. Do-sedaj še neznani zlikovci so vlomili v noči od binkoštnega ponedeljka na torek v vilo g. Šinigoja nad Ljutomerom. Z močnim tramom so izdrli železne križe iz pritličnega okna ter zlezli v notranjost vile. Premetali so vse, odnesli nekaj namiznih prtov, pustili pa že pripravljen drug plen, posteljnino, jedilno orodje itd., ker jih je menda nekdo preplašil, škode je krog 1000 Din. Dobro so poznali hišne razmere, saj so si za vlom izbrali noč, ko lastnik ni spal v vili, ampak v mestu. Cestni odbor. Namestnik načelnika sreskega cestnega odbora g. Viktor Kukovec je zaprosil kr. bansko upravo, da ga razreši te dolžnosti. Obrtna vest. Podružnico trgovine mešanega blaga, ki jo je imela na Glavnem trgu g. Ema Zemljič, je prevzel trgovec g. Venoj Vilar tudi kot podružnico. Poljčane Nove tablice s hišnimi številkami si je po yzgledu ostalih občin slednjič nabavila tudi obema Pekel. Iz sokolskega dela. Dramatični odsek pripravlja pod vodstvom brata Pr. Kozjeka šalo v treh dejanjih »Navaden človek«. Igra se bo vpri-zorila na praznik 4. junija v dvorani g. šumer ob pol 16. uri. Pridite, smeha ne bo manjkalo! — Opozarjamo, da se tudi že vsi telovadni oddelki pridno pripravljajo na naš prvi letni nastop, ki bo z veliko veselico v nedeljo 12. julija. — Zdravo! Prometna ovira. Potok Brežnica,«ki teče lik ob banovinski cesti poleg pekelske šole, je precej v notranjost ceste izpodkopal podporni zid svoje struge. Ker se tod okrog vedno motajo šolski in drugi otroci, je vedno nevarnost, da kdo zdrkne vanj. Pa tudi nemala prometna ovira je to za avtomobile in druge vozove,kise ji na tej najprometnejši točki, težko izogibajo. Ce pomislimo, da se tu skoz vozijo neprestano tujci v Rogaško Slatino in druge kraje ter da čaka škarpa popravila žb nad mesec dni, bi bil skrajni čas, da se, popravi in tako ta ne-dostatek odpravi. Litija Smrt. V Zgornjem Hotiču pri Litiji je predvčerajšnjim preminula v 65. letu starosti ugledna posestnika ga. Marija Rus, vulgo Grege. Pokojna je bila mati uglednega posestnika g. Franca Gregca iz Gradca pri Litiji. Podlegla je vodenici, žalujočim naše sožalje. Ga. Svetčeva, vdova po pokojnem L. Svetcu, je začela prenavljati svoje poslopje. Pciovazi/e p© zvezdi večernici 89. . Dušan in Danica sta se slekla in obesila obleko na vajeti, da bi se posušila. »Vidiš,« je dejal Dušan veselo in razposajeno, »zdaj je naša ladja okrašena tudi z zastavami! Samo sirena nam še manjka, da bi preko jezerske gladine oznanjala naše veselo in r.abavno potovanje v daljne neznane kraje. Toda — čakaj! Poskusil jo bom oponašti.« Brezposelnost v jugoslovanskih premogovnikih Majhen porast rudarskih delavcev v primeri s porastom rudarske industrije Trbovlje, 28. maja. Ko je v začetku lanskega leta pričel zastoj v jugoslovanski rudarski industriji, smo menili, da je kriza le prehodna, toda že v drugi polovici leta 1930 se je pokazalo, da je kriza šele v početku in da bo zavzela širši obseg. Prvi meseci letošnjega leta so to domnevo v polni meri potrdili, kajti nade za večje dobave prembga iz rudnikov v Dravski banovini za državne železnice, se niso uresničile. Danes prete redukcije, ki bodo naše rudarje zadele tem hujše, ker se sedaj izseljevanje v večjem obsegu tako v druge države kakor tudi v rudnike južnih banovin naše države skoraj onemogočeno, ker je zajela gospodarska kriza takorekoč že ves svet. Vseeno pa bodo naše rudarje zanimale številke, ki kažejo napredek našega rudarstva po osvobojenju. Število rudarskih delavcev v naši državi je zadnjih 10 let naraslo od 35.236 na 43.049, kar v primeri z napredkom in porastom rudarske industrije ni posebno veliko. Ta neznatni porast je pripisati predvsem mehanizaciji in racijonalizacij obratov, s čimer se pri-hranjujejo delovne sile ter nadomeščajo s strojnim obratom. Kot najugodnejšo konjunkturno dobo je čas od 1923 do 1929, ko je naravnost primanjkovanje kvalificiranih rudarskih delavcev,kajti mnogi so se izselili v Francijo in druge industrijske države, kjer je bila industrija ta čas še v polnem razmahu. V naše rudarske revirje pa so v vedno večjem številu prihajali nekvalificirani, večinoma kmetski delavci, ki sounašali v vrste kvalificiranih in profesionalnih rudarjev vedno večjo nestalnost. / Akoravno je število rudarskih delavcev v našem rudarstvu takorekoč stalno, vendar količina naših rudarskih proizvodov stalno narašča. Če vzamemo samo glavni, to je premog, vidimo, da se je produkcija, ki je leta 1922 pri 30.732 zaposlenih rudarjev znašala 3,729.329 ton premoga, zvišala do leta 1929 pri 33.500 zaposle- nih rudarjev na 5,650.850 ton premoga. Iz tega se more sklepati, kako silno vpliva mehanizacija in racionalizacija rudarskih obratov na brezposelnost rudarskega delavstva. Dvig produkcije je pa pripisati tudi velikemu napredku v rudarski industrijalizaciji južnih banovin naše države. Še leta 1927 je biio okrog 30 odstotkov rudarskih delavcev zaposleno samo pri od-kopnih delih na obnavljanju rudnikov v Srbiji, ki so jih porušili za časa zasedbe med svetovno vojno. Ti rudniki so pričeli sedaj polno obratovali in bodo kmalu produkcijo še dvignili. Mehanizacija je pa tudi zelo veliko pripomogla, da je tudi posamezni rudar zvišal produkcijo. Tako je pridobil v letu 1927 posamezen rudar 1590 ton premoga, dočim ga je pridobi v letu 1930 že okroglo 1700 ton. Zato bi bilo nujno želeti, da se tudi rudarska 'industrija stabilizira. Zaščitilo naj bi se predvsem kvalificirano in profesijonalno rudarsko delavstvo, ki živi samo od rudarskega zaslužka. Kmetsko delavstvo, ki prihaja v rudnike bodisi kot sezonsko delavstvo ali pa tako, ki ni navezano samo na zaslužek pri rudnikih, naj bi se sprejemalo v delo samo pod pogojem, da se ga lahko ob stagnacijah in neugodnih konjunkturah lahko manj zaposli ali pa odslovi. Ustanbvitev zvez rudarskih podjetij Jugoslavije pomeni nedvomno velik korak naprej v razvoju naše rudarske industrije. Solidarnost vseh rudarskih podjetnikov bo bistveno pripomogla k rešitvi perečih rudarskih problemov, predvsem pa bo delovala na to, da se naši jugoslovanski rudarski proizvodi uporabljajo v naši državi. S tem v zvezi bo tudi mnogo lažje uresničiti ustanovitev organizacije, ki se bo ba-vila s prodajo našega premoga in s preprečevanjem uvoza inozemskega premoga. Zato bi bilo še želeti, da bi se tudi naše jugoslovansko rudarsko delavstvo prejkoslej znašlo na enotni fronti, ki bo edina jamčila za uspehe v socijalnein gospodarskem pogledu. Hovomeška občinska sefa V torek 26. t. m. ob petih popoldne se je zbral mestni občinski zastop v mestni posvetovalnici, da pod županovim vodstvom sklepa o raznih občinskih zadevah. Pregrupacija občin, ki v novomeškem srezu predvideva osem, oziroma deset velikih ali pa štirinajst srednjih občin, mestne občine same ne bo prav nič zadel. Ves občinski zastop se je izrekel v načelu za velike občine, ki edine morejo vedno večje upravno delo vršiti uspešno in v redu, glede mestne občine pa je bil soglasen sklep, naj ostane Novo mesto v obsegu dosedanjih hieja. Prošnji Sokolskega društva za odprodajo parcele št. 249 k. o. Novo mesto se iz mestno-go-spodarskih razlogov ni moglo ustreči. Pri novi šoli se gradi obširno letno telovadišče, ki bo služilo tudi Sokolu. Na prošnjo Sokolskega društva se pogodba glede uporabe šolske telovadnice spopolni le v toliko, da je mestna občina kontrahent poslopja. Vse drugo ostane. Mesogledne takse, ki so doslej znašale po 7 Din za veliko živino in po 4 Din za teleta in drobnico, se sedaj zvišajo za govejo živino po 9 Din, za prašiče po 8 Din, dočim ostane pri teletih in drobnici pri starem, po 4 Din. Prošnji ing. Zalokarja, lastnika drogerije »Krke«, za podelitev koncesije za prodajo strupov in zdravilnih zelišč se ugodi ter se obč, zastop izreče za krajevno, potrebo. Pri slučajnostih se sklene popraviti več cest, nabaviti ponekod nove luči, odstraniti za starim pokopališčem nagromadene drogove, poskrbeti, da se zunanje lice neke hiše ob mestni periferiji po dolgih letih slednjič dostojno izlepša itd. Olepševalno društvo poroča, da je napeljalo na kopališče ob Krki vodovod ter izravnalo prostor pred kopališčem. Povrnejo se mu stroški. Stroške za tujsko-prometno razstavo bo krila mestna občina in je odbor v ta namen votiral 10.000 Din. Poskrbelo se bo, da bo tudi dolenjska metropola dostojno zastopana in zmožna pokazati domačinu in tujcu, kako velik in dragocen biser naše zemlje se skriva doli pod bajnimi Gorjanci med veselimi goricami in tužnim Rogom. Nastavili so se trije novi mestni stražniki. Občinski tajnik Franjo Avsec se po službeni pogodbi iz II/3 uradniškemu zakonu primerno prevede v VIII. čin. razred. Drž. higijenski zavod pošlje letos osem slabotnih in ubožnih novomeških šolarjev za mesec dni na Rakitho. Mesto prispeva 1500 Din. Poravnalna ponudba tvrdke »Novobor« radi dobave električnega toka se sprejme pod tremi pogoji: Obe stranki se za nazaj medsebojno odrečeta vsem zahtevam (mestna občina Din 88.918'—, »Novobor« Din 725.000'—) in se imenovane terjatve izravnajo in pobotajo. Mestna občina poravna razliko v računih od 1. aprila lanskega leta do letošnjega 10. maja. Od tega dne dalje plača m. občina kilovat dnevnega toka po 1'50 Din, nočnega toka po 1'25 Din. Na vse drugo se mestni občinski zastop nič ne veže. Odobri pa se tvrdki še račun Din 38.000'—. Dve prošnji za nakazilo stanovanja v »mestni hiši« se zavrneta, ker sedaj ni nič praznega, če bi se kaj izpraznilo, se bo vsako stanovanje razpisalo. Zavrne se tudi več prošenj za podporo, le Jožefu Mikcu se nakloni 50— Din mesečne podpore. Ob nastopu večera se je seja zaključila. Novo mesto Tečaj o preeepljevanju kostanjev se je sredi tega meseca vršil v Velikem Orehku pod Gorjanci v šmihel-stopiški občini. Tečaj je vodil strokovni učitelj grmske kmet. šole g. Tone Plego. demonstrator je bil g. Ivan Kastrevc. Ob tej priliki se je tam ustanovil v novomeški okolici prvi maronov matičnjak v velikosti 15.000 kvfidrntriifi mptrov. Enak tečaj je g. Plego vodil v št. Jaužu dva dni in tudi tam ust« "'-vi' matičnjak. Prvi tečaj se je vršil na pobudo kmetijske šole na Grmu, drugi pa na prošnjo podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva v št. Janžu. Podpore za oba tečaja je dala kr. banska uprava. Osebna vest. Sodni pripravnik pri tukajšnjem okrožnem sodišču g. Anton šporn je s kraljevim ukazom postavljen za sodnika sreskega sodišča v Cerknici. še o frančiškanskem cerkvenem zakladu. Poročali smo že o veliki cerkveni tatvini in o najdbi ukradenih predmetov. Pred dnevi pa je frančiškanski zakristan zapazil v cerkvi za obhajilno mizo v bližini zakristijskih vrat večji zavitek, ki mu spočetka ni posvečal nobene pozornosti, misleč, da je pozabil zavitek kak po-božnjak in bo že prišel ponj. Pa ga je kasneje še videl tam in je pogledal, kaj je neki v zavoju, ki se zanj nihče ne pobriga. Pa so bili zopet ukradeni predmeti. Drobnarija. Zlate vrvice, cerkvene rutice in slično, čudno skesan mora biti tisti tat. Kopalna seaiija. Povsod iščejo mladi ljudje hladila v kopelih, za katere je pri nas prilike več kot dovolj. Krka je takorekoč zasedena. Na mestno kopališče je v imenu mestne občine napeljalo vodovod tukajšnje Olepševalno društvo, prostor pred kopališčem je zravnan in ure jen, da bo letos poseben užitek kopanje tam pod železniškim mostom. Ciganska sreča. Nad Rozinovim mlinom že dolgo lomijo številni cigani kamen. Te dni so zopet razstreljevali mogočno skalovje in kot pest debel kamen je prifrčal na več sto metrov oddaljeno cesto ter padel na tla poleg mlade ciganske matere, ki je baš tedaj hitela z otročičkom pod ciganske šotore. Le malo, pa bi jo bilo težko poškodovalo. Radio-prenos nocojšnjega »Dvorakovega večera« iz velike dvorane Sokolskega doma bo za Novo mesto nekaj novega. Izvajanja pomnoženega orkestra z zborom so prvovrstna, kar je kritika že priznala, zato naj nihče ne zamudi nocojšnje prilike ter naj pohiti na umetniški večer! Trebnje Deputacija pri banu. Pretekli teden je pose-tila bana v Ljubljani deputacija naše trebanjske doline, ki jo je vodil župan g. Josip Zupančič. Deputacija je pojasnila g. banu gospodarske prilike našega ožjega dolenjskega kotička in je sporočila g. banu najnujnejše želje glede sprejema bivših reduciranih oblastnih cest ponovno med banske ceste. Deputacija je zainteresirala g. bana tudi glede začrtane nove ceste Sela—Sumperk—Žužemberk in Dečja vas —Jordankal. Akademija Sokola. Ob zaključku prednjaške-ga tečaja v Trebnjem se vrši v nedeljo 31. t. m. popoldne javna akademija na prostem pri Bukovcu pod Gradom. Akademija nam bo pokazala uspeh dela prednjaške šole. Na akademiji nastopijo vsi oddelki s posebnimi vajami. Prijatelji Sokola vabljeni! Seja mirenskega okrožja. Pretekli teden se je vršila v Trebnjem seja mirenskega okrožja, kjer je bil glavni sklep, da se vrši 14. junija okrožni zlet, obvezen za vsa društva mirenskega okrožja, in sicer v št. Rupertu. Priprave okrožja za ta nastop so v polnem teku in je za nastop sam veliko zanimanje. Nabor v Trebnjem. Letošnji nabor za občine sodnega okraja Trebnje se vrši v Trebnjem v novi občinski pisarni 15. junija. Naborniki naj pridejo k naboru popolnoma trezni in naj se strogo drže razglašenega ukaza. Lovske pravice. Lovske pravice za občine novomeškega sreza bodo oddane v zakup za dobo enega leta 17. julija 1931 ob 10. uri pri sre-skem načelstvu v Novem mestu. Precepljanje šmarnice. Vinogradništvo Dravske banovine trpi na svojem dobrem glasu radi šmarnice. Gospodarski interes banovine kakor tudi zdravje naroda zahteva, da se šmarnica iz vinogradov čimpreje iztrebi. Da se to omo-poči. se "rinovočf> nrecepiti šmarnico v zelenem " r»r>bri*n! rloirm,uiiii vrstami. Da se zeleno preče p’.lanje čimbolj razširi, se bodo dajale nagrade v i-nesku Din 0'50 za vsak uspešno precepljen trs. V ta namen naj predlože vinogradniki nc-kolkovano prijavo na pristojnem županstvu in označijo število precepljenih trsov. Priporočamo vinogradnikom, da v lastnem kakor tudi v interesu skupnosti precepijo svojo šmarnico in tako iztrebijo iz svojih vinogradov naše najhujše zlo. Uspešno delovanje Kmetijske strojne zadruge v Trebnjem. Nedavno ustanovljena Kmetijska strojna zadruga v Trebnjem si je že nabavila najmodernejšo motorno mlatilnico s pogonom 10 HP. Da se omogoči lažje odplačevanje mlatilnice, je banska uprava poklonila zadrugi Din 20.000. Podčetrtek Občni zbor. Dne 17. maja se je vršil tu občni zbor tukajšnje kmetijske družbe, ki pa se je spremenil v lepo kmetiško zborovanje. Ker je bila udeležba precejšnja, prišli so odborniki iz sosednih občin in župnij — je imel nato lepo in izčrpno predavanje o sadjarstvu tukajšnji g, šolski upravitelj g. K. Kobale, ki se trudi že leta tu s sadjarstvom. In uspeh ni izostal. Kdor pride v tukajšnjo okolico, vidi, kako je vsak prostor zemlje zasajen s sadnim drevjem, ki ga. dobavlja večinoma g. upravitelj. Omenil je gospod predavatelj, da je gojitev sadjarstva za sedaj, pa tudi za bodočnost Dravske banovine največjega pomena. Ob koncu se je dotaknil sadnih škodljivcev in načina, kako jih je treba zatirati. Navzoči zborovalci so poslušali z zanimanjem strokovnjaški govor in so se razšli prav zadovoljni. Vse to pa dokazuje, kako potrebna so danes taka predavanja. Gospodu šol. upravitelju pa naša največja zahvala za njegov trud. Hrastnik Ne/godu v kemični tovarni. Pri i zp ražnje v«-nju cisterne za kisline je bil zaposlen delavec Alojzij Centrich, pa se je s kislino polil porokah, životu in Uidi po glavi. V nevarnosti je, da izgubi oko. Bohinj Zlata poroku. Na Koprivniku smo imeli o binkoštih zlato poroko. Dočakala sta jo zakonca Jeklar Jožef in Jeklar Mina. Popoldne ob 4. uri sta se pripeljala na okrašenem vozu s svati v cerkev, kjer ju je poročil domači župnik. Želimo zlatoporočencema dočakati vsaj še toliko let, kolikor sta jih preživela skupaj dosedaj. Smrtna kosa. Umrla je Stare Mina, ki je že dalj časa bolehala. Tako ji' od novega leta zasut že enajsti grob, dočim jih je umrlo vse lansko leto samo pet. gledališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDA« LISCA V LJUBLJANI Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 29. maja: Zaprto. Sobota, 30. maja: »Y X Z«. Red A. Nedelja, 31. maja: sPri belem konjičku«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Opera. Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 29. maja: Zaprto. Sobota, 30. maja: »Fideliio«. Red C. Nedelja, 31. maja: »Oj ta prešmentana ljubezen«. Ljudska predstava po znižanih cenah, izven. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Petek, 29. maja. Zaprto. Sobota, 30. maja ob 20. uri: »Labirint« ab. A. Krstna predstava. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 30. t. 111. ob 20-30: Bumbury, zaključna predstava. Ljubljana, petek. 2i). maja. 12.15 Plošče (solo instrument — fantazije). 12.45 Dnevne vesti., 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet, 19.00 Prof. Niko Kuret: Smernice sodobnega ljudskega teatra (Nova smer v Franciji). 19.30 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. 20.00 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova. 20.30 Prenos glasbene matice iz Novega mesta. 22.30 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, sobota. 30. maja. 11.45 šolska ura. 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče. 18.00 Prenos iz velesejma: balalajke Kremelj«. 19.00 Dr. L. Čampa: Časnikar in časni karslvo. 19.30 Ga. Orltia-ber: Angleščina. 20.00 Bogo Pleničar: Šah. 20.30 Koncert Ferijalnega saveza iz Maribora. 21.30 Šlagerje poje g. Premelč. 22.00 Čas, dnevne vesti. 22.15 Prenos z Bleda. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, petek, 29. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.30 Beograd (koncert). 22.40 Lahka glasba. Zagreb, sobota 30. maja. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 19.35 Poii-očila. 1.9,50 Uvod k prenosu. 20.00 »Simone Borcanegro«, opera, Verdi. Beograd, petek. 21). meja. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 15.00 Ljudsko-šolski radio, 16.00 Plošče. 17.00 Narodne (kvin-tev). 17.30 Vokalni koncert. 18.00 Popoldanski koncert. 19.30 Nemščina. 20.00 Komedija. 20.30 Beograjski kvartet. 21.30 Vokalni koncert. 22.00 Koncert radio orkestra. 22.30 Novico. 22.50 Po Evropi. Beograd, sobota, 30. maja. 11.30 Plošče. 12.35 Koncert radio orkestra. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Popoldanski koncert. 18.00 Sokolstvo. 19.20 Predavanje. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 »Simone Boccaneg.ro«, opera, Verdi (Zagreb); nato plošče. Praga, petek, 2i). maja. 10.50 Šolski Radio. 11.00 Plošče. 12.25 Brno. 16.05 Plošče. 16.20 Otroška ura. 16.30 Brno, 18.05 Plošče. 19.05 Igra: »Kanarčki vedno ne pojo«. 21.00 Brno. 22.20 Moravska Ostrava. Prasa, sobota. 30 maja. 11.15 Plošče. 12.25 Bratislava. 16.30 Moravska Ostrava. 19.05 Groteska, 19.30 Poljudna glasba. 20.30 Ljudski večer. 21.00 Orkester. 22.30 Moravska Ostrava. VI. občni zbor ljubljanske borze Včeraj popoldne ob 4. uri se je vršil v prostorih ljubljanske borze v poslopju »Trgovskega domač v Ljubljani VI. občni zbor ljubljanske borze. Zborovanje je olvoriil predsednik g. Dragotin Hribar, ki je pozdravil navzoče, imenoma pa še zastopnika borznega komisarja načelnika g. Franjo Bajiča, ki zastopa odsotnega borznega komisarja finančnega komisarja dr. Josipa Povaleja in pa zastopnika finančnega ministrstva upravnika Narodne banke g. Ivana Gregoriča. V svojem nadaljnem govoru se je g. predsednik spomnil umrlih članov: gg. Antona Kristana. Petra Majdiča in Petra Kozine, kar so navzoči vzeli na znanje. Iz obširnega in izčrpnega poročila posnem-Ijemo najvažnejše. Leto 1930 bi karakterizirali z besedami »kriza«, »depresija«. Vir teh gospodarskih neugodij je bila Amerika, od koder se rje epidemično širil val gospodarske depresije ipo vsem svetu. Gospodarska nasprotstva so poostrila konkurenčni boj, ipojavila so se različna !t rg ovin sk a - pol i l ičn a stremljenja, ki so se odražala v carinskih zaščitah, agrarnem protekcionizmu, preferenčnem sistemu itd. Ozdravljenja pa ta stremljenja niso doprinesla. Gospodarsko leto 1930 je naša država zaključila s pasivno trgovinsko bilanco 180 milijonov dinarjev. Vendar ta slika nima za nas takih dailekosežnosti, kot jih nam nudi površen pogled. Analiza trgovinske bilance kaže, da srno V izvozu hranil in pijač sicer skromno, vendar pa uspešno napredovali. Izvoz naših glavnih ipr.idelfcov žita in lesa je bil v pretečenem letu težko prizadel. Pri nadaljni analizi bilance pa fhoramo ugotoviti, da se je tudi uvoz tujega blaga v preteklem letu znatno zmanjšal. Posebno ostro je stopila v ospredje v minulem letu agrarna kriza, ki nam je p red oči la vso resnost agrarnega vprašanja. Žito. Lanska žetev v naši državi ni bila najugodnejša. Kvantitativno smo pridelali nekoliko več kot znaša lastna poraba, kvalitativno ipa so- nekatere provenience pšenice znatno zaostale za predlansko. Tudi v krajih naše -banovine je letina zaostala talko kvantitativno kot kvalitativno za letino 1929. Vremenske nepri-like so povzročile mnogo Škode. Splošno vladajoča gospodarska kriza je posebno pogubonosno vplivala na malega kmeta, ki pri prodaji svojih pridelkov ne izkupi niti toliko, da bi kril produkcijske stroške. Razvrednotenje poljskih pridelkov v primeri z industrijskimi izdelki se je močno nagnilo na škodo kmeta. Na ljubljanski borzi je bilo v preteklem letu zaključenih 406 vagonov žitaric in mlevskih izdelkov, promet se je potemtakem povečal za 64 vagonov, kljub temu pa se je vrednost zmanjšala za 1,586.903 dinarjev. Les. Gozdna in lesna industrija je v Jugoslaviji in še posebno v naši banovini eden najglasnejših faktorjev našega narodnega gospodarstva. V pretečenih letih se je pokazal konstanten razmah in procvit te panoge vse do leta 1930. V tem letu pa je nastopil naravnost katastrofalen preobrat. Lesna industrija je skrčila svoje obrate, nezaposljenost narašča, izgle-di za zboljšanje pa so zelo pičli. Promet lesnih kupčij izkazuje nazadovanje za 796 vagonov v znesku 8,647.000 dinarjev. Tudi di va, katerih produkcija se je močno povečala, so našla vsiled slabe zime malo odjema v primeri s prejšnjimi leti. Izvoz oglja je bil boljši, čeravno so cene tudi tega goriva močno nazadovale. Povpraševanje po pragovih je bilo veliko, do večjih zaključkov pa ni prišlo. Isto velja tudi za brzojavne drogove. Situacija v bukovem lesu je bila vse leto slaba, edini testoni so našli kupca, toda tudi tu je zanimanje popustilo. Za mehak les je vladalo v začetku leta veliko zanimanje, cene so poskočile in prekoračite celo normalni nivo. Produkcija se je povečala, skladišča so se polnila. Kmalu pa se je pokazala reakcija, situacija se je stalno slabšala. Ruski duniiping je nastopil ih povzročil popoln preokret na svetovnem lesnem trgu. Kljub nekakemu monopolu je naša banovina izvozila precej manjšo količino tramov, še manj pa bor-donalov. Da se ohrani pri nas vsaj ta vrsta produkcije, je potrebno, da se izdeluje samo sortirano blago. Položaj v hrastovem lesu ni bil tako prevraten, posebno pri nas, posebno že iz razloga, da nimamo velika hrasta, ki bi bil sposoben za izdelavo prvovrstnega blaga. V splošnem pa je bilo slanje tudi v hrastovimi neugodno. Vrednostni papirji. Tudi denarnemu trgu je dala gospodarska kriza posebno obeležje. Vrednostni papirji v prekomorskih, kakor tudi kontinentalnih državah so ogromno nazadovali. Rekord pa je doživel ponovno ameriški denarni trg, ki je v enem letu zaznamoval izgubo 37 mi liiijard dolarjev. Tudi v drugih kontinentalnih evropskih državah niso bile prilike boljše. Kljub izobiliej kapitala so iz finančnih operaei, povsem izginili dolgoročni krediti, ki so jih na domestili kratkoročni krediti. Denarni brez poselnosti je uporno kljubovala kreditna stiska. Vsa znižanja obrestnih mer niso mogla odstraniti te anomalije. Naše domače prilike nudijo v tem pogledu posebno značilnost. Splošni indeks delnic, koti ranih na borzah, se je znižal od 122*9 na 110 7 točk. Indeks delnic gozdarskih podjetij pa se je znižal celo od 119 na 74-2. Skupni promet efektnega tržišča ljubljanske borze je nazadoval za 16 v. Prvo mesto pri doseženem zavzemajo dr Savni papirji in to 60% vsega prometa. Vrednost našega dinarja je tudi v preteklem ostala dejansko stabilna. Na deviznetn trgu je tudi v preteklem letu Narodna banka i.rila svojo potrebo. Devizni promet ljubljanske borze je znašal v preteklem letu 978,739.787'68 dinarjev in se je znižal za okoli 21 milijonov. Devizno poslovanje se je zmanjšalo le vsled neugodnih svetovnih gospodarskih prilik. Borzno razsodišče je v pretekli poslovni dobi pokazalo prav lep razmah. Tudi inozemski trgovci se v čedalje večjem številu pri sklepanju kupčij pogodbeno podvržejo ljubljanskemu borznemu razsodišču celo takrat, kadar vrše posle izven Slovenije kot prodajalci. V tem oziru gre največ zahvale in priznanja vsem gg. predsednikom in razsodnikom, ki so doprinesli k takemu uspehu. O finančnem položaju institucije v pretekli poslovni dobi je poročal direktor g. Josip Gogala, ki je analiziral posamezne bilančne postavke, kakor tudi račun zgube in dobička. Poslovni uspeh' Din 824.619'— sestavljajo v glavnem sledeče postavke: članarina Din 60.500’—, kotacije Din 33.952’—, kurtaža v blagovnih in deviznih kupčijah Din 354.640’06, razsodiščne pristojbine Din 350.196-44 m ekspertize 2950-— dinarjev. Uspeh se je povišal za okoli 14.000 dinarjev. V računu bilance je važna nova postavka pod imenom stavbni sklad, ki znaša Din 591.164'— in ki predstavlja skupne uspehe ljubljanske borze. Cisti dobiček borzer za leto 1930 je .izkazan z Din 280.704'71, tako da znaša skupini stavbni sklad znesek Din 871.869'28. Govornik je nato predlagal občnemu zboru abso-1 utori j. K besedi se je nato oglasil podpredsednik g. Ivan Jelačin ml., ki je prečita! dopis Društva dndustrijcev za Dravsko banovino ki se obrača do ljubljanske borze v velevažnii zadevi vprašanja poravnav izven komku,ranega postopanja. Govornik je podrobneje ožigosal mahinacije iz-vestmih krogov, ki se takorekoč obrtoma pečajo s poravnalnimi postopki in ogromno škodujejo naši trgovini. Ugotovil je na podlagi statističnih podatkov Društva industrijcev, da zavzema naša banovina že tretje mesto v številu prisilnih poravnav, čeravno po svoji razsežnosti, številu prebivalstva in tudi narodnem bogastvu dateko zaostaja za drugimi banovinami. Pred-aga, da se temu brezvestnemu postopanju naprav] konec, in se « sodelovanjem drugih gospodarskih organizacij podvzamejo potrebni koraki ina merodajnih mestih, da se ukine zakon, ali pa vsaj doseže zvišanje poravnalne kvote na 75%. G. direktor dr. Slokar predlaga, da se sestavi zadevna resolucija, kar se sprejme. Volitve. Volitve so obsegale izbor 5 članov borznega sveta in to g. Hribar Dragotin, Kavčič Josip, Niklsbacher Ferdo, Sohvvinger Rihard in Šarabon Andrej; izbor petih članov finančnega odbora, ki je ostal isti in izbor 13 članov borznega razsodišča in to gg. Avsenek Ivan. dr. Mirko Rožič, Florijančič Stanko, Hedžet Matej, Hartman Peter, Jovan Janko, Knez Zdenko, Koibi Srečko, Levičar Janko, Medič Fran, Menardi Cezar, Popovič Evald in Stupica Fran. Gosp. predsednik je zaključil občni zbor z željo, da bi ta naša institucija tudi v bodoče delovala in napredovala v korist našega gospodarstva. Napredel* v naši bikoreji Licciicovanje bikov v kranjskem okraju. Kianj, v maju. K licencovanju so prignali 233 bikov. Od teh je bilo potrjenih 153, izvrženih pa 82. 35“/o prignanih bikov je bilo nesposobnih, 7°/o je dobilo oceno pod 24 točk, 32“/» je srednje dobrih (od 24—25 točk), 260/o prav dobrih (26 do 29 točk). 29 točk je dobilo 7 plemenjakov, 30 točk pa nobeden. Vsak tretji bik je bil torej nesposoben, a na 4 bike pride po en prav dober plemenjak. Te številke povedo vse. Zvezo živinorejskih salekcijskih zadrug in njenih 16 članic v kranjskem okraju čaka že veliko delo. Glavno nalogo pa imajo bikorejci. Ti morajo vendar uvideti in vpoštevati poglavitne pogoje dobre bikoreje, to so poreklo (p.j-kolenje), životne oblike, užitnost in čista pasma. Vse to bo mogoče doseči v zadostni meri le s pravilnim odbiranjem (selekcija). Vpošte-vali pa je tudi pravilno mladostno vzrejo ter dobro oskrbo in krmo. To je danes vse še zelo pomanjkljivo. Priznati pa treba, da je bi-koreja draga, da zahteva obilo žrtev, ki jih skočnina in poznejši izkupiček za prodano žival niti zdaleka ne povrnejo. Zato je pač dolžnost občin, živinorejskih zadrug in drugih, da s primernimi prispevki pomagajo dobrim bikorejcem, da se bo reja plemenjakov vsaj nekoliko izplačala. Drugače bo marsikoga minila dobra volja za ta posel. To pa bi bilo v znatno škodo živinoreji in vsemu kmetskemu gospodarstvu. Licencovanja in razstave pričajo, da Gorenjci vse premalo gledajo na najznačilnejše pasemske znake pinegavske živine. Važni sta životna oblika in užitnost, ampak glede na ple mensko kupčijo ni čistost pasme nič manj važna. Opasno so se razširile bistvene barvne hibe, ki so navidezno sicer malenkostne, ki pa onesposobijo velik odstotek gorenjske živine za sprejem v rodovnik in za plemensko kupčijo. Zato je bilo popolnoma pravilno, če je komisija strogo postopala in izvrgla vse glede pasme dvomljive plemenjake. Res, da to rejca boli, ampak brez tega ne gre. Da odbirajo bikorejci živali s pasemskimi napakami za rejo, je žalostno in le njihova krivda. Saja vendar gre k mesarjem najmanj 30°/o pasemsko skoro brezhibnih telet! Vzroke je iskati deloma v nezanimanju. V bodoče upajmo, da bo bolje, saj so lani in letos živinorejci večkrat videli in slišali, na kaj vse treba gledati pri izbiri plemenske živine. Letos se jim je ponovno razposlalo navodila, tako da prihodnje leta ne more biti izgovorov, če bi kateri ne prejel navodil, naj se obrne na pristojno županstvo ali sresko načelstvo. Običajna zabavljanja na komisijo nič ne pomagajo, bikorejec si mo-r najprej pridobiti najpotrebnejše strokovno znanje in se po njem ravnati. V splošnem pa je vendar le opaziti napredek pri bikoreji. Napredovanje bo moralo biti od leta do leta večje, če gremo po začrtani zadružni poti vztrajno naprej. Josip Sustif Gospodarske vesti X Brodska tovarna vagonov se reorganizira v tovarno poljedelskih strojev. Prva jugoslovanska tovarna vagonov, strojev in mostov d. d. v Brodu na Savi. ki je dobavila naši Maloželez-niški družbi tramvajske vozove, je imela včeraj svoj redni občni zbor, na katerem se je stavil predlog, da se podjetje preosnuje v tovarno poljedelskih strojev. Motivacija za reorganizacijo se utemeljuje s tem, da se fabrikaci-ja vagonov ne rentira. X Poljedelska razstava v Pragi. Od 30. maja do 7. junija se bo vršila v Pragi velika poljedelska razstava, ki jo priredi Poljedelska zveza češkoslovaške republike. Poleg domačih proizvodov bodo zastopani tudi inozemski pridelki. Uprava Zveze je povabila preko poljedelskih organizacij tudi naše poljedelce k udeležbi. X Mednarodna konferenca dela v Ženevi. V četrtek se otvori v Ženevi mednarodna konferenca dela. Na dnevnem redu so med drugim sledeče točke: Določitev starostne dobe za deco, zaposleno v neindustrijskih panogah; delovni čas v premogovnikih in revizija konvencij o prepovedi nočnega zaposlenja žensk. X Nemško posojilo. V uradnih krogih demantirajo inozemska poročila o tem, da namerava Nemčija najeti veliko mednarodno posojilo, da prepreči polom svojih reparacijskih dajatev in da izvede Youngov načrt. Nemčija po nazi-ranju teh krogov, ne namerava podaljšati sedanjega stanja s tem, da poplača reparacije s posojili. Pač pa bo skušala znižati reparacije kot take. Tudi v tem pogledu pa Nemčija še ni nastopila inicijativno. Ce bo Nemčija v tem pogledu v stiski, pa se ne bo obrnila za pomoč preko Društva narodov. Borzna poročila dne 28. maja 1930. Devizna tržišča Ljubljana, 28. maja. Amsterdam 22’78—22’84, Berlin 13'46—13'49, Bruselj 7'8976, Budimpešta 9-9014, Curih 1095— do 1098’—, Dunaj 7'9566 do 7'9866, London 275'51—276'31, Newyork 56'62, Pariz 222'05, Praga 167'70—168'50, Trst 295-85—297'85. Zagreb, 28. maja. Amsterdam 22'78—22'84, Dunaj 795'66—798-66, Berlin 1346—13'49, Bruselj 789'76 bi., Budimpešta 990'14 1)1., London 275-51—276-31, Milan 295'85—29785, Newyork ček 56-52—56-72. Pariz 221-05—223-05, Praga 167-70—168-50, Curih 1095—1098, Beograd, 28. maja. Berlin 13-46—13"49, Dunaj 795'66—798'66, London 275-51—276-31, Milan 295-54—297-54. Nevvvork 56-52—50-72, Pariz 220-95—222-95, Praga 167-70—168-50, Zurich 1095—1098. Dunaj, 28. maja. Amsterdam 286'20, Atene 9-2275, Beograd 12'5475, Berlin 169'04, Bruselj 99'06, Budimpešta 123'99, Bukarešta 4'2337, London 34'5987, Madrid 67'75, Milan 37'25, Newyork 711'20, Pariz 27'8425, Praga 21-0737, Sofija 5-1535, Stockholm 190-75, Kopenhagen 190-75, Varšava 79 72, Zurich 137"57. ('urili, 28. maja. Beograd 9'126, Pariz 20-2525, London 25'1625, Newyork 517'35, Bruselj 72025, Milan 27-085, Madrid 48’30, Amsterdam 208-025, Berlin 122’87, Dunaj 72'72, Sofija 3-73, Praga 15 3287, Varšava 57-90, Budimpešta 90-21. Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 28. maja. Državni papirji: 7% inv. pos. 87—87'50, vojna škoda ar. 416—417-50 (417-50), kasa 416-417'50 (418, 417'50), junij, julij, avgust 416 d., 4% agr. obv. 50—51, 7% BI er. ar. 81—81-15 (80-50-81-50. 81). k. 80 do 87-50, 81-25), 8% Bler. 89—91, 7% pos. hip. b. ar. 83-50—84-50, Begluške 65—66. Banke: Hr-vatska 50—60, Praštediona 950—955, Union 170—174, Jugo 72—73, Ljublj. kred. 120 d., Medjunarodna 67 d.. Narodna b. 7700—7800. Industrije: Šečerana Osijek 245—260, Trboveljska 238—245, Slavonija 200 d., Vevče 120 d., Tob. srečke 24 bi., Rdeči priž 45 bi., Zemaljska 138—139, Nar. šum. 25 bi., Guttman 130 do 133, Slaveks 25—27’50, Danica 70 bi., Drava 234—236, Isjs 50 d., Dubrovačka 300—340. .lat. pl. 510 d. Beograd, 28. maja. 7% inv. pos. 87’50—88, 7% Bler 81-275, 7% pos. hip. b. 84—84-50, 4% agr. obv. 50-50—51. 6/« begi. obv. 6550. loterijske srečke 90, tobačne srečke 20, vojna škoda 416'50 do 417-50, uit. julija 417-50—418, Narodna b. 7700. Dunaj, 28. maja. BankvereUi 15-20, Dunav-Sava-Adria 12'80, Prioritete 92"40, Ruše 25'25, Trbovlje 27-50. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 28. maja. 7% Bler 79'50—81. Newyork, 28. maja. 8% Bler 85—90, 7% Bler 79—80-50, 7% pos. Drž. hip. b. 83—83-75. Žitna tržišča Na ljubljanskem tržišču tendenca neizpreme-njeno čvrsta; promet 2 vagona pšenice. Novi Sad, 28. maja. Pšenica: 79/80 kg: sred-njebaška 197-50—200, baška okolica Novi Sad 195—197-50, baška okolica Sombor 185—187-50, baška potiska slep 202—205, gornjebaška 200 do 202-50, gornjeban., ban. Bega šlep 197-50 do 200, sremska 78 kg 180—187-50, sremska okolica Indija 78 kg 185—190, slav. 78 kg 180 do 185, slav. šlep 77/78 kg 175—180. Koruza: baška, sremska 102-50—105, baška, sremska Ti sa šlep 104—106, baška, sremska Dunav, Sava šlep 104—106. Mok: baška 0, 00, 112-50—117-50, ostala neizpremenjena. Otrobi: baški, sremski, ban., slav., v Jutavrečah 112-50—117-50. Promet pšenica 1 vagon, koruza 16 vagonov, moka 4 vagone, otrobi 2 vagona. Tendenca mirna, Budimpešta. 28. maja. Tendenca neodejena Promet miren. Pšenica: junij 14-50—1400 (14'59-14-60). Koruza: julij 13-57—13-73 (13-56 do 13-57), avgust 13-70—13-90 (13*68—13-70), trans, julij 11 (10-90—lt). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet 1 vagon oglja. <$p©s?i Gradjanski ; Ilirija V nedeljo se zopet prične boj za točke. Zopet bomo imeli v Ljubljani znamenite zagrebške »purgare«. Njih gostovanje pomeni za Ljubljano vedno atrakcijo. Dostikrat so že bili pri nas — vendar niso zastopali zagrebški nogomet preveč uspešno. Kakor rdeča nit se že dolga leta vlečejo porazi Gradjanskega v Ljubljani po 'Iliriji. Stvar je postala že tradicionalna; človek bi skoraj mislil, da pozabijo igrači Gradjanskega, kadar igrajo z Ilirijo, vse, kar znajo. Glasom tradicije bi marsikdo domneval, da tudi sedaj ne bo drugače. Stvar pa ni taka. Pomisliti je treba, da je Ilirija zmagala večinoma le v prijateljskih tekmah, le enkrat je tudi v prvenstvu odpravila Zagrebčane s 5 : 0. Ne smemo pozabiti, da je velika razlika med prijateljsko in prvenstveno tekmo. Gradjanski ima v svojih vrstah rutinirane tekmovalce, ki bodo v odločilnem trenutku — in to je prvenstvo — zaigrali vse drugače, šlo jim ne bo samo za točke, temveč tudi za prestiž Zagreba napram Ljubljani. Ilirija igra doma. Znaten plus ima moštvo v tem, da se zaveda, da nasprotnik ni nepremagljiv in da je baš od Ilirije doživel občutne poraze. Sedanji mladi igrači Ilirije bodo čutili v sebi vsekakor ponos, da ne prelomijo stare tradicije. Nasprotnika kljub temu ne podcenjujejo. Že dostikrat je zmešal račune, ko tega ni nihče pričakoval. Vsekakor si bosta oba nasprotnika nudila ostro borbo. Dotok občinstva bo, kakor vse kaže rekorden. Da bo tekma še bolj privlačna, sta se vodstvi obeh klubov dogovorili, da nastopita tudi s rezervnimi moštvi, ki bodeta Igrali predtekmo. Obe tekmi se vršita ob vsakem vremenu na igrišču Ilirije. Pričetek predigre ob 16., glavne tekme ob 17'45. Po medsebojnem dogovoru sodi glavno tekmo g. Joksič, rez. g. Ružič oba iz Beograda. Oba sodnika sta znana kot prvovrstna in sta že sodila v Ljubljani v splošno zadovoljstvo. 20-letnica BSK V času, ko se bo pri nas odločil boj za točke med Ilirijo in Gradjanskim, praznuje BSK 20-letnico svojega obstoja. V nedeljo se namreč prično pravoslavne binkošti. BSK ima zelo obširen spored. Med drugimi je povabil dva odlična inozemska gosta Eintracht iz Frankfurta in P. C. Cette iz Francije. V moštvu Francozov igrata tudi Beogradčana, naša inter-nacljonalca Ivica Bek in Stefanovič. Hltrec profesional? Glasom poročanja zagrebških časopisov, je dobil znani igrač Haška tn večkratni reprezentativec Jugoslavije Hitrec laskave ponudbe Dunaja in Budimpešte. Hitrec se še ni odločil, preje namerava dokončati študij — stoji tik pred maturo. Izjavil pa je, da bo po maturi vsekakor zapustil Zagreb, do takrat pa bo ponudbe pošteno premislil. Speciialni entel oblek In volan francoski sistem pri Maiek & HiLeš Ljubljana 89G (poleg hotela Štrukelj) BREDA žepni robci kom. Din 2'- Najmodernejše vezenje zaves, pregrinjal in perila. Uglasi socijulne in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10 — (do 5 besed). Vsaka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priložile znamko. Oblastveno koncesijonirana šoferska šola J. vv* bivši komisar za šoferske izpite Ljjubljana Dunajska cesta 31 PrilioJnji redni iefaj prične 1. junija Poior! Nemška tovarna klavirjev Hauschultz-Ber-lin, svetovno znana, poslala jc na ljubljan ski velesejem piano, na katerem lahko igra tudi neuk ne da bi se učil igrati Razstavljen je na velesejmu v paviljonu E 30-32. 1342 Pianini! Pianini! Velika priložnost! Nemška svetovno znana tovarna klavirjev Hauschultz-Berlin poslala je na ljubljanski velesejem 6 lepih pianinov, katere ho tovarna prodala v reklamne svrhe za polovično ceno. Izkoristite priliko! Pianini so razstavljesi na velesejmu v paviljonu E 30-32. 1342 Nogavice, rokavice, volna in bombaž 463 aajceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska nliea in Stari trg Moderna električna svetilna rfelesa v nova stanovanja (lustre, ampule, krogle, lampione etc.) iz velike izbere solidno dobavlja in inštalira ELEKIROMIBIlSTttlJA D. ». Ljublj ana, Gosposvetska cesta 13 Teleton interurban 2311 933 IV. ek, 29. maja 1931. H—«831HI QWB JUGOSLOVAN Stran 7 I Službene objave Razglasi kraljevske banske uprave Razglas. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 21. maja 1931., VI. No. 731/2, je b-ila podeljena mag. p ha mi. Jelovšek Emilijani apotekarska konce-sija za obratovanje javne lekarne v Gorenji Lendavi. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 21. maja 1931. Ban: dr. Marušič, s. v. * St. 65/1931, 1458 Razglas. Strokovni izpit zdravnikov z ozemlja Savske, Dravske, Vrbaske in Primorske banovine se bo vršil dne 8. julija 19S1 ob osmih dopoldne v šoli narodnega zdravja v Zagrebu. Po § 260 zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931 se bo vršil izpit po pravilih za polaganje državnega strokovnega izpila oradmikov resora ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z dne 7. septembra 1930, št. 15.684. Pravico do polaganja tega izpita prejme uradnik po § 13 al. 3 zakona o uradnikih po dovršitvi dveletne pripravniške službe. Uradnik, ki ne položi strokovnega izpita do konca petega leta pripravniške službe ali ki ga niti tretjikrat ne položi pred koncem tega roka, se mora odpustiti iz pripravniške službe. Prijave za polaganje izpita, kolkovane s kolkom za Din 25"— in opremljene s potrdilom o tem, kdaj je kandidat prvikrat stopil v službo, je treba preko prvostopnega predstojnika predložiti kmljevi banski upravi za komisijo za državne strokovne izpite zdravnikov v Zagrebu do 3. julija 1931. Komisija za polaganje državnega strokovnega izpita zdravnikov pri kraljevi banski upra.vi v Zagrebu, dne 8 maja 1931. Dr. Hribar, s. r. predsednik izpitne komisije. * VI No 11.810/23. 1431—3—3 Razpis. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi 61. 82—105 zakona o drž. računovodstvu, Čl. 24 »Uredbe o ugotovitvi imovine, načinu uprave in budžetiranju banovin« in na osnovi banove »odredbe o ustanovitvi, sestavi in poslovanju centralne komisije aa skupno nabavo večjih potrebščin banovinskih uradov, zavodov in podjetij na področju Dravske banovine« za bolnice: Splošna bolnica v Mariboru, Zdravilišče na Golniku, Javno bolnico v Slovcnjgradcu, Javno bolnice v Brežicah in Javno bolnico v Celju dobavo sledečih potrebščin v približni količini: 1. 1000 m gradla za žimnice, 2. 7900 m kotenine dvojne širine za rjuhe j n prevleke, 3. 750 m blaga za telesne brisače, 4. 1200 m Livre-gradia za strežniške plašče, 5. 300 kocev iz čiste volne v minim. teži 2 kg, 6. 700 m rjave, mehke, 156 cm široke la. kotenine, 7. 279 m bele, močne, 156 cm široke kotenine, 8. 2000 m bele, močne, 78 cm široke kotenine, 9. 100 m marine-gradla, 80 cm širine, 10. 100 m platna -a predpasnike, 78 cm širine, 11. 450 m komadov servijetov, 12. 12 komadov namiznih prtov (Ja- quard), 13. 12 komadov šivanih odej, 14. 20 m platna za kuhinjske brisače, 15. 40 m blaga za ženske naglavne rute, 16. 100 m bele tkanine, 17. 200 m belega, obojestransko črta- nega gradla, 18. 120 m belega sifona, 19. 340 m atlas-gradla, 120 cm Širine, 20. 80 m moleskina za kuhinjske obleke, 21. 70 m modrega blaga za delovne obleke, 22. 220 m lahke kotenine za kompre- se, 90 cm širine, 23. 200 m lahke kotenine za plenice, 24. 30 m nepremočljivega blaga za predpasnike, 25. 14 komadov preprog za pred po- stelje, 26. 2050 kg žime boljše kvalitete, 27. 150 parov brezpetnikov. Vse naštete dobave se izv c-e Iranko zgoraj navedene bolnice. Kraljevska banska uprava si pridržuje pravico,nar očili razpisano blago v večji ali tudi manjši količini. Licitacija se bo vršila v petek, dne 12. junija 1931 ob 11. dopoldne v sobi št. 26 banske palače na Bleiwrisovi cesti štev. 10. Ponudbe, opremljene s kolkom za 100 dinarjev, v zapečatenem ovitku, na katerem mora biti navedeno ime ponudnika in označba »Ponudba za opremo banovinskih zavodov«, je vložiti po pošli, osebno ali po pooblaščencu najkasneje na dan licitacije do 11. ure v roke dražbene komisije. Ponudnik mora položiti najkasneje eno uro pred pričetkom licitacije predpisano kavcijo, in sicer domači 10%, inozemski pa 20% skupne vrednosti ponude-ne dobave pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave. Ponudbi mora biti priloženo potrdilo o plačanih davkih in o zdražiteljski sposobnosti. Ponudnik mora v ponudbi izrecno izjaviti, da so mu pogoji licitacije znani in da na nje pristane. Vzorci se morajo poslati ločeno od ponudbe. Podrobni pogoji za dobavo so interesentom na razpolago pri ekonomatu kraljevske banske uprave proti plačilu 10 Din za izvod. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. V Ljubljani, dne 21. maja 1931. $ 111. No. 6038/1. 147-2 Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine po stanju z dne 25. maja 1931. Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad: Brežice: Sevnica (Sevnica 1 dvorec), Videm (1 dvorec). Steklina: Celje: Petrovče (Levec 1 dvorec), Šmarje pri Jelšah: Sv. Vid pri Grobelnem (Grobelno 1 dvorec). Mehurčasti izpuščaj goved in konj: Maribor levi breg: Plač (Plač 2 dvorca, Podigrac 2 dvorca), Gočove (Gočove 1 dvorec); Murska Sobota: Krajna (Krajna l dvorec), Borejci (Borejci 4 dvorci), Brezovci Brezovci 1 dvorec), Črnelavci (Crnelavci 1 dvorec), Kupšinci (Kupšinci 1 dvorec), Petanjci (Petanjci 1 dvorec), Murski Petrovci (Murski Petrovci 2 dvora), Bankovci (Bankovci 1 dvorec), Sodišinci (Sodišinci 1 dvorec). Svinjska kuga: Kočevje: Dolenjavas (Blate 2 dvorca), llolenjavas (Dolenjavas 1 dvorec) Rakitnica 2 dvorca), Ribnica (Goričavas 1 dvorec, Zapuže 1 dvorec); Konjice: Konjice trg (Konjice trg 1 dvorec); Maribor desni breg: Sv. Ana (Motnja 1 dvorec). Svinjska rdečica. Brežice: Sevnica (Sevnica 1 dvorec). Celje: Petrovče Levec 1 dvorec, Petrovče 1 dvorec). Krško: Cerklje (Krškavas 1 dvorec). Laško: Marijagrac (Lariše 1 dvorec). Litija: Ržišče (Šemnik 1 dvorec), Vel. Gaber (Breg 1 dvorec). Ljubljana: Dobrunje (Stepanja vas 1 dvorec). Novo mesto: Dvor (Gorji Kot 1 dvorec). Ljubljana mesto: 4 dvorci. Gniloba čebelne zalege: Ptuj: Breg (Spodnji Breg) 1 čebelnak. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 25. maja 1931. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Cg III 184/31-3 1 461 Oklic Tožeča stranka Kuželj Ivan, posestnik, Kozje, zastopan po dr. Zangger Frid., odvetniku v Celju, je vložila proti toženi stranki Kuželj Angeli rojeni Hrastnik, zasebnici v Kozjem, sedaj neznanega bivališča, radi znižanja mesečne alimentacije od 500 na 300 Din k opr. št. Cg 111 184/31-1 tožbo. Prvi narok se je določil na 2 4. junija 193 1 ob poldevetih pred tem sodiščem v izbi št. 2. Ker je sedanje bivališče tožene stranke neznano, se postavlja dr. Sernec Gvidon, odvetnik v Celju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dok- ler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Obrežne sedišče v Celju odd. II., dne 22. ma ja 1931. * Cw II a 20/31-1, Cw II a 21/31-1, Cw II a 22/31-1 1448 Oklic. šetina Francetu, posestniku iz Dolenjih La kovnic je vročiti tusodno v meničnih pravdnih zadevah: Mestne hranilnice v Novem mestu po dr. Vasiču, odvetniku tu, a) zoper ftelino Franceta iz Dolenjih Lakovnic 5, Može Franceta od tam, Štine Ivana iz Stranske vasi, radi 1500 Din; b) Šetina Franceta, Bele Franceta in Može Franceta, vsi iz Dolenjih Lakovnic, radi 1200 Din; c) Šetina Franceta iz Dol. Lakovnic 5, Je-nič Janeza iz Stranske vasi in Šušterčiš Alojza, posestnika v Gorenjih La kovnicah, radi 750 Din, menične plačilne naloge z dne 15. maja 1931 s tožbami Cw II a 20, 21, 22/31-1. Neznanokje odsotnemu prvotožencu Še-lini Francetu se postavlja za skrbnika g. .Tare Ivan, upok. pristav v Novem mestu, ki ga bo zastopal dotlej, da se atj sam oglasi ali imenuje pooblaščenca. Okrožno kot trgov, sodišče v Novem mestu, oddelek II a, dne 23. maja 1931. E IX 472/31—10. 1464 Dražbeni oklic. Dne 2 4. junija 1931 dopoldne o b desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Mesto Maribor, vi. št. 13; k. o. Mesto Maribor, vi. št. 324; k. o. Rošpah, vi. št. 225. Cenilna vrednost: 1. za vi. Št. 13 in 324 skupaj 111.01113 Din; 2. za vi. štev. 225 28.047'40 Din; najmanjši pooudek: ad 1. 55.505 57 Din; ad 2. 16.598-28 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deeki tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 12. maja 1981. E 195/31—6. * 1473 Dražbeni oklic. Dne 10. julija 1931 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. Knežja lipa, vi. štev. 66 in 125; 2. Nemška loka, Vt vi. štev. 69. Cenilna vrednost: . Din 7.966-35; najmanjši ponudek: Din 5310-90. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Kočevje, dne 20. maja 1931. E 499/31—9. 1471 Dražbeni oklic in poziv k napovedi. Na predlog zahtevajoče stranke Janžeko-vič-a Franca, trgovca v šmarjeti pri Celju bo dne 2 6. junija 1931 ob desetih pni tem sodišču, v sobi št. 4, na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Martin, vi. št. 11; označba nepremičnin: hiša; cenilna vrednost: 12.500 Din; najmanjši ponudek: 8 334 Din. Pod najmanjšim pomid-kom se ne prodaja. Vadij: 1250 Din. Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 13. maja 1931. Konkurzni razglasi Sa 17/31-2 1478 568 Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imo-vini Prempl Josipa, trgovca v Mariboru, Meljska cesta, registrovana pod firmo Josip Krempl v Mariboru. Poravnalni sodnik dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni upravitelj dr. Novak Josip, odvetnik v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri ime-no’ .iem sodišču, soba št. 84 dne 6. julija 1931. ob devetih. Rok za oglušitev do 1. julija 1931. pri okrožnem sodišču v Mariboru. Okrožno sodišče v. Mariboru, odd. III., dne 26. maja 1931. Sa 9/31—24. 1402 Potrditev prisilne poravnave 5«». fzven konkurza. Poravnalna zadeva: Fornara Ant. vdove, dežnikarne v Celju. Potrjuje »e poravnavo, katero je sklenila poravnalna dolžnica s svojimi upniki pri naroku dne 11. maja 1931 le vsebine, da je pr ven si ven e terjatve plačati v celoti, ostali upniki pa dobijo 40% kvoto, plačljivo v 8 mesečnih obrokih v enaki višini, in sicer počenši 90 dni po pravomočnosti potrditve poravnave, ter da pristopi kot porokinja in sopJačnica Pečnik Elza, dež-nicarica v Celju, Aleksandrova cesta. Okrožno sodišče v Celju, odd. L, dne 11. maja 1931. =i» Sa 1/31—40. 1463 Potrditev poravnave izven «»• konkurza. Poravnalna zadeva: Prva celjska mizarska zadruga, r. z. z o. z. v Celju. Potrjuje se poravnava, katero je sklenila poravnalna dolžnica Prva celjska mizarska zadruga v Celju s svojimi upniki pri naroku dne 11. maja 1931, te vsebine, da je prvenstvene terjatve plačati v celoti, ostali upniki pa dobijo 40% kvoto, plačljivo v dveh enakih obrokih, in sicer 20% dne 1. julija 1931, ostanek pa 1. maj« 1932, dalje da je zaupnik in izvršitelj te poravnave dr. Hrašovec Milko, odvetnik v Celju, dne 13. maja 1931. $ Sa 3/31—72. 1466 Potrditev poravnave Izven 571 konkurza. Poravnalna zadeva: Gajšek Ljudovik, trgovec na Sp. Hudinji pri Celju. Potrjuje se poravnava, katero je sklenil poravnalni dolžnik s svojimi upniki pri naroku dne 11. majal931 te vsebine, da je prvenstvene terjatve plačali v celoti, cetali upniki pa dobijo 40% kvoto, v 10 enakih mesečnih obrokih, od kojih prvi zapade mesec po pravomočni potrditvi poravnave, in dalje, da so pristopili kot poroka tej poravnavi Gajšek Viljemina, trgovčeva soproga na Sp. Hudinji, Sloser Franc, pocestnik v Zg. Hudinja in Stepišnik Jakob, posestnik v Trnovljah pri Celju. likroino sodišče v Celju, odd. I., dne 20. maja 1931. Sa 4/30—82. 1455 Konec poravnalnega fi72 postopanja. Poravnalno postopanje dolžnikov tvrdke M. Rauch in Anite Rauch, trgovcev v Celju, prve regislrovane pod firmo M. Rauch, trgovec v Celju, je končano vsled potrditve poravnave. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 13. maja 1931. Sa 2/31—16. 1474 Konec poravnalnega 573 postopanja. Poravnalno postopanje Čadež Anton, trgovec v Slovenjgradcu, je končano. Poravnava je sodno potrjena. Okrožno sodišče v Celju, odd. I, dne 20. maja 1931. Razne objave 1471' Vabilo na VIII. redni občni zbor, ki ga bo imela firma: »ARBOR«, lesna trgovska in industrijska d. d. v Ljubljani, v torek, dne 16. junija 1931. ob desetih v sejni sobi Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, Prešernova ul. 50, z nastopnim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta. 2. Poročilo računskih preglednikov. 3. Odobritev bilance za leto 1930. 4. Volitev novih članov upravnega sveta po § 19. družbenih pravil. 5. Volitev dveh revizorjev in dveh namestnikov. Po § 13. družbenih pravil imajo pravico glasovanja na občnem zboru delničarji, ki poleže uajkesneje 6 dni pred občnim zborom delnice, utemeljujoče njih glasovalno pravico, pri družbeni blagajni. Ker so pa vse delnice že v depotu pri družbi sami, naj se zglase delničarji, ki se hočejo udeležiti rednega občnega zbora, najkasneje do dne 11. junija 1931. pri družbi sami, kjer se jim izdado legitimacije. Posest 25 delnic daje pravico do enega glasu (§ 13. družbenih pravil). V Ljubljani, dne 27. maja 1931. UPRAVNI SVET ife 1469 Objava. Izgubil sem tipno izpričevalo motorja št. 10.579 izdano od Načelstva mestne policije v Mariboru na ime Hmelak Vinko An-glojugoslavenska petrolejska d. d. Zagreb, podružnic« Maribor. Proglašam ga za neveljavno. Hmelak Vinko, #. r. £. 2ML ftemoi?que: 101 Pcf nazaj Roman (Copyright by M. Fealure Syndicat>. Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedim.) Hiša v mestu je vlažna in brez svetlobe, stopnišče je umazano in vse napolnjeno duha iz pralnih kuhinj; zrak je zatohel sovraštva sosedov in neprezračenih sob. Dela je malo, zato pa temveč časa za premišljevanje. Nista mogla biti vesela. Zdelo se jima je, da jima je vse sledilo. Adolf presedeva v kuhinji in ne more razumeti, da noče biti drugače. Ko sl sedita zvečer nasproti, ko so prečitani časopisi, in je večerja pospravljena, potem začne obkrožati hišo zopet praznota otožnosti. Adolf kar medli od samega prisluškovanja in premišljevanja. Zena si da opraviti, štedilnik snaži, in če reče Adolf: »Pridi, Marija,« potem odloži cunje ln smirkov papir ter gre k njemu. Ce jo objame in ji pomilovalno šepeče: »Bo že prešlo,« potem ona samo prikimava, toda tiha ostane, ni vesela, kot bi Adolf želel. Ne zaveda se, da je vsemu temu prav tako on kriv kakor ona; v tistih štirih letih, ko nista živela skupaj, sta se drug drugemu odtujila, zdaj pa težita drug drugega. Zadere se nad njo: »Govori vendar kaj —« Ona se ustraši in ugodijivo mu nekaj reče; kaj naj mu pa pove, kaj se zgodi v tej hiši, kaj v njeni kuhinji. Nič posebnega. Ce pa pride med dvema človekoma do tega, da bi si morala nekaj povedati, potem si ne bosta mogla toliko napovedati, da bi z besedami spravila vse v red. Govori se lahko in je dobro govoriti, če stoji zadaj sreča. Potem teče govorica živo in lahko, toda kaj pomagajo tako nestanovitne in lahko napačno razumevane stvari, kot so besede, če je človek nesrečen. To je vse še hujše. Adolf sledi z očmi kretnjam svoje žene. Za to ženo vidi neko drugo, mlado, veselo, ženo svojih spominov, ki je ne more pozabiti. Sumnja vzplamti, razdražen ji vrže očitek: »še vedno misliš na onega tam, kaj?« Ko ga preplašena pogleda, in spozna on svojo krivdo, začne ravno vsled tega naprej dregati: »Mora že tako biti, ker prej si bila drugačna! Zakaj si se vrnila? Saj bi lahko ostala pri njem!« Vsaka beseda ga boli, toda kdo bi molčal zato! Toliko časa govori, da ne začne žena, ki stoji pri lijaku v kotu, kjer ni svetlobe, jokati ko otrok, ki se je zatekel. Oh, vsi smo otroci, zatekli, neumni otroci, in vedno leži noč okrog naše hiše. Ne more vzdržati doma, proč gre in brez cilja leta po ulicah; pred izložbami stoji, pa ne vidi ničesar, tja leti, kjer je svetlo. Cestne železnice zvone, avtomobili piskajo, ljudje ga sujejo, pod rumeni svetlobnimi kolobarji cestnih svetiljk stoje vlačuge. Z zastavnimi zadnjicami zibljejo, smejejo se in se obešajo druga na drugo. Vpraša: »Si vesela?« in gre ž njo, vesel, da bo nekaj drugega videl, nekaj drugega slišal. Toda pozneje postaja zopet po ulicah, domov noče in vendar bi šel rad. Po beznicah poseda in se napije. Tako sem ga našel, ga poslušal in opazoval, ko je sedel tam s kalnimi očmi, bruhal iz sebe besede in pil. Tako sem našel Adolfa Bethkeja, tistega previdnega, najboljšega vojaka, tistega najdražjega tovariša, ki je tolikim pomagal in jih toliko rešil. Varuh in tolažnik, mati in brat mi je bil mnogokrat tam zunaj, ko so začele frfrati svetilne rakete, in so bili živci od napadov in smrti raztrgani. — Drug ob drugem sva spala v mokrih rovih, pokrival me je, ko sem bil bolan, vse je znal, vsak trenutek je kaj pametnega svetoval — zdaj pa visi tu v žični ograji ln si trga obraz in roke in njegove oči so že kalne — »Človek, Ernest,« pravi z brezupnim glasom, »če bi ostali vsaj zunaj — tam smo bili vsaj skupaj —« Nič mu nisem odgovoril, pogledal sem samo na svoj rokav, na katerem se je še poznalo par rdečkastih, izpranih madežev od krvi. Weilova kri, ki je bil na Hehlovo povelje ustreljen. Tako daleč smo zdaj. Zopet je vojna, toda tovarištva ni več. 2 »Ernest, moram se enkrat pogovoriti s teboj,« je dejal moj oče. Slutil sem, kaj bo prišlo, že nekaj dni hodi s skrbnim obrazom okoli in nekaj namiguje. Dozdaj sem se mu vedno še izmaknil, ker sem le malo doma. Bogata Amerika V nobeni deželi še ni bilo nikdar toliko zlata nakopičenega, kakor ga je danes v Zedinjenih državah in zato pravijo, da je ta dežela najbogatejša na svetu. Zlata je v Zedinjenih državah toliko nakopičenega, da se Zedinjene države same branijo novega dotoka te žlahtne kovine. Amerika doživlja danes na lastnem telesu izkušnjo, da ima prevelika bogatija tudi svoje slabe strani in da denar, ki ne »dela«, za narodno gospodarstvo ne pomeni nič. Čudno pa je, da ima Amerika takšno obilico denarja in blaga baš v dobi, ko tare celo deželo silna brezposelnost. Gospodarska kriza, ki mori tudi bogato Ameriko, stoji pa v čudnem nasprotju s statističnimi podatki, ki jih pravkar objavlja »National Industriel Conference Board« o naraščanju in o razdelitvi amerikanskega narodnega premoženja. Po tej statistiki so cenili vrednost amerikanskega narodnega premoženja v 1. 1929. na ogromno svoto 361 milijard dolarjev! To je številka, ki si jo moremo le težko predstavljati, ali pa sploh ne. To premoženje znaša toliko, kolikor imajo vsega narodnega premoženja Anglija, Francija, Nemčija, Italija, sovjetska Rusija in Japonska. V tej svoti pa je všteta vrednost zlata in srebra, kar ga je v deželi, potem vrednost zemljišč, vrednost vseh fabrik in industrij, železnic, avtomobilov, letal, živine in vsa privatna premoženja. Narodni letni dohodek, ki obstoji iz vsote letnih dohodkov vseh posameznih oseb, je znašal 1. 1929. nad 84 milijard dolarjev. To pomeni, da je prišlo na osebo na leto 622 dolarjev dohodkov (povprečno). Rodbina 5 članov je razpolagala torej na leto povprečno 3460 dolarjev. Tako visokega dohodka pred 1. 1929. nobena rodbina v Ameriki ni poznala. Splošno narodno premoženje se je v 15 letih pomnožilo od 188; na 361 milijard dolarjev, torej za 88 odstotkov; če pa se oziramo na zmanjšano kupno moč dolarja dandanes, potem je narastlo uarodno premoženje le za 33 odstotkov. Ljudi, ki imajo na leto milijonske dohodke, je danes v Ameriki nekaj nad 500. Ti ljudje plačajo 10 odstotkov vsega davka. Osebno dohodnino pa plačujejo le trije odstotki in pol vsega" prebivalstva, en sam odstotek od teh pa uživa 66 odstotkov vsega letnega dohodka in plačuje 99 in pol odstotka vseh davkov. Premalo reklame za Drušho narodov Na svetovnem kongresu Za reklamo v Berlinu so govorili tudi o Društvu narodov in so ugotovili, da je to društvo prav lepo in koristno, glede reklame za svoje namene pa ni nikakor na višku. Tako je povedal šef reklamnega oddelka velike tvrdke Lever Brothers v Londonu g. Hart. Neki drugi angleški strokovnjak za reklamo, g. Burton, je pa posegel v vprašanje reklame za Društvo narodov vse bolj globoko. Primerjal je Društvo narodov s fabriko, ki izdeluje Izvrstne izdelke, ima pa zelo slabo prodajno organizacijo. Na. podlagi točnih računov je predlagal, naj bi Društvo narodov leto za letom vsak dan v vseh velikih listih Evrope, britanskega imperija, južne Amerike in Japonsko priobčevalo po en stolpec dolg članek o pomenu Društva narodov. Ameriko jo izvzel, ker tam ne goje posebnih simpatij za Društvo. Ti članki, tiskani kot inserati, bi stali n* leto »samo«' okoli 40 milijonov mark ali 560 milijonov dinarjev, torej prav nekaj malega več kakor izda londonska tvrdka Brothers n, leto za svoje inserate. Države, ki so članice Društva n« rodov, bi ta znesek gotovo rade p-Vo^v nle, k vi’ bi na vsako državo ne prišlo ve',<1°l> ; kaf.l če velja samo današnje tajništvo D-moi 84 ur! Ta »rekord« so »potolkli« leta 1896. trije ljudje, ki so prečuli 90 ur. Leto 1896. pa je »potolkel« teta 1928. neki Kleitmann, ki je prečul celili 115 ur. Culo je takrat več oseb, toda vsi so izdržali komaj po trd dni Kleitmanm pa je prečul še četrto noč in še peti dan, skupaj torej 115 ur. Prvo noč se je Čutil trudnega samo od štirih do petih zjutraj, drugo noč pa ga je že bolj prijemalo. Posebno hudo »o ga pekle oči. Tretjo noč je bilo še hujše, četrti dan podnevi pa se je počutil razmeroma dobro in je celo nekaj malega delal. Utripov svoje žile pa,ni mogel šteti niti pet minul, tako je bil duševno izmučen. Četrto noč je prebil v večnih sanjali, tudi če je hodil po sobi; sedeti ni smel, sicer bi bil takoj zaspal. Preganjal je tudii večino petega dne, potem pa ni mogel več. Ugotovil pa je, da razlike v utrujenosti po prečul ih 60 urah in 115 urah ni elcoro . čutil nobene. Velika športna prireditev nemškega avtomobilskega kluba Nemški avtomobilski klub je organiziral 10.000 kilometrov dolgo vožnjo po vseh evropskih de-fclah. Najprej so Start ali mali vozovi, o binkošti h so pa težki avtomobili odšli na pot. Na sliki vidimo predsednika avtomobilskega kluba vojvodo Mecklenburslcega, ki poklanja soprogam vozačev šopke. Slike žensk na pisem« skih znamkah Prva ženska, ki so jo naslikali na pisemski znamki, je bila angleška kraljica Viktorija. To so naslikali na znamke 1. 1840. Sliko te vladarice so na pisemskih znamkah največkrat naslikali. Sliko kraljice Viktorije imajo tudi zelo redke znamke otoka Mavricija, ki stanejo danes skoro do pol milijona dinarjev. Te znamke so tako redke in drage zato, ker so jih večinoma uničili zaradi napačnega napisa. Bakrorezec je namreč vrezal na bakreno ploščo napis »Post office« namesto »Post paid«. To pomoto pa so opazili šele potem, ko je bilo dotiskanih že 500 izvodov. Te so takoj uničili, kar pa je tistih znamk prišlo v promet, so danes silno drage. Sliko aglešlce kraljice Aleksandre, soproge kralja Edvarda VII., so natisnili na nekaterih kanadskih in novofundlandskih znamkah. L. 1850. so prvič izšle znamke s sliko španske kraljice Izabele. Holandsko kraljico Viljemino so naslikali na znamke že kot dete z dolgimi na čelo počesanimi lasmi. V bivši Avstriji je bila Marija Terezija prva, ki so jo naslikali na znamke. To je bilo v začetku 20. stoletja, ko je cesar Franc Jožef praznoval 60-letnico svojega vladanja. Romunsko kraljico Marijo pa vidimo na poštnih znamkah naslikano v dolgi obleki z vlečko, stoječo pred svojo pisalno mizo. Kasneje so v Avstriji izdali tudi znamke a slikami bivše cesarice Zite in pa prestolonaslednikove soproge Zofije Hohenberg. Narodno-gospodarski načrt filmskega »zvezdnika« Chaplina Filmski »zvezdnik« Charlie Chaplin ne premišljuje samo o novih filmskih tvorbah, ampak premišljuje v svojih prostih urah tudi o tem, kako bi rešil svet sedanje težke gospodarske krize. V svojih pogovorih z raznimi odličnimi Evropejci — pogovore je objavil list »Die literarisclie Welt« — je razvijal Chaplin svoj narodno-gospodarski program, kjer pravi, da je treba predvsem urediti svetovno produkcijo blaga. Vsaka dežela mora namreč to ali ono blago uvažati in drugo izvažati. Pri uvozu in izvozu blaga pa misli vsak narod in vsaka država edino le na sebe, na luge se pa nič ne ozira. Zato se ena država kar davi v svoji lastni masti, druga pa si kar ne more pomagati, ker nima sredstev za nakup potrebnega blaga. V eni deželi gnije žito, v drugi deželi pa stradajo; v eni deželi živi na milijone brezposelnih, v drugi pa manjka delavcev. To zmešnjavo bi bilo treba po Chaplinu odpraviti s tem, da bi izdelali natančen načrt, koliko ta ali ona dežela potrebuje in koliko druga lahko pridela in izdela. Tako bi bila produkcija urejena in vsi bi lahko imeli vsega dovolj. ttdnjft ti»karna »Merkurc Gregorčičeva ulica 28. Za tiskamo odgovarja Otmar Hihilek.- Urednik Milan Zadnek. — Za iaseratai del odgovarja Avgust Kozman. — Val v Ljubljani.