Otok Krk
Med mnogimi otoki našega Ja-drana je največji Krk. Ker Ieži tudi najbliže nasim krajem ter je zelo zna-no in važno letovišče, naj povemo ne-ka) o njem.
Po svojih zanimivostih in po slav-ni preteklosti je že od nekdaj slovel. Tu je imel svoj grad tudi rimski cesar Mark Avrelij. Dancs kaže otok kraški značaj. A pravijo, da so tudi te kraje pokrivali nekoč lepi gozdovi, ki so jih pa Benečani posekali in les porabili za temelje svojim mestora. Prav tako so uničili na našem Krasu lepe go-zdove. Znano je, da ltaliji že od nc-kdaj manjka lesa,
Za Rimljani jc bil otok Krk v posesti raznih gospodarjev. Pozncje je bil nekaj časa tudi last znaracnitih Frankopanov. Pod Avstrijo je pripa-dal Istri in je 1. 1918 prišel v posest Jugoslavije.
V hrvatski književnosti ima ta otok prav velik pomen. Dal \e Hrvatom že mnogo znamenitih kulturnih delavcev. Knjižnica v mestu Vrbniku hrani znamenite glagolske knjige iz 13. in 14. stoletja.
Kraški značaj ne daje prebivalstvu dovolj možnosti za preživljanje. Vendar bi se z umnim gospodarstvom dalo marsikaj izboljšati. Tu se pridetuje izvrstno vino, ki ni sicer tako močno kot v južnejših krajih, pač pa moc-nejše kot pri nas. Zadružno urejena prodaja sadja bi prebivalstvu donašala veČ dohodkov kot sedanja neurejena trgovina s tem važnim pridelkom.
Prebivalci otoka Krka so Hrvaije. Mnogo je razkropljenih po svetu, ker }im domača zemlja ne daje dovolj možnosti za življenje. Dobimo jih v Severni in Južni Ameriki, nekaj celo v daljni Avstraliji.
Šele zadnja leta se je začel svet bolj zanimati za ta lepi otok. Leto za letom ga obiskuje več ljudi, zlasti kopališča v Baški in Aleksandrovem. Z večjim tujskim prometom bo rastlo tudi blagostanje v teh krajih, zlasti še, če sc bo prebivalstvo v večji mcri in z boljšim razuraevanjem poprijelo pri-delovanja zgodnjega sadja. Za to panogo kmetijstva so ti kraji zelo primerni.
Omišalj
Mesto Krk
334