Zgodnja
Katoll&k cerkven list.
Dunieu izlitij« vnuk petek n« celi poli, in veljA po poŠti /h eelo leto 4 gld, 60 kr., zu pol letu J gld. 40 kr., zu »Vtert letu 1 gld. 30 kr. V tisknruiei »prejemunu bh leto 4 g«ld., zu pol letu S gld., zu eetert letu 1 gl; uko zudene nu tu dun pruznik. izide Duuieu dun poprej.
Tečaj XXIX.
V Ijubljani 7. malega travna 1876.
List 14.
Pogovori.
X.
Če ima protostanitvo versko edinost? Veliko protestantov se spreobrača. Švedski bogoslovec v Rimu.
Vprašanje. Pojasnil si mi bil pri zadnjem pogovoru, da s« jutrova nezcdinjena cerkev nikakor ne more imenovati edina; kaj pa praviš o protesuuški cerkvi ?
Odgovor. O protestanški cerkvi se v pravem pomenu še govoriti ne more, ker nima mašništva in druzih lastni j v to potrebnih; vender pa, ker se že tako govori, vzemiva v pogovor tudi protestanško verstvo in njegovo razmero do edinosti Kristusove Cerkve.
V. Ali moro tedaj protestanštvo imeti edinost v uku in veri V
O. Ne more. Luter sam je to spoznal in izrekel v pismu do Antverpenčanov, ko je pisal: „Skorej ravno toliko ver je, kolikor glav. Ni ga bedaka, kad«r se mu je ravno sanjalo, da bi ne menil <ebe za razsvetljenega od Boga ter so ne razglasil za preroka'4. In temu se ni čuditi, ker to verstvo po vsem svetu le biblije seje kakor verske uposteljne, rekoč: „Beri te-le bukve in prevdarjaj s svojo pametjo, zakaj to je edini sodnik in edino ravnilo za tvojo vero. V njih b' š lahko našel svoje veroizpovdanje, pravilo za svoje življenje, posta-vodajstvo za svoje dolžnosti*'. Luter se je ponašal: „Za-mc biblija g vori! Kdor bere bibli jo, se more smejati čez pa} eže, cerkvene zbore in vseučiliša". Sv. pismo, kakor si ga vsak po svoji pameti razlaga, je ted .j verstvo protestantov.
V. Ta je pa čudna, ta! Potem, se ve, od njih verske edinosti besedice več govoriti ni. Sej slehernemu je znano, ee štirje na vsakem voglu hiše pripovedujejo ravno tisto reč, ki so jo brali, jo bo že vsak kaj drugač jakermil. S tako imenitno in visoko rečjo, na Utero je zastavljen človeški časni in \ečni blagor, se vender tako vnemarno ne more delati, da bi tolmačenje slehernemu bilo zročeno ali dopušeno. Tega neskončno dobri Bog ni storil. Pač res mora potlej po Lutrovem izreku hiti ,,toliko včr, kolikor je glav". Tukaj je Luter sam spoznal, kako jo je zagazal. Skoda, da ni Luter še povedal, kako naj si otroci in nevedni, ki še brati ne znajo, vero iz biblije zajemajo, kako naj sv. pismo tolmačijo?
O. Protestantje imajo sicer svoje pastorje namesto duhovnov in mašnikov; toda ti nimajo od nikoder oblasti svoje poslušavce v vesti zavezovati, da naj ravno tako ali tako verujejo, kakor namreč oni razlagajo in uče, ker sprejeli so nauk, da sme sv. pismo vsak prosto
tolmačiti. Ravno zato tudi nimajo nobenega načela ali principa za verske edinost, iu od tod je bilo že o Lutrovem času toliko ver kolikor glav.
V. Čudno s" mi zdi, kako se Ltiterani toliko ponašajo z biblijo, ee jo pa tako malo cenijo, da si sme v*ak svoje lastno versko kopito iz nje delati? Ni mogoče, da bi bil sv. Duh, ki je sv. pi&ino pisavcera navdajal, toliko pomenov sklenil z vsakim stavkom , kolikor se jih prostim preiskovavcem poljubi v njih rajti: sej vender resnica je le ena!
O. Protestantje se podveržej . b žji besedi, pa ne tako, kakor jo je Bog govoril in hotel, da naj se umeva, ampak tako, kakor si j i vsak sam priravna, kajti vsak poleg svobodnega preiskovanja to v sv. pismu najde, kar p• » svoji pameti najti meni. Pojasnil sem ti pa že v prejšnih pogovorih, kako jiotrebna je verska edinost in kako je Kristus preskerbel, da se je ohranila ta edinost, ker je v<-s nauk, vso vero 9 sv. pismom in besednim izročilom izročil svoji nezmotljivi Cerkvi in njenemu nezmotljivemu poglavarju, da se tudi ne pika nauka m- spremeni in v bistvenih rečeh drugač ne razlaga kot tako, kakor je hotel nebeški začetnik svete Cerkve.
V. Rekel s", d t so tolikeri protestantje, ali bi mi hotel nekter« imenovan?
O. To so n. pr.: Lut-rani, evinglovci, kalvini, me-lanhtonarji, gomaristi, arminjani, socinjani, metodovci, kvakavci, raomierji in brez števila druzih.
V. Morebiti so pa razločni le v malenkostih, nc j»a v bistvu vere?
O. V pervih in naj imenitniših resnicah »o si na-skrižem. Sedanji Luterani so marsikaj opustili, kar je Luter še veroval iu učil. Mnogi pastorji v Kristusa samega kakor v Boga več ne verujejo. Kden anglikausko-protestanških Škotov sam je rekel: ,,Kaj so te (mnogo imena raznih protestantov) druzega kakor zagrinjalo vsim zmotam in strast m prepušeue vere, kakor očitno spoznanje protestanštva, da vsakemu pusti prostost vse verovati in torej tudi vse storiti". V (ientu na Švicarskem so družine, kterih vsaki ud se Šteje k kakemu drugemu sooznanju, ker \sak biblijo po svojem tolmači. Prestavljavec bukev ,,Schutzschrift der Pastoren zu Gent" (4. zvez. vsili Geigerjevih spisov, Lutern 1837) pravi v predgovoru: ,,Znano je, da pastorji gentski taje naj tehtniši skrivnosti keršanske vere, n. pr. sv. Trojico, da je Kristus Bog, odrešenje po Jezusovi smerti, izvirni greh itd. in sklenili so vsega tega ne v katehez:Ji ne v pridigah več ne omeniti". Protestant Dudith pa pravi: ,,Naši ljudje se dajo zapeljati od vsacega vetra. Ako veš, kakošno vero imajo danes, ne moreš reči, kakošno bodo imeli jutri. (Brief an Beza. inter Kpiat. Bezae.)
Po praviei je torej slavni P. Lacorder leta 1 s4"i v
cerk-i Notre Dame v Parizu klical: „V Šestnajstem sto-1-t i jc Evropa živela eoina p« d gospo.tvom katoliške Cerkve. Tu prid-s nek. menih, kteremu ta edinost ni .bila vse«7-, kteremu se je poljubil * jo razdjati, da bi bolji naredil. Ločit se je od živega telesa, čigar ud je bil, in vzel je seboj zakonik, evangelij Jezusa Kristusa, ko ogelni kamen svoje nove edinosti. Toda, gospodje, vi poznate vspehe tega početja, vi veste, kaj se ,e naredilo iz edinosti duhov v rokah Lutra in njegovih naslednikov. Danes, čez tri sto let, so se sošh v Berlinu, včeraj *•> se zbrali v Parizu, predvčerašnjim v Lond-nu, v naj strašnejšem po?ipu, ki ga je kdo kdaj vidil, iskat si rilozotiskega ogelnega kamna edinosti." (Prim. P. Maurel 61. i. d.)
V. Ce je tako očitna protestanška zmota, kako pa vender, da ne spregledajo in se k svoji zapuš"ni materi Cerkvi nazaj ne vernejoV
O. Brezštevilni, ki z blagim sercem resnice išejo, se pač spreobemejo. Kdo bo oštel n. pr., koliko angli-kaLcev se vsako leto poverne v katoliško Cerkev, ki so jo bili njih očetje nehvaležno zapustili. Tudi po Nemškem spreobračanja niso redke; čisto gotovo pa .e, da ^euanje preganjanje bismarkovsko bode mnogim zmotenim oči odp-rio. Veselo je, kar se je te dni bralo. Pribeža.u je v li.m ..č n.ojških duhovnov, bogol,ubijih iu učenih mož, ki so zarad svoje zvestobe v pravi veri preganjanje terp-ii. Tudi neki bogoslovcc iz Svedije je tam in se pripravlja na duhovski stan. Bil je veliko let iuter-insk pa-tor, ni pa našel pokoja v luterst\u. Šel je v Ameriko, ker hotel je spoznati luteransko steblo metodistov; pa njih počenjanie se mu je gnjusilo.
Poslednjič mu je divje bo,evanjc zoper katoliško Cerkev na Nemškem oči odperlo. Vidil in občudoval je stanovitnost, zvestoim katoliških škofov, mašnikov in ljudstva: vidil in občudoval je poterpežljivoat in Uurež-Ijivost: vidil in občudoval je edinost nauka in življenja, doslednost katoliške vere, ki sega tudi v naj manjši reči — vidil, opazoval je in se je s;»re-obernil. Dopisnik pristavlja: ,.Zaupljivo bomo doživeli še veliko druzih spreobernienj". Jest pa pravim: Brg daj!
\af te f ni i vertno*t in nnr gersi pregreha.
Z imenovanim napisom so milostni sekotaki knez in škot dr. Jan. Zverger ravno kar dali n« svitlo bukve, ki menimo, da so naj primerniše proti bed.uiiemu živalskemu času, bukve za hrambo čistosti in za up r zoper nečistost.
Knjiga v veliki odmerki in z velikim tisom obsega na kacih 3f>») straneh v 3 delih prav veliko naj potretj-niši tvarine, naj lepši nauke o tem, kar napis nazna-nuje. Pervi del obavnava čistost in nečistost sploh, iu sicer: Čistost v deviškem, čistost v zakonskem, v vdovskem stanu, popolnoma čistost v stanu devištva. Imenitne predstva čistosti; kako ima spoštovanje celo pri nevernikih; kako je Marija njen izgled; kako Kristus ljubi deviške duše itd. Drugi odačk tega dela pa obravnava sinertni g eh sploh in nečistost posebej, v raznih ozirih, velikost in ostudnost te pregrehe in kako Bog tepe nečistnike. — Drugi del obsega razne nevarnosti in pomočke v oziru na čistost in nečistost; tretji pa spreobernjenje po padcu v to pregreho: v koliko rev-iino ta greh pogrezne človeka, kako strašen je stan v njem, kolika nevarnost, da nečistnik utegne postati ne-spokoren, se pogubiti; kako gotovo pa je Božje usmiljenje za spreobernjenca; kako Zveličar grešnika k pokori vabi, mu odkupi milost za spreobernjenje; kako
pomaga k spreobernjenju Marija, angeli, svetniki; po-slednjič: delo spreobernjenja in stanovitnost. Vse branje je ločeno v ne predolge oddelke, z mnogimi zgledi po-jasnovano ter tako vravnano, da bravca ne utrudi, ampak nekako pohlevno na dobro obrača.
Te bukve so posebnega priporočevanja vredne in naš nasvet je ta-le: Naj bi kdo zmožnih Slovencev prosil visokega pisatelja privoljenja, da sme knjigo za Slovence posloveniti in obdelati. Mislimo, da to delo bi nepopisljivo veliko dobrega sadu rodilo tudi za naš narod, samo da bi bilo pisano v g adketn in čednem ljudskem jeziku, ne pa v nekakem novem besednem in obličnem lomastenji in šopirstvu, da se dostikrat pod tujini in nenaravno-umetno narejenim perjem in stroč-jem zdravo jedro zakrije, potare in zgubi. *)
Naj postavimo tukaj, kar izined nevarnost za čistost pišejo o plesu. Se zdaj v tihem postu ni pokoja, tnisli se le na veselice, samopašuosti, burke, kazališa in celo na plese. Naj tedaj svet posluša, kaj ta bogoljubni škof v duhu sv. Cerkve in iz razsvitljenih učenikov pojas-nujejo. Napis je:
Posebne nevarnosti zoper čistost, in posebni pomočki temu nasproti".
4. Gnanje po plesih ni nikoli b<*ez nevarnosti in nopravi pogosto velike razdjanja. Ples, navadno saj, zaduši duha pobožnosti in prinese na mesto njega po-svetnost v serce: dalje si ženska želja dopasti naglo najde veliko polie, na kterem se pase. Plesi dajejo priložnost k zaupljivemu občenju med osebami raznega spola, vzbujajo strasti in iiapolnujejo domišljijo z nevarnimi podobami. Se ve da, kolikor ples ni druzega kakor urjenje života, nima nič graje vrecnega na sebi; tudi priterdim, da kot družno vedrilo na tak način naj bi veljalo, ako ni nič nedopušenega sklenjenega z njim. Toda večkrat se iz vnemarnosti ali celo nalaš s plesom družijo take reči, nekteri celo samo zato plesa išejo, da se pri njem ali po njem nastavlja prilika k napakam. oklepajo se znanja, kterih konec je le prepogosto smert nedolžnosti in čist sti. Brez števila takih, ki so padli, naj iše vzroka svoje nesreče, in prišli bodo na to, da je bil vzrok ples; tam je bil pervi začetek njih pregrehe, ali je prej še n-navareu začetek od tam postal tako nevaren. Poglejmo to natančneje.
Kot močno terdnjavo za sleherno čednost, zlasti pa za čistost, nam je Bog dal sramežljivost, ter jo v ženskem spolu storil še močnejši, da naj jo še krep-kejše varuje, ker se sploh imenuje šibki spol. ,,Pože-Ijivost ženskino je Bog zvezal z u;zdo sramožljivosti, drugač bi skor nobeden ne bil zveličan," pravi sv. Janez Kliraak. Toda na plesu se ta sveta terdnjava ulomi in velikrat čisto razdere, in enkrat zgubljena je sramož-Ijivrst lahko za vselej zgubljena, ne pride več nazaj; omaja se s p'gledi, obrazi, gibanjem, približevaujem, dotikan em, če«ar bi se pri drugih priložnostih sramovali, — in zgubi se sramežljivost z opazovanjem, da vsi drugi o tej priliki ravno tako delajo, da tedaj ni vzroka se sramovati in ogibati.
Drugi čuvaj čednosti je samoti ji vost, zopet za ženski spol še imenitnejši kakor za moški. Na plesu pa se .-amotnost ne le zapusti, temuč naravnost se spre-oberne ravno v nasprotje. Ko ste ti dve terdnjavi raz-derti ali celo že razrušeni, je sovražniku duš lahko ulo-miti in ukra3ti zaklad čistosti. ,,Kjer ni plota, bo posestvo oropano", **) pravi sv. Duh. In roparjev ne bo
*) Ko je bilo to že spioauo, smo zvedili, da je že vse napeljauo od veljavne strani, da se bode delo tudi na slovensko pretoluiacilo in po naših potrebah obdelalo.	Vr.
**) Eecli. 36. 27.
treba dolgo čakati; sej se pri dnevu kličejo in vpeljujejo, najprej znotranji ropar, ki znotraj dušo okuži, potem tudi zunanji roparji, kteri revšino doveršijo. Sej je vender vse za to pripravljeno. V vojski se soteske dežele in vrata terdnjave naj bolj skerbno zaklenejo in naj bo 1 j rao''no zabranijo. Dušne vrata pa 30 počutki, in ti s«* sovražniku po dnevu brez pomislika odprejo in pusto brez straže. Misli le na oči.
Tertnlijan pripoveduje o neverskom modrijanu, da si je bil z lastnimi rokami oči izkopal, — zakaj neki ? Zato, ker je po eni strani spoznal, da je sramotno se poželjivosti dati premagati, in ker je po drugi plati skusil, da oseb druzega spola ne more pogledati brez hudobnega poželenja. Res pravi Kristus: „Ce te pohujša tvoje oko, izderi ga in verzi od sebe", *) toda s tem noče r^či, naj bi telesno oko res izkopali, temuč n*a le v podobi hoče podučiti, da moramo oko telesa in domišljije tako varno stražiti in od nevarnih reči tako skerbno odvračati, da nam tako malo skušnjav dela, kakor bi ga bili izderli. »Storil sem s svojimi očmi zavezo, da še misli ne obeinem na devico", **) : ravi Job, ker je dobro vedil, da se misli ne bodo dale odvračati, če nevarnim podobam do njih ne zapre očesnih vrat. Na ples pa hodijo nalaš, da druge gledajo in se sami skazujejo; vidijo ne v i.bloki, v obnašanji in gibanji, kakoršno bi pri drugi priliki resno grajali, — in to pri naravni in umetni vzburjenosti vsih nagnjen in občut Ijivosti. Zdaj pride v dušo cela versta podob in prizorov. ki so še dolgo potem izvir brezštevilnih nevarnih domišlij, iz kterih prihajajo slabe misli in želje v .eliki obilnosti, kakor inergoljad i* gnjile rolakuže.
Ni tedaj čuda, da sveti očetje govore o plesih kakor o očitnem prodajanji nedolžnosti. ..Kjer je ples in godba", pravi sv. Ktrem, „tu je zaslepljenje mož, spačevanje žensk, žaljenje angel.»v 111 veselica hudičeva." — „Ce tudi niarsikteri telesno ne grešijo11, pravi sv. Bazilij, „se vendar vsi na duši spridijo in omadežajo". In Gerzou pristavlja: „Pri veliki slabotnosti ljudi je težko napraviti ples, pri kterem bi se r." počenjali raz noteri grehi, na plesiši plešejo vsi grehi.'* (Je se ti te sodbe zdijo vse preostre, poslušaj, kar pravi posvetni dvorjan. Pr ti letu 162') je hotel škof Autunski izdati suis, da bi odvračeval od plesa, t-r je p»ed | rašal za mnenje skušenega grofa Bussi-Kabatin-a, kteri slovi kot duhovit mož io pisavec. In ta je odgovoril: ,,Plese sem cenil /m raj za nevarne; ne le umno mišljenje, temu« tudi lastna skušnja m* vodi do te sodbe, in akoravno spri čevaiije cerkvenih očetov veliko velja, vendar mislim, da o tej reči swdba dvorjana mora še več veljati. Vem. da je za nektere osebe manj nevarnr sti na plesiši. kakor za druge; vendar se pa tam vcame tudi naj bolj merzla kri. V take drušine se -»hajajo navadno mladi ljudje, ki imajo že v samoti dosti opraviti, da se ustavljajo skušnjavam, — kako se jim bodo tedaj na ple-»i.ši ustavljali? Moje mnenje je tedaj, da kot dober kiistjun n'»j nobeden nikoli ne hodi na ples."
(Konec prih.)
išobvl pa m t h* in nuj (lena »re##.
II.
Blizo tarne cerkve na prijaznem holmu stoji du-hovšnica, precej prostorna hiša, čednega lica. V eni raznih sob gori sveča in razsvitljuje bledo, upadlo lice
*) Mat. 1*, !».
**) Job. 31, 1.
mladega duhovna, ki sedi napravljen v naslanjaču poleg male mizice, in na mizi leže male, pa lepo vezane bu-kvice, iz kterih bere. Kaplan je, kteri je prišel pred petimi leti v terg oznanovat večne resnice in pomagat voditi vernik" po potu v nebeško domačijo. Bil je že ondaj boleheri; pa vendar je opravljal zvesto, natančno dolžnosti svojega stanu. Leto in dan je, kar je bil hudo zbolel; vendar je malo okreval, da-si ne ve" oopolno ozdravel. Svest si je bil, da je ni ve; rešitve zanj, razen sraert; ali vendar je bil vesel, jasnega obličja. Čedalje bolj se je zamislil v bukve, ktere je bral; bilo je v njih popisano z gorečimi besedami veselje, ktero pričakuje one, ki Boga ljubijo, veselje, kterega ni vidilo oko, ne slišalo uho, ne še občut lo človeško Berce. Kdo se bo čudil, da se je nade radoval ves zanesljiv nad v*emi temi lepotami, kopernel in iz serca hrepenel kmalo se vdcležili vsih teh sladko--i, rešen biti vezi, ktere nas priklepajo na z»-mljo. Oz n^kaj časa zapre bukv«, ozro se na križec, stoječ ptcd 11 jim na mizi, z-iihne gtoooko iz serca in reče:
„Vsemogočni! zdi se mi, dnevi, ure so mi štete; kmalo, res kmalo veselil s« bom v drižbi tvojih izvoljenih: gledal bom tMbe obličje v obličje! O kako slečen bom! O srečna smert, ki nam od«-iras nebesa! Kaj bi me se vezalo na zemljo, ka) teži:» ločitev »H tod ? Kdo ne bi rad zamenjal solzne d"lin ; z rajskimi višavami? Ne zapušam družine, niti po—bnih prijateljev očeta ne — !
Obmolkne in se zamisli. Sedi dolgo mirno v ro-slih : zdaj pa zdaj stemni se mi obraz, vendar pogled na Križancga m o zopet razvedri meglic na licu. Kaj pač mi*!i? Da ni veselo. b*remo mu z obraza.
Že se zopet zamakne v bikve. Ni š<* ciolg" vtop-ij »1 v pitanj kar nekdo pozvončku pri vratih. Kaplan s»a.:a, >ote.u pa zdihne: ,,Kaj neki bi zopet utegnilo biti? Ne mar. iedo želi sv. p-.potuico. Ali kako hi mu jaz pomagal ki še stm sebi ne morem!8 Nekdo po-terka Na kaplanov: ,,Notri!" stopi v sobico sluga onega tujca. Po prijazn m pozdravu inu pove sluga, k. j da je.
,,Pa, dragi moj, vidite, da sem sam ves slaboten. Ako jc gospodarju res tako slabo, pošljite v B.: ni do tjc čez uro daleč. Gospod oče šii so že v goro obhajat; pred ko v treh urah )ih ne r»o nazaj."
,,Verjamem. Ali gospod nočejo druzega: tu^i so že jako slabi."
Kaplan je vedil o bolniku toliko, ko drugi teržanj*\ Čudno zUelo se mu je, da zahteva ravno	spo-
znaval ki c milosti Božje, bal bm je, da ne bi terdovra ten umeri brez spokorjenja; sklene toraj vkljub vsej nevarnosti »polniti mu željo. Naroči služabniku, naj dobi štiri može, ki ga bojo nesli v cerkev in od tam k bolniku. Sluga odide.
Težavno pri?dignc se kaplan in lahno pokašljcvaje leze k svojemu klečalniku pred podobo »v. Deviee in s p« vzdignjenim glas« m moli:
,,Večni Bog! dodeli mi moč, da opravim to dolžnost, morebiti zadnjič v tem življenji. Daj mi potrebno b-sedo, da pripeljem zgubljeno ovčico tebi v naročje. Daj mi živo vero, da jo tudi njemu vlij-111 v serce: daj mi terdno zaupinje, da mu poživim oterpnjene občutke; daj mi gorečo ljubezen, da tudi njemu vžgem serce z ljubeznijo do tebe. Ti pa, presveta Božja porodnica, sprosi tudi meni srečno uro ločitve!"
Pokriža in vzdigne se ter čaka nosičev. Nekako tesno mu je pri sercu; sam nc ve, kaj mu je privabilo gorko solzo iz očesa, ki mu je kanila z bledega lica. Možje pridejo, rahlo, varno peljejo Gospodovega zve-
stega pastirja iz tihe, otožne sobe v cerkev, da bode telesno sam bolnik, sel zdravit dušo revnega grelnika.
(Dalje sledi.)
Cerkveno prt moienfr.
(Dalje.)
b)	Ljubljanska škofija. Rimsko-ncmški cesar in vojvoda kranjski Friderik III je bil svoje dni v Celji pred hrabrim Vitovičem, vojskovodjem Celjske knežije, v veliki nevarnosti; prikaže se mu pa sveti škof v spanji in ga opominja: „naj se zavaruje". Cesar se umakne v gornje Celje, (zdaj stari grad). Vitovič je Celjsko mesto posilil; ker pa cesarja v njem ni dobil, je gornje Celje terdo oblegel, da bi cesarja zasačil. Zvesti Kranjci zvedo osodo svojega cesarja in vojvoda, mu urno ko-njikov in pešcev v pomoč pošljejo, ter Friderika oblege rešijo in v Ljubljano slovesno spremijo. Cesar Friderik III je spoznal sv. Miklavža za tistega škofa, kteri sc mu je bil v spanji prikazal; obljubo je torej storil in 6. decembra 1461 je v čast sv. Miklavžu Ljubljansko šktfijo vtemelil; to je, za škofijo je potrebne prihodke preskerbel, — in papež Pij II so leta 1462 cerkev sv. Miklavža v Ljubljani povzdignili v čast škofijske cerkve (catalog. dioeces. Labac. 1852).
Za prihodke Ljubljanske škofije pa je cesar Friderik v vstanovnem pismu, v Gradcu pisanem 6. decembra 1461, določil in sporočil:
,,Škofu : Grajšino na Goričanah in G"rnji grad, du-bovnijo sv. Martina pri Kranji in sv. Petra v Ljubljani.
Kapitelnu: duhovnije: sv. Vida nad Ljubljano — sv. Petra v Naklem, — sv. Križa v Svibnem, — sv. Marjete v Vodicah, — sv. Jerneja v Polju, — sv. Petra ▼ Radoljici...
Pervi škof v Ljubljani je bil Žiga (Sigismund) Lamberg od 1. 1463—1488. Se ve, da so sčasoma še drugi dobrotniki s svojimi dobrovoljnimi in prostovoljnimi darovi volili in sporočili pomnožili prihodke škofu in kapitelnu.
c)	Ravno tako se da tudi od vsake druge škofije, od vsake in sleherne duhovnije, kaplanije, mežnarije, beneficija, in vsakega samostana posebej po vstavilnih pismih dokazati: od kod, oa koga in od kdaj da ima svoje prihodke.	(LMje nasl.)
M m krive Mgnucifnnske
za drugi mesec.
(Dalje.)
10. Kdor želi v službi Božji velike reči delati, varuje naj pred vsim, da ne bo odveč moder. (S. Ignat. in vitae I. IV. §. 22.)
Ponižnost je podlaga lastnega in ravno tako tudi tujega napredovanja v čednosti: kar koli sc zida brez tč podlage, to se le pripravlja, da se kmali podere.
Čednost, naj viši vsih reči, sovraži visoko; rajše se prime srede in ljubi mero. Bog je sicer naj viši, vendar dospemo k njemu le z zniževanjem.
Dobro se ne sme staviti v veliko, temuč veliko se mora v dobro staviti. Bog tistega bolj čisla, kdor samega sebe malo ceni. Tistega napolni s svojo Ijubezn»jo in milostjo, kterega najde praznega s čislom samega sebe.
S ponižnimi je Božje pogovarjanje, kakor njegovo sodelovanje. S svojim zniževanjem Boga povišujemo. On, ki svoje slave nobenemu drugemu ne da, se s tem
naj bolj poveličuje, če se mi naj bolj znižujemo iz ljubezni do njega.
11.	Previdnost ne bodi (toliko) reč poslušajočegat ampak zapovedujočeya. (S. Ignat.)
Ni je veči previdnosti od tiste, ki človeka potegne iz nevarnosti zmote; čez to previdnost ne s**ga ne človeška moč, in ne presežejo je želje: in tisti se je uči brez težavnosti, kteri posluša.
Nobena vednost nima tolike nezmotljivosti, kakor pokoršina. Pervi in naj jasnejši nauk je: Potrebnost pokoršine.
Človeški oziri se morajo božjim umakniti. Ce oni (človeški oziri) zmagajo, in se je izgovarjanju odperla pot, potem se mora muzeg in moč pokoršine ugonobiti.
Meso ima to modrost, da pokoršino spodkopuje; ta modrost ti daje tisuč vzrokov na roko, da se odtegneš tudi le enemu, samoljubju neprijetnemu delu.
12.	V dobro vravnani hiši morajo starčki živeti življenje mladosti, in mladenČi življe)ije stari't; <la siuni prilastijo veselo živost mladenčev, ti pa resnost in zrelost starčkov. (S. Ignat. vitae lib. III. §. 13.)
Kakor starček od mladenča po pravici tirja spoštovanje: tako je on nasproti temu tudi veliko dolžan, namreč zglede pobožnejšega življenja, da ne bo v pobožnosti za tem zastajal, kteremu je sprednji v letih. Starost je ravnilo za čedo, izgled za obnašanje.
Komaj kdaj grešijo starčki le samiza-se; zapeljejo tudi mladenče; zakaj kdo more mladenču kaj v zlo šteti, če se starčku pregleda? Kolikor starčkov v občini, toliko učenikov obnašanja. Njih govorjenje je djanjej njih nauk je njih zgled.
Veliko se uči mladeneč od starčka, Če se uči nemirno živo srebro umoriti, to je, mesene nagnjenja zatirati, naglost premagovati in lahkomišljenost mladosti z res-nobo moške zrelosti krotiti.
(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Iz serca veseli blagega človeka viditi, da se siromaškemu bližnjemu v prid snuje in doveršuje dobrotno, koristno delo. Take verste delo je gotovo v lani pričeta hiralnica, za ktero so iz vseh krajev in iz vseh stanov prihajali, sem ter tje nenadoma, mnogi ra-dovoljtii darovi. Dozidana je hiša, zdaj se še ima oli-kati in oskerbeti z vnanjo m notranjo opravo. K temu je pa treba še veliko veliko, in v ta namen se dotični odbor do ljudomilov vseh stanov, vzlasti do onih, kteri doslej svoje dobrotne roke še niso odperli za to napravo, obrača s ponižno prošnjo, naj blagovolijo skoraj poslati kaj pomoči, ker pri vednem delu je potreba velika. Darove lahko izročujejo g. kanoniku Fr. Kramarju , g. špiritvalu K. Heidrihu, ali tudi vredništvu „Zg. Danice". Delo je res preblago. Kako veseli že človeka zavest, da je za taki namen kaj storil, in še bol j, če ob enem delo vidi; naj bolj pa bo veselje viditi revne siromake tako lepo okerbljevane. Marsikdo si utegne pri kaki nepotrebui reči kaj pritergati, ali že v dobre namene namerjano tukaj še bolje naložiti. Glasno bo pričalo to delo sedanjemu in prihodnjemu rodu, kaj premore ker-šanska ljubezen in dobrotljivost. Dajte tedaj in se vam bo dalo! Po prošnji sv. Jožefa bo tudi vam zadnja ura polaj^ana in dobri Pastir vam bo pri sodbi milostljiv, zvest svoji obljubi: :,Kar ste storili kteremu teh mojih naj manjših bratov, ste meni storili".
Imenovala se bo namreč omenjena naprava: ,.Hiralnica pri sv. Jožefu v Ljubljaui". Pod var-
stvom tega velikega svetnika, ki je patron vesoljue sv. katoliške Cerkve sploh in Kranjske dežele posebej, ter pomočnik umirajočih, se ima v oskerbovanji usmiljenih sestra sv. Vincencija Pavljanskega o godu tega svetnika (19. julija) blagosloviti hišna kapela, ako Bog da in dobrotniki pomorete, in na jesen se prične dobrodelstvo s sprejemanjem dotičnih revežev. Darovi, še tako majhni, se hvaležno sprejemajo, in naj jih Bog obilno povračuje.
Iz Notranjskega. (Kektere certice iz življenja t č. g. o. Klemena Jelenca.) (Dalje.) P. Klemen kot spovednik in pridigarob misijonskih praznikih ali ob praznikih družbe poštenja, kakor jih šent-Jernejčani imenujejo.
Kar ste človeku obe roki, ki poznate medsebojne potrebe, ter si ena drugi pomagate in si tako delo zlaj-šujete, to sta bila ranjcemu P. Klemenu spovedovanje in pridigovanje. Kar )e pri pridigah v občni blagor sploh govoril, to je Dri posameznih v spovednici na vsakterega posebej obračal, zdaj podučeval in tolažil, zdaj vabil, svaril in po okolišiuah tudi grozil. Znal je vsako pravo zadeti, ker poznal je le predobro čioveške slabosti, hude nagnjenja, korenine pregreh, vedil tudi njim v okotn priti, nasvetovati nasprotne pripomočke. Pot k temu spoznanju bilo mu je pridno opazovanje ubozega človeštva, med kterim je živel in delal, še bolj spoznal je človeško slabo stran iz sv. pisma, ali prebiraje življenje kakega globoko zabredlega grešnika, spokornika, ali občudovale dušno vojskovanje kake pobožne duše, hrepeneče po popolnosti.
Kar je drugod bral, slišal, to je o prilikah sam opazoval, previdil in presodil, kje je korenina tej ali uni pregrehi. Pri mnogem občenji imel je priložnost človeštvo na vse strani spoznavati in s pripomočjo bo-goslovske vednosti, s premišljevanjem in z molitvijo celiti dušne rane, kazati enemu in drugemu velikost in nasledke pregreh, pot poboljšanja, srečo lepega, svetega, pobožnega življenja in plačilo za vse to že na tem svetu in še večje na unem. Kakor je bil zmiraj in povsod priden in vesten v spolnovanji svojih dolžnost, prizadjal si je zlasti za spovednico veliko truda, da bi zamogel ondi prav duše voditi, vedoč, da spovedovanje ali duše voditi po poti izveličanja je „umetnost vsih umetnost", velika odgovornost pred Bogom.
Da se ranjki gosp. dr. VonČina ni nad njim zmotil, kaže med drugim njegovo delovanje zlasti ob misijonskih praznikih. Vedno je hrepenel po izveličanji ne-umerjočih duš, to hrepenenje je kazal tudi v djanji nehote v šent-Jerneju, kadar koli je bil ondi povabljen kot spovednik in pridigar. Če je sploh kje mogoče človeške naj bolj skrite nagnjenja, pregrehe in njih korenine spoznavati in jih iz serca spovedencev izrovati, reči se sme, da je zato ob misijonih kakor tudi ob njih ponavljanji in praznikih za posamezne stanove naj lepša priložnost. Nikdar se sploh tako ne odkrivajo dušne rane, nikdar niso ljudje bolj pripravljeni lepih naukov sprejeti in nikoli jim ne gredo bolj do živega in ne ostanejo tako v spominu, kakor ravno o takih priložnostih, in če keaaj spovedniki z veseljem spcvedujejo, zgodi se to gotovo takrat, ker najdejo serca omečene, skesane, vnete za vse dobro in sveto; — kdo se bo torej čudil gorečemu P. Klemenu, da je bil o takih priložnostih ves vesel in vnet za duhovno delo.
Kakor ipovednik, se ve, je spoznaval človeške slabosti, pregrehe, in nasvetoval vsakemu primerne pripomočke; enako je delal tudi na prižnici, zlasti še ob misijonskih priložnostih. Vedil je iz skušnje, kaj ljudi o takih slovesnostih naj bolj gine, kako jim je naj ložje priti do živega. Razlagal je na prižnici obširno, zdaj to zdaj drugo resnico, kakor je pridiga nanesla, in skorej
se ne more razločiti, v kteri reči bi se mu dala prednost, ali v pridigah , v kterih je popisoval žalostni stan grešnika, verige peklenskega satana, s kterimi ga ima vklenjenega, kaj ga čaka tukaj, kaj posebno še unkra] groba: ali pa ko je popisoval srečo spokornika, ali nedolžnega človeka, ali kazal sad in plačilo čednosti, po-božnosti: ali ko je kazal konec grešnika, pravičnega, srečno ali nesrečno večnost.	(Dalje nasl.)
Iz Yai?ar-a (A'atledki pijančevanja. *) Vlanskega leta (IsTo) 6. listopada je bil pijanec iz bližn|e vasi v naše mestice poklican k vradniji. V mesto pridsi je kmalo opravil svoje reči, pa domu &e mu ni poljubilo iti. Bodi si od žalosti, da je njegova žena za smert bolna, bodi si od veselja, da je svoje reči tako naglo in vspešno opravil, šel je k judu v kerčmo in se hudo upijanil. Zvečer se na pot poda; pa ker je bil ravno nov sneg padel, zgreši pot in zaide v močvirje. Sneg ga zasuje. Zastonj smo ga iskali cele tedne in mesce. Letos 27. sušca )e eden gospodov na lovu si čas tratil, pa kako se prestraši, ko tam na travniku človeško okostje zagleda. Res, okostje (škelet) je bil že nesrečni pijanec: orli so mu bili oči izkopali in požerli vse meso, kar so ga dosegli.
Pijanec, vari se! Ce ne zapustiš nesramnega pijančevanja, kaznovan bodeš ne le na unem svetu, temuč zadene te že tukaj grozna kazen. s ktero je Bog že nekdaj strahoval zaterjene grešnike: „njih meso naj požro ptiči s podnebja in zverina".
Naj bolj žalostno je bilo to za sromake tega nesrečneža in za njegovo staro mater, da je ravno tisto noč tudi njegova žena umerla, in da pijanca, ker je v pijanosti umeri in ni imel pri sebi sv. rožnega venca (roženkrauca) in ne druzega katoliškega znamnja, tudi niso cerkveno med verniki in na pokopališu pokopali, ampak zunaj ograje.
Iz Bolgarije nun je od 23. sušca došlo naznanilo, da so vse prejete darove v Adrijanopeljnu prejeli in tudi naročene ss. maše že nekaj opravili, nekaj pa <>e opravljajo. Ravno to pismo naznanu;e, da je 6. sušca umeri škof bulgarskih zedinjencev v. č. g. Ratael Popotf. Pismo iz druge roke iz Mortratli-a pri Adrijanopeljnu od 15. sušca nam o ranjcem škofu naznanuje, kakor nasleduje:
Pokojni škof Rafael so minulo jesen vse katoliške sela prehodili; v Megalovem so še novo cerkev posvetili. Po poti so jih spremljali P. Arhimandrit Štefan Nikita, njih tajnik P. Taiabert in dva služabnika. Nazaj grede so jih bili razbojniki napadli, so odleko z njih tergali in vse preiskali. Eden jim je nastavil samokres nad glavo, drugi jih je pa slačil. Ker so pa pri vsih komaj kakih 10 gl. našli, jih niso hotli vzeti: premalo se jim je zdelo, Glavni razbojnik je denarje v roke vzel in jih je preštel; potem jih je pa na tla vergel, rekoč: „Poglejte, če je vse, da ne bote rekli, da smo vam kaj vzeli, in molčite". Potem so jih pustili mirno dalje iti. Na konju v besagah je bila škofova krona, sreberna palica in zlat križ, pa nobenemu razbojniku ni prišlo na misel, da bi bil tam pogledal.
Od tam, kjer so jih razbojniki popustili, so imeli Še 20 ur popotovati do Adrijanopeljna in ravno tako daleč od našega samostana, vso pot po nevarnih krajih: pa so vender srečno prišli v naš samostan, kjer so se nekoliko odpočili. Potem sva škofa domu spremila jest in en duhoven.
V začetku mesca prosinca so bili rajni Škot zopet prišli v naš samostan, ker je bilo nekaj reči vravnati.
*) Tudi že začeto obravnavo o škodljivosti žganjupivstva bodemo v kratkem nadaljevali.	Vr.
Tukaj pri nas na Mortratli so se pomudili tri dni, in sva še skupaj v eni sobi prenočevala, se pogovarjala in načerte delala. Pregledali 80 vso našo samostansko robo, posebno pa, kar je za cerkveno potrebo. Poslednji večer, ko sva vkup prenočevala, sem jih vidil kleče opravljati večerno molitev, kar tukaj pri nas ni navada, ampak stoje. Po noči sem j n slišal hudo z zobmi škripati. kar me je skerbelo. Drugi dan so šli po opravilih v nunski samostan v Sovžak, ki je dve uri od todi; tam so se nekoliko več časa pomudili.
Mesopustni teden so iih zopet domu klicali, ker so bile jim prišle pisma iz Rim* in od drugod, o. sušca so prejeli pismo od sv. Oeeta Pija IX in so še v cerkvi ijude n prav lepo pripovedovali od tega. 6. sušca zjutraj so «-e več pisali, tudi materi so poslali pismo. Ob dveh popoldne so šii na „paša-kapus na pravitebtvo" i po iraunem opravilu v pašatovo vradnijo), ker je bil veliki vezir iz Carigrada prišel. Okoli tretje ure pridejo zopet nazaj domu, se u>ede;o po navadi na svoj stol in se logovarjajo z ljudmi. Toda naenkrat, kakor bi z očmi trenii, nagnejo glavo in bili so roertvi. Oblekli so jih potem v cerkveno oblačilo in so jih pustili na stolu čez n č. V torek ziu:raj, 7. sušca, so jih nesli v cerkev ravno na tem st<lu; v cerkvi so jih pustili sedeti do sred". Med tem čas- m 30 jim napravili v kapelici pred altarjem, kjer so navadno maštvali, majhno rakvo, v ktero so jih sušca ob treh popoldne posadili, ker tukaj imajo navado Škote sedeče pokopavati.
Ne samo katoličani, ampak tudi getki in turki neizrečeno žalujejo po njih, v-e jih je rado imelo, V3e se je jokalo pri nj:h pogrebu, ker so bili v življenji neizmirno pohlevni in milostljivi. Premoženja niso nika-koršneg* zapustili. Bog jim daj večni mir in pokoj!"
Iz Adrijan« peljna se nam piše še to le: Ze teden je, kar se pri nas opravljajo l."»dnevne duhovne vaje za bolgarske duhovne. Trije masniki so in en dijakon iz Macedonije. ki je Še le pred Božičem prestopil v katoliško Cerkev. To ■eo perve d ihovne vaje za svetno du-hovstvo, odkar smo tukaj. Veliko, prav veliko tolažilo za r.as!
Nai tukaj še pristavimo, kar „Vaterland" 1. tega misca v obširnem spisu naznanuje, da nesramni Turki tako strahovito r-paj >, požigajo, pobijajo uboge Bulgare, da človek mora strahu in croze stermeti, ko te pošast-nosti bere. Da je grozovitost doveršena, nesramni Turk divje Oerkese v Bulgarijo raseluje, ki mu pomagajo kristiane ropati. trinožtti in moriti! Oran neki so konzuli r.a Turškem, da se tol ke gnjusobe gode kristjanom? Naj bi še le judun tako godilo, bi bila kmali vsa Kvropa r.a i ogali.
Haz^UMl |M> »vehi.
Avstrijansko. Na Dunaju se zdaj avstrijanski in o«»erski ministri dogovarjajo, Kak » bi obnovili colno in tergovsko zve?o pa rešili ogersko bankino vprašanje. — Na Dunaju so zraven že prešnje „deržavne sodnije" ■ reichsgericht • vatanovili še neko , upravno sodnijo" (ver-\valtungsgericht i, za ktero je oklicana postava in prične svojo delavnost 2. mal. ser p. t. 1.
Pij IX in minister Depretis. Laški novi ministerski predsednik je boje rekel, da ne bo sovražljiv do katoliške Cerkve, da se pa tudi nikoli ne more prizadevati za spravo z Vatikanom. — To pa je bilo čisto nepotrebno govoriti: zakaj pervo se je zlagal, ker če je to njegov program, kar časniki za ministerski program naznanujejo, je ta macinist sovražin Cerkvi že sedaj. Da se z Vatikanom ne bo iskal spravljati, je bilo ne-
potrebno praviti, zakaj namestnik Kristusov je že davno povedal, da med Kristusom in Belijalom ni nikakoršne sprave.
L. 1871, 21-kim., so nekemu rimskemu poslanstvu s knezom Kamilom Maksimom na čelu Pij rekli: ,,Sinovi moji, zmeraj bolj bodite edini in ne dajte se preslepiti laznjivim besedam neke nemogoče sprave. Nemogoče je, da bi se Cerkev spravila z zmoto, in papež se ne more ločiti od Cerkve. Ne, nikdar nobena sprava ne bo mogoča med Kristusom in belijalom, med lučjo in temoto, med resnico in lažjo, med pravico in nasil-stvom."
7. grudna 1871 so papež sprejeli poklon od akademije Arkadije, in rekli so o tisti priliki: „Te dni so se množili krog mene napadi, da bi me nagnili k nekaki spravi. Ne morete si misliti, kaj so vse poskušali s tem namenom. Iskali so me zasačiti celo v naj bolj skritih kot h mojega dvora, prilezli tako rekoč skoz ljukno pri ključavnici. Tola, ali bi bilo mogoče padati se v zveze z rovarstvom, da bi se ne izdala resnica in pravica? Kaj ima opraviti luč s temo, resnica z lažjo? To sem zmeraj pravil vim, raH pa ponavljam veduostnim ljudem, učenim, kakor ste vj, da re?te in morete to o priliki ponavlja i drugim, in razkriti lažnjive pravljice, ki jih hudovoljno razširjajo, da bi priproste ogoljufali." — Pod"bno so tudi še pozneje govorili sv. Oče. Zdaj tedaj je tudi Depretis p<terdil, da sprava, kakor jo hočejo verski sovražniki, je nemogoča. Resn;ca in pravica ne more odjenjati; premagan bo pekel s svojim kovar-
StVOTLJ.
Francoski škofje, zbrani v Parizu, so protestirali zoper Waddingtonov nasvet, kteri hoče komaj zadob-Ijeno učno svobodo zopet zatreti. — Gambetta rudeč-kar v časniku „Bepublique Franoaise" pozdravlja laško novo ujinisteistvo kot enokopitno (uaraleko) s francoskim. „Vaterland" meni, da judovski list najberže v tem resnico govori, ker oboje ministerstvo je enako pru-saško kakor protikatoliško.
Stari in novi blagli. „Monde" naznanuje marsikaj o poljskih duhovnih, ki jih ruska nečlovečuost nečloveško terpinči. Imcua in kraje zainoičuje, da bi nazna-novalci se v huje kremplje ne prišli. Pismo od -2. svečana ISTO pravi: Prišli smo seru iz Sibirije potem, ko smo terpeli g*ozo p.isiljenih del v rudnikih; cesarska milost je naše moči huje izžulila, kakor delo prisiljevav-cev, ker smo bili čisto oplenjeni tudi tistih 6 rubljev, ki so nam jih plačevali na mesec. Prepeljevali so nas od kr*ja do kraja s hudobnišimi hudodelniki, ki nimajo nič človeškega občutka. Ne da čc misliti, kaj so ti kraji in te strašne ječe in smertna revšina, ki ondi gospoduje. Prehodili smo tako oMH) verst od mesca maja 1875 do konca prosenca. Našli smo 10 duhovnov naše nesreče v novein eedišu. Sredi med svojimi bridkostmi nismo vedili, kako bi se preživili; pa Bog v svojem usmiljenji nam je pogernil mizo otenja: to je p moč od usmiljenih duš od zunaj, čimur se je posvetil grot P., ki ljubi svojo domovino. Taka pomoč nas je ohranila.
Tedaj: Rus in Sibirija; Bismark iu ječe pa preganjanje nai boljših podloznikov ; laški ministri pa mlinski davek, plenjenje cerkvenih posestev in vojaška postava; Francosko pa Gambetta in še marsikaj druzega — so blagri 10. stoletja!
Liberaluhi se šopirijo z vedo, intelegencijo itd.; pa to je laž': njih orožje je divja sila z železnimi para-grati, z neusmiljenimi kaznimi, policaji itd. zoper take, ki se njih „švindelnu" ne morejo, ne smejo vdati.
Drobne novice, v Mesiki je še zmeraj rogovilstvo. Ni čudo, ker tudi tam je vse zoper Cerkev, kar se hoče
šteti k kakemu vladarstvu. — Zvezdogledi bratje Henry so našli nov planet enajste veličine, ki v zapisniku planetov ima številko 160. Nahaja se nad ravnikom v ozvezdji Device. - Ob Kitajskem pomorji delajo morski tolovaji velik nepokoj in kitajska vlada jim ne more kaj; zato bodo Prusija, Anglija in Rusija tje poslale več parobrodov, blezo že v polovici prihodnjega mesca. Ali samo te? — Na Holanškem namerjajo vstanoviti učno svobodo. — Varnost v osvobodenem Rimu: 23. sušca so trije potepuhi 76letnega Petra Zafferani v njegovi hiši napadli, ga privezali, naropali 18.200 lir denara, nekaj zlatnine in druzih dragotio, in pobegnili. Bili so jih pozneje zasačili. Pri Acquapendente pa so bili bri-ganti 16. sušca zasegli g. Emidi-a Constantini-a, so ga strašili dva dni in eno noč in tirjali silo denara od der-žine za odkup, poslednjiČ so ga izpustiti za 20.000 lir. — V Belgiji frajmavrarstvo katoličane terpinči s pravdami, ko se pred civilno neporoko dajejo cerkveno po-ročevati. Vse laži-liberalstvo dandanašnji ima za naj veči nalogo to, da resnico tare in katoličane trinoži. — Prusaška vlada je v Paderbornu zaperla mal» semeniše, ki je imelo do 500 mladenčev. Potlej pa pravijo, da se za „kulturo" poganjajo! — „Uni a ' piše, da amerikan-ske sodnije dobivajo dan na dan novih pravd zarad goljufij po očitnih vrad;h velike republike. Tako so ravno zdaj v penzijonskem odboru našli za 4''0.000 dolarjev goljufije. Taka je zvestoba brez Boga in brez vere! —- V laški zbornici boje vedno triumfira in trium-fira levica. Pač veselje za Viktor Emanvela! — Cerkveni rop: Edina katoliška cerkev v \Yiesbadnu, zidana na stroške katoličanov, zlasti francoskih, je katoličanom ugrabljena in dana odpadnikom reinkensianarjem. — Podlistek v „Vaterlandu" št. 92 pripoveduje, kako so jezuiti iznašli plinovo svečavo v Stonyhorstu na Angleškem. Sklepa pa z rekom učenega moža: „0 vi later-narski kebri in osvečavni červi! Še zmeraj bi Vi pri oljnati in lojevi luči psovali katoliško mračnost, ako bi vam katoličani in jezuiti ne bili prinesli nove luči!"
Cret hi s a (t zveste m*.titre.
Zahvale.
St. 1. Ubožna družina, ktere vsi udje so zapisani v bratovšino Naše ljube Gospe Lrrsv. Serca, r.aznanuje očitno zahvalo za prečudno pomoč, ki jo je dosegla po Marijni priprošnji; zakaj velika ie bila stiska in na upanje za pomoč še misliti ni bil«. Pa hvala naši pre-dobrotni Materi: vse se je na bolje obernilo, in zaupamo na njeno mogočno priprosnjo, da bo še vse prav d-bro.
Družina D.
St. 2. Preserčna zahvala Naši ljubi Gospej presv. Serca za naglo pomoč v hudi bolezni, ki je nisem mogla z zdravili odpraviti, precej po začeti devetdnevnici pa sem je bila rešena, kakor tudi za enako naglo pomoč pri otroku s poškodovano ročico.	M. M.
Št. 3. Češena, priserčno zahvaljena bodi Naša ljuba Gospa presv. Serca za očitno pomoč! Moja žena Antonija, že dve leti bolehna, je bila po Božiču že v tretjič prav nevarno zbolela. Obljubil sem zraven druzega, ako ji Marija zdravje sprosi, da bom zahvalo s polnim imenom naznanil po „Danicii(. Nato se je precej na bolje obernilo in zdaj je bolj zdrava kot je bila pred boleznijo. Zato bodi s pričujočim naznanilom hvaležno spolnjena storjena obljuba.
V Ljubljani, 29. sušca 1876.
Alojzij Venir, kondukter.
St. 4. Dve družici T. in A. izrekujete naj pr.aerč-niši zahvalo Naši ljubi Gospej presv. Serca za nepričakovano pomoč v hudi bolezni dveh udov in pa, da so se tudi neke zadrega v časnih rečeh prav posebno na dobro obernile. Veliko smo prosili, pa smo bili uslišani.
V	Ljubljani, 4. mal. travna 1876.
A. in H. T.
. Št. 5. Naj serčniši zahvala naši ljubi Gospej presv. Serca! Bil sem nevarno bolan, opravljal sem 9dnevnico z namenom, da po ..Danici" naznanim Mariji na čast, ako bom uslišan. Bil sem uslišan z<Jai, pa tudi druge krati me ie Marija vselej v ruo.ih prošnjah uslišala, enkrat posebno me smerti otela. Torej bodi s to pre-&erčno zahvalo spolnjena moja doižaost. Tudi loletna deklica, hudo bolna, se je kmali ozdravila, ko sem za njo opravljal 9dcevnico. B-»di oznanjeno Mariji na čast.
V	Ljubljani, 27. sušca 1870.
St. li.
St. 6. Bii S: m dolgu ča.-a prav zelo bolan in že sem mislil, da ni skoraj vtč za-me pomoči, ker več zdravnikov, ktere sem popra:ai, tci je reklo, da bv-m težko še kedaj zdra ". V t^j s !i se ooeruem oo Naše ljube Gospe presv. Serca z obljubo, ako ozdravim, da hočem to v ,,Danici" raznan;ti. In v resnici, kmalo se mi je zboljšaio tako, da zda) zopet lahko svoje opravila opravljam, kar mi poprej i.i bilo mogoče skorej štiri tedne. Naj s tiru dopolnim svojo obljubo in poterdim, da Marija ne zapusti n. benega, kteri pribeži v njeno varstvo.	Stiski farma n.
Prošnje.
St. 1. Dva goreča gospoda duhovna, nevarno bolehna, eden na Dolenjskem in eden na Notranjskem, ©e čč. gg. tovaršem iu v&i bratovšini Naše ljube Gospe presvetega Serca priserčno v molitev priporočujeta.
St. 2. Mati šesterih otrok — G—ova v Lj. — je v hudi bolezni prav živo v bratovsko molitev priporočena, da bi jim še ozdravela, če je Bogu dopadljivo.
Št. 3. Skerbljiv otrok priporočuje terdega očeta, ki za sv. leto ni nič opravil, da bi saj za velikonočni čas svoje keršanske dolžnosti l.e opustil.
Lepo delo za sv. Cerkev.
Veliko oseb se je zavezalo za sv. Cerkev in sv. Očeta, dokler se zmaga ne doseže, zmiraj tako le opravljati. (Dalje.) Stev. »>7. obljubi vsak teden: ,,P»»d tvojo pomoč": !>*. vsak teden sv. Obhajilo: <-9. enkrat na teden moiitev sv. Bernarda: 70. dve osebi enkrat v tednu lavretauske lit.: 71. dve osebi po enkrat v tednu rožni venček n. lj. G.: 72. dve po enkrat v tednu sv. Obli. in venček n. lj. G.; 73. tri rožni venček n. lj. (i. po enkrat v tednu: 74. vsak tedeu žal. del rožn. v.; 75. vsak teden čast. aei rožn. v.; 76. njih pet vsak teden rožni v. n. lj. G.: 77. njih j»et vsak tea. sv. Obh. 78. 20 oseb vsak teden rožui venec: 79. štirje otroci vsak očenaš na teden; 80. vsak teden apoat. vero; 81. vsak teden en post ob suhem kruhu; vsak teden ,.Pod tvojo pomoč"; 83. vsak ted. po 2 očen.; 84. vsak teden po 7 očen. in češ. M.; 85. vsak teden po 7 češ. M.; 86. vsak teden očen.; vsak tedeu 4 očenaše in lit. M. B.; 88. vsak teden lit. M. B.; 89. po enkrat na teden 5 čen.; 90. žal. del rožn. v. na teden; 91. po 5 očen. na teden; 92. vsak teden lit. sv. R. T.; 93. vsak teden lit. Jez. Serca; 94. Eaa in dvajset oseb je obljubilo pred vsakim pervim petkom v mescu devetduev-nico opravljati k Jezusovemu presv. Sercu za rešenje sv. Očeta in za razširjanje sv. Cerkve, dokler bo ter-pelo preganjanje in zaničevanje katoliških duhovnov;
95. Draga, Al. Kr., vsak dan žalostni del rožnega venca do smage sv. Cerkve; 96. A. M-r vsak teden žal. del rožn. v. za rešenje sv. Očeta; 97. Joh. V-č rožni venč. na teden in enkrat „Cešena Kraljica" za rešenje sv. Očeta; 98. Litanije N. Ij. G. za zmago sv. Cerkve; 99. Dve vsak dan 5 očen. in 5 češ. M.; 100. Joh. Ker-žan vsak teden lit. M. B.	(Dalje nasl.)
Listek za raznoterosti.
Koledar za naslednji teden.
Mali traven. — April.
9.	Nedelja VI v 4Udanskem postu. Evangelij: ,,Jezus jezdi v Jeruzalem". Mat. 21.) — Sv. Marija Klrofova. — Sv. Ev psih ij, sprič. v Cezareji na Kapa-doškero, je v svoji gorečnosti poderl steber boginje Fortune, zato ga je bil odpadnik cesar Julijan k sinerti obsodil. — Sv. Va/truda, hči svetih staršev, mati štirih svetih otrok, sestra sv. Adelgunde, ]e bila poslednjič opatinja v samostanu Henegavskem. v 686.
10.	Ponedeljek. Sv. Ecehiel, izmed štirih velikih prerokov je bil od sodnika Izraelovega ljudstva pri Babilonu um«rjen, ker ga je svaril zavoljo malikovanja. — Sv. A polonij, mašnik in sprič. v Aleksandriji, je bil pod cesarjem Maksimijanom s peterimi tovarši v morje veržen. — Sv. Makarij, škof v Antijohiji, sloveč po svojih čednostih in čudežih.
11.	Torek. Sv. Len,t J, I V/ ik i, papež, cerkveni učenik, spozn., je zaderžal Atila, kralja divjaških Hunov, ki se je imenoval ,,Šiba Božja", da ni priderl v Kim; tudi je pregovoril Genzeriha, kralja Vandalov, da ni razajal mesta; s srečnim vspehom se je vojskoval zoper krivoverce: manihejce, nestorijance, pelagijance, prisci-lijance in evtihijance, zoper ktere je bil sklican vesoljni cerkveni zbor v Kalcedonu 1. 451. Leon je vladal sv. Cerkev 21 let. v 461. — Sv. Antipa, sprič. v Pergamu v mali Aziji, čegar se spominja sv. Janez v svojem skrivnem razodenji ter ga imenuje svojo zvesto pričo (2, 1 '•'»l. Pod cesarjem Domicijacom je bil Antipa vtak-njen v razbeljenega brončenega v«ja, in je dokončal svoje terpijenje.
12.	Sreda. Sv. Z»nou, škof v Veroni, »prič., je z ukom in čudeži veliko malikovavcev spreobernil k sv. keršanski veri, in j*- pod cesarj»m Galijenom dosegel mučeni-ko krono. — Sv. .Saha, sprič., se je serčno poganja! za ker^an^ko vero, ko so divji Goti njegovi rojaki kristjane preganjali in morili, ker niso hotli z njimi vred inalikom darovati: zato je lnl po mnozih mukah v reko veržen in vtopljen I. 372. Tisti čas je tudi mnogo keršanskih Gotov prejelo mučeniško krono. — Sv. Julij, papež spozn., poseben zavetnik ali branivec sv. Atana-zija. patrijarha v Aleksandriji: ko so ga arijanci silovito preganjali, je s svojo veljavo krepko zatiral Arijevo krivo vero, vladal je 15 let. t 352.
13.	Četertek veliki. Sv. II rinp.if gtl<l, 1 kletni sin arijansk^ga kralja na Spaujskem, sprič., je bil po nauku sv. Leandra, šk< fa v Sevili, sprejel katoliško vero: zato ja je bil dal njegov oče zapreti in umoriti, ker ni hotel «» velikonočnem času prejeti obhajila iz rok arijanskega šk« ta. v 5*6. — Sv. Justin, sloveč modroslovec v Kimu, sprič., je podal cesarjema Antoninu in Komodu dvoje bukve, v kterih je krepko zagovarjal keršansko vero; tudi ie svaril ajdovskega modrijana Krescer.ca zavoljo njegovega hudobnega življenja, ta ga je izdal, da je kristjan. Justin si je zaslužil s serčr.ostjo mučeniško
krono 1. 167. — Sv. Ida, vdova. — Sv. Kar p, škof sprič. (Gl. Danico lansk. 1. List 15.)
14.	Petek veliki. Sv. Lambert, škof Lijonski, spozn. t 688. — Sv. Tibnrcij, ženin sv. Cecilije, in njegov brat Valerijan; bila sta od sv. papeža Urbana ker-šena, zavoljo stanovitnega spoznavanja keršsnske vere pa sta bila z mečem umorjena 1. 231. — Sv. Lidvina Terpinka, devica, je v 53. 1. svoje starosti in v 39. 1. svoje hude bolezni umerla 1433.
15.	Sabota velika. Ss. Anastazija in Basilisa, imenitni gospe v Rimu, učenki aposteljnov, ste bili pod grozovitim cesarjem Neronom po odrezanih jezikih in odsekanih nogah ob giavo djani. — Sv. Krescent, sprič. v Miri na Jutrovem, je na germadi dokončal svoje mu-čenstvo.
Iz Ljubljane. Zakrament sv. birme bodo delili mil. knez in škof: od 21. do 29. mal. travna v Vipavski dekaniji v večem delu kuracij, vse pa bodo obiskali. Mesca majnika bode Škotijsko obiskovanje po vsih du-hovnijah Ljubljanske dekanije v okolici, samo sv. Katarina, Preska in Sora pridejo pozneje to leto, Golo pa drugo leto na verato; mesca rožnika bodo obiskali Dol, št.-Heleno, Ihan, Dob, Mengeš, Preserje, Borovnico, Turjak in Skocijan pri Turjaku; — mesca mal. serpana vse duhovnije Kočevske in mesca kimovca vse iz Metliške dekanije. Dotični dnevi se bodo pozneje naznanili.
Številka 6. škofijskega lista tudi naznanuje, da škof o pervem obiskovanji imajo od papeža oblast na vsih znamenitiših duhovnijah popolnoma odpustek podeliti vsim vernikom, kteri se spovedo in obhajajo, farno cerkev obišejo in v namen sv. Očeta molijo. Saj teden poprej je torej vernikom oznaniti, da jim je dana prilika se te milosti vdeležiti, v dan pred obiskovanjem spoved opraviti ter se na sv. Obhajilo pripravljati. — Po vsih druzih kuracijah pa vselej zaraorejo pričujoči verniki dobiti 40 dni odpustka.
v sobi za kanonika, ki škofa spremlja itd.
S Koroškega. P. L. Kako je vender to, da je od Jezusovega božjega Serca v\se potihnilo? Mislili smo tukaj, da bojo zdaj kmalo kake bukve na svitlo prišle v slovenskem jeziku, ki jih Nemci že toliko imajo. Posebno se nam dopadejo te-le: „Die Liebe des gottlichen Herzens Jesu. Von P. Georg Patiss S. J." Ali pa: „Die Nachahmung des heiligsten Herzens Jesu in 4 Biicher n, von P. P. Arnoudf. J.", ktere so že četertič natisnjene. Ljuba Danica, j»ros:mo te, opomeni gospode duhovne, naj poslovenijo ene ali druge, ktere se jim naj potrebniši zdijo in jih spravijo na svitlo prej ko mogoče. Piačilo zato jim ne bo odšlo, sej nam je znano, kaj je Jezus obljubil M. Margareti, kteri bojo Njegovo presv. Sirce častili, da jim bo milostljiv tu in tam.
ihthorske spremembe*
V Ljubljanski Škofiji: Č. g. Fr. Vrančič, duh. porn. pri sv. Križu pri Kost., gre zarad bolehnosti v pokoj. — Fara Dobovec je razpisana 10. sušca. — Umeri je 5. t. m. <". g. E. Cu bar, bivši kaplan v Ternovem.
Pogovori z gg• dopisovalci.
P. G. v V.: Ne vemo, če bi pri nas omenjena tvnrina imela praktično rabo? Raji nekoliko počakajmo.
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: lože! Rlazniknvi dediči v Ljubljani.