■turf mm^miSmm ■ - "T. % r 7 -*: •;.''" ■ 7'Ff • /*.- v Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikom 1 Glas Naroda List Slovenskih delavcev v c>4meriki. x The first Slovenic OaDy in the United States. Issued every* day except Sundays and Holidays. 4 nSLKFON P1BAKNE: 1278 KECTO&. Entered aa Iscoad-Olass Matter, Ssptembsr 21, 1003, a* the Post Office at New York, N. Y, under the Act of Congres of March 3, 1179. TELEFON PISARNE: 127» &EOTOA. NO. 63. — ŠTEV. 63. NEW YOBK, MONDAY, MARCH 16, 1908. — V PONEDELJEK, 16. SUŠCA, 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVL Proti anarhistom. Splošno preganjanje. POLICIJA V PATERSONU, N. J., NAMERAVA V KRATKEM PREGNATI T A MOŠNJE ANARHISTE. To m bode zgodilo vsled nekega čas-niakega članka, ki je izšel v nekem italijanskem listu. V ZNAMENJU DINAMITA. Oblasti v molu Patersonu, N. J.» te pripravljajo zopet na splošno preganjanje anarhistov, kterih je v imenovanem me&tu vse polno. Proseku-tor Emley je namreč dobil včeraj nek članek, kteri je izšel v anarhističnem italijanskem tedniku "La Questione Sociale", in na podlagi tega članka bodo sedaj oblasti nastopile proti anarhistom, posebej pa še proti imenovanemu časopisu. Z imenovanim člankom se vsi ljudje poživljajo, naj se obotože, nakar naj udro v orpžar-ne in si prilaste orožje. Potem naj korakajo pred policijske postaje in sicer v tolikih množinah, da bode policijski šef prisiljen proti njim poslati policijsko rezervo .in vojake. Nato bi bilo baje povsem lahko, prilastiti si dinamit, in za 25 centov di-namita zadostuje za razstrelitev železnih vrat in blajrajn, ktere anarhisti vedno rabijo. Člankar je tudi pisal, da ljudje ne smejo pozabiti, da xamorejo s pomočjo dinamita le dobiti in da zamorej«! trije anarhisti s pomočjo dinamila celemu polku kljubovati. Članek tudi po daruje ljudi, naj z vojaštvom nikdar ne sim{»atiru je jo, tudi ako so sinovi tistega naroda. kakor oni. Isti članek tudi priporoča razne požige. PESNIŠTVO V KONGRES O. Politično pesem je spisal zastopnik Watkins iz Louisiane. Washington, 14. marca. Zastopnik Watkins iz Louisiane je danes v za-stopniškej zbornici pročital politično pesein. nanašajočo se na predsedniške volitve, ktero je sam spisal pod naslovom "Kaj se bode zgodilo". Pesem se glasi: A Cannon must be first shot off, Fairbanks must then be tunneled through; The skies must change their azure Hughes, And Billy Taft put up the dough. The people must all go to sleep Until (Gabriel blows his horn; Americans must sure forget That William J. was ever born. Ko je prenehal s či tan jem, mu je vsa zbornica ploskala in več minut je trajal nepopisen smeh. Ustrelil svojega prijatelja. Asbeville, N. C., 15. marca. Tragičen dogodek se je pripetil v Limestone, ko je bil Paris Sumner ustreljen od svojega intimnega prijatelja James Fradyja. Ko se je Frady vče raj nepričakovano vrnil domov, je presenečil Sumnerja v prijetnem objemu a svojo ženo: ne da bi se po-miiljal, potegne Frady revolver in ustreli večkrat zaporedoma na svojega prijatelja. Osemletni sin Fradyjev in ustreljeni Sumner sta bila velika prijatelja. Mladi Frady je Sumnerja vedno imenoval svojega "partnerja", dasi je bil 30 let starši od njega. Ko je za -itd strele, je takoj hitel v sobo in kleče prosil očeta, naj mu ne ustreli "partnerja". Dečkova prošnja je bila zaman; par trenotkov pozneje je 6i*zwer že izdahniL Ko Frady ni imel več krogelj v revolverju, je še tolkel po svojem prijatelju s samokresom. Anarhist Giuseppe Alio je MORILEC DUHOVNA HEINRI-CHA JE Z NOŽEM NAPADEL SVOJEGA SO-JETNIKA. Na begu so (ga dohiteli in vjeli; kje je dobil orožje, ni mogoče dognati. t BLAZEN ? Denver, Colo., 15. marca. Giuseppe Alio, obsojeni morilec duhovna Hein-rieha. je včeraj skušal uteči iz tukajšnjih zaporov, kjer ga dan in noč strogo straži jo. Pri tem je napadel takozvanega trusteeja, kteri je čistil njegovo sobo, z britvijo, ga ranil na vratu in na to skušal priti na prosto. Kanjenec ga je pa kljub rani na vratu zasledoval, ga prijel in dovedel nazaj v ječo. Trusty ni nevarno ranjen. Ko so Alia po obsodbi dovedli v njegovo je-«'o, so mu odvzeli vso obleko razun nogovic. kt?re so pa tudi preiskali. Nato so rnu dali novo obleko in ga zaprli v sobo, kojo so popolnoma oei--tili in opremili z novo posteljo. V tej je<-i je bil preje zaprt Italijan Bernati. kteri je spremljal Alia na jKiti iz New Yorka v Denver. Berna-lija so zaprli, ker je sumljiv, da je Alijev dru moga in so že od 7. marca nadalje pripravljene za vsaki slučaj. V mor-naričnej luki Sasebo se dela dan in noč. Afera Taitsu Maru je v moraarič-nih krogih obudila veliko senzacijo in sedanja naloga vojne mornarice je najbrže v zvezi s to afero. Peking, 15. marca. Razprave med Kitajsko in Japonsko radi zaplenitve parnika Taitsu Maru ugodno napredujejo. Kitajska bode plačala Japonski 21,400 yenov (10.700) odškodni Vesti iz Rusije. Car v Petropavlovskej. CAR NIKOLAJ JE OBISKAL MAVZOLEJ SVOJIH PREDNIKOV V PETROPAVLOVSKEJ TRD-N J A V I. Ruske vojne ladij e so na Črnem morju zaplenile dva turška parnika, nakrcana z orožjem. BOJ Z JETNIKI. -o * Petrograd, 15. marca. Mi noli četrtek je car Nikolaj obiskal Mavzolej svojih prednikov^ v Petropavlovskej trdnjavi, kjer je molil za pokojnike. Carjevo spremstvo se je peljalo v Iz Avstro-Ogrske. Posledice izgredov. LJUDJE NA OGRSKEM NE SMEJO ZAHTEVATI SPLOŠNO IN JEDNAKO VOLILNO PRAVICO. Podrobnejše poročilo o socijalno-de-mokratičnih demonstracijah v Budimpešti. POVIŠANJE ČASTNIŠKIH PLAČ. Budimpešta, 15. marca. Radi zadnjih socijalno-demokratienih demonstracij v prid splošne in jednake volilne pravice, pri kterih je prišlo do velikanskih izgredov in prolivanja krvi, je tukajšnja policija pozvala treh avtomobilih do trdnjave in si- ljudi, naj se ne zbirajo na ulicah. V cer pod vodstvom kneza Orlova. Petrograd, 15. marca. Preko Dunaja se poroča, da so ruske vojne la-dije na Črnem morju zaplenile dva turška parnika, ktera sta bila nakrcana z orožjem in streljivom. Admi-raliteta in ministerstvo inostranih del dosedaj še nista dobila potrdila te vesti. Orel, 14. marca. Iz tukajšnjih zaporov je včeraj skušalo uiti pet kaznjencev. Tem povodom je prišlo do boja med njimi in pazniki in v tem boju je bilo sedem ljudi ustreljenih. Jetniki so na dani jim signal napadli ne, nakar ostane zaplenjeno orožje - njena last. Za pridržanje parnika bo- j svoJe paznike, ktere so razorožili in de plačala 10.000 taelov in parnik Pri*eli na nJe streljati. Ostali pazni- . ki so tudi odgovorili s streljanjem in so na mestu ustrelili vseh pet jetnikov. Tudi dva paznika sta ustreljena. Petrograd, 14. marea. Danes se je od*ek dume za deželno obrambo posvetoval o vladinem predlogu glede gradnje nove vojne mornarice v letu 1908. Vlada je tudi zahtevala, da se število podvodnih čolnov, kakor tudi torpedovk pomnoži. V tozadevnem vladinem predlogu se povdarja, da je pričakovati komplikacij v bližnjem j .__- or«« . - . ' • iztoku, radi česar je potreba, da se ktero ima 2500 prebivalcev, je včeraj I • - , , , ' „ , . J vojna mornarica kakor hitro mogoče, deloma uničil požar, ki je divjal sko- ! izpopolni. Imenovani odsek dume pa raj ves dan. Zgorela sta oba dela i predloga za sedaj ni sprejel in je mesta, tako trgovski kakor tudi za- i odklonitev utemeljil s povdar- sebnL Večina prebivalstva je prišla «janjem» da ruska admiraliteta sedaj danes semkaj, da si najde stanova-!"1 . d°br? or5anizovaaa> da ruske , , , t ladjedelnice še niso v popolnem redu ' T' ^ ^ i ^ so tadi druge stvari, tiJoče se preseza $100,000. Vsled hudega ve- graduje vojaih ladij, v neredu, tako ImhIc 16. marea zopet prost. -o VELIK POŽAR V MONTANL Mestece Rig Timber je deloma zgorelo. Butte. Mont., 14. marca. Mestece Big Timber blizo tukajšnjega mesta, tra je bilo gašenje skoraj nemogoče. da bi bila tudi nova mornarica zgrajena v takih okoliščinah ravno tako neredna, kakor je bila stara. Duma je radi tega priporočila, da se pred vsem reformira admiraliteta, nakar se bode ravnala gradnja nove mornarice po reformaciji*admiralitete. Petrograd, 16. marca. V raznih krajih Rusije so včeraj izvršili vse polno smrtnih obsodb. Med obsojenci je tudi deset roparjev iz Kremenču-ga, štirje roparji iz Kijeva, trije ro- Varani naseljenci. Halifax, 14. sušca. Vodja tukaj-' šnje bolnice za oči, dr. Hugh L. Di- j ekey, je moral danes svojo službo! ostaviti, ker je bil obtožen, da je od naseljencev iz Anglije in drugih krajev, kteri so bili na očeh bolni, jemal podkupnino, nakar jih je izpustil iz bolnice. Njegov odstop je vlada i - - - - , „ zahtevala. Potom posebne preiskave I parj1' ^^ 30 naPadli P°što v Pros-se je dognalo, da je zdravnik od po- i kurovu> triie roparji v Lodzu, jeden polnoma zdravih naseljencev zahteval denar in ako mu ga niso dali, jih novana tovarna j« največja, kar jih ima trust qa gumi. občutili, tem večja. Že pred par te-____ ____^^^--------- dni so delavcem plačo jsniiali. Ime- mornarice. Minister Ewing je satr- Naša vojna mornarica v Avstralijo. Sydney, 15. sušca. Ko je včeraj prvi avstralski minister Deakin govoril pred neko skupščino, je dobil brzojavko vsebine, da se naša vojna mornarica odzove njegovemu povabilu in obišče avstralske luke. Brzojavko je prebral pred zborovalci, ktere J^ opomnil, naj za kličejo trikrat "hurrah" Zjedinjenim državam. Ljudstvo je postalo zelo navdušeno. Minister je nato izjavil, da bode ameriška mornarica v avstralskih vodah sprejeta tako, kot Še nobena mornarica na svetu ni bila. Melbourne, 16. sni^a. Zverini ministri se zelo vesele prihoda ameriške je val, da je avstralska bodočnost na FMiflkn atlo spojena a jednostavno ni pustil na kopno ter jih je poslal v bolnico. DenversM City Hall v nevarnosti. Denver, Colo., 14. sušca. Govemer Buehtel je danes dobil grozilno pismo, s kterim mu odpošilja telj preti, da bode tukajšnje zvezino poslopje kakor tudi City Hall pognal z dina-mitom v zrak, ako oblasti tekom 48 ur ne jtkrenejo potrebne korake, da se polajša beda brezposelnih delavcev v Denverju in druzih krajih države Colorado. . Governer je prepričan, da grožnja ni resna, vendar je pa ukrenil vse potrebno, da se zabrani dvomljivim osobam prihod v kapitol in druga javna poslopja. Osodepoln strel Denver, Colo., 14. sušca. Ko So nk Fort Logann streljali v pozdrav, se je razletel top in pri tem je zadobil desetnik Charles Griffin nevarne poškodbe. Nesrečnemu vojaku so komadi topa zdrobili desno roko in poleg tega je dobil Še druge nevarne" poškodbe. Vojaka so takoj prepeljali v bolnico, kjer zdravniki upajo, da bode okrevat Komadi topa so odleteli do 75 čerljev oddaljenega po-slopja, t kterem so nastanjene spravna v Kirkovu in dva politična jetnika v Kursku. V Jekateiinogradu so obsodili sedem moških na vešala, ker so napadli pisarno nekega rudnika. Petrograd, 16. marca. Pop Gregory Petrov, znani delavski vodja in poslanec, kteri se je pred par meseci pričel učiti angleščine, naznanja, da bode v kratkem obiskal Zjedinjene države, kjer bode priredil par predavanj. "V sedmih letih vse prav pride". Po sedemletnem iskanju se je go-spej Fosterjevej posrečilo najti svojega ubeglega moža. v Jersey City, N. J. Ona stanuje v Brooklynu, N. T., in dasiravno se je njen mož nastanil v neposrednej bližini Brook-lyna, je bil ves njen trud in iskanje dosedaj zaman. Oton Foster, tako je ime pozabljivemu soprogu, je'star 38 let in je delal v nekej opekarni v Homesteadu, ko ga je našla njegova žena. Gospa Fosterjeva je sodišču naznanila, da jo je njen soprog pred sedmimi leti ostavil zajedno s petimi otroci, in, sicer v največjej bedi. Sedaj živi ona povsem dobro in ne želi, da bode on s njo Se v nadalje živel, vendar pa hoče, da hode posabljivi soprog kasnovan. Foster je izjavil, da se bode vrnil takoj v Brooklyn, da odsedi prieojeno nm kasen, ktera baje ne hode velika. nadalje bode policija proti demonstrantom strožje postopala. Današnje časopisje ima natančneja poročila o zadnjih demonstracijah. Socijalni demokratje so priredili po mestu obhode, o kterih preje policiji niso naznanili. Zbrali so se preje v raznih lokalih, na kar so hoteli korakati proti klubu neodvisnosti, deželnemu kazinu in narodnemu kazinu. Policija je demonstrantom zastavila pot, na kar se je pričelo streljanje z revolverji in metanje kamenja. Trije policaji so bili pri tem več ali manj ranjeni. Šele ko je policijska konjiča z mef-i napadla množico, se je slednja razšla. Demonstrantje so potem v posameznih >kupinjah demonstrirali po mestu. Pobili so vse polno okenj in razdejali mnogo trgovin. Dunaj. 35. marca. Spor skupnih ministrov z merodajnimi krogi na Ogrskem, kteri je nastal radi nameravanega nepotrebnega povišanja plače častnikov, še vedno traja. Do pričakovanega kompromisa ni prišlo. Ogrska delegacija izjavlja, da bode v ta predlog privolila šele potem, kadar bode ogrski del vojske tak, kakor zahteva Ciganija. Razmere na Ogrskem postajajo vedno slabše in položaj je tako kritičen, da se že govori o razpustu ogr-«ko-hrvatskega državnega zbora. Budimpešta, 16. marea. Pri zadnjej seji ogrsko-hrvatskega državnega zbora so razni poslanci interpelirali ministra notranjih zadev Andrassyja radi zadnjih krvavih izgredov v Budimpešti, ko so socijalisti demonstrirali v prid splošne in jednake volilne pravice. Ker je vlada izjavila, da bode v nadalje vse take izgrede strogo preprečila, hočejo sedaj poslanci vedeti, s kakimi sredstvi bode to dosegla. Minister je dejal v svojem govoru, da se z demonstracijami doseže baš nasprotno od onega, kar se želi in da bode vlada z največjo energijo skrbela za javni red ne glede na sredstva, s kterimi bode vzdrževala mir. Ako se miru drugače ne bode doseglo, bode dala vlada vse delavske organizacije razpustiti, ker po njenem mnenju so baš te organizacije ognjišče vseh nemirov. Zagreb, 16. marca. V hrvatskem saboru je prišlo pri zadnjej seji zopet do škandaloznih prizorov, kterim se celo razgrajanje proti banu povodom otvoritve sabora, ne more primerjati. Do divjanja v zbornici je prišlo, ko so pročitali kraljevo odredbo, s ktero se seje sabora prenašajo na kasnejšo dobo. To naznanilo so pozdravili poslanci s kričanjem, žvižganjem in sikanjem. Poslanci so napadli govorniško tribuno in predsednika, kteremu so skušali odvzeti kraljevo odredbo, ktero je držal v rokah. Ker ni bilo mogoče napraviti red, se je seja med nepopisnim krikom zaključila. Na ulicah se je potem razgrajanje nadaljevalo, in v par minutah se je pričelo po vsem mestu demonstrirati! Prebivalstvo je poslancem metalo skozi okna cvetlice, kjerkoli se je kteri aa ulicah pojavil. Dunaj, 16. marca. Fran Josip se je zopet kljub temu, da ga zdravniki s^-bno čuvajo, prehladi], vsled česar ne sme ve£ na prosto, dasiravno je prehlajenje le lahko. Kljub temu, da je eesar zopet bolan, še vedno *pre-jema obiske. Na Dunaj je dospel roški veliki knez Sergej Mihajlovič, kteronm v potest se je vršila na dro-ru sijajna pojedina, pri kteroj1 je oe-ssrja zastopal Razne novosti iz inozemstva. MED OBEMA MABOKANSKIMA SULTANOMA SO SE PRIČELA MIROVNA PO-GA JAN JA. Bombe v Barceloni; na Plaza Central se je včeraj razletela bomba. VSEUČILIŠČE V HONGKONGU. Casablanca, 15. marea. Pseudo-sultan Mulaj Hafid je Francozom predlagal mir radi nesoglasja, ktero je nastalo med njim in mogočnim kai-dom Glacui iz Atlasa, koji je hotel, da postane governer v Fesu njegov brat. Mulaj Hafid je pa hotel to mesto podeliti sinu kaida berberskega rodu Zuiani. Ako se ta spor poravna, potem bode Hafid svoje mirovne predloge razveljavil. Madrid, 15. marea. Uradoma se naznanja, da so se pričela med maro-in njegovim bratom Mulaj Hafidom in njegovim bratom Mulaj Abd ul Azisom mirovna pogajanja. Zatrjuje se, da bode Mulaj Hafid zajedno s svojimi brati dobil denar, da potujejo za nedoločen eas v Meko, ali z drugimi besedami, da ostavijo Maroko. Barcelona, 16. marca. Na tukajš-njej Plaza Central se je včeraj popo-ludne razletela bomba, ktera je ubila neko žensko, ki je bila slučajno na onem prostoru. Blizo onega prostora so našli še jedno bombo, ktero bode sedaj policija preiskala. Hongkong, 16. marea. Medicinsko fakulteto bodo sedaj spremenili v vseučilišče. Za to potrebno zemljišče je vlada dala na razpolago brezplačno. Tukajšnja policija je pričela preganjati ameriške bordele, kterih število se je v novejšem času nepopisno pomnožilo. Cannes, Francija, 16. marca. Petletni sin princa Mirka Črnogorskega, princ S t je pan, je umrl v tukajšnjem mestu. p;ir-| Gouldova Ana na potu v New York. Pariz, 13. marca. Newyorska jonarka, Gouldova Ana, ločena fica de Castellane, se je včeraj ukrJ cala na angleški parnik Adriatic sicer pod imenom Miller, Parnik včeraj odplul proti New Yorku. votno je nameravala s svojimi ot potovati v Ameriko z nemškim nikom Kronprinz Wilhelm, toda zadnjem trenotku se je premislil Dasiravno je dobila od svojega lod nega moža Boni de Castellane pisane-1 no dovoljenje, da zamore vzeti svoje otroke seboj, smatrala je umestnim, svoj prvotni načrt glede potovanja spremeniti in potovati pod drugim imenom, ker je bila mnenja, da bode de Castellane skušal preprečiti odhod svojih otrok. Grof je mislil, da je njegova ločena žena na imenovanem nemškem parniku in je na isti parnik poslal tudi svojim otrokom brzojavno slovo. Princ Helie de Sagan, kteri se ba^je namerava z Gouldovo Ano poročiti, je minoli torek neznano kam odpotoval iz Pariza. Doeedaj se ni moglo dognati, je-li imenovani princ na parniku Adriatic, s kterim so je napotila Gouldova Ana v New York. '*** * |-»-»"ll II i m_ ,»-» imiiij__. za Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 10.35 ............ 60 fa^B. » 20.46 ............ ioo kron. » 40.90............ 200 kram. 102.00 ............ goo kron. 204.00............ looo kroat » 1017.00 ............ 5000 faren. ' Po starina je všteta pri teh vsotah. Doma m nakazane vsote popolnoma izplačajo brea vinarja odbitka. Naše denarne poiQjatva izplačuje c. kr. poštni hranilni urad T 11. io 12. dneh. Denarje nam poslati je najpiTO-neje do |26.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismo, večje zneske po Domestic Postal Money Ojtfer ali pa New York Bank Draft, FRANK SAKSEB CO., 109 Greenwich 81, New Tort, ' «04 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. ti .-»ifci v:r •■■vs L. v--.- \ H GLAS NA (Slovenic Daily.) Owntd and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a (corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENED1K, Treasurer. Place of Broine*« of the corporation ami addresses of above otticery: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N- Y. Za leto velja list za Ameriko in Oanado.........$3.00 „ pol leu.........150 „ leto ca mesto New York . . . 4.00 „ pol leta za m en to New York . 2.00 ,, Evropo za vse leto.....4.60 «> m >. J>ol leta.....2.50 „ „ četrt leta .... 1.75 V Evropo pošiljamo skupno tri številke. "GLAS NAHODA" uhaja \>ak dan iz-vsemm nedelj in praznikov. «GLA8 NARODA" ("Voice of the People") Iwued every dav, except Sandavs and Holidays. Subscription yearly $3.00. cAdverti lemcnt on agreement. Dopisi brez podpLsa in oeobnoeti ae ne natisnejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po Ifoney Order. Pri spremembi kraja, naročnikov prosimo, da ne nam tadi prejšnje blvulIAwe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poeiljatvam nare«lite naslov: "GLAS NAKuDA" 109 Grwenwieh Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. Zjed. države in Venezuela. V Waahiugtonu se je pričelo govoriti, da bode na&a vlada priredila veliko mornarieno demonstracijo proti republiki Venezueli. Govori se, da namerava naš predsednik z dovolitvijo kongresa porabiti naše vojaštvo in mornarico v to, da poravna stari spor med našo in venezuelsko vlado. 1'ri tem se gre v prve j vrsti za to, da se pomaga asfaltnem trustu, kteri ima napram Venezueli baje stare in opravičene zalit eve, koje so pa vene-zuelska sodišča vseli instanc jedno-glasno odklonila. Sedaj, ko za imenovani trust ni druge pomoči, namerava naša vlada, oziroma predsednik imenovanemu trustu pomagati z vojsko in mornarico do njegovih več nego dvomljivih pravic. Mogoče je tudi, da so v Washing-tonu navedeno svarilo poslali v svet samo radi tega, da bi ljudje v Venezueli dobili nekoliko strahu in da bi na ta način odnehali v prid asfaltnemu trustu. Mogoče je tudi, da se gre pri tem za to. da se izve, kako stališče bi zavzele druge ameriške republike v slučaju, ako bi naša vlada s silo zahtevala od kake vlade poravnavo Zjedinjenim državam dolžnega denarja in vlada bi nadalje tudi rada izvedela, kako stališče bi zavzelo napram takim korakom naše ljudstvo. Pri nas je gotovo mnogo ljudi, kteri radi podpirajo vsako hura-politiko, pa naj že bode pravična ali ne, ven-|dar so pa ti ljudje le redkokedaj v ečini, kako se je zgodilo za časa »pansko-ameriške vojne. Da se s tem zavzemamo za vene-cuelskega predsednika Castra, narav-io ne more biti govora, vendar bi pa »ilo pravično, ako se stvar nepristranski preišče, predno se pošlje vojsko in mornarico proti slabotnej ju-neriškej mornarici. Na kričanje sem navadne korporacije ali tru-kteri je vrhu tega še na tako em glasu, kakor asfaltni trust, se ri nas ne sme ustvarjati javno mnenje. Ako pomislimo, na kako grde načine poslujejo pri nas trusti, potem si priv lahko predstavljamo, kako gospodarijo te vrste trusti 5ele v Venezueli. Mogoče je asfaltnemu trustu napravil predsednik Castro in njegova vlada veliko neprilik in krivic, toda trust je to več nego zaslužil. Kedor išče svojo pravico, mora priti s čistimi rokami, ker inače se na njegovo prošnjo ne sme ozirati. Vsakdo se mora ravnati po zakonih one dežele, in to velja tudi za vsaki trust. Ako pa asfaltni trust ni maral za venezuelske zakone in je vrhu tega ie — kakor znano — mval proti ve-nezuelskej vladi, je zaslužil, da se ga kaznuje. In radi te«-a je vsak korak. kterega bi storila naša vlada v prid imenovanega trusta proti republiki Venezueli, povsem neopravičen in bi ne pomenjal druzega, nego velik škandal. NAZNANILO. Rojakom Slovencem v Shoptownu pri Canonsbnrgu, Pa., kterim je predaleč hoditi na pošto, naznanjam, da dobijo lahko pri meni vsa poštna pisma. kakor tndi znamke. Kdor hoče, lahko dobi časopis in pisma pri meni ▼ mesnici, kjer bode vsakteremu polovico bližje, Vakor pa hoditi na i urad. Kdor je s tem zadovo-naj se oglasi pri meni. 8 pozdravom George 0. Schultc, 0 Iron . 81., Canonsbnrg, Pa. (16-18—3) Afera Taitsu Maru. Kitajska vlada je v minolem tednu naznanila inozemskim poslanikom v Pekingu svoje stališče, ktero zavzema napram aferi, koja je nastala vsled zaplenitve japonskega parnika Taitsu Maru, kteri je dovedel na Kitajsko vse polno orožja in streljiva. Kitajska vlada dokazuje, da je bilo orožje, nakrcano na imenovanem parniku, namenjeno za vstaše na južnem Kitajskem, radi česar je zaplenitev parnika po kitajskih oblastih povsem opravičena. To je torej glavna vsebina afere, ktera je inače sama po sebi malenkostna. Na Kitajskem je namreč splošno znano, da Japonska sistematično podpira vstajo v južnej Kitajski in radi tega je tudi popolnoma pravilno, da se Kitajska brani storiti ono, kar Japonska od- nje zahteva. Vse revolucijonarno gibanje v južnej Kitajski je nastalo vsled japonskega vpliva, dasiravno vodijo to gibanje novi kitajski literati. Slednji so obiskovali šole in vseučilišča na Japonskem in tu so dobili prve pojme o človeških pravicah, osobnej svobodi, samodoločbi narodov, parla-mentarnej vladi itd, ktere nauke so prinesli potem v svojo domovino, kateri jezik nima niti pravih izrazov za zgoraj navedene besede svobode. To je torej mlada Kitajska, ktera misli, da je po kratkem učenju že dozorela. Novi kitajski nacijonalizem divja proti ptujej vladi, kakoršna je ona dinastije Mandžu, ravno tako, kakor proti vsemu, kar je ptujega, zlasti pa proti inozemeem. Tudi v tem je opaziti japonski vpliv. Japonsko časopisje neprestano hujska proti dinastiji Mandžu tako, da neprestano skuša v Kitajcih obuditi prepričanje, da je vlada Mandžurov uzurpatorič-na in reakcijonarna ter vrhu tega tudi tujcem naklonjena. Ker pa v novejšem času Kitajci Japonski ne zaupajo več v tolikej meri. kakor so preje, skuša Japonska svoj prejšnji, sedaj zgubljeni vpliv nadomestiti na drug. manj odkritosrčen način. Japonska podpira revolucijonarno gibanje na južnem Kitajskem z vsemi mogočimi sredstvi, samo da napravi na ta način vladi in dinastiji vse mogoče neprilike in da ima ona od vstaje, ktera se še vedno vodi iz Japonske, čim večje koristi. Iz tega stališča tolmači kitajska vlada afero, ki je nastala vsled zaplenitve parnika Taitsu Maru. Isto stališče zavzemajo na Kitajskem tudi vsi krogi, kteri se ne strinjajo s politiko mladih Iiteratov, ki vodijo vstajo na Kitajskem. Čim večja je opozicija proti Mladokitajcem. tembolj nazaduje vpliv Japonske na Kitajskem. Baš sedanji slučaj je dovolj no dokazal, da je Japonska z revolucionarnim gibanjem na Kitajskem v neposrednej zvezi. In baš sedanji položaj, ki je nastal vsled imenovane afere, nam najbolj dokazuje, da med Japonsko in Kitajsko ne bode nikdar prišlo do zveze, koja bi bila naperjena proti vsem. kar ni mongolskega plemena. Oboroževanja in Furla-nija v slučaju vojske med Italijo in Avstrijo. Pod tem nadpisom priobčil je neki Giuseppe Ferrante v dveh videmskih listih tri dolgovezne članke, v kterih razpravlja strategični položaj vse Furlanije, laške in Avstrijske, za slučaj vojne med Avstrijo in Italijo. Pripomniti je, da je razprava spisana po navodilih videmskega vojaškega zapovednika in da se v njej ne dela razločka med to- in onostranskimi Furlani. Uvodom pravi elankar, da ima Italija prvenstvo v umetnosti in znanosti in se ponaša s svojo moderno civilizacijo, radi česar ne sme nikdar izzivati prepirov z drugimi državami; vendar pa ne sme nič zamuditi v obrambenih ozirih in dobro paziti na vse, kar se dogaja ob njenih mejah, ker obkoljena je od vseh stranij z nepreglednim gozdom pušk fn bajonetov in na njo prežijo tisoči žrel topov. O popolnem miru se ne more misliti, ker še so živi žalostni zgodovinski spomini, ki se proti volji vlade prav lahko v trenotku spremene v žareč plamen. Ne sme se sanjati o miru, ker si nasprotujejo narodna in gospodarska tekmovanja ter so državne meje tako določene, da prav izzivajo poskus vojne sreče. Niti misliti ni na to, da bi se število vojaštva znižalo, ker ga potrebujemo —^ pravi — premnogokrat še za uduši-ter notranjih uporov. Ako je kaka država navezana na moi vojaštva, je Italija, ker njeno prebivalstvo sestoji iz značajev različnih radi zemljepisnih in fizičnih vzrokov in navad, v kterih ie živi provinci jo nali- mm zem, vzgojen v stoletjih po tujih trinogih. Člankar se je večkrat vprašal, ali obstoji za Italijo nevarnost vojne? Da, nevarnost je neprestana vzlic vsem prijateljstvom in zvezam z drugimi državami; vihar, ki uniči čez noč vsa taka slepila, začne lahko razsajati nemudoma in uniči vsa di-plomatična razpravljanja v trenotku JJa nas tak slučaj — nadaljuje — ne dobi nepripravljene, moramo napeti vse sile, da mu bodemo kos. Premo-trimo torej položaj naše dežele z vojaškega stališča. Brez vsake boja-željnosti in ne da hoteli' razžaliti naše jako občutljive sosede, moramo se jednostavno vprašati: s kterim narodom bi se lahko zapletla Italija v vojsko? Po novi-politični orijen-taciji in ob srčnih odnosa jih s Francijo bilo bi smešno, da bi se spopadli. Z drugimi državami, ki ne mejijo z Italije, tudi ne, ker naši morski interesi se z njenimi ne križajo. Ne ostaja torej nobena druga država nego Avstrija, in vzroki, kr opravičujejo to bojazen, so mnogi, teht ni in stalni, posebno še zato, ker je iztočna meja Italije, po kteri so vedno prilirumovali barbarji, še dandanes nezavarovana. Nenaravna meja na iztoku od morja poleg rek Ter in Idrija do S. Giovanni di Manzano, zaznamovana v dolgosti 25 kilometrov z žično mrežo,, je popolnoma odprta in brez vsake trd be. Ker se je v zadnjem $asu premestil vojaški okraj iz Vidma dru-gostran Livenze. je dana možnost, da sovražnik zaposedg^našo lepo deželo brez \ sakega odpora na veliko žalost njega domoljubnega prebivalstva iz ^sega kraljestva, ki bi se demolizi-ralo. in Italija je porušeno, ako izgubi prvo bitko. Ofenzive pa sedaj pričeti ne moremo, ker vlada v 42 letih, odkar so združene te pokrajine z »materjo Italijo, ni skoraj nič storila za nje obrambo. Avstrija se pa pripravi j« za vojsko že dolgo časa; sezidala je gosto mrežo s^rategičnih železnic in pomnožila je posadke ter nastanila nove ob meji : vsako leto ima tam velike vojaške va je. da spoznava vsako stopinjo obmejnega "terena. Zakaj torej Italija ne posnema Avstrije?! Napra%iti se mora drugi tir na železnicah proti meji. zvezati in podaljšati se morajo benečanske železnice in pomnožiti posadke ! Ofenziva je v vojni najboljša operacija. To nam je dokazal leta 1866 nadvojvoda Albreht, ko je začel ofenzivo s samo 90 tisoči mož proti 250 tisoč Italijanov; vrgel se je na našo vojsko ob Mincio in nas je tako premagal. Tudi Italija lahko začne o-fenzivo, ako se prej popravi, kar se je dosedaj zanemarjalo. Denarna sredstva za to naj se zahtevajo brez obotavljanja; ljudstvo jih, ako se mu dokaže preteča nevarnost, ki jo že samo sluti, dovoli drage volje in to tem razši, ker se mu bode mogoče vzdigniti za čast in celokupnost velike italijanske domovine. Neobhodno potrebno je, da se zavaruje nezavarovano mejo poleg Idrije, med MeJeuzzo in Chiopris do Tera, Avse do Porto Buso. Zavarovati se imajo alpski prehodi Stelvio, Sonale, Giudiearie in tridentinski; popraviti in preskrbeti se imata z vsem za vojno potrebnim Peschiera in Verona; zavarovati doline Brenta, Cismon, Arsiero, Asiago, Feltrino in Cadore, posebno pa one po Felli in Tagliamentu; Palmanova naj se zopet utrdi, da se ob njej Razbije prvi napad sovražnika. Maran se mora napraviti za luko torpedovk, da se zabrani izkrcavanje sovražnih čet. Avstrijski listi pišejo sicer, da je za to že preskrbljeno, to pa le radi tega, da prikrivajo, kako pripravlja Avstrija pri Tržiču veliko luko za postojanko torpid ne flotilje. Ako utrdimo na severu in na jugu naše meje tako, da se upamo postaviti sovražniku nasproti, potem za-prečimo drugo izdajo vojne leta 18C6, ktere izid bi moral biti za nas najboljši učitelj. Italijani ne smejo nikdar pozabiti minolih časov. Ti jim morajo služiti marveč v pouk za bodočnost, kajti ljudstvo, ki nima drugih idealov izven materijalizma, ni nikdar sposobno za vojaška podjetja ter bode čimbolj propadalo narodno, gmotno in fizično. • • • Tako ali enako pišejo vsi italijanski časniki, hoteč s tem ljudske zastopnike prestrašiti, da do vole vladi več sto milijonov za vojaške naprave, čemur se pa ljudstvo ustavlja in je začelo ubirati antimilitaristično struno. V zgornjem članku se zanikuje, da bi bila Italija utrdila svojo iztočno mejo, kar pa ne odgovarja resnici, kajti ob njej je vse polno manjših trdnjavic in drugih zaprek. Izdelan je tudi podroben ofenzivni načrt, v kterem je preskrbljeno tudi za avstrijske Italijane in jim je določena naloga. Malo ali skoro nič ni znano, da so. naši italijanski vročekrvnefi razdeljeni v posamezne čete, ki naj v slučaju vojna a Italijo auedejo gotove točke. Tako je ▼ vojnem nafcfo ita- / lijanskega generalnega štaba- zaznamovan trikot med Tinavom, Tržičem in Gradisko, ki je določen, da ga za slučaj vojne zaposedejo '' dobrovoljci iz Primorja". Irredente pa vendar, le ni! Edinost. I Osveta slovenskega dekleta. Spisal Eado Murnik. Gospodična Thusnelda Trampel, ravnateljica in imetnica nemškega zavoda za višje hčerke, je spala vedrega majnikovega dne po kosilu v svoji sobi gori*v drugem nadstropju na kanapeju in v sladkih sanjah kazala sijajno vrsto mojstersko plombiranih zob. • 5 Gospodična Thusi od muhaste matere prirode ni dobila skoraj nobene druge dote, n#go kožo pa kosti. Mesa je bilo na njej tako malo, da se ne bi bil pregrešil oni kanibal, ki bi bil trdo devico v mehko kuhano pohru-stal na zapovedan postni dan. .Toda suha Thuzi si je znala pomagati. Njeni obleki ni bilo podšito manj podlage kakor zimski suknji kavalerij-skega ofieirčeta. Žalostno puščavo gorenjih reber in pa Saharo njenih bokov je pokrivala posebno debela plast hinavske bombaževine. Z glave pa ji je viselo dvoje prekrasnih kit; gospodična Thuzi je dala dunajskemu lasu-Ijarju trideset goldinarjev in podajali sta se ji tako le{#), kakor da bi bili vzrastli na njeni glavi. Na smeh se je držala gospodična Thuzi. da si je puneirala že petinštirideset let v tej kisli dolini solza. Sanjalo se ji je nekaj izredno lepega, sanjalo se ji je o gospodu Reinholdu Haseherju, profesorju matematike in fizike na realki in sot rudniku v njenem zavodu. Sivolasi profesor Hasc-her ni bil Adonis, toda imel je hlače in službo. Vobče ni bil tako napačen mož, imel je še vse zobe in lase, da, še več: na potlačenem nosu je poganjalo iz pre-lestne bradavice par žlahtnih koci-nic. Gospod Hascher je bil precej tolst in se rad potil na vratu. Njegov ovratnik je bil že vsak prvi teden rumen, proti koncu drugega tedna pa rjavkast in delal manšetam umazano konkurenco z izbornim uspehom. To pa ni trajalo nikdar niti cel mesec; zakaj gospod profesor Hascher je bil navdušen prijatelj čistote in se je preoblekel vsakih Štirinajst dnij od nog do vratu. O tem junaku se je sanjalo gospodični Thuzi, da se je sladko smehljala v spanju. Zdelo se ji je, da je zopet enkrat povabila profesorja Hascherja na kosilo in da jesta iz-borne ostrige in jastoge, kterih je dobila v dar od tržaškega veletrgov-ca, očeta njene najporednejše gojen-ke. Zdelo se ji je, da počiva ena profesorjevih nog na njenem čevlju in jo ljubeznivo pritiska po vsakem po-žirku. In zdaj, o, zdaj jo prime gospod profesor za drgetajočo roko, vstane, jo objame in poljubi, ona pa šepeta sramežljivo: O, Reinhold! O, Hascher! # Majnikova sapica je zapihala skozi odprto, le s koloturnu zaveso zakrito okno in prinašala glasne besede v sobo. Gospodična Thuzi je vstala in pogledala skozi zastor doli. Na takoimenovanem vrtu je sedelo v senci košatega kostanja osem ali devet višjih nagajivk. Najzalša med njimi je bila Branka, edina Sloven-ha, hči tržaškega veletrgovca. Z desnico je mahala svareče proti sogo-jenkam, z levico pa si je tiščala nos in na velikansko veselje so-učenk oponaHala hohnjavo gospodično Thuzi: "Šilangš! Alžo eugeterlečt ver-den vir den Ring deš Polykrates er-lojtern. Šilangš! Branka, feržuhen Ži forčuležen! Olga, teše vu! Nur dojtlih, dojtlih ! Er stand auf žajneš Daheš Činen... Ajne dojtlihe Au-šprahe iš di Haupžahe! Šon vider di Olga! Sue šelmang! Ži žind hojte der beže Gajšt.! Rue ! Žo šprah der Gašt- frojnd mit Entžečen___Ven vir špe- ter ajn bišl luštvandeln verden, žo žolen Ži kajne žo špašigen Gežihter šnajdeln, žooft ajn junger Man deš Vegeš komt und Ži brauhen in niht ančugločen und im čučublkičelr, vi unlengšt di aušgelašene Branka. Pa d betižl Šamhaftikajt und Žičamkajt žind der Jung£rau grešte Čirden... " "Izborno; izborno!'' so upile deklice. se smejale in ploskale Branki. Vsa zelena od jeze, tresoč se na vseh kosteh, pa je stala gospodična ravnateljica v drugem nadstropju. Tačas je pozvonilo in dekleta so stekla v šolo. "Najbolje bi bilo, da bi spodila to •vražjo Slovenko takoj 1" je preudar-jala. "Toda... Brankin papa plačuje največ! Pošilja jaatog, ostrig, rib, vina, likerjev, južnega sadja!" ZamiSljena in Se vedno jezna je Sla iz sobe. Na stopnicah prvega nadstropja je nenadoma zagledala lahno-rdeče pisemce... "Iskreno ljubljena !" jt aferi* m pr* Prvikrat je bilo zagrizeni nem-škuti žal, da ni umela barbarskega slovenskega jezika. Toda toliko je ugenila takoj, da je to zaljubljeno pismo, in po mačje so se ji zasvetile oči. Začasno se je potuhnila, kakor ne bi bila slišala Brankinega oponaša-' nja. Po šoli pa je v pismu zalepila vsa imena s papirčki in poklicala moža, kteri ji je vse točno prevel v nemščino. Izvedela je lepe novice. Bra tika ni hotela s hišno k zobozdravniku, ampak obhajala je sestanke s pravnikom, ki se je nalašč zaradi ljubice preselil za nekaj časa iz Trsta semkaj, da bi vsaj vsak teden dvakrat videl svoj ideal in govoril z njim. Drugi dan je naznanila gospodična Thuzi nesrečni Branki, da pojde sama z njo, kadar bode treba, k zobozdravniku. Branka je takoj uganila, da je Thuzi« našla njeno pismo. Z Bogom sestanki! Do julija se bode morala zadovoljevati s papirnatimi poljubi v vtiliotapljenih pismih! Odslej je Branka kuhala grenko osveto.. Vedela je, da se dajo dolge kite stare gospodične sneti z glave in da hodi Thuzi popoludne dremat v svojo sobo; na tem temelju je snovala načrte in težko čakala maščevalne urice. Naposled je vendar prišla. Konec šolskega leta je hotela Thuzi slovesno razdeliti izpričevala in potem odvesti gojenke na Rožnik. Ta slavnost naj bi se vršila popoldne, ker zjutraj profesor Hascher ne bi utegnil prisostvovati. Ura je bila tri. Profesor Hascher, gospodična Evfemija, gospod Pinsel. akademična packa, vse učne sile in gojenke so čakale zdavnaj zaželje-nega trenotka. gospodične ravnateljice pa ni bilo od nikoder. Zaklenila se je v svojo sobo in hodila gor-indol ter gledala tako divje, kakor lev. ki so.mu ostrigli glavo na pisker. Z njene glave sta izginili obedve prekrasni kiti. Samo dva žalostna pod-ganska repka sta štrlela tožeče proti nebu. Izpričevala je razdelil profesor Ha se her. Ko je odhajal, je našel v svojem cilindru dvoje zlatornmenih kit. Pošteni najditelj je takoj obe poslal v drugo nadstropje. Gospodie-ne Tlmzi pa ni videl nikdar vee. Odnesla je dragocene lase in svojo "doj-fliehe Anšprahe" daleč, daleč iz Ljubljane. V STARO DOMOVINO SO SE FODAIJ: Josip Sacher iz Middland, Ark., v Prago; Mihael Kotar iz Coal Basin, Colo., v Zagorje; Ivan Borštnar iz Sellings. Mont., v Št. Rupert; Anton Perdih iz Seattle, Wash., v Stein-brueck; Jakob Samsa iz Sparta, Minn., na Goro; Fran Urbančič iz Primero, Colo., v Knežak; Štefan Lužer iz New Castle, Pa., v Št. Jernej; Josip Miklavčič in Auton Germ iz Cleveland, O., v Ljubljano; Fran Pristopec iz Jenny Lind, Ark., v Šmartno; Ivan Stermole iz Jenny Lind, Ark.. v Št. Vid; Ivan Mausar iz Darragh, Pa., v Dobropolje; Ivan Meglič iz Lowell ville, O., na Ig; Fran Zaveršnik. Fran Lešnik in Fran Vernik iz Herminie, Pa., na Vransko; Anton Rudolf iz Johnstown, Pa., t Godovič; Fran Godec z družino iz Chicago, 111., v Litijo; Fran Železni-kar, Anton Což, Josip Železnikar in Martin Jesih iz Murray, Utah, v Šmarje; Anton Jančar in Fr. Mar-vet iz Murray. Utah, v Besnico: Anton Okorn iz Murray, Utah, v Ljubljano; Alojzij Koprive iz Murray, Utah, v Polhov gradeč; Jakob Gove-kar iz Murray, Utah, v Šomleden; Ivan Škerlj iz Murray, Utah, v Turjak; Magdalena lic s hčerjo iz Murray, Utah, v Gorenjo vas; Ilija in Nikola Popovie iz Murray, Utah, v So-poti; Simo Areliea iz Murray, Utah, v Reko; Bude Eror iz Murray, Utah, v Babni potok;-Josip Arh iz Fleming, Kansas, na Brezje; Anton Majnik iz Somerset, Colo., v Žiri; Josip Po-ličnik iz Chisholm, Minn., v Gornji grad; Peter Gorše iz Manistique, Mich., v Dragatuš; Ivan Jakše iz San Francisco, Cal., v Semič; Pavlina Lavrenčič iz Brooklyn, N. Y., v So-dražico; Ivan Skušek iz Yale, Kans., v Sevnico; Mihael Slibar iz Baltic, Mich., v Moravče; Mat. Šmalc iz Sunny Side, Utah, v Dragatuš; Kar-po Koritnik iz Laquin, Pa., v Čabar; Josip-Le^ar iz Laquin, Pa., v Kočevje; Ivan Milavc z družino iz "Garrett, Pa., v Begunje; Fr. Zidar iz Thomas, \V. Va., v Mirno; Val. Tavčar iz Greensburg, Pa., v Škof jo Loko; Anton Ključar in Fran Rok iz Johnstown, Pa., na Rakek:; Ivana Slevir z otroci iz Ely, Minn., v Ribnico; Ivan Kraker in Ivan Fink iz Cleveland, O., v Ljubljano. Vsi ti potniki so kupili vožnje listke pri tvrdki Frank Sakser Company, 109 Greenwich St., New York. Slovensko katoliško svete Barbara i dedinj ene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa« nodmaL |anuar]a I902 v drfavl Pennaylvamfi, ----o- — ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MAJKTIN OBEH ŽAN, Box 51, West Mineral, Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. 0. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, loieet City, Pa KAROL ZATiAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFEUC, EL nadzornik, 909 Brad dock Avenue, Bra* dock, Pa. FRAN ŠUNK, III. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGART" predsednik porotnega odbora, Weir, Kan. JOSIP PETERN^L, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa IVAN TORNIČ, n. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. f)opisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607, rest City, Pa. DruStveno glasilo je "G-LAS NARODA". pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, pri ja'eljem ali znancem v staro domovino in to seveda najrajše v gotovem denarju, kar pa najhitreje n«j= vestneje in najceneje preskrbi FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, New York, N. Y. Podružnica : 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. Cemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljam 100 kron avst. velj. za $20.45 poštnino v red. Kje je IVAN RAHIJAT Doma je iz vasi Mošanjci št. 3, občina Ribnik, kotar Karlovac, Hrvatska. Jaz njegova žena že 19 let ne vem zanj, to je odkar je v Zjed. državah. Došla sem pred dvemi leti tu sem, toda nikakor mi ni mogoče kaj slišati o njem. Prosim vas, cenjeni rojaki Hrvati in Slovenci, če kdo kaj ve o njem, da mi blagovoli naznaniti. Kdor mi naznani njegov naslov, dobi $10 nagrade. Kata Rabija, 10,812 Torrence A«£., South Chicago, III. (6-24—3) mm wii^vn. iitixi^i »ko kupil vožni listek za svojce ali prijatelje is stare domovine v Zjed. države, pri FR. SAKSER CO.. 100 Greenwich St., New York. / mrqi^1 SifJ H**1: Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, peni imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestn. Na čepu imam vedno a veže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smoake. Na razpolago imam čez 25 urejenih aob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja! Za obilen poset se priporočam udani Božo Gojsovlč, Johastovu, Pa. JOHN VENZUL, 1917 E. 62nd Street. N. E., Cleveland. Ohio izdelovalec »kranjskih in nemSkih HARM O N I K, Delo napravim na zahtei&nie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. PloSCe so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $45 do $80. POZOR SLOVENCI IN HRVATI. Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, 111., in okolici svoj dobro urejeni —: SALOON. :— Na razpolago imam tudi lepo kegljišče. Točim vedno sveže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino, rasne likerje tec prodajam fine smot-ke. Postrežba solidna. Prodajam tudi ia» preskrbujem pa-robrodne listke za vse prekomonke čute po izvirnih cenah. PoiUjam denarje v staro domovino a&iieeljivim potom po dnevnem Lutiu. V Iftll asm m banko Frank Halrasr ? New Torka. Svoji k svojimi Z velespoštovezgem JOSIP KOMPASE, 9909 Qreenbey Avel, Bt KRASNE VELIKONOČNE RAZGLEDNICE 12 komadov sa 30c *o dobiti pri Frank Sakser Company, 109 Greenwich St., New York, N. Y. ............. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA'NAJVEČJI DT NAJCENEJŠI DNEVNIKI FvSE BOLNE Slovence v Ameriki ZASTONJ!!! Zastonj! == Zastonj! i'redno se Vi kje do kakega zdravnika ali zdravilnega zavoda obrnete, pišite na nas m nam povejte, na kateri bolezni trpite. Mi Vam pošljemo praktično ilustrova-no knjigo, kjer je Va§a bolezen opisana, katera se imenuje Spoznajmo se ff Ravno tako dopošljetno vsakemu, ka' e ri na tajni bolezni trpi, našo veliko knjigo "Venus in Njegovi Grehi" ZASTONJ. Te knjige se dopošljejo samo tistim, ki na tajni bolezni trpijo zdravi ljudje iste ne dobijo. Pri nas uživate popolnoma vednostno in vsekakor pošteno postrežbo. Mi nismo Zaraviini zavod, ampak na nas obrnjene osebe so zdravljene z po celi Europi najboljše znanimi "Zdravilnimi Sredstvi OROSI " \ saka bolezen je od TREH SL0VEC1H ZDRAVNIKOV preiskana tako, da ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava. Eden sam zdravnik se lahko moti, ampak trije zdravniki nikakor ne morejo zgrešiti. Pišite Se danes na nas v Vafiem maternem jeziku is pošiljajte pisma M AKADEMICNO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO Dr. ROOF, specialist za spolne bolezni. Dr. KNIGHT, specialist za notranje bolezni. Dr. SPILLINGER, specijalist za diagnostiko. % America Europe Col (OROSI) 2128 Broadway* NEW JYORK. A Jugoslovanska Katol. Jednota. skemu predsedniku o novem položaju. Na kolodvoru v Zagrebu je na stotine brojeea množica proti banu tako hrupno demonstrirala, da se je moral skrival splaziti v vlak. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 ▼ državi Minnesota* Sedež v ELY, MINNESOTA. * i UBJlPNTKT: Predsednik: Pran Medoft, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, HL Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4824 Blackberry Street, Pitte-fctug, Pa. Glavni tajnik: Jurij L. BroŽii, Box 424, Ely, Mine. Pomožni tajnik: Maka Kriifaik, L. Box 383, Bock Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Gorže, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Brad dock, Pa. Alojzij Yirant, EL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. Lonin, Ohio. * Ivan Primožič, UL nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. POBOTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, Calumet, Mich. Ivan KeriiAnik, IL nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. Janez N. Gosar, HL porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street, foliet, m. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov In druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in*nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poSiljat ve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejam morajo biti natančni podatki vaške pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Drobnosti. KT-ANJSKE NOVICE. laid deželnozborskih volitev i Kranjskem. Kakor znano, so v vseh kmetskih volilnih okrajih izvoljeni pristaši Slovenske ljudske stranke, ktera ima sedaj v deželnem zboru 16 /poslancev in enega virilista, ljubljanskega škofa. S klerikalci pojde tudi deset nemških poslancev iz velepo-eestva. in en nemški poslanec iz mestne skupine. Tej večini 28 poslancev bode stala nasproti manjšina narod-no-napredmh mestnih noslaneev, katerih je bilo pri prvi volit vi izvoljenih šest, ter dva iz trgovske in obrtna zbornice — eden pride v ožjo volitev, tako, da ako tudi ta mandat pridobi narodno-napredna stranka, bode stalo v deželnem zboru devet n&rodno-naprednih poslancev proti 28. Koliko sme dežela in ljudstvo pričakovati od te zbornice, sodimo lahko po uvodniku, ki ga je priobčil Slovenec d.ie 26. febr. Poslanci S. L. S. se ne čutijo zastopnike vsega prebivalstva brez razlike na stan in stranko, kteri kdo pripada, ti možje so in ostanejo tudi poslanci in kot poslanci še tembolj samo pristaši S. L. S. in bodo zagovarjali in zasledovali samo koristi svoje stranke, ali bolje to, kar jim bode dr. Sušteršič kot korist stranke označil. Kap je zadela v hlevu na Karlov-aki cesti št. 11 v Ljubljani 671etnega zidarja Franceta Jesiha iz Dobrunj. Truplo so nato prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Zagoneten bolnik. Nedavno se je splazil čez ograjo pri deželni bolnišnici v Ljubljani neznan človek v uniformi 27. pešpolka ter potem prišel v kirurgicni oddelek. Tam je začel praviti usmiljeni sestri, da je bil tri mesece v garnizijski bolnici, ker si je bil zlomil rebra, sedaj pa da je opešal in ne more dalje. Usmiljenka mu je takoj napravila na tleh posteljo, na to pa poklicala inšpekcijskega zdravih :ka. Ko pa je zdravnik preiskal in konstatoval, da mu ničesar ne manjka, so poklicali vratarja, da ga je od-vedel v svojo sobo, potem pa poklicali vojaško patruljo, da bi cozdev-nega vojaka vzela s seboj. Bolnik pa ni čakal svojihtovarišev, marveč je skočil skozi okno in se tako izognil vsem zlim posledicam. Nasilen očim. Delavec Jožef Dobra vee iz Koprivnika pri Radovljici je prišel pijan domov, kjer je ženi in njenim otrokom iz prvega zakona s eekiro grozil, da jih ubije, da so bežali iz hiše. Ostal je samo štiriletni sin Vinko doma. Dobravec je napravil sredi sobe ogenj in nametal obleke nanj. Ko sta njegovi pastorki Ana in Frančiška Sodja videli ogenj doma, sta hiteli ▼ hiSo, da bi pogasili, a Dobravec ni pustil tega, ampak dejal, da mu nihče nič ne more, četndi h.Šo zažge, ker ni njegova, ampak ženine. Ker je malega sina tako pretepel, da ima od udareev a krvjo pod-pint hrbet in ker je vedno grozil, da pobi je družino, so ga prijeli orožniki h. izročili sodiKu v Rado^jieo. BALKANSKE NOVICE. Podpora. Rumuaski senat je sprejel zakonski načrt, ki dovoljuje 15 milijonov kron podpore onim kme- k™tno izvežbo se bodo nekteri teore-tom, kteri so bili lansko leto pri ne- vati nemških privatnih šol, čim pa te šole organizujejo ter podrede deželnemu svetu, se takoj popoljačijo. Preosnova pouka za enoletno pro-stovoljstvo v Avstriji. Vojaška uprava bo pouk za enoletne prostovoljce preosnovala. Zmanjšala se bo teorija in polagala, večja važnost na praktično izurbo. Že med osemtedensko re- PRIMORSKE NOVICE. Vzgleden sin. 291etni tapecirar Ivami Feresin, stanujoči v ulici del Se-minario, * bil aretovan, ker je bil pretepel svojo 691etno mater Karoli-no in jo vrgel na tla, v čemer se je mirih gmotno oškodovani. Krsto Marije Obrenovič, matere kralja Milana, so našli pod cerkvijo sv. Spiridiona v Jassyju na Rumun-skem. Na krsti je vdolbena srbska kraljeva krona z napisom "Marija Obrenovič". Dosedaj ni nihče vedel, kje je pokopana. Umrla je pred 31. leti v Parizu. RAZNOTEROSTI. Od kedaj začenjamo leto s 1. ja- nuarijem. Leto se ni vedno začenjalo s 1. januarijem. Skoraj splošno je to prišlo v navado šele početkom 18. stoletja. Dolgo časa so v krščanskih deželah pričenjali leto s 1. marcem, a v Benetkah so pričenjali leto s prvim marcem vse do padca republike, to je do leta 1797. V mnogih deželah so tudi pričenjali leto s 25. marcem, praznikom Marijinega oznanenja. V Italiji so to odpravili leta 1751 s posebnim ediktom, v Angliji pa z uvedbo Gregorijanskega koledarja 1. 1781. — Na Francoskem je bila tudi zelo razširjena navada, da so pričenjali leto na Velikonoč. Ker se pa velikonočni praznik menja v razdobju 35 dni. ni bilo to kaj posebno praktično, kajti leta niso bila vedno enako dolga in za to so nekteri dnevi meseca marca in ajn-ila manjkali, v drugem letu se jih je pa dvakrat štelo. Bizan-tinei so pričenjali svoje leto s 1. septembrom. in sicer radi tega, ker je njih davčno leto začelo s tem dnevom. Pravoslavna cerkev pričenja svoje leto še dandanes s tem dnevom (kakor n. pr. rimska s 1. adventno nedeljo). V srednjem veku je bil zelo razširjen začetek leta tudi božični praznik. Najprej se je 1. januar določil kakor začetek leta pod Julijem Cezarjem. Po tem računu ^o šteli povsod, kjer je bil uveden jdiijanski koledar in tudi prvi kristjan^so svoje leta šteli na ta način. Nemci v Galiciji. Pod cesarjem Jožefom in potem v letih 1820 do 1830 se je naselilo v Galiciji več sto vasi z nemškimi kmeti iz porenskih dežel, iz Tirolske in Zapadne Češke. Mliogo teh vasi se je že popoljačilo, a vendar je še 200 občin, ki imajo nad 100,000 nemškega prebivalstva. Toda večina tiski predmeti poučevali. S tem in z zmanjšanjem teoretične učne vsebine v drugi izurbeni dobi se bo doseglo, da se bo poučevanje lahko zaključilo sredi marca. Nato se bodo prostovoljci štiri do šest tednov v posebnih oddelkih na posebnih vežbališčih vadili. Šele nato bodo prideljeni svojim stot-nijam. Izjema v tem ozira bo le pri konjenici, kjer odidejo prostovoljci po drugi učni do bi* takoj k eskadro-nom. Vseslovanski kongres. Iz Prage javljajo: Slovanski poslanci na Dunaju so obvestili začetnika misli vse-slovanskega. kongresa, prof. Berčen-ka v Odesi, da bodo slovanski poslanci v dunajskem državnem zboru imeli začetkom marca konferenco, koji bodo prisostvovali tudi poljski poslanei, in tu se odloči glede mesta, kjer naj bi se vršil kongres. Bržkone bo izbrana Praga. Zahteve madjarske neodvisne stranke. Budimpešta, 1. marca. Podpredsednik neodvisne stranke, Hollo, je navedel v včerajšnji konferenci celo vrsto predlogov kot željo neodvisne stranke, kakor: 1. jamstvo, da se ustanovi leta 1911 samostojna ogrska banka; 2. jamstvo, da se ustanovi leta 1917 samostojno carinstvo; 3. odprava delegacij na ta način, da se vse skupne zadeve obravnavajo v parlamentu; 4. ogrska državna oblast mora priti do popolne veljave pri vseh zunanjih zastopstvih; 5. u-reditev vojaških vprašanj in natančna določitev vseli <|p]očb. pod kterimi bi bila neodvisna stranka pripravljena, ugoditi željam vojne uprave.* Antimilitarizem na Angleškem. Kakor javljajo iz Londona, so angleški socijalisti pričeli svojo agitacijo med vojaštvom ter razširjajo letake med polki. V njih pravijo, kako je vojaštvo v angleški družbi omalovaževano in kako da ničesar ne velja v družbi, dočim se vojaka, ki je pal 6000 milj daleč od domovine, slavi kakor junaka šele po smrti. Socijali-iti poživljajo vojake, naj se temu postopanju odločno uprejo: Na galeriji ogrske delegacije se je pripetila 8. febr. ta-^ vesela dogod-bica: Nek tujec je prišel v spremstvu nekega novinarja na galerijo, da si ogleda zborujoče ogrske delegate. Tu- teh vasi je ubožna in ne more vzdrže- jee bi rad spoznal posamične delegate VSI BOLNIKI SE ZAMOREJO — OZDRAVITI == ARo se obrnejo na veliki in po celem svetu slavni UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE od Dr. V. SBORDOXE-a, kateri je ustanovljen tu v New Yorku, da bode v pomoč vsim slovencom v Ameriki, ter da jim priteče na pomoč in da jih ozdravi od boleznih, katere drugi mali zdravniki v tukajšnjih krajih nemorejo popolnoma azdraviti. €€ Bratje Slovenci" Ni Vam treba nadalje bole vati, ker ake trpite na kaki kronični ali drugi bolezni, naj si bode kakoršnega značaja da hoče, obrnite se takoj pismeno na Dr. V. SBORDONE-a, kateri je veliko let bil v bolnišnicah delujoč in kakor tudi v naj višjih šolah ter preučeval posebno take bolezni kateri drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in sedaj se pa nastavil tu v New Yorku d&L tudi tistim Slovencem tu v Ameriki pomaga do popolnega zdravja, kateri ga do sedaj niso mogli si pridobiti od strani drugih tukajšnjih "zdravnikov. . TAJNE MOŽKE IN ŽENSKE BOLEZNI. Zdravi s naj večjo gotovostjo in popolnoma, ter s naj moderni-jim načinom in naj bolji zdravili Dr. V. SBORDONE-a in zato se obnite s zaupanjem in otprto na njega in on Vam bode v vsakem oziru naj bolje svetoval, kako da se bodete hitro in popolrfpma ozdravili. Na stotine zahvalnicso nam na razpolago Vsaki dan. Mi želimo da vsi ljudje predno se obrnejo na Dr. V. SBORDONE-a pišejo na sledeče naslove naših rojakov, kateri so se zadnje dni pri nas ozdravili in katere drugi zdravniki nikakor niso mogli ozdraviti. ANTON HREBINEC, P. O. Rockvale, Colo. Ozdravljen v osmih dnevih od raznih^bolezni po celem telesu. IVAN P/VVI^IO, Meclans Camp No. 2, North Bend, Wash. Popolnoma ozdravljen v osmih dnevih od kronične bolezni v želodcu M. PETKOVI<\ Box 21, Pryor, Colo, ozdravljen v petnajstih dnevih od kroničnega katara v nosu. M. STOJCIČ, 3112 La Salle Street, St, Louis, Mo., ozdravljen v dvaijsetih dnevih od več letne božjasti in bolevanju v križu. MILAN PREBILIČ.4924 Orchard Stseet, Smelter, Tacoma, Was. ozdravljen v petnajstih dnevih od kronične in nevarne bolezni. "ZATO BRATJE SLOVENCI" Ako ste bolni ali ako Vam je treba kake zdravniške pomoči predno da se obrnete na kakega drugega zdravnika pišite na Veliki in povsod slavni Universal Medical Institute, ♦ da se Vam pošlje knjiga v kateri so vse bolezni opisane, kakor tudi tajne možke in ženske bolezni. Ta kjiga je ja^o obširna in bodete lahko Vašo bolezen sami sprevideli in ravno zato ima ta knjiga tudi jako veliko vrednost za vsako družino kokor tudi samca in nikdo nesme zgubiti te priložnost da piše po to koristno knjigo. Pišite brez kakega prikrivanja v Vafiem materinem jeziku in pismo pošlite na: p,, v. sbordone'8 Universal Medical Institute' 30 WEST 29th STREET, (near Broadwmy) HEW YORK, N. T. ter vpraša: "Prosim vas, kdo je ta- J le gospod?" Odgovor: "To je grof Jans Zichy." Tajec: "In ta zraven njega?" Odgovor: "To je grof Teodor Ziphy." Tujec začuden:. "In oni njemu nasproti T" Odgovor: "To je "£rof Bela Zichy." Tujec maje z glavo, obrne se na drugo stran in vpraša soseda: "Prosim vas, kdo je pa ta gospod zadejf" Odgovor: "To je grof Ala dar Zichy.'' | VABILO NA NABOČBO MOHORJEVIH KNJIG Do 20. marea sprejemamo naročbo knjig družbe sv. Mohorja za L 1909. "j IJdnina s poštnino vred znaša $1.00. Naročniki prejmejo knjige svoje-časno po pošti registrovano. Družba izda za L 1909 sledeče knjige: 1. Zgodbe sv. pisma, 15. zv. 2. Presv. Srce Jezusovo, molitve-nik. 3. Simon Gregorčič. 4. Umni čebelar. 5. Slovenske večernice, 61. zv. 6. Koledar za leto 1909. Mi naročimo običajno več knjig, i toda imena poznejših naročnikov ne \ bodo v drnžebenem koledarju tiskana, j Najhitreje dobe knjige oni, kteri jih pri nas naroče. TJPRAVNIŠTVO 'GLAS NARODA', i 109 Greenwich St., New York, N. T. j PODRUŽNICA: j 6104 St, Clair Avenue, N. B., i s Cleveland, Ohio. Rojaki Slovenci! NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. se zastou j razdeli med Slovence. * Knjigarna Fr. Sakser Co. 109 Greenwich St., NEW YORK. ima -v zalogi poleg raznih druzih tudi sledeče NOVE KNJIGE: Mir božji, brosir......$1.00 Zlatorog, planin, prav- | ljiea. eleg. vezana z ! zlato obrezo.........31.25 Zmaj iz Bosne.....—.60 j Vohun (Špion). ......—.80 j Tri povesti grofa Leva Tolstoja.............—.40 i Mučen i ki (Aškerc) elegantno vezan........$2.00 Ob Zori broš.. —.70 Rodbina Polaueških cela izdaja broš......$2 50 Ruska Japonska vojska 5 zvezkov skupaj—.75 Dama z kameljaini .$1.00 Bncek r strahu šalo-igra................—.35 WINNETOU rdeči gentleman (potni roman) je dobiti vse tri zvezke skupaj prosto po pošti za $1.00. Ves roman je zanimivo pisan ter zelo mikaven* Naročilom je priložiti JuircDni denar bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih uauikati. Poštnina je pri vseh teb enah že všteta. FRANK SAKSER CO. ZAUPANJE je bolje kakor zlato in to ima pri svojih rojakih FR. SAKSER CO-, 109 Greenvich St., New York, in 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. "ZDRAVJE" Katero je Izda! prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL 1NSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega 'zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsal^D bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so rnnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški • zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. Zatoraj rojald, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: THE COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Str. NEW YORK, N. Y. Zdravju najprimernejša pijača je LE1SY PIVO^ ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih. L.eJsy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljfiih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oeo. Travnikar-ju 6102 SL Clair Ave. N.tf. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. - Za vsebino tujih oglasov nI odgo vorno ne upravništvo ne uredništvo. AVSTRO=AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) wvs Najprvpravnejsa in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. \ Novi parnik na dva vijaka-^'Martha^Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. Cene voznih listkov iz NEW YORKA za lil. razred so do; Y® spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA. V mesecih maju in junija ee bodeta zgoraj navedenemu fcrodovju pridružila le dva druga nova potniška parnika. I TRSTA..............................................$28.— LJUBLJANE........................................$28.60 REKE...............................................$28.— ZAGREBA..........................................$29.20 KARLO YC A...........t............................$29.25 IL RAZRED do TRSTA ali REKE...................................$66.— Parobrod "LAURA" odpluje 31. Marea 1908. T J.I«,v^,a.^»i^>vto^-wpfedp, Bn^ & Co., Gen. Agenta, 2waia*«stmt. wwtows. Rodbina Polaneških. poljski spisal H. Siorkiewlcx, poslovenil PodravmkL TRETJA KNJIGA. (Nadaljevanje.) Marico je to tako osupnilo, da je nagovorila moa, naj piše Svvirskemu in naj ga naprosi odgovora, ali je to resnica. Čez deset dni je dospel odgovor, in ko je Polaneški prišel v ženino sobo, držeč ovitek za rob v rokah, ter izpregovoril 4'pismo iz Rima", je resna "gospa Polaneška, vsa rdeča od radovednosti, pritekla k njemu, in potem sta senci ob senceh čitala to-le: "Ali je to resnica? Ne, dragi moji, to ni resnica. Vendar, da razumete, zakaj se ni moglo zgoditi in se nikdar ne zgodi, moram izpregovoriti o Za-wilowskem. Dospel sem pred tremi dnevi, ko sem ga bil pripravil do tega, da jo ostal v Florenci, potem sem žel gledat v Sieno, Parmo in zlasti v Ravenno. Odtod ga odpravim v Atene, in jutri odrine čez Brindisi. Prej je posedal pri meni od jutra do večera, in zapazil sem, da ga nekaj mori. Hotel sem navrniti razgovor na reci, do kterih mu je največ, in zato sem ga včeraj vprašal neoprezno, ali nima v svojem zapisniku vsaj pol ducata ravenskih sonetov. Ali pa veste, kaj se je zgodilo? Izpočetka je obledel in odgovoril, da še ne, da pa kmalu začne pisati — toda potem je vrgel zdajci klobuk na tla in začel vzklikati kakor majhno dete. Nikdar te nisem bil videl podobne bolesti. Kar zvijal se mi je v naročju in ponavljal, da je ugonobil svoj talent, da že ni ničesar več v njem, da. nikdar ne napiše več ničesar in da bi mu bilo stokrat ljubše, ako bi ga gospodična Helena ne bila rešila. Tole se godi v njem. ljudje pa govore. da ne piše zato. ker ima denar. A temu tudi ni drugače. Ubili so tega siromaka, zamorili v njem dušo in talent — ptK.'ii>ili bogat otrenj. ob kte-rem bi moglo biti ljudem jasno in toplo. A tega — vidite — ne bi mogel pozabiti. Za Bojra. z u^ospodično Casielli jevo! Tu vendar ne bi smeli puliti perja, da narede iz njega pahljačo. ki jo potem vržejo skozi okno.-Da! Tega ne bi mogel pozabiti. Sicer, ako sem rekel že v Varšavi, da ji sedaj ne preostaja nič drugeira nepro i.-kati kneza. češ. da je ne vzame nihče več, pravim sedaj, da je dovolj takih zaslepijencev na svetu. Kar se pa fiče mene. nisem niti knez Crapelesez. niti zaslepljenee. Odpuščati je mogoče samo svoje krivde, ne pa tujih, zakaj to bi bilo prelahko. To je vse. kar vam morem povedati o tej stvari. Vse drugo veste »>ami. Počakam leto dni in potem ponovim svojo prošnjo gospodični Ratkowski. Potem, ali me že vzame, ali zavrže, naj jo Bosr blago-sio v j. to pa je tnoj neizpremenljivi namen. *' "Da." omeni Marica, "toda kje je potem vzela ta govorica T" Swirski sam je odgovoril nato v nadaljnjem svojem pisanju. "Vse to prazno govorjenje," je pisal, "je utecmilo nastati iz tega, ker so me ljudje pogostoma videli s tema damama. Spominjate se, da mi je za mojega bivanja v Rimu najprej pihala gospa Broniczeva in potem, ko sem bil pri njiju, gospodična Castel-lijeva. Nikar da bi se izgovarjala, je pripisovala sama sebi krivdo vpričo mene. Priznavam, da me je to penilo. Reci kdo, kar hoče, toda v odkritosrčnem priznanju krivde tiči vendar nekaka izprebuja poštenja, nekak pogum, nekak preobrat, nekak žalosten krič, ki sicer ne poravna krivde, a vendar odkupi dušo. In verjemite mi. da v tem. kar pravim, tiči nekaj več, nego moje srce iz masla. Pomislite pa tudi, da se jima res godi slabi). Pogostoma sem imel priliko videti. g kakšnim strahom se bližata ljudem in kako se vedejo do njiju oni. ki se ravnajo po načelih. Nakopičilo se je v njiju toliko grenkosti, da se hudujeta sami nase, kakor je nekoč po pravici povedal Waskowski. To je grozna situacija, v kteri je ilo-vek, kakor bi še pripadal društvu, ♦oda na njem že visi breme svetovno-snane afere. Bog bodi z njima! O tem hi se dalo pisati mnopo, toda jaz se neprestano spominjam tejra. kar je rekla nekoč gospodična Helena, da se o človeku ne sme obupati, dokler je živ. Ta bedna Lineta se je vsa izpre-menila od žalosti; shujšala je in je sedaj m odurna; zato jo pomilujem Še bolj. Pomilujem tudi gospo Broni-ezevo, ki sicer kleplje ljudem ušesa, da > gTOza, toda kleplje jih iz ljubezni do to dekliee. Sam sem ravnokar dejal, da more človek odpuščati samo krivico, ki se mu je zgodila, toda človek bi bil opiea, ae pa kristjan, mko ne bi iutil vsaj nekoliko usmilje-noeti s človeško nesreč*. Ali pa bom sedaj, ko sem uprav videl Ignacijev obup, imel 84 pogum iti k njima — tegm n* Tem; nikakor pa mi ni žal, Dr. Richters PAINEXPELLER •Če trpiie na revmatizmu ki vam povzroča več- "^kitt16 Pain-Expeller. Ozdravel vas bo v kratkem — in če Ee boste % njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno eteklenico tega leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za rev-matizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih in na členkih, zobobolinnevralgijo. V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro na steklenicah. F. Ad. Richter <^> Co. 215 Pearl St. NEW YORK. da sem ju obiskal. Ljudje govore in prenehajo, toda čez leto in dan — ako ga Bog da ueakati meni in tej razkošni deklici, — spoznajo, da so govorili neumnosti." Pismo se je končalo z opombo o Osnoivskih, kterih sprava je bila S\virskemu že znana; da, čul je celo različne podrobnosti, ki še niso bile znane Polaneškima. "Mislim," je dejal, "da je Bog močnejši nego človeška nestanovitnost in ob enem neizmerno usmiljen, ki pa časih dopusti, da nesreča udari človeka kakor z betom, da ukreše iz .njega nekakšno boljšo iskrico. Sedaj verjamem, da se je ta Osnowska poboljšala. Morda je to naivno, toda časih si celo mislim, da niti hudobnih ljudi ni na svetu! Glejte, da se je vendar ozvalo nekaj v tej gospe Ani-«-i in da mu je stregla v bolezni. Oh, te ženske! Tako so mi že zbegale glavo, da skoro ne bom imel sodbe o njih. niti o nečem drugem." Prišla 10 se vprašanja po Stanku in i-kreni pozdravi njegovim roditeljem in naposled obljuba, da se vrne \ prvih pomladnih dneh. XXVI. t Pomlad se je bližala in bila je ne le zgodnja, nego tudi topla. Polaneški je proti koncu meseca marca in v početku aprila začel zopet odhajati ter je prebil časih več dni izvun doma. Oba, Bigiel in on, sta imela časih toliko opravka, da sta sedela v zavodu do poznega večera. Gospa Bi-gielova si je mislila, da se ho<£fca lotiti česa v večji meri, toda čudila se je temu, da je soprog, ki je zmerom rad govoril z njo o vseh podjetjih, to pot molčal kakor zaklet. Marica je tudi zapazila, da Stanku nekaj na nenavaden način polni glavo. Bil je sicer nežnejši z njo nego sicer, toda zdelo se ji je, da je v tej njegovi nežnosti prav tako kakor v vsakem razgovoru in v vsaki njegovi misli tičala nekaka druga in tretja misel, v ktero je bil zatopljen tako popolnoma, da se niti za trenutek ni mogel odtrgati od nje. A to stanje nekakšne razmiš-ljenosti je raslo vsakega dne in v začetku meseca maja se je izpremenilo v nekakšno vročinsko marljivost. Marica je jela premišljati, ali naj povpraša soproga, kaj mu je. Bala se je nekoliko biti nadležna, pa tudi "jej je bilo do tega, da bi si on ne mi-slil, češ, ne meni se za njegove stvari. V tej negotovosti so je odločila počakati ugodne prilike ; ob tem je u-pala, da tudi on začne govoriti o svojih opravkih, bodisi celo površno. Skoro potem se ji je tudi nekega 1 dne zdelo, da je napočil ugodni trenili ek. Polaneški se je vrnil prej iz zavoda, in sicer tako čudno jasnega, da^i resnega lica, da ga je vprašala skoro nehote, ko mu je bila pogledala v oči: "Tebi se je gotovo pripetilo kaj prijetnega, Stanko!" On je sedel k njej, ni ji pa odgo-v..ril, nego je dejal z nekoliko čudnim glasom: "Glej, kako je krasno in toplo! Že hi se mogla odpirati okna. Ali pa veš, na kaj sem mislil v poslednjem Času? Da bo radi tvojega in radi Stankovega zdravja treba skoro oditi na kmete." Marica mu odgovori nato: "Ali ni Bučinek že najet?" "Bučinek ;je prodan," odgovori Polaneški. Potem jo prime za obe roki, se ji ozre neizmerno ljubeznivo v oči in iz-pregovori: "Čuj, draga moja starca, imam ti nekaj povedati — nekaj, kar te mora razveseliti, toda obljubi mi, da se ne razvnameŠ preveč." "Obetam. Torej kaj, Stanko?" "Vidiš, dete, Maszek je zbežal na tuje, ker je imel več dolgov nego premoženja. Upniki so planili po vsem, kar je ostalo po njem, samo da otmo še kaj. Vse je prišlo na boben. Ma-jrierowka je bila razkosana in je izgubljena, toda Kremen, Skoki in Su-hotyi so se dali oteti, in zato sem to — samo ne razvnemaj se, predraga—-zato sem to zate — kupil." Marica ga je ogledovala nekaj časa, pomežikajoč z očmi, kakor ne bi hotela verjeti svojim ušesom. Toda ne. Bil je tako* ganjen, da se ni mogel šaliti. Oči so se ji zalile s solzami in zdajci ga je objela z obema rokama okrog vratu: "Stanko!" V tem, hipu ni bila zmožna drugih besed, toda v tem edinem vzkliku je bila zahvala, velika ljubezen in žensko občudovanje v*rlin tega moža, ki dožene vse. Polaneški je to umel, toda ob zavesti tolike sreče, kakršne še ni bil okušal doslej, jo je neprestano pritiskal na prsi in zaklicali "Vedel sem, da ti to napravi veselje, in Bog sam ve, da niti zame ne more biti večjega veselja, nego je tvoja radost. Ohranil sem si v spominu, da ti je bilo žal za Kremenom in da je bila to krivica, storjena tebi; ker pa je je bilo mogoče popraviti, sem jo popravil.___ Toda to še ni nič! Ko bi ti tudi kupil deset takih Kremenov, še zmerom ne bi ti poplačal dobrote, ki si mi jo izkazala in še bi te ne bil vreden." In govoril je resnico, toda Marica je odtegnila od njegove rame svojo glavo, dvignila k njemu vlažne, toda obenem jasne oči in dejala: "Jaz nisem vredna tebe, Stanko! Niti nisem pričakovala kdaj, da bom tako srečna." Sedaj sta se jela pričkati, kdo ima večjo ceno, toda v tem pričkanju so nastali pogostoma prestanki, zakaj Marica, ki ga je objemala ves čas, je dvigala k njemu svoja lepa, nekoliko široka usta in on je pritiskal svoja nanje ter ji potem iznova poljubljal oči. Dolgo časa še se je hotela sedaj smejati, sedaj zopet jokati od veselja, zakaj njena sreča je res presezala vse, kar je bila pričakovala. Njena mati ji je bila napisala nekoč z že oslabelo roko: "Žena se ne omoži zato. da bi bila srečna, nego zato, da izvršuje dolžnosti, ki jih ji Bog nala-ira, in sreča —^ to je le pridavek in dar božji." (Dalje prihodnjič.) Važno za rojake, ki nameravajo potovati ▼ staro domovino. BRZOPAR.NIKI francoske družbe, severonemikega Lloyda in Hamburg-aineriške prose, kteri odplujejo iz Nefw Yorka ▼ Evropo kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA TOURAINE odpluje dne 26. marca ob 10. nri dop. LA PROVENCE odpluje 9. aprila ob 10. uri dopol. LA LORRAINE odpluje IG. aprila ob 10. uri dopol. LA TOURAINE odpluje 23. aprila ob 10. uri dopol. LA SAVOIE odpluje dne 30. apr. ob 10. url dopol. LA PROVENCE odpluje dne 7. maja ob 10. uri dopol. LA LORRAINE odpluje dne 14. maja ob 10. uri dop. LA TOURAINE odpluje dne 21. majj^ ob 10. uri dop. LA SAVOIE odpluje dne 28. maja ob 10. uri dop. LA PROVENCE odpluje 4. junija ob 10. uri dopol. LA LORRAINE odpluje 11. junija ob 10. uri dopoL LA SAVOIE odpluje 18. junija ob 10. uri dopol. LA PROVENCE odpluje 25. junija ob 10. uri dopol. V BREMEN (severonemški Lloyd): KRONPRINZ WTT.TTRT.lf odpluje dne 24. marca. KAISER WTLHELM IL odpluje dne 31. mairea. KAISER WTLHELM DER GROSSE odpluje dne 7. aprila. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje dne 14. aprila. KRONPRINZ WILHELM odpluje 2L aprila. / KAISER WILHELM IL odpluje 28. aprila. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje dne 5. maja. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje dne 12. maja. KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 19. maja. KAISER WTLHELM IL odpluje dne 26. aprila. KAISER WILHELM DER GROSSE » odpluje dne 2. junija. KRONPRINZESSIN CECILIE odpluje 9. junija. KRONPRINZ WILHELM odpluje 16. junija. KAISER WTLHELM IL odpluje 23. junija. KAISjER WTLHELM DER GROSSE odpluje dne 30. junija. V HAMBURG (hamburško-ameriška proga); DEUTSCHLAND odpluje dife 30. aprila. DEUTSCHLAND odpluje dne 28. junija. Za vsa pobližna ali natančna pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, " kteri vam bode točno odgovoril In vas podučil o potovanju. Dalje so ie krasni pofttni parnlki na razpolago, kteri odplujejo kakor ▼ HAVRE (francoska proga); LA BRETAGNE odpluje dne 19. marca ob 10. uri dop. LA GASCOGNE odpluje 2. aprila ob 10. uri predpol. V BREMEN (severonemški Lloyd): MAIN odpluje dne 19. marca. BARBAROSSA • odpluje dne 9. aprila. GROSSER KURFUERST odpluje 7. maja. MAIN odpluje dne 14. maja. BARBAROSSA odpluje dne 21. maja. NECKAR odpluje dne 30. maja. GROSSER KURFUERST odpluje 11. junija. BREMEN odpluje 18. junija. FRIEDRICH DER GROSSE odpluje 20. junija. PRTNZ FRIEDRICH WTLHELM odpluje 25. junija. BARBAROSSA odpluje 27. junija. V HAMBURG (kaanbnrško-ameriška nroca): PENNSYLVANIA * odpluje dne 28. marca. PATRICIA odpluje dne 4. aprila. AMERIKA odpluje dne 9. aprila. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje 23. aprila. PRESIDENT LINCOLN odpluje 25. aprila. PRESIDENT GRANT odpluje 2. maja. AMERIKA odpluje dne 7. maja. BLUE CHER odpluje dne 14. maja. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 21. maja. AMERIKA odpluje dne 4. junija. BLUECHER odpluje dne 10. junija, j PRESIDENT GRANT odpluje dne 13. junija. KAISERIN AUGUSTE VICTORIA odpluje dne 18. junija. V TRST ALI REKO (Anstro-American Una): LAURA odpluje 31. marca. ALICE odpluje 14. aprila. ARGENTINA odpluje dne 23. aprila. MARTHA WASHINGTON odpluje dne 5. maja. V ROTTERDAM (Holland-American Lina): NTEUW AMSTERDAM odpluje dne 25. marca ob 10. nri dop. RYNDAM .odpluje dne 3L marca ob 4. nri pop. POTSDAM odpluje 8. aprila ob 1Q* nri dopol. NOORDAM odplnje dne 15. aprL ob 4. nri zjutraj. STATENDAM odplnje 22. aprila ob 10. nri dopoL NIEUW AMSTERDAM odplnje 29. aprila ob 4. uri zjutraj. RYNDAM odpluje dne 6. maja ob 9. nri dopol. POTSDAM odpluje 13. maja ob 2. uri popoldne. NOORDAM odpluje dne 20. maja ob 8. uri dopoL STATENDAM odpluje 27. maja ob 10. uri dopoldne. NIEUW AMSTERDAM odplnje 3. junija ob 8. uri zjutraj. RYNDAM odpluje 10. junija ob 1. uri popoldne. POTSDAM odpluje 17. junija ob 7. uri zjutraj. NOORDAM odpluje 24. junija ob 2. uri popoldne. V ANTWERP EN (Red Star Line): VADERLAND odpluje dne 21. marca. ZEELAND odpluje dne 28. marca. KROONLAND odpluje dne 4. aprila. FINLAND odpluje dne 11. apr. VADERLAND odpluje 18. aprila. ZEELAND odpluje 25. aprila. KROONLAND odpluje 2. maja. FINLAND odpluje dne 9. maja. VADERLAND odpluje dne 16. maja. ZEELAND odpluje dne 23. maja. KROONLAND odpluje dne 30. maja. FINLAND odpluje dne 6. junija. VADERLAND odpluje dne 13. junija. ZEELAND odpluje 20. junija. KROONLAND odpluje dne 27. junija. V SOUTHAMPTON (American Line): NEW YORK odpluje dne 21. marca. ST. LOUIS odpluje 28. marca. PHILADELPHIA odpluje dne 4. aprila. ST. PAUL odpluje dne 11. aprila. NEW YORK odpluje dne 18. aprila. ST. LOUIS odpluje dne 25. aprila. PHILADELPHIA odpluje dne 2. maja. ST. PAUL odpluje dne 9. maia. NEW YORK odpluje dne 16. maja. ST. LOUIS odpluje dne 23. maja. PHILADELPHIA odpluje dne 30. maja. o Ako kde želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj ee z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St, New York, in postrežen bode vsakdo vestno ix hitro. Vsakteri potnik naj si uredi tako. da pride etn dan pred odhodom parnika v New York. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi ina parnik brezplačno. Ako pa dospete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko u postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vaa. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku. Vožnje listke za navedene parnik* prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah pa rob rodnih družb. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., Hew York. Conppe Generale Transatlantic (Francoska parobrodna družba.) Zastonj! Zastonj! Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini | IMPORT1RANI TOBAK L za cigarete ln pipo ali cigare, I kakor pri nas. Pošljite nam na eni P dopisnici vaš naslov in dobite takoj xa*tonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, da se prepričate o finoti istega. Vsi 3* udje morajo naš tobak poskusiti, a se prepričajo, da ;e najboljši in najcenejši. Pišite takoj na: ADRIA TOBACCO CO. 308 E. 75th St., New York, w w w v m* HRANI svoj denar in kupi vo-žni listek, ako potuješ v staro domovino in to najlaglje pri FR. SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, ali 6104 Sr. Clair Ave., Cleveland, O. DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANA Poštni pamiki so:* "La Provence" na dva vijaka..................t4,200 ton, 30,000 konjskih mott. LaSavoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 , 1 "La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 "La Touraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 "La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000 "LaGasgogne"...........................•____ 8,000 9,000 „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nrt dopolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. Y, La Bretagne 19. marea 1908. »LA TOURAINE *LA TOURAINE 26. marca 1908. »LA SAVOIE La Gascogne 2. aprila 1908. *LA PROVENCE 9. aprila 1908. *LA LORRAINE 16. aprila 1908. *LA TOURAINE Parnika s zvezdo zaznamovani imajo po dva vljaKa. /VI« VV. Kozminski, generalni agent za zapad, 71 Deaoorn St.. Chicago. I1&, *LA PROVENCE *LA LORRAINE 23. apr. 1908. 30. apr. 1908. 7. maja 1908. 14. maja 1908. 21. maja 1908. MARKO KOFALT, 249|So. Front St., STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje proda jem parobrodne listke za v stari kraj za vse b< ljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Mr. Marico Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO J ROJAKI, NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI Rojakom v Pittsburgu, Pa. fci okolic. naznanjam, da je za tamoŠnjl okraj moj edini pooblaščeni zastopniK za vse posle < ? 4824 Blackberry Alley Pittsburg, Pa.'' - Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer. IwjiilMb. git wpzo priporočam. • _ Frank Sakser. 11 nlb t »nAi' ' NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro beJo vino od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavlca -id $1.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopošljejo denb.r, oziroma Money Order. Spoštovanj em Nik. Radovich, 594 Vermont St, San Francisco. CaL NA PRODAJ je krasna izdaja V AL VAZ OBJ A v štirih debelih zvezkih, ki obsegajo skupno 3000 strani z mnogimi krasnimi slikami. Knjige so vezane v trdo usnje. Valvazor je pisan v nemškem jeziku in je objednem najboljši vir za kranjsko zgodovino. Stane samo $18.00 s poštnino vred. Pišite na upravništvo "Glas Naroda", 109 Greenwich St.. New York, N. T. Pozor Rojaki! Novoiznajdeno garantirano mazilof za plešaste in golobradce; od katerega v"6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50 i Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da ie to resnica se jamči $500. Pri na-ročt>i blagovolite denarje po Post Money Order poliljati. Jakob Wahcic, F*. O- Box 69 CLEVELAND, OHIO. Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako se obrni na Martin Oeršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. Tudi naznanjam, da imam T zalogi vsakovrstno suho meso, namreč: klobase, rebra, jezike, Sunke itd. Govorim v vseh slovanskih A-iatlnV gg mm obilni obisk. UP-iP-JP-JP_J» 9 W Pozor rojaki! Naravno in fino Concord vino prodajam galon po 50 centov. Za obilo naročil se priporočam, ter vsakteremu zagotavljam dobro postrežbo. Frank Šali Box 363 Nothingham, O. PETKU CHULIG, 303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo. ,x>bira naročnino sa "Glas Naroda", •prejema doni za Slovensko-aaneri-caxtski keledar, pratike m druge vaar covratiM knjige, ter ga rojakom topi* priporočamo.