Ste«. 314 (Potararzna itevilki S vinarjev.) V Trsi«, v torek 13. Mvtmbra 1917 »•laik XIII. IzbftJ« vuk da«, tiadf ob nedeljah in praznik Ita* ob 5 zjutraj. UađstSv*. Lik« Sv Frsn^UiiA A*Ukeg« št 20, L nristr. — Val »aj m pottftjo ureie.*vu list« Ncfraakiraaa pfeTU n« spr^err.ff1© fcVopJsI »e t?c .racajo. Udjj-iHi in ©dfovom; trrrdaik 3teJan Oo-iim. Lastnik kcn«#rc4f tttfe .?.4iaaštm. — Tisk liAarae .Edinosti*, vpisane zadruge a •gtcjcai'ffl poroSTvotn v Trrfu, ufte« Sv. Fr«nčUka AtiScrga it. M. Tcltfor. »redni It v j in uprave it»r. 11^7. NifsUlaiiatii: Zi etio Wo.......K 31 39 »ol IHa.................... 15« za W aiescce............... , It ■•tftljik« ofti kfti....... ® F* .....................■ Ni»«m«« iteviike .Ujainilf se pr-oda^« p« 8 tmitM zastarele Stevtfke p» TQ vm*r;«r. Oglasi se računajo ua milimetre v Srokostf ene kale** Cene: Oglasi trgovcev \n nbrtnikov.....mm po 10 vi*. Osmrtnice, rahvale, poslcnicc, ogfasl denaraik ............ p« v* Oglasi v tdutu Hsla do p« vi*........* * »Mi i ;aka nadaljna vr?ta ... * ^ Mati oglasi po l vinarje bucda. n.jmauj pa 40 vraarj«* Og.ase sprejema inseratni oddelek .EJinostiV Naročain* In reklamacije se pobijajo upravi Tista. Plač-ji« se i»kl:n?no Te upravi .gumasti- — PiaCa ia toii se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv r-aft&lka Asiikega M. 30. — PoSu ohranilalćni rifun št. 841.56^?. Zvezni srnićBi porotno. AVSTRIJSKO. 1)1 NAJ. 12. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: 12. novembra, opoldne. Ob dolnji Piavi nobene izpremembe. Operacije v gorovju napredujejo ugodno. I ii ie bilo ujetih zopet 10.000 mož. IlljNAJ, 12. (Kor.) Uradr.o se razglaša: 12. novembra 1917. Italijansko bojišče.- Ob dolnji Piavi so nemške čeie zavzele na zbodnem bregu se nahajajoče prerf-niostje V»dor. Iz Betlnna ob reki nav*do! prodirajoče divizije se bližajo mesta Fel-tre. Pri Logarcne, severovzhodno Bellu-ja, ie bila v zadnjih dneh po smoirenem ^kupnem delovanju vojskovodij in čet ena »talij »rtska divizija odrezana. Ujeli cne'jn generala in okoli 10.00® mož ?n uplenili topov in vojnega materijala. Poseono je treba pohvaliti zopei z iieni-.-kini oddelki oje če no 22. strelsko divizijo. ! lojne sile feldraaršala Conrada so potisnile ?ov ražnja prek'« Castcl Te?ina in Grigna v Suganski dolini. Na or«gih frontah je položaj nei/preme-a. Načelnik generalnega štaba. NEiV.ŠKO. BLROLiN. 12. iKor.) Veliki glavni sUn, 12. iisreaAra 1917. Napadno bojišče. — Kratek topovski n"oad zgodaj ziutrai je uvedel angleški sunek, ki ie bil zastavljen in odbit erozspadno Paselre.idaele. Tekoin Lncva » i landriji le ir^.V'.zn ogenj artiijtvij, ki »e . večer v c.'erolju Vsere naraiel rn-pet Jo večie Na ostali zap:«.d ti i';t i*ii (Kibeniu hisnčBih dogodkov. rv.»fwn k MtiHer je izvoieval 33. letalsko V z b o e!«ih bistvenih cogotikov. V C>r- •Jevo!e. z^pa-Jno Uelluna. ie bilo ujetih 4000 Italijanov. Pr\fi generalrn kvartirmojNier pf. Lutk -.iorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 11. (Kor.) Generalni šiab 90-ro.:a: Na vsef niacedcnski -i(i !not?»en » geni. ki je bil cd časa do časa zapadno f>U.,lia in v ozemlju Mugleuice močnejši, juž o Bela>ice *n <:b Str umi so bili so-\r_;-ni poizvetK >aini cJdeiki razpršeni. — Fronta v Dobrudii: Vzhodno fialaca topovski r*genl. TURŠKO. CARIGRAD, II. (Ker.) Iz glavnega sti-ua so port ča: Na nobeni fronti uo(>enih bistvenih dogodkov. SOVRAŽNA URADNA POROČILA, (htiian^o poročilo. II. noveaiihra. — Včeraj «>b jutranjem svitu ie aovražafli i'<> lopovski pripravi, ki c je prijela /.2 jčer por rej. prekoračil r • >ianke naše oprtTovalne črte nri Asia-fn napadel naše zaiiuje oddelke pri (: ■ ' »u tu t^ki 1 !K». I^ft zivabneu! bf ju je ! zajest? te j.tnke. Naš H*, na-;*: :lni oddelek kakor tudi odJc'ki brigad \y. <29. i:t 30. polk) i?j Toskanc (77. ; ; so v n;»to sle«iečih zar rodnih ; ,». oti;-apadih ztipct osvojili izgubljeno: »/Ali 'je. potoni!: sovražnika nazaj in na-i r-.v;|, {(mi ujetnikov. Sovražni sfircrJnjfi j .n;i katerega smo naleteli \ vasi j / . !j h ' takoj napaden in ujet. ()b» I>;:v na e krilne čete odbile sovražne ■ \c. Sle so na desni breg reke m uni-ciL iiKtst MJ< r. Ob - i tJiiji in dolnji Piavi • • >;*ovsko -Je!« c in bobnajoč ogenj ^tr >]nih pui\. DOGODKI NA MORJU. HFROLIN, 11. (Kor.) Wo|ffov urad »>o-rc,:a: V Rokavskeiu prelivu ie uničil eden naši'i podvodi! i kov zopet 4 parnke. skupno nad 13.0*K) ton. Nov prevrat v Rusiji. K F RENSKI J PRFD PETROGRADOM. Krvavi boli med bo^eviki in pristaši Ke^ renskega. Pred padcem boljševiškcga režima. !>UNAJ. If. 'Kor.l I/ voviega «>oroče-.vaLl.cga stana javi a: «> zme niavi v Rusiji, kjer je najbrže izbruhnila državljan-1 Vtis in manifestacije na Dunaju, ska vojna, podajajo jasno sliko sledečih DUNAJ, 11. (Kor.) Povodom srečne re- cklici in poročiJa iz taborišča Kerenskega: j šitve cesarja so državna poslopja, magi- sile ruske republike, sem prispel danes na čelu domovini vdanih čet. Ukazujem četam petrograjskega vojaškega okraja, ki so se vsled nesporazumljenja ali pa prisiljeno pridružile tolpi izdajalcev domovine in revolucije, naj ne zamude niti minute in izpolnijo svojo dolžnost. Ta ukaz naj se naznani vsem stotnijam, poveljstvom, baterijam in eskadronom. — Kerenskii, ministrski predsednik in vrhovni poveljnik. 2. Peirograjskim četam! Zmagoslavne, revoluciji in domovini zveste čete fronte so prispele pred Pctro^rad. Da se ne bo prelivala kri po i.eJolžncm. aretirajte one. ki so vas prevarili, ki so oškodovali in izdali domovino. Da se bo vedelo, kteri polki so ostali zvesti svojim dolžnostim, odpo-šljite k bližajočim se četa,m fronte odposlanstva. — Sovjet vseruskega komiteja za rešitev dežele in revolucije: .Molevskij, komisar petrograjskega vojaškega okraja. Deželi in revoluciji zveste čeie so v popolnem soglasju s sovjetom zveze kozaške armade in z vsemi demokratičnimi organizacijami zasedie včeraj Carsko Selo in radiografsko glavno postajo. Uporniki umikajo v neredu proti Petrogradu. Proti ropanjem in nasilnežem se bo nastojalo z najodloČJicisimi sredstvi. Dotični, ki bodo zajeti z oropanim blagom. brnJo takoj us'reljeni na licu mesta. Kris ei iia uporu bedo izrcTen.i vejaškim revolucijonarnim sodiščem. 4. Arinadtiiin organizacijam in komisarjem! V Peir(»gradu postaja ogorčenje proti boljševikom vedno večje. Danes je prišlo že do javnih izgredov proti njun; I o ulicah se je streljalo na več krajih. Telefon je zasedlo mlado plemstvo, ki ie iztisnilo straže bolišcvikov. V Moskvi je rdeča i-jarda poražena. Proti večeru bo stal Kerenskij že pred Petrogradom. Zveza ž njim je-že vzpostavljena. Delegacija odbora Za rešitev« se ie podala h Keren-skemu. Likvidacija boljševiškcga pustolovstva je vprašanje prihodnjih dni ali ur. Za kolikor mogoče redno likvidacijo je potrebno združenje vseh sil demokracije in vseruskega odbora za rešitev domovine m revolucije. — Komisar vrhovnega poveljnika. Kakor se kaže. se vrše v Peirogradu in krvg mesta krvavi boji med pristaši obeli strank. Ruska mornarica se nahaja popol-i'Ctia pred obalo in ie v velikem delu na vieta v zavodu Smolne o tem in reke', mi bomo storili vse, da preprečimo prelivanje krvi. Zveza železničarjev ie prešla reJaj popolnoma na stran velikega dobro tvornega odbora in izjavila, da :-e ne bo več pokorila ukazom boljševiJcov. To je težek udarec za boljševike, ki so jim tudi poštni in brzojavni uradniki odpovedali pokorščino. Zveza državnih uradnikov ie ukazala svojim članom v 16 vladnih uradih, nai odlože delo, da otežkoeijo s tem delo Leninu in njegovim pristašem. Iivalna služba božja, po kateri je zapela ?nnožica cesarsko himno. Predsednik gosposke zbornice, knez \Vindischgraetz. se je zglasil pri ministrskem predsedniku in izrazil imenom zbornice hvaležno veselje povodom rešitve cesarja. Odlikovanja povodom rešitve cesarja. DUNAJ, 12. (Kor.) Cesar je izdal sledeče pismo na vojnega ministra: »V priznanje hrabrega zadržanja povodom Moje rešitve iz nevarnosti liropltve podeljujem Mojemu svaku princu Feliksu Parmske-mu zlato hrabrost no kolajno za oficirje; nadporečniku v rez., Kurtti Friese Barti, avtomobiis»ke čete, vtnaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo. Dalje je naznaniti: V tretjič Moje ponovno pohvalno priznanje ritmojstru Ivanu Gruberju dragonskega ]>olka št. 7: v drugič Moje pohvalno oriz-nanje siotniku Karlu \Verk-mannu i>olka I. cesarskih strelcev; Moje p,ohvalno priznanje bar« nu Uudoltu Slatin j>aši. Končno podedujem zlato hrabrostno kolajno Mojemu telesnemu lovcu Josipu Reiseubichtoi«, gardistu Frideriku To-meku. narednikom Karlu Blakovitsu. Ignacu Jirousu in Alojziju Pokornemu in četo vodji Henriku Seimhmaunu vojaškega zemljepisnega zavoda; srebno hrabresino ■•.«>lajno I. razreda korp. Josipu Kraftu av-loiinrbilske čete. — Dne 11. novembra 1917. — Karel 1. r.« Odlikovanci so se zbrali danes ob V2I2 v jedilnem vozu dvornega vlaka. V navzočnosti nadvojvode Maksa in vsega spremstva je izročil cesar, ki je prišel v spremstvu cesarice, s prisrčno zahvalo oficirjem in moštvu, ki so imeli zasluge za njegovo rešitev, podeljena jim odlikovanja. Sestanek treh via^^riev v Oori??. OORICA, 11. (Kor.? Cesar Viljem je prispel danes na jugozapadno bojišče in je bil .sprejet od ccsarja Karla, nadvojvod Maksa, Friderika, Fvgena in princa Feliksa Farmskega, generala Arza itd. Oba vladarja sta se pozdravila s poljubom. Cesar Viljem ie čestital našemu cesarju, da se je rešil iz nevarnosti utonit ve. Cesar Viljem je posetil tudi cesarico Žito. Kmalu nato je prispel iz svojega stana kralj Bolgarov s princema Borisom in Cirilom, nakar so imeli trije zvezni vladarji daljši sestanek. Zvečer se je vršil pri naši cesarski dvorci v dvornem vlaku rodbinski diner, ki so se :sa udeležili: cesar Viljem, car Ferdinand, iTinca Boris in Ciril, nadvojvode Maks, Leopold Saivator, Friderik, Evgen in princ Feliks Parmski. Po prisrčni poslovit vi je • Jpotoval cesar Viljem dalje na fronto, do-čim sta se kralj Ferdfjrand in naš cesar vrnila vsak vr svoj stan. MANIFESTACIJA DUNAJSKEGA DF-LAVSTVA ZA MiR. DUNAJ, 11. (Kor.) Ob ogromni udeležbi delavstva se je vršilo danes na Dunaju od s->ciialno-demokratičn^ stranke skikano zbomvanie. ki ie po izvajanjih državnih poslancev dr. Ellenbogna, Tomescha. dr. Kenneria in dr. Adlerja. ki so bila sprejeta z viharnim odobravani.m, soglasno sprejelo resolucijo, v kateri se pozdravlja zmaga petrograjskih delavcev kot začetek nove dobe v osvobodilnem boju mednarodnega proletarijata ter se izraža nada, da se združenim prizadevanjem delavcev vseh dežela končno posreči zastaviti medsebojno kianje narodov. Resolucija poživlja si izvolijo vladarja tedaj, ako so se odločili za nionarhrčno državno obliko. Velepomemben je bil včerajšnji dan posebno za jugoslovanski, češki in ukrajinski narod, kajti njegovi zastopniki so jasno in glasno povedali avstrijski vladi — za notranje in zunanje stvari, — da nikdar ne pripuste enostranske rešitve velikih politiških vprašanj, zlasti ne v tem smislu, da bi se dovoljevala svoboda enemu narodu z grdim prikritim namenom: nikoli mešali v to reč. Ustanovitev 1 ,4jske države d strani obeh osrednjih držav z dne 5. nov. 1916. se je izkazala naknadno zelo potrebna, ako ne celo škodljiva. — Ustanovili sta jo.... da br za vedno < Jre-ši!i Poljsko 'zpod ruskega jarma. Štiri mesece pozneje je revolucija rešila vse narode v ruski državi izpod carskega jarma in jim dala pravico samoodločbe. Naša ustanovitev poljskega vprašanja je torei s tem pravzaprav Izgubila svoj namen. Bolje bi da bi potem tem lažje zatirali narode, ki bilo, da je izostala, kajti doslej nam je pri-bi ostali v manjšini, izročeni na milost inipravljala same neprijetnosti.« — Jasneje Mržavni uradniki so se stavili dobrotvor- ? avsrro-ogrsko vlado, da v sporazumu z netim odboru na razpolago. Veliki del gar-1 zveznimi vladami sovražne države takoj nizije v Moskvi se je izrekel za p rov i zo-j p vabi na mirovna pogajanja ter pri tem rično vlado. Poprej je še prišlo v Kretnlu nemilost nemški večini. Naravnost zgodovinski pa je bil včerajšnji dan, ko se ic pridružil tudi govornik nemških socijalnih demokratov združenim zastopnikom treh slovanskih narodov in izjavi!, da: tisto popolno svobodo, ki jo privošča Poljakom, zahteva tudi za Cehe, Jugoslovane in Ukrajince. Ali krono vsemu je še postavil Poljak Glcmbinski. ki je izjavil, da vsiljevana rešitev Poljakom ne zadošča; oni hočejo popolno rešitev, popolno združitev, torej tudi Poznanjskega tje gori za Gdansko. da bo imela nad 20-milijonska država tudi dohod do morja. Ako Avstriji ne grozi latinska poslovica: sOuem Deus perdere vult — dementat!« tedaj smemo pričakovati, da je bila včeraj v poslanski zbornici pokopana tista bero-linska nakana s polovičarsko Poljsko, brez istočasne rešitve vseh do pike enakih velikih vprašanj. — »Poljsko vprašanje pokopano!« — ali: Naj živi poljsko vprašanje! Naj se čim bolj reši v veliko večjo slavo in čast poljskega naroda! Naj živi Velika Poljska!« — toda ob istem času svobodna Češka, svobodna Jugoslavija, svobodna l/krajina! Od poljske strani smo izvedeli včeraj, da so Poljaki zelo nejevoljni 11a — Berolin, ki je poslal zahrbtno v svet ono razburja-jočo vest na o rez tak te 11 način. Pravijo naravnost. da je to zahrbtno delo grofa Bii-k>\va, ki se je hotel osvetiti grotu Czerni-nu 111 kancelarju grofu Hertlingu. ki sta mu izpodnesla tla izpod nog. — Morda je kaj resnice na tem. Ali, vprašam, kako je to, da so mogli dunajski večerniki v sredo objaviti to vest v takem obsegu pri današnji cenzuri, ki še vedno pot'aeuje vse, kar ji ni ljubo? Saj je potlačita 31. oktobra tozadevne članke v »Ed.« in »S. N.«, v praških »N. L. je zaplenila večino članka, — in vendar v vseh teh list'h ni bilo toliko razburljivih novic, kakor zdaj v dunajskih večernikih! — Zato nič ne verujemo, da je bila ta objava le slučajna, marveč vse to se je insceniralo vedoma in hotoma, da se prepričajo, kakšen bo vtis te njihove diplomatske modrosti. »Neues 8 Uhr Bbtt« je objavil celo že navdušen članek o poljskem kralju Karlu. — Ali so res časi že taki, da listi lahko kar tako neovirano pisarijo take reči? Niso! Vemo dobro, ka-košna so bda tozadevna navodila isto sredo popoldne! Zato morem reči: Vsa ta komedija je bila inscenirana in je imela jasen namen, preizkusiti notranjepolitični teren pod vtisi zmag na južnozapadni fronti. — Zmotili so se! Zastopniki ne rodov so neustrašeno dvignili glave in izrekii uničujočo obsodbo. Posl. Settz je pa celo odklonil vojne zmage od presojevanja no-iranjepolitiškega položaja in je dal razumeti, da narodi danes vse drugače presojajo poraze in zmage. Zvezda vodnica vsemu našemu miiije-nju je bodoči mir, tak mir —.je dejal posl. Seitz, — ki se ne sklepa več med kralji. že ni več možno govoriti. Vidi se. da prodira resnično tolmačenje položaja celo med Nemce. Iz neke poljske korespondence je razvidno, da so tukajšnji Poljaki vendarle žc spoznali, kar jim je b.'! > že pred časom v ;>Ed.« jasno povedano, namreč: da so zaigrali simpatije vsega sveta, na katere so računali. Zdaj pravijo, da jim ne preostaja drugo nego ostati pri tesni zvezi z Avstrim in — Nemčije ne dražiti s Poznanjsko iti Gdanskim. Čud u o spoznanje in priznanje! — Samo da taki Poljaki, ki tako mislijo, v dt-mem slučaju izginejo in se skrijejo kakor krtje. a na dan oridejo tisti, ki se bodo proglašali za prave zastopnike — poljskega naroda. * « o Še nekaj izjav iz včerajšnje seje.* Govornik nemških socijalnih demokratov Seitz je izjavil v imenu svoje stranke: PrivoŠčamo poljskemu narodu njegovo po-pnlno neodvisnost, njegovo polno svobodo, in sicer celokupnem i 1 poljske -nu narodu. — Vse to, kar more ves nemški proletarijat storiti, da bi se vsemu poljskemu narodu zagotovila polna svoboda, neodvisnost in samostojnost, ne da bi bila pri tem oškodovana naša prava, vse to tudi vestno in vsak čas storimo. Ali te svobode in neodvisnosti ne voščimo samo poljskemu narodu, marveč tudi ukrajinskemu, češkemu in jugosbvanskemu narodu v Avstriji, vsakemu nabriti v tej državi in v Evropi. Ali ravno vi, katerih zgodovina poroča o slavnih bojih za vašo svobodo in neclvisnost. vr morate razumeti, da tudi ukrajinski narod hropeni po ennkl neod-vis»K;st| in svobodi! (Viharno ploskanje med netrt. soe. demokrati. Ukrajinci, Cehi in Jugoslovani.) — Ko je še zagotovil Ukrajincem, da jim ni treba razburjati se radi tega predloga, ki je neizvršljiv, je apostrofira! Poljake: Žel;mo popolno suve-reniteto poljske svobode. Ako se pa kot svoboden narod od rečete polni samoodločbi, polni suvereniteti in si pokličete v deželo kakega kralja, prosim, kar pokličite ga! Mi bomo itneli potem odločiti, ako bodo tako ustvarjeni odnošaji združljivi: z interesi naše države. - Mi želimo Poljakom in vsem narodom polno pravico do samoodločbe in polne suverenitete, ker vemo, da edino ta more dati polno jam-. tvo, da se nikdar več ne pon:>\ i taka grozovita vojna, kakoršna je sedanja. Nočemo, da bi še nadalje giiali narode v bod kakor ovce za tuje interese, da bi kupčevali Ž njJmi kakor s konji, marveč hočemo, Ja oni sami odločajo o svoji usodi. Ta'ia samoodločba narodov mora biti zagotovljena v mirov niit podajanjih za vedno in večno. Pravica vladajočih, da so sami odločevali, je bil eden vzrokov te vojne. Toda s s ar. t o odločbo, s popolnim prenosom moči na poklicane zastopnike hočemo zagotoviti, da mirovna pogajanja ne bodo sklenjena od kralja do kralja, marveč od naroda do naroda. Taka mirovna pogaja- marveč med svobodnimi narodi. — In tako nja. ki bodo sklenjena med svobodnimi naje bil včerajšnji dan tudi graditelj trdnih kodi, zagotove narodom največjo srečo — do boja s pristaši bol i še vik ov. Kornilov je ppfcegn?! iz zapora in pri-spe! v Moskvo. Govori se, da sestavi Rod-zjanko tamkaj vlado. Vsi zmerni socijalisti so zapustili zavod Smolne in se pridružili v mestni hiši javnemu dobrotvernemu od-b >ru. ki je izvolil za predsednika petrograjskega zun.ma. Kon -.res Sovfeta za mir. PFTROGRAD. M. (Kor.) Kongres sovjeta ie sprejel 1 red log glede sklenitve demokratičnega in pravičnega utiru brez aneksii in vojne odškodmne in trimesečnega premirja za pogajanja. i/recno in oedvounroo naglasi, da hočejo osrednje vlasti mir brez aneksij in brez odškodnin, da izrazijo svoj decšinterjse-ment glede za-sedenih oz :meli ter izia /sio, da hrče jo mirovnemu kongresu pred! »žiti konkretne predloge o izgradbi mednarodnega prava, o mednarodnem razoroženiu in o obveznih razsodiščih, ki naj v bodoče rešujejo vse spore med narodi, pa priznajo vlade osrednjih vlasti danes v Rusiji obstoječo javno oblast ter njej kakor vsem vojujočim se državam v s vrbo priče tka mirovnih pogajanj predlagajo premirje. — Mirovne manifestacije se je udeležilo kakih 50.000 oseb. 8 novembra I. 1917.! jKoIessa: Morda pa jo podarijo Ogrski. -- Današnji »Fremdenbiatt« je objavil v Dr. Iscrescul-Grccul: Hvala lepa! 'Sploš-obliki članka pojasnila zunanjega ministta na veselost.) grofa Czernina o — miru in poljskem I I>r. F v gen Levickyj (Ukrajinec) je Je- nki za las. Ni en cilj je vedno isti: čini nismo še taka daleč, da bi mogii trditi, da Hitrejši častni mir! — O poljskem vpraša- se ves sovražni svet rkkni volji centralnih velesil. Ta bo smatral vse to za izziva- Seia ministrskega Sveta povodom rešitve j-cesarja. DUNAJ. 11. (Kor.) Pod vtisom poročila! o rešitvi cesarja iz življenjske nevarnosti se je zbral ministrski svet k izredni seji, da izrazi najiskrenejšo hvaležnost Vsemogočnemu. ki je odvrnil ono strašno nevarnost od vzvišene osebe ljubljenega vladarja in narodov Avstrije, kakor tudi čustva največjega patriiotičnega veselja. Izredna seja gosposke zbornice. Lioyd George v Parizu. PARIZ. 11. (Kor.) Llovd George je prispel semkaj. DUNAJ, 11. (Kor.) Gusioska bo imeia v torek izredno sejo z Poljski kndjKtvo v poslanski zbornici. (Od našega po^ebne^a poročevalca.) Hnnaj, 10. nov. Poslanska zbornica ie doživela ve« r: j slaven, veličasten, veli v dan, na kateri se bodo spominjali zg< .i vinski pisatelji še v pv znšh časih. Avstrijski n.,rodi so lai.ko ponosni na ta dan. ko njihovi govt i i! i mu pa pravi: > Poljska je samostojna država. Novi mogotci v Rusiji priznavajo poljskemu narodu pravico, da sam odloči o svoji bodoči usodi. Nemčija in mi smo že upoštevali željo poljskega naroda in priznali njega samostalno državnost. — Ako Poljska na dan zaključenja miru izreče željo, da bi se hotela tesneje nasloniti na avstro-ogrsko monarkijo, tedaj ne bo nikakega v zroKa. da bi kraljestvo odpahiiili od sebe. Pefcka je samostojna in z nami prijateljska država; ona bo sama odločevala o svoji bodoči usodi.« Tako zatrjevanje je zelo zanimivo, toda Ako nje in dokazov al, da se mora voj ta nadaljevati, naj stane, kolikor hoče. - Dokazuje, da je polovica Galicije uk'; jir. ka. Poljaki govoričijo o naši narodni avtonomiji. Celili i>ct stoletij s■-> imeli Poljaki časa. „da bi pokazali svoje bratstvo. Ali živeli smo ž njimi v nepres-. rcm boju ii! ta se mora nadaljevati, kajti Poljake poznamo. Po-jak Stapinski je horel pomiriti ostale iovaiie. - Govori-se: pomagajmo si drug drugemu! Ali kakor hitro se innnerava nekaj dati Poljakom, takoj se po tavljajo ostali Slovani nasproti in vprašujejo: Kaj pa bo z nami? Poljaki U.rcj .:c bi mogli tako dolgo doseči samostojnosti, tk.Mcr se Poljaki sami mu nič kaj ne verujejo, ima narod poljski sam odločevati in izbi- ne ugotovi, kaj naj se zgodi z osiainm b;o-rati šele po sklenjenem miru, pravijo, če- j vani. (Klici: To je umevno samo po sebi! Svobodo z a zbornica is .jlamieoo besedo branili prava ei dnevni.11 tedoni: Mari.estacija zbornice povodom rešitve ecsnrja iz resne živlicj-ke nevar- nr-ti. in bratstva vseh narodov brez razlite, k imajo 50 \ i-^ko dvigali prapor resnične sv« dov-1 j. — Ni kaj reči, res je trio! i:i samoodločbe narod v o svoji nsmi;. o! 'sv- jem državnem ustroju in o pravici, da' sanje -stoea^no rešitvijo vseh "DanaŠn«a rZeit t ie povedala nekaj prav! vpraša«-j. On *e prc--'čan, da rcšiiev potj-Ure kili. N. pr.: Bolje bi bilo, da se nismo i skega vprašanja brez rešitve češkega, bu<\a H. ,Ef>!N05Tu štev. 314 Y Trst«, dne 13. novembra 1*17 sprednje prosti »rt uporabljali konjski j L ' ■ r*bua šr; n. vis'ch, (Jrtia 2) dne 14. 1!., pri R. 127. (cena 58 v hi. kg>. Lo- Jugoslovana- sjo?<. caia ! Kalan in tajnik A. CaJe.ž, prcJscuiuk ua !♦ na katere bomo mogli ralu-na*1- -izfc vl|a» Ca ne želi v fco^ Po^M-Ukraiincev, ki naj se pridružijo Ukrajini. Izjavlja, da hrepeni po granatah in šrapnslih, veliko dreves je polcinljcuh, pot'je razbita in razkopana. nekako v sredi hriba je obtičal motor. Vsakotf ob roti orle bi »ko v hrib vdolbeno za H šče. Nekaj onih znamenj še stoji, večit ko ?e kioni- pa so izumila, pot globok cerkven 'm robi Ioni v grobnico, ki jc za:-.: dan. in sat';-- -tajskem vrtu tik ob zidu iViariii:! ckozi d ohranjena. Na dvorišču za hišo stojite še dve kameniti mizi. Hiše ob Solkanski cesti so precej razbite, tako tudi poslopje domenske uprave. Jasna Poljana pa je večinoma dobro ohranjena. Hiša notarja Či-beja je razmeroma malo poškodovana. — Cicconijeva vila s parkom ni trpela preveč. Pri Catariniju je razbito skoraj vse. Prav tako je tudi Ritterjeva palača hudo razbita in enako Korcnjska ulica. Od Placute do mosta, lina najhujše prizadetih ulic je Orzoni-j-eva ulica, kjer so skoraj vse hiše močno poškodovane, tako tudi Faitova. V ulici e činom a, Brolo sle n. pr. Rijavčeva in Krapeževa la. Tik pred cerkvijo presekava. bJša cdzunaj videti še precej celi, a zno-rc1:r?f ki vodi po-d teraso pred | traj Je uničeno skoraj vse. Riva Piazzutta V:dom narava t skozi kra- je v zgornjem koncu precej dobro ohranjeno, to se pravi, po hodniku j na, spodnji del pa je sama ruševina. liiša, I v kateri se je nahajala MaknČeva gostilna, j Je popolnoma porušena, in zelo razbite so ; tudi one male hišice na drugi strani (št. 1, j 3, 5, 7). Cerkev na Placuti je razvaFna, stolp pa še stoji in vise tudi še zvonovi v 1 njem. Menda se jih nihče ni upal sneti. — Župnišče in sosednja hiša sta popolnoma 'porušeni. Prednji del Plac u te jc razmere -Ima dobro ohranjen, hiši št. 19 in 20 ste pa ! —- zbiti. Cingraf ni hudo prizadet, le Bitežnikova stilna, ki pa je že ob Saboimski cesti (Pontc nuovo), jc popolnoma uničena. Vsa ulica Ponte Isonzo je, izvzemši vojaško boiiiišnico in Aloizijevišče, dobro ohranjena, tako n. pr. vila poslanca Fona, bfša dr. Pavlice in slovenska sirotišnica. Odtam dalie, kjer prihaja Sabotinska cesta do ulice Ponle Lsonzo, dalje proti mesiu pa je porušeno vse skoraj do tal. Vsaj kolikor toliko cela je ostala edino le prva hiša na levi strani (last rodbine našega črk >-stavca Ju^a). Mostu ni več kot kvečjemu par metrov. Na levi strani pred mostom je n:i droga pritrjen oni kažipot, ki je bil že parkrat omenjen v našem listu: »A! commando del presidio di Pri mostu«. Na oni .strani mostu, okoli Fo^arja, je vse prca vi!' potem p dalje tja gori v hrib in dalje pt cu. Cerkveni stolp je skoraj t ru^cn. Cerkveno pročelje jc Panov- nr -hi oma razbito, a •! \ 1 • r lom je nepoškodovan. _____________ transka vrata ie mogoče pri- ti'v "cerkev, ki je brez stropa. V cerkvi leži dva do tri metre visoka groblja opeke kar ^ :: in tramovja vse do obhajilne mize. Rizu n d :tr>:. i.a porušenega velikega! oltarja, v katerem se še nahaja Marijina po, < oba. ni v cerkvi nobenega oltarja več. Z: vristija ie ohranjena dobro. Oni vsake-n ki Goričant? dobro znani vodnjak na dvorišču. z izborno pitno vod: . je pokvarjen. Pod za' r:- -;io so imeli La;ii kuhinjo. Bivša sah: '.-sta a kuhinja je dobro ohranjena ■> refektrrii. Slike seveda ni v m pra\ refekioriiu in sploh v vsem samostanu nobene več, in odnesli ali menda požgali so tu Ji vse mize. Ostale so v refektoriju samo klopi ob stenah. Prostor, kjer se je nahajala samostanska knjižnica, je čisto pr;' *v i. Z:-. iji prostori gla»nega samostanskega poslopja so vsi močno poškodovani. Vrat ni v nobeni celici, t tipa tam kak klečafiiik. Skorai vsaka soba ima poleg okna še po kako tak njo. Samostanski kor j ie par metrov visoko pokrit z gruščem in polomlienim tram- vjem, brez strehe in tudi stene, tako da je treba zelo pariti, da e jo ve' ne pade na groblje v cerkvi. Po gornjem hodniku, ki je ves nastlan s : Cvetjem iz vrta sv. Frančiška , ni mogoče priti v prizidani trak;, kj.r se je nahaja. >. soba Očeta Stanka, ker je prehod aad drugimi st pnjica nl v stranski trakt popolnoma porušen. Z vrha teh stcpniic, ki so sc-oaj cisto pod milim nebom, se vidi tam v porušeuci'1 stranskem traktu, ki je tre', jlrclie, ua ic \ --c ora/.^o in razbito. Ce >e Češko Biidjevička Restavracija (Bosa- konsorcij j kova uzorna češka gostilna v Trstu) se ul. G. Galatti (zraven glavne Slovenska postrežba in slovcuskr Nove mesto: Modre izkaznice štev. 742—779 (obrobna štev. 5) in štev. 1—24 (obrobna štev. 6) dne 16. 11.. pri A. Stock, ul Stjuero nuovo 15, (cena 28 vin. kg). Nova mitmea: Modre izkaiz. št. 251— 312 (obrobna štev. 7) dne 14. 11., pn J-Taučer, ul. S. Zaccaria, (cena 28 vm. kg), štev. 313—512 (obrobna štev. 7) dne 13. ba Jugoslovana odklonila. Te'cvadiK) društvo »Sekal« v Rajam: naznanja, da bo imel svoj nastop i. decembra t. L v veliki dvorani »Narodnega domač v Trstu. Mestna zastavljalnica. V sredo, i4. t. m., se bodo od 91/? d op. do 1 pop. prodajale na javni dražbi drssj^cenofti, zastavljene rije 140 in sicer od št. 22.80! do št. 24.300; popoldne od 2V2 do 6 na ne dragoceni predmeti raznih preisniih številk serije 141. 11., pri G. Girotti. ul. Amalia 13, (cena 38 meseca Oktobra ^916 n a zelene jistke se-vin. kg), štev. 513—574 (obrobna štev. 7) dne 13. 11., pri F. Nemenz, ul. Acque 20. (cena 28 vin. kg). Stara mitnica: Modre izkaznice stev. 21—82 (obrobna štev. 5) dne 17. 11., pri G. Žerjal, ul. Setteiontane 250, (cena 28 vwi. kg), štev. 83—144 (obrobna štev. 5) dne 15. 11., pri A. Galoprn, ul. Settefontanc 16, (cena 28 vin. kg), štev. 145—206 (obrobna štev. 5) dne 14. 11., pri G. Hrovatin, ul. Media 52, (cena 28 vin. kg), štev. 207--326 (obrobna štev. 5) dne 14. 11., prt G. Poslano") IZJAVA. Podpisani Ivan Kralj pok. Antona p. d. Sirca iz Trebič št. 95 izjavlja, da so vse trditve njegove o Amaliji Sosič soprogi Josipovi iz Opčin št. 113 popolnoma izmišljene, ker ne more o njenem nravstvenem Trsi, Via Cs-r-sa di Ris»?srrolo S (lastno post*?!«) KapKal ln razmrva K 13,289.000.- FILIJALKE: Dima] Tegeth^Jst sasse 7 9, Dubrovnik, Kotor, LJubtjana, /Metković, Opatija Split, Sp enik, Zada% VLOGE NA KNJIŽICE 31 O ■ 9 O =— ...............' . . \ V! IjLliV., I\ l It«, llii/l V VJ 1IJV-IH.JI1 M Pal'aga. ul. Olmo 9, (cena 32 vtn kgK sl: j življenju njej ničesar podtikati. 327—3S8 (obrobna štev. 5) dne 13. 11., pri O. Macortn. Madonnina H, (cena 28 v kg). Sv. Jakob: Modre izkaznice štev. 1030— 1091 (obrobna štev. 3) dne 15. 11., pn O. Kai ixl, ul. S. O i ti sto 16, (cena 28 vin. Kg). V rdela: Modre izkaznice štev. 535—590 (obrobna štev. 2) dne 17. 11., pri G. Miceu. ul. S. Cillino 2 (cena 28 vin. kg). Sv M. zgornia: Modre izKazntce st. 3r,3—412 (obrobna štev. 2) in štev. 1—12 (obrobna štev. 3) dne 16. 11., pri G. Frank. Bivio 8, (cena 28 vin. kgV_ ObžaJitije svoje nepremišljene besede ter jo prosi odpuščanje. Trst, dne 12. novembra 1917. Kralj Ivan. *) Za članke pod t«m Daslovom odgovarja n*eduištvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. srednje starosti, izobru-eua, pridna, sposobna za vsako domaće de o, b do-briir/i spričeval', išče službo kot hišna gospod nja pri gos odu ali vdovcu Natančn > pojasnila pri vrat * rici v ulici Coramerciale 14 B 17 od dneva vloge do dneva vzdigs. Uentot davek p afiaje banka svojega Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru - Akre loti vi, čeki in nnkasnice ua v-.u L a-in inoaoniska triiAćs. KDFTJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, sastavna pisma, prijoriter~e. delnice, srečke, valute davi e, promese itd Daje PREDUJMI] na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. SAFE DEPOSTTS PROMESE. - — Prod .ja »reik razredna lote rje Zavarovanje vsakovrstnih papiriev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja «re4k i. t. d. breaplatno. Stavbni kredit, remb^ura krediti. Borzna naroSila. — Inka*o. MENJAJjNICA .---ESKOMT MBIflO. Telefoni: 14fl8, 1193 in 2«76. Uradna arai od 9 4s 1 popoldne Brzojavi: JADRANSKA F;. Joni srečne rešitve Njegovega Ve-|— se v n: jera lokal z dek'etora. Poja-n la v ulid 'reppa 16, L 15-a iiCansiva iz smrtne nevarnosti se šila danes, v torek, 13. t. m., ob 10 do-; poldre v stolnici sv. Justa sfov-esna sluzfta , fc " bo VT-ij^PASM Službo pri kaki slov in Art. i Irf5.ttii Suraan, Skeienj 1 ^ lovenski tvrdki Jos p Kopeli < z zahvalnico. Namestnik vabi tunk- 7 zvečer. Ob nedeljah ii ii:" arje oblasti, uradov in državnih učnih! Prostori ao d^infeciran. zavodov, da se kolikor mogoče polnošte-'"s— — vilno udeleže te cerkvene slovesnosti, g eda 113 višku! Govorimo jasno!! Pod tem naslovom je priobčil »Lavx ratore« članek o nprovizacm I-rr;' 1 \ iai ude senzaciio. Clankai l ako v Trstu ulica, dti Gelsi 1-1. Odprta v sredo, petek in soboto od 9 7jutr:ij do in p aznikih do 3 pop. — Post^a/ha točna 1583 dni tržaški I nuovo 17. ki zurjene^a krteuarja s kavcij « za dobro vpeljano gostilno in lepi poziciji Znati mora slovensko, italijansko in ako mogoče turli nemško Pojasnila v Buffetu Kluu nllca Squero 158* ZlflMCfl^vG. Pie^o v Tr^ta te Je preseHfa r*a Cor»o St. 15 v blvfo x!at«m!ca a Zerccw»tz k Fi^lio Velika fzbera srebrnih ?n rJatfh \ ur, uhanov, prstanov, verižic itd. I Cene amerne. Cene zmerne, i pomenjal mak; senz:iciio. Člankar prizna- drobno irt ravno taJvo v Podpori, kjer pa vendar še stoji cerkveni stolp. Pevma je razbita popi>!noma. Gričevje na oni strani Soče, kjer so se v začetku italijanske vojne vršili oni grozoviti boji in so bHi tedaj popolnoma goli, so sedaj že zopet vsi v zelenju. Seveda velikega drevju ni nikjer temveč le grmovje, ali zelem ie vendarle. Drevored proti mestu ni vc'.iko poSko-' do van in tu-di poslopja so razmeroma dobro ohranjena, kakor n. pr. hiša prof. Ber-(I nČa, Mvalova in TcpiM a. Pnato tlfi • so veliko trpele liiže ob začetku ceste v veliko trpele hiše ob i- rej ni zo prej resllu iinjlžn^a --eia Sian- j Stračice. dočim so pa bliže tja proti Soči 1 a, ni o njLj sedaj r.c du!;a ne s!uha vc_.;|llKj0 razbite. Tako je tudi prva Ur. Tu- niova vila v Zoruttijevi ulici (ši. 3 A) čisto dobro ohranjena, le strclia je nekoliko raz ^ivinosianiko klet, v "kateri so se sv u-s-- vrstili sod za s*>Joni. ki jih pa sedaj ni več. so Lahi kpremenffi v vofa&mco. Na vrta za sauu stanom jc veliko pt»ko^u'isee. Trsje Ul drevje po vrtu ie skor. ] popoln va da je oskrba našega mesta mankljiva, da ljudstvo trpi najveće ^ mankanje. Ostaja pa pri tem, da krivua ne pada na aprovizacijsko komisijo marveč lla_ druge kajti rečena komisija stori vse, kar le more. V nedeljo se je vršil na; sedežu soei'alnodcmokratične stranke | shrd. na katerem je govornik dr. Puecher naglasal, da ie položaj skrajno kritičen, — j Kri/a v aprovizaciji Trsta m v »bližnjih; pokrajinah«, da je dnrsegla višek. Krivdo; na tem ic govornik valil na vlado. Nar>o- j " " ali teli i ^ I* pi tir ige kovine Kakor tudi vsakovrstne n\m\\m kupuje jj! mmiw strnil Trst i« ylka Mie^sia 17 vsaki veter i ob 9% l vela viriMrc niA fi^ Vaiopnlna K - W nego krompirja, ni koruzne moke, a se hujše je | z mrščobatni; in kar jih je, jih moramo pla- t čevati po cenah, ki liatn jih narekujejo na- g cen tlprav grozljive so bile govor-!p nVKave navedbe o umrljivosti. V letu 191^ se jc redilo \ Trstu 4222 oseb, umrlo 4963. V letu 1Q17 pa se jih je rodilo 1463, un*Ho Trst - Ula Stadion 10 -Trst Otlprt 04 8^zveče?nm] Vstopnina K Z Jarki i:? prekopi vodito o tt- jik: uničeno, na vse strani. S terase preti cerkvijo se vidi. kako no so Italijan« utro i i Uorico. \ se i*hbc>C je kostanjeviškega griča in potem vse tja d: ii do živinskega trga. ob železniški \ ro^i do riei-ora je vse v zakopili, žičnih ovirah, kakor za večno zgrajenih namesuščih za "rdiiie p u s., e in baterije. Cc bi se ne bili 1'aiiii.Tii v?ied rriiiska od strani inoraii skoraj brc / pravil' bojev umaluiiti iz ljors- tr-p.Ki, druga pa zelo perušena. Rutarjeva vila ni trpela veliko. Vrtovi niso dosti po-..J< v« i i. Nemška rc.^na gjmntT^a je p.Leej razdrta. Znatno poškodovana so poslopja v uliei KU -e. Furlanski konvikt je Iv'* laška \ jasr e .. Notcrdainski zavod je zunaj videt' se precej dobro ohranjen. Z ogledom vseh teh ulic sem dokončal svojo dopoldansko nalogo, ki je bila, žal, - zelo - mokra, kajti deževalo je vse od jutra sem. Moral sem se vrniti na okrajno glavarstvo, da sem se predstavil okrajnemu glavarju, baronu Bai*mu. ki mi je ob- et- i > bi se bili uu,; upira i i resno, bi moralo j tj rno razloži! oblastvene načrte za vzpo 1 ti stoil^ocv žrtev, preden bi bila zav zeta; stavitev Gorice in okolice. iiorica. Kakor sem izvedel, so se pač vr- šili Iniii goriških ulicah, tod;; d > re.-nc-odeora so se Italijani tvpogutiiiii samo < i rehoclu čez Sočo. kjer je hrutntl naj-srJite;>* boj ceiih osem ur n^pren nia. taalpat Ho s sHto žrtev. Vr-.aii m-J ik na severni strani u.i viioda v s.itn« ^taii je s.tma grubli.i. Outod sem ^kusai sj»; /nati na Sv-ii gtii i, kje bi neki b la uM > c\ *.n samostan. \ ideli ni \eua nič. čisii> nič. Ok* fi tjr/avficfcj kolodvora. >> K is;; l vic«: vodi imeniino i/.uciaa Bbočo k Solkanski cesti la do Soče. Uli- j ca del ttosco k v>a porušena. V bližini že-j le; (Nadaljevanje jutri.) Pr§dsis kurila. Oglie. 10 kg na izkaznico. No\e mesta: Rdeče izkazr.icc št. 508-077 (obrobna štev. 3> dne 13. 11., pri O. : \i. ^rosich. ul. de! Toro 14. (cena 58 v kg). Nova mitnica: Rdeče izkaznice Stev. 1 l(v5 (obrobna štev. 3) dne 14. 11., pri l\ Nemenz, ul. Acque 20, (ccna 54 vin. kg), št c v. 1646— 1S56 (obrobna stev. 13) uj'c 14. i J., pri O. Nemenz, ul. S. Fran-\ 1: Ju železnice in pnieta čev ceSvjo d" Assissi, (cena 54 ' In. kg). Stara menica: Rdeče izkaznice štev. 1750 (obrobna štev. 3) dne 14. 11., predor, s,(vji na tiru pur raz-i pri 1". Ribarich, ul. Alfieri 15. (cena 58 bit; i železniških \ >/.. Tovarna mila je po-; vin. kg), štev. 153o—1039 (obrobna štev. rušc.ra, in v smeri proti pt»ko;>a!išču je ni .3) dne 13. 11., pri Tedeschi, ul. Bo^eo 32. niti ene 1 >c. ki bi bHa vsaj deloma cela, (cena 58 vin. kg), štev. 1040--1740 (obrob- ;<» so se kar ni čudno, liutciši bjasuo besedo . — Ma'o kasno prihajate, boter! Sicer pa naj na »ii veru-ieio gos>p- dje. da .prebivalstva danes, ko je beda na višku, ne pecc t.asKo vprašanje odg! vornosti in krivde, koliKor vprašanie. ali pride pomoč, ali store vsi j čmit ei i i - in ne sanai centralni —kar so dolžni storiti, da bn oi ebi vaistvo rešeno i L najhujšega — Kladu, ki je že tu! Kajti iju-die stradaio in - jrinevauo, kakor je ko-vonilk dr. Pueeher na pretresljiv način ilustriral s Številkami o rojstvih in umrljivosti!! Pomagaj U . -cšite nas iz te^a obupnega položaja, kd-v- je poklican in kdor zato nosi tudi odgovornost! Oziroin na tam kai vršili naj-j na štev. 3) dne 13. 11.. pri A. Hnastia, ul. vprašanje krivde ljudje mnogo komen tira- ža na*e mesto so se prelile reke krvi; za- i h te vam o nekoliko polente in zagotovi naj j v ■ nam košček kruha. Zaupanje prebival-'/ Dr. J. ii v Trstu, ul. Poste wes«h 12, ullctdella Po^«. Izdiranje tob^v fcres" b^ieiine, x k Plombiranja H UMETNI ZOBJE Tis dni se le zopet odprla trgovina JOSI A H v Trstu, ulita S. Zaterina štev. 7 - VELIKA UBERU izsdlovlie^ih olsiak is In SUčivžšk, ^anal^n in PaSetot. P. N. Občinstvo naj si o pravem 5asw preskrbi lakaxri"o. ---: ?3 fciojue, raztnei i, kit. ic oila nameščena po^ta, ie j Salice 7. (cena 58 vin. kg). Vrdela: RJcjc izkaznic, štev. 1103— , 1106 (obrobna štev. 1) in štev. 203—31S 1 (obrobna štev. 2) dne 14. 11., pri G. Miceii. ul. S. Cillino 2. (cena 58 vin. kg). Skorklja: Rdeče izkaznice štev. 302— 324 (obrobna štev. 2) in Štev. 106—162 (obrobna štev. 3) dne 14. 11., pri M. Stock, ul. Suiu.ro nuovo 15, (cena ^S vin. kg). Roian: Rdeče izkaznicc štev. 481—590 (obrobna štev. 2) dne 14. 11.. pri O. Peit-ler. Rojan 4, (cena 58 v'n. kg). Sv. M, M. zgomia: Rdeče izkaznice štev. 547— 599 (obrobna štev. 1) in štev. 81—137 (obrobna štev. Ž) dne 14. 11., pri G. Frank, Bivio S, (cena 58 vin. kjf). m? dejstvo, da se v stvari, ki se tako krvavo dotika v$e:«>a prebivalstva — saj smo menda vsi ljudje brez razlike straiikarske pripadnosti - pripuščalo ua shod le pripadniki ene stranke. Voditelji sociialno-demokratkaie stranke naj nani verukio. je to zgrešeno ravno z o&irom na zatr-jevanja. da }e krivda pri cen-trahiih eini-teljih in da je njih strajika v aprovizacijski komisiji v manjšini.....! »Jugoslovan«. Pod tem naslovom je začel izhajati v Ljubljani tednik, ki mu je program označen že v imenu: za našo de-ktaraciisko politiko. Urednik listu, ki bo Izhajal vsake sobote, je drž. poslanec Jos. Go^iiiiČar, tiska pa se v Učiteljski tiskar- dmo avst ki lestojt Iz a) 5 7- cfri&vne^e posojil amortizira nega v 40 letih, da ka prosto po K •l-*/# 5 odbitkom obresti enega meseca, t. J. K —* netto &o IC 91.54°|o. tedaj Podpisuje se lahko nominalnih od K 50- naprej in pod znanimi pogoji ' * __. . _ ama > i -t . - i.i. ___t »I! »t I i,iron!infl daje posojilo •/ do 7-05°/0 kakor bo isto prtj ali si J izžrebano, b) 57,% državnih zakladnic plačljive 1. avgusta 1926, davka proste, netto pe K 94-%. Podpisuje se lahko od nominalnih K 1000 — naprej, ter nosijo iste 6.41 °!o obresti. Podpisovalcem državnega posojila in državnih zakladnic se ponuja veči dobiček s tem, da odrezki ki zapadejo dne 1 februarja 1918 (s izvanre inim uživanjem obresti za 3 mesece) se takoj izplačajo, tako da bodo posojila iz zakladnice imele odrezke od 1. avgusta 1918. Sledeče br.nke sprejemajo podpisovanja in nudijo z ozirom na posebni pa-triotični namen tega posojila vse možne olajšave ter dajejo vsa poircbna po jasnila: Jadranska banka, Trst in Dunaj, L TegetthoffMrasse 7. Podružnica Aaglo-Avstrij>ke banke, Trst in Dunaj 1. Waitnerstrassc 2. B^nca Commer-Ciale Triestina, Trst in Dunaj, 1. Schotter ng 2. Tržaška po r »žnica Ljubljanske kreditne banke. Banca di credito popolare. Podružnica Banca Oenerale dl deposltl, Trst, Via S. Nicolo 8. Podružnica c. kr, priv. avstr. Kreditnega zavoda za trgovino In obrt, Trst in Dunaj Vil, Zollergasse 2. Podružnica Bance Union, Trst in Dunaj i, Wachtergasse 1. Podružnica Živnostenske banke. Trst in Praga Panska ul. 7. c ranjeno. Lahi so Grcia: Rdeče izkaznice štev. 310— 219 ni. Stane 8 K na leto. V imenu konsorcija»