211. številka. Ljubljana, petek 15. septembra. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. bhaja vsak dan, izvzemii ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejernan za a v str o-o ge rs k e dežele za celo leto tfi gld., za pol l«ta H gltL, ■a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejernan za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje »d četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tit-ka, f) kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo J« v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši 8t. 25—86 poleg gledališča v „zveziliM. Op ra v ni 6 tv o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reci, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hišL 0 položaji. Turki so so omehčali, iz Carigrada „Pol. Corr.41 poroča, da so uvcte mini močno pre-naredili, pripravljeni so za manjšo ceno mir uglaviti. Kaj se je zgodilo, da jih je minila smerna ošabnostV Nič novega mej tem časom. Vendar je občno uverjenjo, da bode nekoliko premisleka Turke še ponižnejše naredilo, če ne, jih bode rusko orožje. Eekel je ondan velik rusk časnik, da no bena sila ne bode dejansko ugovarjala, ako se bodo Rusija odločila, da z vojsko zavzame ee za Slovane, svoje brate. In da je to resnično, to se vidi vsak dan bolj. Zveza mej prusko Nemčijo in Rusijo je gotova, to vsi potrjujejo. Dokler stari cesar Vihem živi, bode besedo držal, ki jo je ob tistem času dal Rusiji, ko si jo onkraj Rena nabavljal carsko krono nad zjedinjenim Nem-Stvom. Ravno te dni je bil v njegovem imenu feldmaršal Manteuftel v Varšavi, kdor je ruskim odločilnim krogom zatrdil, da Nemčija pušča Rusiji prosto roko. V Avstriji je črezpolovična večina prebivalstva navdušena za kristijane in torej za Rusijo. Mag j ari in nemški Judje, ki se iz Btrahu pred Slovanstvom za divjake Turke napihujejo, ne morejo in ne bodo mogli nahuj-skati naše vojske zoper Rusijo. Tudi je nemogoče, ker Nj. Vel. cesar je v Zakupih z ruskim carjem zjedinil se, brezdvomno. Italijanski narod ves s slovanskimi kristi-jani simpatizira, vlada je pa tu na narod ve- ' Mstek. Pomladanski valovi. (Roman, spisal Ivan Turgenjo v; poslovenil dr. Haks Samec.) XXXVII. (Dalje.) Obed je bil kakor včeraj krasen in je prešel jako živo. Marija Nikolajevim je razumela s pogovori razveseljevati društvo . . . redek dar pri ženski, in celo pri ruskej! Ona se nij stesnevala v izrazili; posebno kadar je zadevalo ujene rojakinje. Sanin se jo večkrat moral posniijati nad katero smolo in zabavljivo besedico. Manj kakor vse drugo nij mogla Marija Nikolajevna trpeti hlimbe, fraze in laži . . . Nahajala jo je skoro povsod. Gizdala in ponašala se je z isto nizko sredino, v katerej se je uže začelo njeno življenje, pripovedovala je dovolj čudne anekdote o svojih stariših, iz časov njenega detstva ; imenovala se je lapot-nico (žensko, ki je nosila črevlje iz ličja). Saninu se je zdelo očividuo, da se jo ona svoj zana, in so jako trudi zadobiti rusko prijatelj- ! stvo in zvezo. Francoska se popravlja Nje nobena sila ne spravi še zdaj v boj, da si je bila baš Francoska ob krimskej vojski prva poleg Anglije. Ostaje še jedina Anglija. Ali s to bi pa Rusija lehko kmalu gotova bila na suhem. V slučaji vojske, vrže kacih 20.000 mož Srbom in Črnogorcem na pomaganje in ti zdrobe potem lehko turško armado kar je jt> zdaj njim na sproti. Več je Turki itak nemajo. Angleška vojska za na suhem je pa majhena, nij nič napredovala in se z rusko nikdar meriti ne bode mogla. To vse govorimo za slučaj, ko bi se Angličani za vojno odločili. Ali Angleži nečejo nobene vojske več za ohranjenje Turčije voditi. Povedali smo uže, kako se narod na taborih vzdiguje zoper ministra Derbva in Disraelija, ki sta turkoljuba, kako prvi možje, kakor Gladstone (ki je kot nekdanji minister sam za krimsko vojsko glasoval, torej je zdaj izpreobrnenec), protestujejo, da bi se še tako velike žrtve prinašale za turško barbarstvo. Nikder pa narodov glas toliko ne velja, kakor baš na Angleškem, kdor ustavnost in parlamentarizem nij sta na papirji samo, nego sta zašla v kri in meso celemu ljudu. Res je, da nij ves angleški narod Turčiji protiven. Velik del konservativne stranke, katera ima zdaj vladno krmilo v rokah, drži se starega uverjenja, da je za Angličansko državo in njeno evropsko veljavo potrebno, da se Turčija obdrži. Temu prepričanju je zadnje dneve minister lord Derby tudi odločno čas veliko boljše izobrazila, kakor velika večina njenih vrstnic. Polozov pa je jedel premišljeno, pil pazljivo in le malokdaj obrnil zdaj na ženo, zdaj na Sanina svoje belkaste, kakor slepe ali v istini zreče oči. „Kakšen umnik si ti!" vsklikne Marija Nikolajevna, obrnivši se k njemu, „kako si vse moje komisije v Frankobrodu dobro opravil !" Pocelovala bi to na tvoje čelco — ako bi me zavoljo tega ne odganjal." — „Ne bom ti branil ne," odgovori Polozov in zreže ananas se- srebrnim nožem. Ura odbije sedem. Natakar pride naznanit, da je kočija pripravljena. Polozov spremi svojo ženo, pa se kmalu zopet vrne nazaj k svojej naslanjači. — „Glej, da ne pozabiš na pismo našemu opravniku!" zakriči nanj Marija Nikolajevna iz pred izbe. — „Bom uže napisal, ne vznemirjaj se. Jaz sem akuraten človek." XXXVIII. Leta 1840 je bilo gledišče v Wiesbadenu uže po svojej zvunajnosti slabo, pa tudi igralci nijso iz frazaste in mizerne srodnosti po po- pritrdil in rekel nekej deputaciji, da je Turčijo ohraniti za Angleže potrebno. Vendar tudi njegove besede nijso bilo več tako odvažno, kakor prej. Prisiljen je bil užo tudi ta zastopnik poslednjih turkoljubov (kajti Magjari in dunajski nemški judje z nemškutarji vred nemajo evropske veljave) priznati, da celo Angleška hoče, da se da turškim slovanskim kristijanom avtonomija. To je uže velika moralna in dejanska zmaga jugoslovanskega vstanka in srbsko vojske. To pak je ob jednem živ dokaz, da je angličanski narod mej seboj v dva taborja razdeljen, da torej ne more m si ne bode upal vojevati za Turčijo, ko bi Rusija morala prijeti. Jugoslovansko bojišče. Na srbskem bojišči mej Aleksincem in Deligradom nij velicih bojev bilo. Turki si ne upajo in nemajo moči, da bi Srbom naškodo-vali tako, kakor so širokoustno grozili se, in kakor so njih nemškutarski prijatelji prorokovali mesece in mesece. Uže nem§ka nesram-nica .,N. Fr. Pr." je v listu od 13. t. m. prisiljena priznati, da njeni prijatelji Turki so mnogo streliva porabili, a ničesa dosegli in nemajo uzroka bahati se z vspehi. Kolikokrat prej je drugače govorila, grdeč in zasmehujoč Srbe, ter prorokovaje jim pogubo. „Tursko vojskovodstvo nema nič časa izgubljati" — tako toži dunajska Turkinja „N. Fr. Pr." — „kajti če vojna Še dalje deset tednov traje, pride zima in turški vojaki, ki so iz južnih krajev rekrutirani, ne bodo mogli v mrzlih vršnoj rutini mogli dospeti do iste visokosti, katera se je morala do tačas imeti za normalno za vsa grmanska gledališča, na katerih čelu so stali tačas igralci gledišča v Karlsruhe pod vodstvom gospoda Devrienta. Za ložo vzeto za „Njeno Svetlost g. von PolozolT" je bila majhena sobica obstavljena z divančeki; prej ko jo stopila Marija Nikolajevna vanjo, je poprosila Sanina, da bi potegnil naprej zavezo, katera je opredeljala ložo od gledišča. — „Nečem, da bi me videli," reče ona, se vsede zadej in posadi Sanina poleg sebe s hrbtom proti dvorani, tako da je bila loža videti prazna. Orkester zaigra overturo iz „Figaros Hochzeit" . . . Zaveza se vzdigne: igra se začno. Ta je bila jedna izmej mnogih domorodnih pioLvodov, v katerih v bukvah izvedeni pa neobdarovani avtorji v odbornem ali mrtvem jeziku marljivo pa nerodno provedejo kakšno-koli „globoko" ali „živo trepetajočo" idejo, predstavljajo tak imenovan tragični konflikt in napravijo dolg čas . . . azijatsk dolg čas, kakor azijatska kolera. Marija Nikolajevna je krajih severnega Balkana vojskovati se." Tako jadikuje sovražen list, in to je mnogo. Černjajev je poročil v Belgrad, kakor piše „PoI. Corr.", da je zdaj srbska vojska zopet dobra, na novo organizirana, vajena, ve" kako sovražnika prijemati. Černjajev je prepričan, da Turki ne morejo skozi Moravo- dežele. V Ljubljani 14. septembra. Glede flršnvtiot/M ^/»»ivi se glasi zdaj novo geslo iz oficijoznih listov, da mini-sterstvo samo še nij odločilo kedaj ga sklicati. Štajerski deželni in državni poslanec Syz je Bvoj mandat položil. Bil je delaven in zmožen poslanec. Gospodarske stvari so ga primorale, da javno politično delovanje popušča. Vsi avstrijsko-nemški listi prinašajo članke umrlemu Anastaziju {Jv1lnw na slavo. Cesar je 14. t. m. v Gbdollo prišel. Ogerska ministerstvo se misli baje nekaj premeniti. Premembe sisteme pa iz tega ne bode nobene, za to nema nijedne važnosti. Vnanje d r/jivc. ttttski „Golos" pravi: Največji prijatelj Turkov bode razumel, da slovanska Ideja nij mrtva ideja teoretikov, temuč živa historična ideja, od katere je prešinjeno vsako rusko srce, in katera celo navadnega ruskega moža navduši, kateri ne pozna zgodovine, da katera celo take ljudi, ki so bili do včeraj za vse apatični, soboj potegne v odločno in od-važno delovanje. Iz Krete poroča „Pol. Corr." da je vrenje veliko mej grškimi otočani, kateri hote borbo za neodvisnost zoper Turke začeti, da-siravno se jim iz Aten odsvetava, Češ, da nij še pravi (!) čas prišel za boj svobodnostni. — Rauf-paša dunajskemu poslancu Turčije vse te stvari taji, ali Turki lažejo in nemajo nikder več vere. tluniunci se pa vesele, da jim je turški sultan prijazno naznanil nastop svojega vladanja. (mr&kn vlada dela predlogo zbornici, naj se grška vojska prestroji po pruskem izgledu. dar vzdignil očij in v resnici je imel — oh kake!" Marija Nikolajevna je oddelila z nohtem velikega prsta celo polovico svojega mizinca in pokazala Saninu. „Mojega učitelja so imenovali — monsieur Gaston! Povedati vam moram, da je bil jako učen in strog človek, Švicar — in s tako energičnim licem! Brada črna kot smola, grški profil — in ustne kakor iz železa zlite! In kako sem se ga bala! V celem svojem življenji sem se jedino tega človeka bala. On je bil guverner mojega brata, kateri je potem umrl . . . utonil. Ciganka mi je uže naprej povedala nasilno smrt — ali to je neumnost. Tega ne verjamem. Predstavite si, Hipolita Sidoriča z bodalom?!" — „ Umreti je mogoče tudi brez bodala," reče Sanin. — „To je vse bedarija! Vi ste prazno-verni! Jaz — nikakor. Pa zakaj bi ne bila tega omenila. Monsieur je bival pri nas doma nad mojo glavo. Bilo je jedenkrat, da se po noči zbudim iz spanja in slišim njegove korake — on je hodil pozno spat — in srce mi je zamiralo spoštovanja ... ali od nekega druzega čuvstva. Moj oče je sam komaj raz- Čemu bode Grkom prestrojena vojska, če sedanje ob najlepšej priliki ne rabijo ? Dopisi. Iz ftlorenslteg-n fttAjerjia 10. sept. („A. M. Slomšeka zbrani spisi. Prva knjiga: Pesmi. Zbral, ured il i izdal Mih. Lendovšek"). Vsled neprijetnih rezmer, v katerih Slovenci živimo, bogati se naša literaturica le počasi z deli, katera imajo v resnici pomen za naše mlado ljudstvo. I: kadar se to godi, treba je od vseh, ki se pečajo s književnostjo, velike pozornosti, da bi se storilo vse, kolikor je mogoče dobro, da bi se nam ne godilo tako kakor se je istemu, ki je kupil za pšenico pleve. Zato naj izpre-govorim tu nekoliko besedic o izdanji, objavljenem v zaglavji denašnjega mojega dopisa. Namen vsacega kapitalnega izdanja po smrti katerega si bodi pisatelja je dvojen: 1. Postaviti zaslužnemu pisatelju najlepši monument in ga častiti javno pred njegovim narodom, pa s tem izpodbujati njegove potomce k marljivemu čitanju, k obrazovanju Da bi se pa to doseglo, kar se najbolj more doseči, mora vsak izdatelj pred vsem gledati na to, kar je v njegovih rokah, i to je vnanjs oblika izdanja v najširšem pomenu besede. Je li g. Lendovšek to storil? Deloma samo, a ne, kolikor bi bil mogel storiti, kakor se meni dozdeva. Slomšek ima za slovensko narodno slovstvo tako veliko značenje, da ga mi do sedaj še presodili nijsmo, ker je jedini pisatelj svoje vrste. Izdanje njegovih del moralo bi torej biti primerno značenju pisatelja. I tukaj pe pomenja malo, kakšna je vnanja oblika. In tako bi bil jaz mislil, da naj bi bil g. Lendovšek izdal Slomšeka v velikej obliki, ne pa v tako malem formatu. Z velikostjo vnešnje oblike je razmerna tudi plodovitost Slomšeka, in bode v resnici čudno pogledati celo gromado malih snopičev če se g. izdatelj u posreči njegovo predvzetje, izdati celega Slomšeka, namestu da bi ga imeli v nemnogih velicih, in impozantnih knjigah. Ali kde vzeti sredstva? poreče morebiti kdo. Prazna beseda: če ne premoremo toliko. umel pisavo, pa nam je daval prav dober poduk. Ali veste, da razumevam tudi latinski ?u — „Vi? latinski?" — „Da — jaz. Naučil me je monsieur Gaston. Ž njim sem prečitala Eneido. Dolgočasna stvar — ali nekoliko mest je lepih. Še pomnite, ko je Dido z Enojem v lesu . . ." — „Da, da, pomnim," reče Sanin, ki je uže davno vso svojo latinščino pozabil in o Eneidi še pojma nij imel. Marija Nikolajevna je pogledala nanj po svojej navadi nekoliko od strani in od zdol. ,,Ah, moj Bog, ne — jaz nijsem učena in nemam nikukih talentov. Komaj znam pisati . . . prav; čitati ne morem na glas: ne igrati na glasovir, ne risati, ne Šivati — nič! Zdaj vidite, kaka sem !" Ona razprostro roke. „Vse to sem vam razkazovala," nadaljuje ona, v prvo zato, da bi ne poslušali teh norcev (ona pokaže na oder, kder je namestu igralca nastopila igralka in ravno tako molela lakte od sebe), in drugič zato, ker sem vam še na dolgu: včeraj ste vi mi o sebi pripovedovali." — „Ker ste me izpraševali," pristavi Sanin. -da bi spodobno častili in odlikovali svoje velike talente katerih imamo tako malo, nijsmo vredni, da se imenujemo Slovence, da živimo kot posamen narodič, in zlasti imam tukaj narodno duhovščino vseh slovenskih škofij pred očmi! Poglejmo zdaj mej stranice Lendovšekovega izdanja Slomšeka. Prva knjižica se mi od začetka nič prav ne dopada. Vsaj jaz bi mislil, da bi bil precej obširen uvod, v katerem bi se popisalo Slomšekovo življenje, vsestransko njegovo delovanje in položenje, v kakošnem je bil v njegovej dobi slovenski narod sploh in njegovo slovstvo, dosti primerneji velikemu izdanju, nego vse malenkosti, katere so umeščene pred pesni. A tacega uvoda nij j mali sestavki, kateri ga namestu jejo, nijso postavljeni v svojem logičnem redu. Da se je izdanje Slomšekovih del še le zdaj pričelo in to po g. Lendovšeku, nij zakrivila vsa slovenska inteligencija, ampak tisti njeni del, kateremu pripada Slomšek v prvej vrsti in v katerega rokoh leži Slomšekova literarna zapuščina in denar za spominek nabran. In pri tacih razmerah se nij kaj čuditi: gospodje pri mariborskem kapitlu so nekoliko (ne vsi) pozabili pisati po slovenski, da bi pa Slomšeka izdali po nemški, to se jim pa ven dar preveliko . . . dozdeva! Sploh pa pri nas vse nekako počasi in težavno gre svoj pot. Kako dolgo je čakal Preširen priličnega izdanja! Koliko druzih izvrstnih del naše li terature nij nikder več na prodaj ! Vse Slomšekove pesni so razdeljene na šest oddelov, kar mi tudi nič prav ne ugaja. Taka razdelitva ne zadostuje pravilom kritike, katera zahteva, da se deja, katera pred-stavljejo jedno celoto, ne delijo inače, kakor da se posamni deli razvrstijo v istem redu, v katerem jih je stvaril genij, da se na tak način lehko vidi in presodi, na katerej stopnji tvorstva je bil v tem ali drugem trenotku svojega življenja. Da so Slomšekove pesni taka celota, katero deliti nij lehko in pristojno ne bom tukaj dokazoval. Samo pravim pa, da bo vse jednoličen izvirek narodnega, navduše nega in pobožnega srca, in ravno ta poslednja lastnost je, da se mora ugovarjati proti razde- litvi pesnij na npesni veselih otrok," pesni „za kratek čas" itd. (Konec prih.) Ik IBrclfttkcfri* okruja 5. sept flzv. dopis.] Znano je, da je na Gorenjskem preveč pretepanja doma. Pred par leti sem se i/ Kranja v Mengiš peljal, mej vasema Našolče in Vahovče sem bil od ondašnjih ponočnjakov napaden in sem komaj pete odnesel. Sreča je bila samo to, da sem imel izvrstnega konja, da sem se z begom rešil. — Pred štirimi meseci je bil moj sosed ravno mej istima vasema napaden, ter pri istem napadu tudi na roki hudo poškodovan, ker se je z rokami branil, da mu nijso polena v glavo letela. Dne 4. t. m. sem se jaz in moj sosed zopet po tistej cesti peljal. Kar naju napadejo na samoti štirje ondašnjih cestnih prežal-cev. Začetkoma so hoteli od naju tobaka imeti, ker nobeden od naju tobakar nij, jim tudi ustreči nijsva mogla. Najprvo nama za-žgo mrvo, katero sva na vozu imela; ko midva isto pridno gasiva, začno na naju kamenje s tako silo lučati, da sva bila prisiljena voz ustaviti, v velikej nevarnosti sva bila, bodi-si da sva od kamenja zadeta, ali pa, da bi se konji splašili. Mej najhujšem napadom pride za nama več voz po cesti, ter so lumpi naju popustili, in prihajajoče napadali, — ker je bilo pa mej došlimi vozniki več mož, so nas ti ne-sramneži vendar popustili. Mej zadnjimi je bil konj Tomšeljnovega Matevža iz Trzine tudi v boji, a mi hvalo bogu nijsmo bili poškodovani. — Sedaj v devetnajstem stoletji, ko je povsod polno žandarmov, pa vse jedno človek pade mej razsajalce, misleč, da je mej Čiče ali pa celo mej Turke prišel! Žalostno je, da se za varnost nas kmetov slabo skrbi! Domače stvari. — (Na Goriškem) se volilne priprave uže delajo. Slovenci bodo zjedinjeni na bojišče stopili in upamo, da bodo samo odločno narodne može volili. — (Slovenski tolmač.) G. J. Navratil, direkcijski adjuukt najvišje sodnije, je imenovan pri višjej sodniji dunajskej za tolmača slovenskega jezika. — (Gf. Anton Auersperg) jo v oporoki izrekel voljo, pogreben biti v rakvi v Leskovcu pri Turnu na Dolenjskem, kder je imel graščino, in kder mu tudi oče leži. — (G. Karel Ileidrich), špirituval se-meniški v Ljubljani, je odšel v Gradec k La-zaristom, kakor beremo v ,,Slov." Kdor ve" kako marljivo je opravljal pastirsko službo v Moravčah in v Ljubljani, kako se je žrtvoval za nesrečne jetnike na Gradu, kako je deloval pri izgojevanju mlade duhovščine kot špirituval v semenišču, kako je največ pripomogel, da se je hiralnica sv. Jožefa tako hitro dozidala, ve tudi ceniti zgubo, katera po odhodu njegovem zadene škofijo. Govori se, da pojde še nekaj duhovnov za njim in pomanjkanje duhovnov, ki so v nekaterih krajih uže zdaj tako čuti, postalo bo še večje. — (Umrl) je tu stud. jur. E. Seunig. — (Za logaške pogorele e) je daro-rovala dobro znana narodna štacuna Sovanova v Ljubljani nič manj ko 20O kocev, ki bodo revežem po zimi prav dobro služili. Slava narodnemu trgovcu! Ti koci so se s 300 gld. vred, katere je poslala ljubljanska čitalnica, preteklo nedeljo razdelili mej pogorelce, ki so bili zlasti kocev prav veseli. — (Obešenjak.) Piše se nam: Štrukelj v Žirah, v krašenjskej fari, premožen kmetovalec, vdovec, uže prileten, se je od 4.-5. r noči na lastnem domu v izbi obesil. Vrv je pri oknu privezal in se sedoč obesil. Bil je uže več časa na duhu bolan, storil je konečno to vsled blacnosti. ■■»Minilo. ) V pojasnenje in obrambo. V številki 194. Vašega cenjenega lista ste prinesli dopis iz Ptuja, kder se govori o občnem - zboru „ Učiteljskega društva za slovenski Štajer" in kder se kratko omeni tudi to, kar sem govoril jaz. Ker bi se po tem dopisu lehko moj nasvet sodil naopak. naj mi bo dovoljeno nekoliko pojasniti ovi dopis. Da sem govoril iz lastne iniciative, da je bilo to, kar sem govoril, moje lastno prepričanje, to komu dokazati bilo bi zelo teško. Ne mogel bi še dokazati g. dopisniku, da sem pisal to poslano iz mojega lastnega na- *) Za dopise v tej rubriki uredništvo ne odgovarja Marija Nikolajevna se precej zopet obrne k njemu. — „Ali bi ne veđeli radi, kakova sem jaz ženska! Sicer pa se ne čudim," pristavi ona nnslonivši se na blazinico divana. ,,Človek prevdarja ženitev še le po ljubezni in dvoboju . . . Kako bode mislil o čemur koli drugem ?" Marija Nikolajevna se zamisli, začne grizti ročko svoje pakljače s svojimi velikimi ravnimi kakor mleko belimi zobmi. Sanin pa je videl, da mu je zopet začel v glavo stopati sopuh, katerega se ne more znebiti — uže drugi dan. Razgovor mej Saninoni in Marijo Niko-lajevno se je vršil poluglasno, skoro šepetajo, in to ga je še bolj razdraževalo in vznemirjalo. Kedaj se bo vse to končalo? Slabi ljudje nikdar ne končajo sami — ampak čakajo konca. Na odru je nekdo kihal; kihanje je bilo od avtorja uvedeno v pjeso kot „komični moment ali element," druzega komičnega elementa v njej res nij bilo: in gledalci so bili zadovoljni tudi s tem momentom, smijali so se. Ta smeh je tudi Sanina vzbudil. Bile so minute, ko zares nij vedel: ali je jezen ali vesel, ali se dolgo — ali krat-1 kočasi? O, ko bi ga videla Ema! — „Res, to je čudno," se oglasi zopet Marija Nikolajevna. Človek vam naznani z mirnim glasom: „Vedite, da sem namenjen ženiti se;" pa nikdo vam ne poreče mirno; nJaz pa bom skočil v vodo." Kaka razlika je mej tem? Čudno zares." Jeza prevzame Sanina. — ,,Razlika je velika, Marija Nikolajevna! Marsikateremu nij nič strašnega, vreči se v vodo : on zna plavati; vrh tega pa . . . kar se tiče čudnosti ženitev . . . je to kaj vsadanjega . . ." Sanin na mah obmolkne in grize v jezik. Marija Nikolajevna udari s pahljačo po dlani. — „Izgovorite, izgovorite, Dimitrij Pav-lovič, izgovorite — saj vem, kaj ste hoteli povedati." „Ako do tega pride, milostljiva gospa, Marija Nikolajevna Polozova" ste hoteli reči „kaj bolj čudnega, kakor je vaš zakon, se ne da misliti . . . vašega soproga sem uže poznal od mladih let!" To ste hoteli reči, vi, ki zuate plavati!" — »Dovolite/1 začne zopet Sanin . . . — „Ali nij to res? Nij resnica?" vpraša Marija Nikolajevna postajno. „Nu poglejte mi v lice in recite, ali nij sem resnice povedala!" Sanin nij vedel, kam bi obrnil svoje oči. ,,Nu dovolite, res je, ako uže to neprestano zahtevate/1 izpregovori konečno Sanin. Marija Nikolajevna pomaje z glavo. — — „Tak . . . tuk. Nu, in vprašujete sebe, vi, ki znate plavati, kakšen bi bil vzrok tacega čudnega . . . postopka od strani ženske, katera nij ne revna ... ne neumna ... in ne grda? Morebiti vas to ne zanima; pa vse jedno. Tega vzroka vam še zdaj ne povem, in ne pred, dokler se ne okonča predakt. Bojim se, da bi kdo ne prišel ..." Marija Nikolajevna še nij izgovorila poslednje besede, ko se zares odprejo vrata do polovice in polttka v ložo glavo rudeča, oljnato-potna, še uriadu, pa uže brezzoba, z redkimi dolgimi lasmi, visečim nosom, ogromnimi očesi kakor pri netopirju, z zlatimi očali na radovednih očesih in s pince-nez na očalih. Glava se ozre, zagleda Marijo Nikolajevno, se grdo posmeji . . . Zilast vrat se je stegoval za njo . . . (Daljo prih.) giba, da sem zapisal v to poslano moje lastne nazore. Da je razžaljivo, komu podtikati, ta je orodje tega ali ovega, ta je govoril to, kar mu je naročil ta ali ovi, da je to nnj-menj razžaljivo, to lehko uvidi vsak. A gospod dopisnik je hotel biti razžaljiv, torej naj ima svoje veselje in naj meni, kar hoče. A verjame mi naj blagovoljni čitatelj da če sem spregovoril v občnem zboru „Učiteljskega društva", če sem tukaj zagovarjal moj nasvet, sem storil le zato, ker sem preverjen, ker uvidim, da potrebujemo učitelji slovenskega Štajerja krepkega učiteljskega društva, da potrebujemo šolskega, strokovnjaškega lista, kakor „Slov. Učitelj" do zdaj nij bil. O tem torej ne bodem govoril više. A pojasniti moram nekoliko drugo opazko. Dopisnik pravi, da sem menil jaz, PSlov. Učitelj" je pomanjkljiv, ker povdarja narodno stališče. To opazko sem primoran imenovati hudobno krivenje resnice ali pa moram obžalovati dopisnika, da Se nij prišel do tega stališča, da bi zamogel razločevati posebnost političnega in šolskega strokovnjaškega lista. Stati na narodnem stališči je po vsem pomenu jedno in isto. A kako se izraza to narodno stališče, to zamore biti zelo različno. Drugače ga izraža politično, drugače znanstveno, drugače lepoznansko društvo. In ob sebi se razume, da poudarja narodno stališče drugače politični, drugače lepoznanski drugače šolski, strokovnjaški list. Da še dalje grem, vsak Ust zamore poudarjati slovensko narodno stališče za slovenske narodne šole, a vsak list drugače. Posebno mora šolski lis*-, če hoče biti strokovnjašk list, donašati le spise, ki govore o notranjih šolskih zadevah, ki govore, kako naj se prednaša ta ali oni predmet vspešno itd. Vse drugo, kar so ne tiče didaktične in pedagogične strani šolske mora prepustiti političnim (jaz menim, da me g. dopisnik ume) listom, katerih ipak na Slovenskem imamo, v prvej vrsti „S1. Narodu", ki je za narodno šolstvo dosta vnet, da bode sprejemal takove spise. Če sem torej stavil v občnem y zboru „Učiteljskega društva za slovenski Stajer" nasvet: „ Občni zbor učiteljskega društva za slo- venski Stajer naj sklene, da bode nSIov. učitelj" kot organ tega društva strogo didaktično pedagogično uredovan brez vsake polemike na to ali ono stranko, tako da bode zares ustrezal potrebam slovenskih učiteljev," vodila me je misel, ki sem jo razvil v mojem „poslanom". Koncem naj še omenim, da si s tako brezobzirnostjo učiteljsko društvo nikakor ne pridobiva prijateljev. Ptuj 81. avgusta 187G. Tomaž Romih, narodni učitelj ptujski. 13. septembra i £ViV|M Meden iz Cirknice. — pl. I lager iz Karlovca — Tecandi iz TrBta. — Bavagnoli iz Zagreba. — Baroni iz Benetk. — Maroldi iz Trsta. Iriigor iz Toplic. 1-ri aimou: CaUlerari ia Trata. — Stiftar iz Loža. — Košak iz Boke, — Novelo iz Trsta. — llladik iz Gorenjskega. — Papeti iz Kuke.— Wobor iz Notranjskega. — Civico iz Krko. — Novelo iz Trata. — Koder iz Dunaja. Pri HtUI6il Grimsic iz Maribora. — Pičck iz Kočevja. — Lbwy iz Dunaja. — Esinger iz Alo-nakova. — \VirBinger iz tiradca. — Bernberg li Londona. — Mazolini iz Trsta. — Goli iz Idrije. — Haut iz Dunaja. — Bohutinskv od Save. — Fuuk iz Trsta. — liieder iz Dunaja. — Bleier iz Kuku, Calavini iz Italija. — Sacherl iz Dunaja. Pri Zamorci: Kež-k iz Dolenjsgoga. — Topolkovič iz Zagorja. — Kramarič, Sekula, VVurz-bach iz Dolenjskega. Dunajska borza 14. septembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih <>6 g'd. 65 Lnotm drž. dolg v srebru 1860 drž. posojilo Akcije narodne banke Kreditne akcije London . . Napol. C. fe. cekini Srebro 69 . 76 112 ( — 859 _ 150 l 60 121 , 15 9 67 5 . 81 101 50 C. k. poštar, ki bi rad dobil dobrega, poštenega in spretnega poitmega o«fj»f*at'MfJfea (ekspcditoija), naj izvoli do 1, oktobra pri uredništvu „Slov. Naroda" pod znamenjem : -*. V,. Mf. to naznaniti. Zadovoljnost bode gotova. (283—2) Zahvala. Nepoznanemu rodoljubu in prijatelju naše čitalnice, kateri je poklonil prekrasen kinu : ,,.Bufjo-.!•#«• ijit". predstavljajočo zjedinjenje južnih Slovanov, izrekamo najtoplujšo zabvalo. Dostjnujši bi blažega gospoda postavili, da verno njegovo iin*». Ali gospod K. F. Bothe iz Zagreba, poslavši nara podobo, nij znal nam povedati gospoda darovatelja. V Kanali, ft, sept. 1876. (285) Čitalnični odbor. Hi isti na prodaj. V JI«».»tu h, pri Mengišu, je na prodaj zidana, z opeko pokrita hiša v čisto dobrem stanu, z dvuina sobama, kletjo, strojnico in hlevom, mimo kature tiče potok; tudi so poleg 3 lepe njivo. Prodajo se vse \ kupu ali tudi posamezno Natančneje se izve pri usnjarji na starem trgu št. 34, v Ljubljani. (284—1) i DorŠko olje iz sale kltovlli Jeter, iz Borgcna na Norvegskem j rumeno 1 steklenica 60 kr.; nepremočljivo brez okusa in duha 1 steklenica 80 kr.; se železnim jodirom 1 steklenica 1 gold. Da se ponarejovanju izogne vtisneno bodo moje ime na vsakej steklenici. (.3-22) Gabriel Piccoli, lekaff na dunajskej cesti v Ljubljani. Sirovi loj 1 knpnjota mM Jas po najvi.iji ceni Kari Pamperl-ova sina, Toplini«« za loj, iToJarij* In rnUamic«, zalogu vilgulnih, svetilnih in mašJobmti tvann '¥ CELOVCI na Koroškem.11 (29-9) ^ Z okusnimi pismenkami in olepisavanji, kakor tudi z dobrimi ročnimi in brzotiskalnimi ter druzimi stroji in pripomočki popolnem oskrbljena v Kolmanovej hiši v zvezdi, priporoča se čestitemu p. n. občinstvu za izvršenje vseh v stroko tiskarstva spadajočih del, ter bode jej blagovoljno izročena dela po najnižjih cenah hitro in okusno izdelovala, posebno pa: I.«-t it u i»oro<-ilji. koledarje, ra č-u.«. s^e poročila račune, fakture, cirkulare, menjice, t «•, multilne tisti', umu k' ali |>iirtt li i<. železocestne vozne liste, h firmo in železniškim kolekoni, l'oniiuliiiT za c. kr. urade, advokate in notarje, Ud. itd. Literarne knjige, časopise, brošure, kataloge, ii-lsiv«' mi piMin < mi i i mi }>it-, jedilne liste, cenike, diplome, izkaznice, olMoinluc uli uiitlurie, pt»»tiif iriMic liste, koverte s firmo, oznanila za prilepljenje na ogle, itd. itd. Izdate^' i u urednik Josip Jurčič Lastnina in tisk ,Narodne tiskarne".