Leto LXVIII
Poštnina plačana v gotovini
i/ Ljubljani, v petek, dne 5. julija 1940
Stev. 151 a
Naročnina mesečno 25 Din, ca inozemstvo «0 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111
SLOVENEC
telefoni uredništva to oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-01 — Izhaja vsak dan ijotraj razen ponedeljka In dneva po prazniku
Cana 2 din
Čekovni račun. Ljubljana številka 10.650 in 10.349 sa inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica itevilka 6.
Večina francoskega vojnega brodovja
v angleških vodah
Pred Oranom je angleško brodovje napadlo edinice francoskega vojnega brodovja, ker francoski admiral ni sprejel angleških zahtev - Nemška vlada je dovolila Franciji, da tiste svoje ladje potopi, ki ne morejo uiti angleškemu nadzorstvu
London, 4. julija. (Reuter.) Uradno se sporoča, da so bili 3. julija podvzeti ukrepi za prevzem angleške kontrole nad vsemi francoskimi vojnimi ladjami, ki se nahajajo v angleških pristaniščih. Dasi so bile žrtve o priliki izvršitve teh ukrepov, je bila vendar naloga uspešno izvedena.
O tem je izdalo ministrstvo za informacije tole sporočilo: Kakor znano, je francoska vlada v zaupanju na obljube, ki fta jih ji dali Nemčija in legija, da ne bosta uporabili francoske mornarice proti bivšemu francoskemu zavezniku, ter se je obvezala na osnovi pogodbe o premirju, da ne bo dovolila svoji mornarici prehoda v sovražne roke. Angleška vlada ne more imeti zaupanja v obljube nemške in italijanske vlade ter se smatra obvezano ne samo v lastnem interesu, temveč tudi v upanju, da bo objavljena neodvisnost Francije in integritete francoskega imperija, podvzeti ukrepe, dokler še ni prepozno, da bi bila varna, da skupni sovražnik ne bi uporabil francoske mornarice proti njej.
V ta namen so bili oh zori 3. junija podvzeti ■krepi za prevzem angleške kontrole nad vsemi
francoskimi vojnimi ladjami, ki se nahajajo v angleških pristaniščih. Ta operacija je bila uspešno izvršena, dasi sta bili zaradi nesporazuma ubiti dve osebi.
Istočasno so bili ponudeni francoskim vojnim ladjam, ki se nahajajo v nekem pristanišču v Severni Afriki gotovi pogoji, katerih edini namen je. da te ladje ne padejo v nemške roke. Častniku, ki je vršil povejstvo nad temi ladjami, je bilo pojasnjeno, da je Velika Britanija pripravljena, če hod« vsi pogoji sprejeti, podvzeti vse ukrepe, da nobena teli ladij ne bi bila uporabljena za nadaljnjo vojskovanje.
Vlada Njegovega angleškega Veličanstva globoko obžaluje, da je francoski admiral, katerega sedež se nahaja v Oranu, odklonil sprejeti predložene pogoje.
Neminovna posledica te odklonitve je bil«, da se je morala podvzeti akcija proti francoskim vojnim ladjam v tem pristanišču. Operacije so še v teku. Predsednik vlade bo dal o tem danes izjavo.
Senzacionalen govor v spodnji zbornici
Churchill o usodi francoskega vojnega brodovja
London, 4. julija, t. Reuter: Danes je bila zopet velika seja v angleški spodnji zbornici. Vsa zbornica je bila prepolna poslancev, vse tribune so bile zasedene, v diplomatski loži pa je bil tudi sovjetski veleposlanik Majski, poleg njega pa so sedeli še belgijski, argentinski in kitajski veleposlanik. Prav tako je bilo v loži še polno drugih diplomatskih zastopnikov. V lordski loži je bil admiral angleškega brodovja grof Cork and Orrery v veliki paradni uniformi angleške mornarice, prav tako pa so bili v loži še drugi člani visoke zbornice. Med občinstvom na galerijah je bilo mnogo vojakov v najrazličnejših vojaških uniformah. Po Churchillovem govoru bo takoj proglašena tajna seja spodnje zbornice in se bo seja prekinila, da se lahko vse galerije izpraznijo in pregledajo, če ni kdo skrit v kakem hodniku. Ko je Churchill vstopil v dvorano, so ga pozdravili s ploskanjem, ki je trajalo izredno dolgo.
Churchill je takoj dobil besedo in začel govoriti o razvoju vojne. Uvodoma je izjavil, da je zelo žalosten, da mora oznaniti spodnji zbornici, da je vlnda izvedla proti francoskemu vojnemu brodovju ukrepe, ki naj preprečijo, da bi to brodovje prišlo v nemške roke.
Upamo pa, da francoska vlada ne bo zamerila tega zavezniku, ki je sklenil nadaljevati vojno; angleški imperij je prevzel nase sam nalogo, da s končno zmago osvobodi tudi Francijo. Mi smo ponudili Franciji, da jo razvežemo vseh zavezniških obvez, če bi njeno brodovje odplulo v angleška pristanišča pred sklenitvijo ločenega premirja. Toda to se ni zgodilo!
Del francoskega brodovja je bil ob podpisu premirja že v Angliji
Nam so s francoske strani marsikaj obljubljali in francoski mornariški minister in vrhovni admiral Darlan je obljubil našemu prvemu lordu admiralitete Alexandreu, da premirje ne bo podpisano, če svoboda francoskega brodovja ne bo ohranjena. Toda določbe premirja pravijo, da francosko brodovje ni več svobodno in (la dejansko prehaja pod nemško oblast. En del francoskega brodovja je vendarle že takoj po podpisu premirja prešel v našo last, tisti del pa, ki ni mogel več odpluti v afriška pristanišča, je pred 10 dnevi prišel v naša pristanišča PIymouth in Portsmouth.
Nam je vlada, ki se je sestavila v Borde-auxu, prizadejala hudo in smrtno krivico. Ta vlada se je zavedala vseh posledic. Ničesar takega nam ni prizadejal francoski narod. (Ploskanje.)
V Franciji je bilo ujetih 400 nemških letalcev. Reynaud je obljubil, da bodo ti ujetniki poslani v Anglijo. Toda, ko je Rejnaud padel, so te letalce vrnili Nemčiji.
Včeraj pa smo soglasno sklenili, da prevzamemo večino francoskega brodovja pod svoje nadzorstvo, ali pa zahtevati, da naj izpolni obveze, ki bodo v skladu z našimi pogoji.
Koliko fransoskih ladij le že v Angliji
Dve bojni ladji, dve lažji križarki, nekaj podmornic — meu temi velika podmornica iSar-
conf«, osem rušilcev, dvesto malih minonoscev in bojnih ladjic za borbo proti podmornicam je v P o r t s m o u t h u in PLyinouthu ter bodo tain ostale po kratkem sporočilu, ki so jih prejeli posamezni kapitani. Vse se je razvijalo brez prelivanje krvi, izvzemški slučaja, ki se je pripetil na »Surcoufu«, kjer je bil ubit neki angleški pomorščak in neki francoski pomorski častnik. Pri spopadu je bilo tudi nekaj ranjenih. Sicer so pa francoski pomorščaki z veseljem sprejeli ponudbo za nadaljevanje vojne. Več sto_ pomorščakov se je izreklo za nadaljevanje vojne, številni ined njimi so zahtevali angleško državljanstvo. To jim je bilo tudi takoj podeljeno (ploskanje) brez škode za tiste, ki se žele boriti na naši strani kot Francozi.
Ostali mornarji pa bodo takoj prepeljani v domovino in v francoska pristanišča, če se bo francoska vlada pod nemškimi gospodarji hotela sjjorazumeti o tein, kako jih naj spravimo domov. Tudi tiste francoske čete bodo prepeljane domov, ki ne sledijo ukazom generala de Gaullea.
Francoske vorne ladje v Alaksandriji morajo ostati tam
Nato je začel Churchill govoriti o položaju francoskega brodovja v Sredozemskem morju. Tam se nam je pridružilo več francoskih podmornic čisto na svojo roko. V Aleksan-

dr i j i, kjer je močno angleško brodovje, je sedaj ena francoska bojna ladja, štirje rušilci, mnogo manjših ladij; vse te edinice so bile obveščene, da ne smejo iz pristanišča.
Churchill je prešel nato na francosko brodovje, ki je bilo v Oranu. Rekel je, da sta bili tam dve najmodernejši francoski bojni ladji, in sicer »Dunkerque« in »Strassbourg«, mnogo lahkih križark, številni rušilci, podmornice in druge edinice francoskega vojnega brodovja. Te ladje so bile v oranskem pristanišču in v bližnjem vojnem pristanišču.
Ultmat admiralu v Oranu
Včeraj zjutraj je francoski admiral v Oranu odklonil sprejeti našega mornariškega častnika, ki mu je prinesel listino, ki je zahtevala, da naj nadaljuje boj proti Nemčiji in Italiji ali pa naj z zmanjšano posadko z brodovjem odpluje v angleška pristanišča. Listina je zahtevala, da nnj v šestih urah potopi ladje, če bi odklonil te naše pogoje. Pred Oran je priplulo močno angleško brodovje, ki mu je poveljeval admiral Somerville, ki je pomagal, da se je iz Dunker-quea rešilo nad 100,0(10 Francozov. V tem brodovju jc bilo več križark in močno spremstvo.
Bitka pred Oranom
Ko je francoski admiral slednjič odklonil zahteve, je bilo admiralu Somervilleu ukazano, da naj pred mrakom opravi svojo nalogo. Začel je streljati na ladje v Oranu ob 17.58. Francosko brodovje je mogočno ščitilo obalno topništvo. Angleški napad so podpirala letala z angleške letalonosilke »Ark Rojal«, ki so metala težke bombe na brodovje v pristanišču. Ob t9.>0 je bila bojna ladja »Strassbourg« poškodovana in je nasedla. Bojna ladja tipa »Bretagne« je bila potopljena, druga pa zelo poškodovana. Dva rušilca in nosilkn letal so bili zadeti in so zgoreli ali pa se potopili.
Beg brodovja v Toulon
»Strassbourgu« ali pa »Dunkerqueu« se je posrečilo pobegniti iz pristanišča in na begu je to bojno ladjo zadel torpedo i/, letala, toda pridružile so se ji druge francoske vojne ladje in vse so pobegnile v Toulon, preden smo jih inogli zajeti. »Dnnkerque« že več mesecev ni bil pripravljen za vojskovanje. Francoske ladje so se vojskovale z značilnim francoskim pogumom francoske mornarice. Bati se jc, da je bilo med Francozi v pristaniščih mnogo mrtvih, ko smo opravljali najhujše ukrepe in opaziti je bilo povsod silne eksplozije.
Nobena angleška ladja ni bila prizadeta v svoji topniški moči ali pa v svoji opremi. Italijansko brodovje je streljalo s težkim ognjem previdno daleč izven krajn te borbe. Mi smo ukrenili vse potrebno, da ohranimo nadzorstvo in poveljstvo nad Sredozemljem.
V bodoče je položaj tak. (In jc sedaj velik del francoskega brodovja v naših rokah ali pa
Francosko vojnojjrodovje - Pogled i ladje-nosilke letal »Bearuc na bojne ladje >La Lorraine*. »La Bretagne«, ki je bdu »feraj potopljena in na bojno ladjo >La Provcncet
Angleški predsednik vlade W'inston Churchill
je v takem stanju, da ga Nemčija ne more uporabljati. Nekaj francoskih cdinic je na širokem morju in mi bomo storili vse, da te edinice ne bodo padle Ncmeem v roke. Jaz vidim, da mi parlumcnt izreka zaupnico, ko mi tako ploska.
Churchillov klic Irski
Jaz govorim pred narodom, govorim Združenim ameriškim državam, svetu in zgodovini. Prehajam na bližnjo bodočnost, ko pričakujemo, da nas bo sovražnik skušal zavojevati. Mi smo storili vse, kar je bilo potrebno, da se sovražniku to ne bo posrečilo, pa naj poskuša napasti Veliko Britanijo ali pa Irsko. Vsi irski podaniki brez razlike na strankarsko pripadnost se dobro zavedajo, da je Irska v veliki nevarnosti. Na Irsko stalno gledamo z jasnim pogledom. Vemo, da bodo oni v primeru napada pomagali z vsemi silami zaveznikom in da bodo na razpolago Nj. Vel. kralju.
Pa tudi r. druge strani Atlantika je vsaka pomoč zagotovljena. V sodelovanju z vsemi do-minijoni se gibljemo skozi dobo silnih nevarnosti in s sijajnim zaupanjem v naš narod, ki ima čast preživljati tp izkušnje.
Churchill je nato prečital poslanico vsem tistim, ki nosijo odgovornost in oblast. Pohval jih je, da naj se zavedajo, da bo prišlo kmalu do bitke za našo rodno grudo in opomnil jih je, naj se zavedajo svoje visoke odgovornosti. Naj nikdo ne klone in naj vsi ohranijo zaupanje.
Ni mogoče misliti na to. da bi Nemci lahko pripeljali po zraku več vojakov kakor pa po morju. To se pravi, da bodo tudi sovražne čete, ki se bodo bližale naši obali, uničene, ker imamo najmočnejše brodovje in utrjeno ohnlo.
Razširile so se novice, da smo mi pripravljeni na mirovna pogajanja. Odločno izjavljam, da nihče v vladi na to niti najmanj ne misli in da te misli nihče niti ni načel. Vse to Inhko zanikajo naše težke in dramatične odločitve, ki smo jih izvedli te dni. Nihče ne govori o pogajanjih in tudi ni časa za to. Nihče ne govori o pognjanjih za mir. kajti mi bomo nasprotno nadaljevali z vojno z nnjvečjo silovitostjo in s silami, ki so nam na razpolago, da se doseže pravični mir. radi katerega smo stopili v vojno.
Ko se jc Churchill vsedel, je vsa zbornica več minut ploskala. Ploskanje je še trajalo, ko jc bilo proglašeno, da se začenja tajna seja.
fffD(inkerque"f ffPro-vence" in ,Mogador' gore v Oranu
Bojna ladja ,Bretagne' eksplodirala
Berlin, 4. julija. AA. (DNB.) O napadu, ki so ga izvedle britanske vojne ladje pri Oranu, so so izvedele še naslednje podrobnosti: Britanske hojne ladje so >,arele streljati snofi ob 17.15. Večina francoskih ladij se je mudila v pristanišču samem. Te ladje niso mogle takoj odgovoriti z ognjem. Angle-
(Nadaljevanje na Z. strani j

[K p
Radost Slot>encep
razniku sv. Cirila in Metoda]
Boris Kalin: Sv. Ciril in Metod
Najčastnejše in najradostnejše pismo, kar so jih Slovenci kdaj prejeli, je poslanica papeža Hadrijana II. leta 869 slovenskemu knezu Koclju z radostno slovesnim začetkom:
. Slava v višnjih Rogu in na zemlji mir, v ljudeh blaga volja! O vas smo slišali duhovne radosti.
Poslanica je ohranjena samo v skrajšanem in prostem staroslovenskem prevodu. A prvi zgodovinarji in slavisti raznih narodov priznavajo njeno pristnost in poudarjajo njeno tako nujno zvezo z zgodovino Ciril-Metodove-ga dela, da bi brez nje nastala težko razločljiva vrzel. Po najnovejših dognanjih slovenske znanosti pa moremo iti še korak naprej in trditi: slovesna poslanica spada nujno tudi v miselno zvezo, presenetljivo odpira pogled v dušu tedanjih panonskih Slovencev in raz-jasnjuje vprašanje, zakaj je papež tako drzno posegel v dotedanjo cerkveno organizacijo in ustanovil slovansko panonsko nadškofijo, ob-segajočo Moravsko in Panonijo.
Moravska je bila takrat še misijonska pokrajina. Nemški škofje so jo pač skušali osvojiti, a dejansko je še niso zasedli in dušnega pastirstva še niso uredili. Slovensko Panonijo pa so že 75 let upravljali solnograški nadškofje in tam nastavili svoje duhovnike; še starejša je bila njihova cerkvena uprava v sosednji slovenski Karantaniji (Koroški), odkoder so se Slovenci preseljevali tudi v Panonijo. Ne more se reči, da bi bili to slabi misijonarji ali da bi delali nasilno. Zaradi tedanje tesne zveze med Cerkvijo in državo so res pospeševali koristi nemške države. A med njimi so bili goreči in izobraženi možje. Zlasti zadnja leta so solnograški duhovniki poživili svojo gorečnost, ko so začutili, da imajo v Cirilu in Metodu nevarna tekmeca. Dušno pa stirstvo v Panoniji je bilo za tedanji čas dobro urejeno.
Že ustanovitev nove nadškofije na takih tleh je bilo tvegano podjetje. Še drznejše je bilo dovoljenje in uvajanje slovenskega bogoslužja. Novo narodno bogoslužje, tesno spojeno s slovansko nadškofijo, je bilo ostro na> sprotno tedanjemu stanju in pojmovanju zahodne katoliške Cerkve. Izzivalo je rezek odpor zahodnih škofov, tudi tistih, ki niso bili neposredno prizadeti, kakor se je očitno poka zalo v Rimu. Na panonskih tleli pa je zahte valo, da so se morali že nekoliko udomačeni nemški duhovniki kar nenadno umakniti novi slovanski duhovščini, ki se je šele vzgajala in učila. Celo najboljši latinski duhovniki niso mogli razumeti, da bi bil tak prevrat koristen veri in dušnemu pastirstvu. Povrh tega pa so bili v Panoniji in Moravski tudi nemški naseljenci, ki so upravičeno zahtevali, da se ohrani dotedanji bogoslužni jezik kot posredovalec krščanske in občečloveške prosvete.
Papež je lahko pričakoval, da bo s tolikšno cerkveno preuredbo izzval nevaren odpor nemških škofov in nemške države. Lahko je sklepal, da je nova cerkvena uredba v takih razmerah tudi v verskem in dušnopastir-skem ozira tvegana in dvomljiva. Kako je torej mogel vse to tvegati?
Gotovo je spoznal, da sta Ciril in Metod apostolska in sveta moža. Ciril je pravkar umrl v sluhu svetosti in Rimljani so ga takoj po smrti svetniško častili; na njegovem grobu so se godili čudeži in Rimljani so na njem prižigali luči, da so gorele noč in dan. A Metod, novi panonski nadškof, je bil vendarle Grk, Bizantinec, bizantinski patriot in pristaš verskih izročil.
Končno so odločili apostolski uspehi svetih bratov v Moravski in Panoniji. Ti uspehi so bili papežu Hadrianu II. gotovo bolje znani kakor nam. O njih poroča slovesna poslanica »Slava v višnjih Bogu«:
O vas smo slišali duhovne radosti,1 kako je Bog predramil vaša srca, da bi njega iskali, in vam pokazal, da je treba ne le z vero, ampak tudi z dobrimi deli služili Bogu; vera brez del je namreč mrtva, in odpadajo tisti, ki menijo, da Boga poznajo, a ga z deli zametajo.
Mi pa smo s trojno radostjo navdani sklenili, Melodija, sina našega, poslati v vaše de-iele, moža popolnega znanja in pravovernega, da bi vas učil kakor ste prosili.
Ne moremo si misliti lepše in zanesljivejše zgodovinske slike tedanje duhovne ubra-
nosti panonskih Slovencev in s tem tudi odločilnih nagibov, ki so papežu narekovali to pismo in te presenetljivo drzne korake. Papež je brez dvoma imel verodostojna poročila in prepričevalne dokaze, da sta solunska brata (' ne le osvojila srca panonskih in moravskih <| Slovenov, ampak jih res tudi predramila iz prejšnjih površnih plitvin k novi verski vnemi, k doslednejšemu globljemu krščanskemu življenju po veri, jih navdala z neko duhovno čilostjo in radostjo, o kateri vsak dober dušni pastir ve, da je zmožna za najtežje žrtve in da daje polet preko sicer nepremagljivih ovir. <[ Duhovna prebuditev in radost Slovencev < je papeža navdala s trojno toplo radostjo. Saj 1 je sam dovolj globoko občutil očarljivo moč Cirilove in Metodove osebnosti, ko ju je ob prihodu v Rim tako slovesno sprejel. Sam Bog je vodil apostolske stopinje slovanskih apostolov in razveseljeval njune misli, da sta prišla v Rim z dragocenim poroštvom svojih čistih apostolskih namenov, namreč s svetimi relikvijami papeža Klementa. S tem sta Rimljane tako vzradostila, da so z radostno lahkoto premagali vse predsodke ter z iskrenim veseljem pozdravljali ne le sv. Klementa, ampak tudi sv. Cirila in Metoda. Eno celo leto je bil Rim, pod živimi vtisi očarljive Cirilove svetniške miline, njegove splošno občudovane učenosti in zgovornosti. Ko je do smrti utrujen omahnil v prezgodnji grob, pa so Rimljani na njegovem grobu doživljali dokaze svetniškega poveliča- J
«>'»	nnnnlnln rl n r,/\ mil 4 nm V '1 A r\- jjioia V
(Nadaljevanje 8 1. strani)
ii so streljali lia bojni ladji »Dunkerque« in »Pro-veuee« kakoi tudi na rušilec »Mogailor«. Te ladje zdaj v tiranskem pristanišču gore.
Bojna ladja »Bretagne«, ki jo poskušala odpluti i t, pristanišča, je zavozila na mino in eksplo-' dirala. Bojna ladja »Strasbourgc, pet čelnih ladij in večina podmornic ter torpednili čolnov je prebila britanski obroč in se jim je posrečilo odpluti na
večina podmornic ter torpednili čolnov jo prebila britanski obrt" odprto morje.
Potopljena vojna ladja
»La Bretagne«
London, 4. jul. t. Reuter. V bitki pred Ora-nom je bila potopljena francoska bojna ladja »La Bretagne«, ki je imela 22.000 ton nosilnosti. Bojna ladja je bila zgrajena leta 1913, v morje pa je bila spuščena v letu 1915. V letih 1933-1934 je bila popolnoma prenovljena in modernizirana, t
Francoska vojna /mornarica
Francoska vojna mornarica je po fonaži bila četrta na svetu (za angleško, ameriško in japonsko).
Bila je večja kot italijanska in nemška. Imela je skupno 600.000 ton prostornine.
Jedro mornarice sta tvorili moderni veliki bojni ladji »Dunkerque« in »Strassbourg«, obe s 26.500 tonami in s hitrostjo 29.5 morskih milj (ena morska milja je 1.852 m)^ Njih oborožitev je bila znatna: 8 topov po 330 mm, 16 po 130 mm iti 4 protiletalski topovi po 37 mm. Nadalje je imela francoska vojna mornarica v službi 9 starih velikih bojnih ladij od 17.000 do 22.000 ton, ki so bile zgrajene še pred vojno, pa po vojni modernizirane. V gradbi pa se nahajajo sedaj še tri velike moderne bojne ladje po 35.000 ton. Nadalje je bila ena ladja tega tipa -D'chelieu« že januarja 1939 spuščena v morje, ni l* še začela opravljati službe.
Nadalje ima Francija dve nosilki letal, 24 križark prve in druge vrste, od teh 7 najmodernejših po 10.000 ton in s hitrostjo od 31 do 32.7 morske milje. Število rušilcev je znašalo 35, število torpedovk pa 58. Podmornic je imela Francija nekaj nad 100, med njimi podmorniško križarko »Sur-couf« s 2.880 tonami in hitrostjo 18 (pod vodo pa 10) morskih milj, ki je imela 2 topa po 203 mm in 2 protiletalska topa po 37 mm.
V gradbi je imela Francija še veliko število ladij. Program za leti 1938 in 1939 je obsegal 340 tisoč ton novih ladij, od tega 4 velike ladje po 35.000 ton, 2 nosilki letal po 18.000 ton in 3 kri-žarke po 8.000 ton. Posadka francoske vojne mornarice je štela skoraj 70.000 mož.
Francosko uradno poročilo o dogodkih v Oranu
Francoska vlada je ukazala vsem ladjam, naj se vrnejo domov
Ženeva, 4. julija. V Clermond-Ferrandu je bilo davi ob treh izdano naslednje uradno poročilo:
3. julija so se znatne britanske pomorske vojne . „j„„»„„;„ f enote, v prvi vrsti tri bojne ladje, pojavile pred nja našega apostola, da so mu tem radostne]e (l Orallom kjer ge po pogodbi o premirju mudi del
in zaupneje prižigali lučke dan in noč.
Tako moremo nekoliko razumeti, kako se je mogel papež odločiti za nenavadne korake; ki bi jih po hladnejšem tehtanju težko storil. Nova slovanska nadškofija, še bolj pa neraz-družno z njo spojeno slovansko bogoslužje, je bil za tedanjo dobo skoraj nekak prevrat, ki
je izzival silen odpor prizadetih škofov in ogenj odgovorile, državnikov. Nastali so nevarni zapletljaji, ki j so zahtevali težke žrtve in prizadevali trpke bridkosti papežu, Metodu in Koclju.
Za Slovence pa je važno, da sta bila sv, Ciril in Metod v odločilni dobi svojega življenja in dela res še posebno slovenska apostola. Svetovnozgodovinsko pomembna okrožnica Ha-driana II. je naslovljena trem knezom: Rasti-slavu, Svetopolku in Koclju. A ohranjena je v takem zgodovinskem okviru, da se očitno vidi, kako je takrat vse vodil in na svojih ramah 5 nosil knez Kocelj, mali nemški grof, a po svoji duhovni veličini in po idealni plemenitosti eden največjih slovanskih knezov. V njem so Slovenci dokazali, da morejo tudi slabotni ui majhni narodi odločilno poseči v kulturno, cerkveno in politično zgodovino.	**'''
Kocelj je padel kot žrtev svojega veliko-, dušnega in junaškega idealizma. A s svojo junaško žrtvijo ter s predramljeno versko in narodno zavestjo panonskih Slovencev je v odločilnem trenutku rešil delo slovanskih apostolov. S tem je Slovanom in vsemu človeštvu ohranil dragocene duhovne vrednote, ki nas 'j še danes spominjajo duhovnih radosti panonskih Slovencev.
Iz častitljivih staroslovenskih spomenikov 9. stoletja še danes diha živa VERSKA IN NARODNA ZAVEST, vsa prerojena z DUHOVNO RADOSTJO, da nam je Bog poslal dva tako velika apostola,
francoskega brodovja. V Oranu sta poleg drugih tudi bojni ladji 2Uuiikerquc« in »Strasbourg«. Britanski admiral je pozval poveljnika francoskih ladij pod-admirala Ousoala, naj se vda ali pa naj potopi svoje ladje. Britanski admiral je dal rok šestih ur. Ne da hi čakale, (la poteče ta rok, so britanske ladje začele streljati, predvsem pa britanska letala, ki so vzletela z ladij nosilk letal. Francoske ladje so na ta
Francoska vlada je izdala ukaz enotam francoske vojne mornarice, ki se mude v Aleksandriji, naj odplovejo iz pristanišča in se podajo na odprto morje. Č'e je potrebno, francoske ladje lahko uporabijo tudi silo. Izdano je bilo povelje vsem franco-
skim ladjam, ki se mude na odprtem morju, naj na vsak napad odgovore ji ognjeni.
Dovolienle nemške vlade
Berlin, 4. julija. (DNB.) Francoska delegacija v francoskc-nemški mešani komisiji za izvajanje določb pogodbo o premirju je obvestila nemško delegacijo u spopadih med britanskim in francoskim brodovjem.
Na podlagi tega poročila je voditelj rajha in državni kamler Hitler dovolil francoski vladi, da sme izdati povelje, naj se francoske bojne ladje tam, kjer jim ni mogoče uiti britanskemu nadzorstvu ali zajetj". od britanskih pomorskih oblasti, potope. Ta sklep popolnoma odgovarja določbam pogodbe o premirju. Z ozirom na to nemška vlada nima namena vzeti v posest francoskega brodovja,
I pač pa ima ta sklep za cilj. da se prepreči uuoraba tega brodovja v boju proti Nemčiji.
Nemško poročilo o spopadu
Odmev v Rimu
Berlin, 4. jul. AA. DNB. Ugotovljeno je, da so se včeraj pred Oranom pojavile tri britanske bojne ladje, ena nosilka letal, tri križarke in oddelek lažjih ladij. Ker je francoski general odklonil britanske zahteve, je britansko brodovje začelo streljati. Francoske ladje so odgovorile na ta ogenj. O podrobnostih te bitke še ni točnih poročil. Francoske ladje, ki se mude v vodah Velike Britanije, so poklicane, naj odplovejo v Brest.
Rim, 4. jul. AA. Štefani. Na dobro obveščenih mestih do sedaj še ne potrjujejo vesti, da bi bile britanske pomorske enote izvedle napad na Oran. Pripominjajo, da so bile vesti o tem napadu med britanskimi in francoskimi ladjami objavljene v .Londonu. Po vesteh, ki prihajajo iz Vichyja, je sklep britanske vlade, ki se nanaša na francoske >.. I pomorske enote, zbudil nezadovoljstvo v teh kro-1 fcih.
Italijansko vojno poročilo
• Besedilo poslanice v staroslov. Metodovem življenjepisu ima tukaj: duhovne reči. Staroslov. pohvalni govor v čast sv. Cirilu in Me Mu pa ima: Duhovne radosti, ki vas navdajajo zav zveh-v • - T— InmA tiiama t rnrloatnim začelkoiu: caiijc. 1U 3*:	- ---------
Slava v višnjih Bogu.
Sovražna letala -so letela nad Asabom in niso naredila nobene škode.
Nemško vojno poročilo
Nekje v Italiji, 4. jul. AA. Štefani. Uradno jx>-
ročilo št. 24 glavnega štaba italijanske oborožene
sile se glasi: Na meji Cirenaike je en naš oddelek
dospel do Musaida in področja okoli Solluma. Naši
} oddelki so odbili napade motoriziranih enot. Pri
j tem je sodelovalo tudi letalstvo, ki je s svojim na-
Sv. Ciril in Metod sta bila po domovinski padom razgnalo sovražne motorizirane oddelke.
zavesti in vzgoji Grka, Bizantinca, ponos te-' (j Južno od tega pasu so bili odbiti močni angleški
dan je visoke bizantinske prosvete. A žrtvo-j <» napadi na Capuzzo. Ena naša podmornica se ni
vala sta se za Slovane, da bi mogli postati 0 vrnila v svoje oporišče V vzhodni Italijanski Afriki
HpWni v«ph rlohrot krščanske vere in omike t' 50 ,oddelkl domačih cet »Dubat« zavzeli britanske deležni vseli doDrot Krs«msKe vere m omiKe. ut ene posfojanke pri Mojali N sudanski meji so
Zato sta obenem glasnika mednarodne krscan- < našJe es'kadriJle bombardirale Asabo in Galabat. ske vesoljnosti ter krscanskega bratstva vseh. \ -slojev in narodov. Slovane sta zato dvignila iz (| nizkih močvirij, da ne bi bili nekoristna ,i žrtev bratomornih bojev in od vseh teptan predmet krvavih prepirov ob mejah med Vzho-i dom in Zahodom, marveč samostojen most in dostojne priče mednarodne krščanske vesoljnosti.	;
Junaško moč in vesoljno krščansko obzorje, da sta se mogla tako velikodušno žrtvovati za Slovane, pa sta zajemala iz globoko doslednega življenja po veri. Odtod njuna duhovna radost in čilost.
Staroslovenski Cirilov življenjepis značilno pripoveduje, da je Rastislavova prošnja za, slovanske misijonarje prispela v Carigrad prav tedaj, ko se je Ciril »veselil v Bogu«. To veselje v Bogu mu je dajalo polet, da je premagal vse ovire in s svojimi žrtvami predramil slovanska srca k duhovni radosti, kakor poroča slovesno radostna papeževa poslanica knezu Koclju. To je radost in čilost, ki jo posameznikom in narodom daje živa vera, združena z junaškimi deli in z doslednim verskim življenjem.
V sedanjih dneh apokaliptične groze, ko se s krvavimi črkami piše nova stran v zgodo-
London, 4. jul. AA. Reuter. V včerajšnjerrt italijanskem vojnem sporočilu se je trdilo, da so bili močni angleški oddelki, ki so izvršili napad pri Meteni, pognani v beg zaradi močnih protinapadov, pri čemer so Angleži zapustili za seboj 60 mrtvih ter gotovo število strojnic. V zvezi s tem objavlja angleško merodajno mesto tole sporočilo: O priliki omenjenih trditev o dozdevnem begu angleških čet so dejstva tale: Res je, da je oddelek, ki je štel približno eno četo, izvršil skupno z nekaterimi abe-sinskimi neregularnimi vojaki napad na neki italijanski bataljon. Angleži so izgubili pri tem enega mrtvega in 10 ranjenih, toda nobene strojnice. Italijanske izgube so bile trikrat večje. Padli so trije italijanski častnkii.
Glavni stan vodje rajha, 4. julija. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo državne oborožene sile sporoča:
Podmornica, ki ji je poveljeval poročnik fregate Endres, je v celo zadela s torpedom najmodernejšo britansko ladjo — nosilko letal — »Ila-stries«. Nemško vojno letalstvo je izvedlo 3. julija ob britanski obali Rokavskega preliva in ob severni Irski obali napade na pristaniške naprave, obalne utrdbe, letališča, vojaška taborišča in na naprave, ki služijo vojni industriji. Med drugim je bilo bombardirano vojaško taborišče v Aldersottu. Bom-< bardirane so bile tudi tovarne letal v Ridingu in * težka obalska baterija pri New Hevvnu. Bombardi-
ranje je bilo uspešno. Pri napadu, ki je bil izveden na britanski konvoj v Kanalu, je bila neka velika ladja zadeta z dvema težkima bombama.
Včeraj so britanska letala, ki so jih jxikrivali nizki oblaki, vrgla bombe na nekatere kraje v vzhodni in severni Nemčiji. Pri tej priliki so na neusmiljen način napadla civilno prebivalstvo. Ob enem teh napadov je bilo v hamburškem predmestju ubitih 11 otrok, 3 ženske in en moški, dočim je bilo hudo ranjenih 11 otrok in devet žensk. V noči od 3. na 4. julij se je pojavilo nekaj sovražnih letal nad Belgijo in Holandijo, niso pa mogla povzročiti občutne škode. Uničenih je bilo šest sovražnih letal. Štiri nemška letala se niso vrnila.
Nemška letala nad Anglijo
London, 4. julija, t. Havas. Danes so nemška a napadla pristanišče Portland. Bombe so za-11 žgale neko vojno pomožno ladjo, notopile manjši
Metodu, da bi nam pri Bogu izprosila usnn- r....... e - 1J	F c
ljenja za naš narod. Naj bi veliki narodi uvideli, da so ob njihovih mejah koristni tudi
manjši narodi.
V sedanjih resnih dneh bolj kakor kdaj potrebujemo svetlih vzorov, da se nas ne bi lotili dvomi, ki bi slabili našo versko in narodno življenjsko moč. V svetem pismu bere- <| mo, da so Izraelci v takih dneh svojo zavest poživljali s spomini svojih slavnih junakov in jih pozdravljali z vzkliki: Ti veselje Izraela, ti slava našega ljudstva I
Staroslovenski spomeniki iz davnine 9. stoletja nam še danes glasno-kličejo, da smemo spomin sv. Cirila in Metoda po vsej pravici slaviti z vzkliki: Sv. Ciril in Metod, apostola in priprošnjika slovenskega naroda,
RADOST SLOVENCEV,
SLAVA SLOVENSKEGA NAR0DA1
Dr. Fr. Grivec,
prebivalstvom je bilo več žrtev.
Nemška letala so napadala tudi jugovzhodna angleška mesta. Nikjer ni bilo posebne škode. Angleški lovci so sestrelili neko bombno letalo. Uradno izjavljajo, da je bilo včeraj nad Anglijo sestreljenih sedem nemških bombnikov.
Letalski napad na vlak
London, 4. jul. Reuter. Neko nemško lelalo je izvršilo napad z bombami na potniški vlak med dvema mestoma v južni Angliji. Vlak je bil deloma poškodovan, toda navzlic temu je lahko nadaljeval vožnjo. Strojevodja je bil ubit, potnikom pa se ni ničesar pripetilo.
London, 4. jul. Reuter. Ministrstvo notranje varnosti in letalsko ministrstvo sporočata:
O priliki včerajšnjih napadov nemških letal na gotove dele Anglije je bilo ubitih 6 oseb, 58 pa jih je bilo ranjenih. V toku včerajšnjega dneva je bilo zbitih 6 nemških bombnikov.
London, 4. jul. AA. Reuter. O priliki včerai-i Snjih dnevnih poletov nemških letal nad Anglijo in
Škotsko je bilo zbitih pet nemških bombnikov, štirje pa so bili hudo poškodovani. Ubite so bile štiri civilne osebe. Na delavsko četrt nekega mesta v jugovzhodni Angliji je bilo vrženo večje število bomb, toda ranjeni sta bili samo dve osebi. V se-verozapadni Škotski je bilo ranjenih 16 oseb. Na odprtem morju pred vzhodno angleško obalo je bil včeraj sestreljen bombnik vrste Dornier. Popoldne sta bili zbiti dve letali na odprtem morju ob škotski obali, tretji pa je bil uničen ob jugovzhodni obali. Zvečer je strmoglavil v plamenu nek sovražni bombnik šest minut potem, ko šo vzletela angleška lovska letala.
Utrdbe v Maginotovi črti se še voiskufefo
Rim, 4. julija, m. Po informacijah iz VViesba-dena so na prvi seji komisije za premirje nemški delegati sprožili vprašanje ustavitve odpora po-edinih francoskih edinic na Maginotovi liniji in na drugih mestih v Franciji. Nemška delegacija je naprosila francoskega generala Asangera, da osebno posreduje in edinice obvesti, da je bilo premirje med Nemčijo in Francijo podpisano že pred osmimi dnevi.
t
50. obletnica smrti kardinala Newmana
Angleški katoličani bodo drugi mesec praznovali petdesetletnico smrti John Hehry New-mana, ki je umrl 12. avgusta 1890, skoraj natančno deset let potem, ko je postal kardinal. Ko je umrl, so o njem pisali, da je bil »najod-ličnejši cerkveni dostojanstvenik od časov reformacije«. Vsi časopisi brez razlike verskega in političnega prepričanja so soglasno slavili značaj in delovanje tega pravega in enega izmed največjih kristjanov, kar jih je dala Anglija. .
Življenje kardinala Newmana je bilo vse prej ko mirno. Bilo je polno sporov, v katere se je zapletal, bodisi s svojo okolico ali tudi s samim seboj. Vkljub temu pa je vtis, ki ga dobi človek, ko bere bogate in plemenite pesmi, ki jih je ta mož napisal in ki spadajo med najboljše po čistosti jezika, da je ta veliki mož imel natančno začrtano pot ter je^svoje življenje posvetil Bogu na način, ki je bil po njegovih mislih edino pravi, to se pravi, da nikoli ni delal kompromisov z ljudmi, ki niso bili istega mišljenja kakor on.
Newman se je rodil L 1801 in je postal duhovnik Anglikanske Cerkve leta 1827. Zanimalo bo, da je po svojem prvem potovanju v Rim, kjer je bil v družbi R. F. Froudea, na vso moč kritiziral Katoliško Cerkev, kakršno je našel v tedanjem Rimu. To leto je moralo biti zanj leto velikega duševnega trpljenja, kajti 1. 1833 so izšli prvi njegovih slavnih »Tractov«, v katerih je poskušal spraviti v sklad nauke Anglikanske Cerkve z doktrinami katoliške cerkve. Newman je bil takrat kurat cerkve sv. Marije v Oxfordu, kateri je bila pripojena tudi mala fara Littlemoreska v okolici Oxforda. Ko je objavil svoje prve »Tracte«, se je pričelo tako zvano oxfordsko gibanje. In poslej so bili Newman in njegovi tovariši predmet spora, ki je trajal do 1. 1841, Radi znanega »Tracta 90«, v katerem je dokazoval, da 39 paragrafov, na katerih temelji ustava Anglikanske cerkve, niso v nasprotju z dogmami katoliške cerkve, so mu anglikanske cerkvene oblasti prepovedale pridigati v Oxfordu. Toda on ni popustil, temveč je odšel v malo faro Littlemoresko, kjer je živel v ozkem krogu svojih somišljenikov.
Leto 1841 je bilo odločilno v Newmanovem življenju. Moral se je odločiti ali za anglika-nizem oxfordskega gibanja, katerega so oblasti anglikanske cerkve tolerirale, ali pa za izvirne nauke, ki jih zastopa katoliška cerkev. Angli-kanizem je prav za prav samo kompromis in Newman ni bil človek, ki bi se bil zadovoljil s kompromisom. Res je bil on pravi ustanovitelj anglikanizma, ki se ne razlikuje mnogo od naukov anglikanske cerkve; edina razlika je v tem, da je tem naukom dodal še nekaj katoliške doktrine. Po krivdi nekaterih njegovih manj logičnih sotrudnikov je prišlo do preloma med anglikanizmom in uradno anglikansko cerkvijo. Vendar pa je Nevvman hitrd"nvi-del, da je to le premalo in da to zanj pomeni »amo epizodo na poti v Rim. L 1843 je preklical vse svoje izjave proti rimsko-katoliški cerkvi in končno je leta 1845 objavil svojo popolno preobrnitev h katoliški veri.
Čeprav se Cerkev nima navade bahati s svojimi spreobrnjenci, je spreobrnjenje New-mana vendar le velik in važen dogodek za katoliško cerkev, čeprav je bilo že dolgo več ko gotovo, da bo do tega prišlo, pa je kljub temu njegova končna odločitev povzročila veliko veselje. Nevvman je že dolgo poprej bil med najbolj znanimi duhovniki v Angliji in njegovi somišljeniki so bili vse prej ko redki. Zato njegovo spreobrnjenje ni bilo le njegova osebna stvar, temveč je pomenilo tudi spreobrnjenje vseh njegpvih somišljenikov.
Po L 1845 Nevvman ni miroval. Bil je postavljen za rektorja katoliške univerze na Irskem, kjer je njegov vpliv postal vrelec sreče in moči za mnogo tisočev, ki so v ozračju, kakršno je bila v Angliji v drugi polovici XIX. stoletja, bili žejni duševnega vodstva. Njegov vpliv se je razširil po vseh britanskih otokih in število njegovih pristašev je raslo iz dneva v dan. Ko se je zapletel v tožbe, katere so proti njemu dvigali ljudje, za katere je mislil, da jih mora javno ožigosati, in ko je tožbo izgubil, so bili angleški katoličani, ki so v neverjetno kratkem času zbrali potreben denar, ki ga je on moral plačati. Anglija je v svoji zgodovini rodila mnogo dobrih kristjanov in jih bo rodila brez dvoma tudi v prihodnje. Toda ravno tako je popolnoma gotovo, da bo ta veliki spreobrnjenec ostal najbogatejši vrelec inspiracij za prihodnje rodove.
Francija na novi poti
Viehy, 4. julija. AA. Havas. Čim se je vlada maršala Petaina naselila v Vichyju, je takoj začela reševati važna vprašanja, ki zahtevajo nujno rešitev. Da bi izvršila ogromno nalogo, ki jo ima, je vlada maršala Petaina sklenila prekiniti s formalnostmi.
Poražena Frapcija zahteva brez odlašanja odločnih ukrepov, da bi se država čimprej obnovila. Parlament mora od svoje strani podpirati vlado pri njenem reformiranju vse francoske uprave in ustanov. V najkrajšem času, vsekakor še prihodnji teden, bo razprava v obeh zakonodajnih zbornicah, nakar bo skupna seja obeh zbornic. Vlada bo zahtevala od parlamenta vsa potrebna pooblastila za izdanje nove ustave na podlagi načel francoske republike in obstoječih zakonov. Glavni cilj nove ustave, ki so ga prerešetavali po podpisu premirja tako v Bordeauxu kakor tudi v Clermond-Ferran-du, je stavljen na razpolago številnim parlamentarcem, ki so se z njim seznanili in ki so soglasno izjavili, da se zavedajo potreb sedanjega časa.
Javno mnenje in parlament sta si složna v tem. da je narodno obnovo možno uresničiti brez kontinuitete izvršne oblasti, kar pomeni, da mora vlada maršala Petaina ostati vse dotlej, dokler se ne izvedejo nove reforme.
Delo in sposobnost morata zamenjati protek-cijo in plutokracijo. ki sta prinesli toliko zla državi. Nova ustava 1k> radikalna in sodobna ter bo vrnila državi njeno avtoriteto, suvereniteto in prestiž. Ratificirati jo bodo morale skupine, ki bodo zamenjale sedanji parlament. V tem oziru bo vsekakor v veliki meri zagotovljeno predstavništvo strokovnih organizacij.
Na prihodnji seji ministrskega sveta bodo določili dan sklicanja poslanske zbornice in senata, ki se bosta sestala v Clermond-Ferrandu. Z ozirom na težave, na katere bo naletelo sklicanje te seje — mnogo parlamentarcev se namreč mudi v zasedenih krajih — do sestanka skupščine in senata ne bo moglo priti pred osmimi dnevi.
Tatarescova vlada je odstopila
V novi vladi so tudi člani »železne garde«
Bukarešta, 4. julija. AA. (Štefani.) Tataresco je podal ostavko svoje vlade. Po prvih poročilih, ki so prispela, je vlado sestavil bivši zunanji minister Gigurtu. Člani nove vlade so po večini pripadniki železne garde in generali. Nova vlada bo zaprisegla ob 13.
Bukarešta, 4. julija, b. Takoj po sprejemu nemškega odgovora na romunsko prošnjo, da Nemčija vzame Romunijo v zaščito, je romunska vlada podala ostavko. Kakor znano, je nemški odgovor negativen.
Nova vlada
Nova romunska vlada
Bukarešta, 4. julija. (Štefani.) Nova romunska vlada je sestavljena takole:
predsednik ministrskega sveta Gigurtu, zunanji minister Manulescu, minister za dela Citescu, gradbeni minister Makovej, minister za narodno gospodarstvo in zastopnik ministrstva za zunanjo trgovino Leon,
notranji minister general David Popescu, minister za državno obrambo in zastopnik ministra za letalstvo in mornarico general Mikulescu, minister za narodne manjšine Otto Rot, minister za narodno zdravje Gotnoju, minister za propagando Crainici, minister za ljudsko prosveto Caracosta, pravosodni minister Gruja, minister za kataster Noveanu, minister za preskrbo Priboianu, minister za vere in umetnost Horia, minister brez listnice Cuza.
Vlada je sestavljena iz zastopnikov skrajnih nacionalistov, desničarjev in pristašev bivše železne garde ter iz častnikov.
Bukarešta, 4. julija. AA. V Romuniji se je spet pojavil val protisemitizma. Akademiki z hukare-štanske univerze so dejansko napadli svoje judovske tovariše, od katerih je eden umrl zaradi za-dobljenih poškodb. Ravnatelj znanega hotela v Si-naji, ki je jud, je na ulici srečal svojega prijatelja, ki mu je dejal, da se je zaklel, da bo ubil prvega juda, ki ga bo srečal, brez ozira na to, kdo bo ta. Zatem je takoj potegnil samokres ;n sprožil. Ravnatelj hotela se je zgrudil mrtev na tla.
Verjetno je, da bo nova vlada sprejela zakoir-ski predlog, s katerim se uvajajo gotove omejitve za jude. Neposredni razlog tega protijudovskega gibanja je treba pripisati predvsem postopanju ju-dov iz Ukrajine in drugih delov Romunije nasproti romunskim četam in civilistom, ki so se preselili iz severne Bukovine in Besarabije, medtem ko so se Rusi korektno ponašali. Ni dvoma, da so široki ljudski sloji odgovorni za številne rope in umore.
Rdeči padalci v okolici Bukarešte
London,_ 4. julija, t. (Reuter.) Reuterjev dopisnik poroča, da so se rdeče čete s padali spuščale pri Galacu, kjer so nato hujskalc delavstvo, da naj začne z nemiri. Policija jih je večinoma že vse polovila.
Isti dopisnik poroča, da so se sovjetski padalci spustili na tla tudi okoli Bukarešte, romunska policija pa jih je hitro vse polovila.
Šesta nemška „Bela knjiga"
Berlin, 4. julija. DNB: Šesta nemška Bela knjiga objavlja kot dokument št. 12. brzojavko, ki jo je general Gamelin 16. maja 1940 poslal francoskemu častniku za vzdrževanje zveze, generalu Le Lonu s prošnjo, naj z njeno vsebino takoj seznani ministrskega predsednika Winstona Churchilla. V tej brzojavki pravi general Gamelin, da mora ponovno opozoriti na dejstvo, da je bolj kot kdaj prej skupna naloga britanskega in francoskega vojnega letalstva sodelovati z vsemi silami v boju z nasprotnikom, upoštevajoč predvsem točke, ki so največjega pomena za končni izid bojev.
Listine o bosih v Belgiji in Franciji
Naslednja listina (št. 13) je brzojavka, ki jo je general Gamelin, naslednji dan, t. j. 17. maja poslal Winstonu Churchillu po generalu Le Lonu. Brzojavka pravi: Naša vojska, ki ji poveljuje Gi-raud, od danes dopoldne operira južno od Mau-beusyga. Boji so izredno težki. Izid teh borb utegne biti odločilen ter usodepoln in to ne samo za Francijo pač pa tudi za Anglijo. Sovražni napad ogroža v prvi vrsti prometne zveze britanske vojske. Zaradi tega ponovno zahtevam, odločno sodelovanje britanskega vojnega letalstva v tej bitki in to v vsaki možni obliki. Posebno bi bilo koristno položiti magnetne mine na reki Meusi, da bi se sovražniku oviral dovoz ojačenj in za vojsko potrebnih stvari.
Zatem Bela knjiga kot listino št. 14 objavlja besedilo zapisnika s sestanka medzavezniškega vrhovnega vojnega sveta, ki je bil 22. maja 1940 v štabu generala Weyganda, generula, ki je bil medtem postavljen za zavezniškega generalisima. Na sestanku sta bila tudi ministrski predsednik Churchill in Paul Reynaud.
Britanski ministrski predsednik Churchill izjavlja, da so predvideni za obrambo Boulogne sur Mer, Callaisa in Dunkerqua potrebni ukrepu
Nova egiptska vlada proti vstopu v vojno
Kairo, 4. julija, b. Novoimenovani egiptovski ministrski predsednik je dal pred zbornico prvo javno izjavo. Poudaril je, da bo Egipt ostal zvest svojim sporazumom z Anglijo in da bo izpolnil vse obveznosti do Velike Britanije. Vsi zavezniški sporazumi, ki jih je sklenil Egipt, se bodo izpolnili do zadnje črke. Vlada se zaveda velike odgovornosti in se bo tudi trudila, da ostane Egipt izven vojnega viharja. Posebni cilj egiptovske politike je, da ohrani prijateljske odnošaje z vsemi državami, ki niso v vojni.
Rim, 4. julija. DNB. Bivši egiptovski predsednik vlade Ali Maher paša, ki je bil pred kratkim razrešen svojih dolžnosti, je pojasnil pred ožjim krogom senatorjev okoliščine, ki so povročile njegovo ostavko. Iz teh navedb, ki jih objavlja »Messaggero«, izhaja, da je kralj sprejel ostavko Ali Maher paše zato. da bi se Egipt izognil težki zunanjepolitični krizi.
Ali Maher paša je dejal, da je Anglija ta-
Zemunska vremenska napoved za 5. julij: Vreme bo toplo Postopno pooblačenje v vsej državi. Precej jasno bo v vzhodnih krajih in na jugu. Možni so nalivi in nevihte, zaradi česar se bo ohladilo-
koj po italijanski objavi vojne zahtevala potom angleškega vrhovnega poveljništva, da Egipt brez spraševanja parlamenta napove takoj Italiji vojno in da naj egiptovske čete preidejo takoj v napad Ali Maher paša je odločno odklonil to zahtevo angleškega vrhovnega poveljništva in izjavil, da pod nobenimi okoliščinami ne more dovoliti kršitve ustave. Nato je angleško vrhovno poveljništvo energično zahtevalo ostavko vlade. Kot opravičilo je navajalo, da vlada ni več izraz narodnega razpoloženja in da je njen postopek v nasprotju z duhom angleško-egiptovskega sporazuma iz leta 19%.
Takoj nato je kralj sklical vse bivše predsednike vlad ter sedanjega predsednika parlamenta in senata na sejo, ki so ji prisostvovali tudi vodje strank. Ali Maher pašo je na tej seji poročal o zahtevi Angležev, naj Egipt stopi v vojno na strani Anglije.
Na tej seji, je dejal Ali Maher paša, je vladalo popolno soglasje, da predstavlja angleška zahteva vmešavanje v notranje razmere Egipta in da je v nasprotju z določbami pogodbe med Anglij^ in _ Egiptom. Istočasno je bilo skienjeno, da Ali Maher pasa poda v interesu države in lažje rešitve krize ostavko.
Po teh izjavah britanskega ministrskega predsednika je polkovnik Simon podal svoje mnenje o splošnem položaju. Na neko vprašanje predsednika vlade Churchilla o položaju na tem delu bojišča, je general Weygand odgovoril, da je vojska, ki operira vzhodno od pokrajine med Oiso in pa Sommo že stopila' v boj z velikimi trumami sovražne pehote. General Weygand je pripomnil: Pred nami se odigrava prvi nemški napad velikega obsega, ki se izvaja na podlagi nam dozdaj neznanih načel in s pomočjo čisto novih sredstev. General podaja mnenje, da bo po tem prvem napadu z novimi sredstvi prišlo do ofenzive prejšnjega klasičnega sloga, ofenzive, ki jo bo podpirala močna artilerija. Ko bo rešeno to vprašanje — nadaljuje general Weygand — se bodo morali zavezniki baviti s problemom, čigar rešitev je prav tako težka, v toliko bolj, ker je treba računati z močnimi sovražnimi napadi na jugu ter proti zaledju francoskih sil, ki branijo Maginotje-ve utrdbe.
Namere s Finsko In Skandinavijo
Dokumenti številka 2 je bila v nemški Beli knjigi objavljena beležka generala Cameliua od 10. marca 1940 glede udeležbe francosko-britanskih sil o operacijah na Finskem.
Čim so se začele sovražnosti med Finsko in Rusijo, pravi general Gamelin, sta vladi Francije in Velike Britanije pokazali s pošiljatvami letalskega materiala in orožja svojo odločenost, da čimprej izdatneje priskočita Finski na pomoč. Prve pošiljatve te vrste so 6e začele že 20. decembra. Francosko vrhovno poveljstvo se je razen tega pobrigalo, da je izvedelo za mnenje maršala Manner-heima o tem, če je mogoče na Finsko zraven prostovoljcev spraviti v borbo tudi redne francoske vojaške enote V ta namen je bil poslan k finskemu glavnemu poveljniku major Geneval, ki je z maršalom Maranerheimom razpravljal o tem vprašanju. Major je odpotoval v Helsinki 20. decembra 1939 leta, vmil pa se je v Francijo 20. januarja 1940. Francosko vrhovno poveljstvo je začelo že 16. januarja izdelovati splošni načrt za zavezniško oboroženo intervencijo na Finsko. Ta načrt je določal v prvi vrsti izkrcavanje zavezniških vojaških enot v Petsamo. Istočasno bi se zaradi varnosti zavez-
niki polastili pristanišč in letališč na zahodni obali Norveške. Po tem načrtu bi bilo treba, čim bi dale prve operacije želeni rezultat, začeti z nadaljnimi operacijami v mejah možnosti in jih razširiti tudi na Švedsko, s tecn da bi zavezniki zasedli pokrajino z železnimi rudniki okrog Garivale, ki je najvažnejši vir za preskrbo Nemčije e železno rudo. Ta operacijski načrt je bil popolnoma v skladu z vsem, kar 6ta se dogovorila maršal Mannerheim in major Ganeval. Pri neslužbenih razgovorih z britanskim vrhovnim poveljstvom sem dobil vtis, da se popolnoma sklada z našim pojmovanjem. Toda ,pri medzavezniških vojaških dogovorih 31. januarja in naslednji dan, pri čemeu so pripravili material za sestanek vrhovnega vojnega sveta od 5. februarja, so Angleži pripisovali drugovrsten pomen in manjšo aktualnost vprašanju pomoči Finski. Angleži so se navduševali za načrt napada na železne rudnike na severnem Švedskem in omenjali, da b: mogel zraven tega manjši oddelek sil. ki bi sodeloval pri tem pohodu, preiti tudi na Finsko. S tem so se Angleži dejansko izjavili proti pohodu na Petsamu. ter so temu načrtu dajali samo postranski pomen, kot morebitne postranske akcije, Zato in tako angleško pojmovanje se je izjavila večina vrhovnega vojnega sveta.
Takoj 60 se začele priprave za pohod v Skandinavijo. 2e prve dni marca so bile francosko-britanske effe določene za ta pohod, pripravljene za vkrcanje. Prci oddelki francoskih čet (brigada alpinskih lovcev) je bila že 26. februarja popolnoma pripravljena za odhod iz svojih gamizij in bi se mogla začenši od 1. marca vsak čas vkrcati.
Nekoliko naprej pravi general Gamelin: Novo bojišče na severu je velikega pomena za splošne zavezniške cilje. V zvezi s tem bi akcija na Balkanu, ki bi bila izvedena istočasno s pohodom na Skandinavijo in v organski zvezi z njo, v veliki meri poostrila gospodarsko stisko rajha. V tem slučaju bi Nemčiji ostal edini prodor skoti obroč blokade, namreč njeoa zveza s Sovjetsko Rusijo.
Če 6e stvari gledajo z vojaškega stališča, bi bila akcija na jugovzhodu za Francijo mnogo bolj koristna kakor pa pohod na Skandinavijo. Štiri države jugovzhodne Evrope bi predstavljale za nas okrepitev za kakih 100 divizij. Pri tem je treba upoštevati tudi petrolejske vrelce v Romuniji in na Kavkazu, ki bi jih bilo mogoče braniti ali pa uničili. Švedska in Norveška bi predstavljali za nas samo slabo podporo (vsega skupaj kakih 10 divizij). Po tem takem ne bi bile večje tudi nemške sile, ki bi se morale zaradi te akcije premakniti z zahodnega bojišča, da bi parirale ta naš manever.
Poročilo angleškega letalskega ministrstva
London, 4 julija, t. (Reuter.) Letalsko ministrstvo poroča: Naša ietala so začela z napadi na kontinent v večjem obsegu, ponoči in podnevi.
Včeraj so naši bombniki izvršili podnevi napade na skladišča olja, na prometna križišča in na skladišča v sovražnem ozemlju. V bližini Rotter-dama in Schoolhoobena so bile bombardirane koncentracije nemških motornih čolnov. V Belgiji so bila pri Evere in pri Ypenburgu napadena letališča. Ravno tako v Holandiji, kjer je bilo zažganih mnogo letal za prevoz čet in tudi letal drugih tipov. Mnogo letal je bilo poškodovanih. Vsa naša letala so se vrnila. Čeprav je bilo slabo vreme, smo napadli letališča tudi pri Aachenu v Nemčiji, pri De-kooj>u v Holandiji in pri Merville v Franciji. Eno naše letalo se od tod ni vrnilo.
Kaganovič odstavljen
Moskva, 4. julija. Tass. Dosedanji komisar petrolejske industrije Lazar Kaganovič je razrešen svojih dolžnosti ter je na njegovo mesto imenovan Sedin. Izkov je imenovan za komisarja ribarske industrije.
Kaganovič je Stalinov svak in so mu vsi napovedovali veliko bodočnost. Včasih je vodil ko-misarijat za železnice. Njegova odslovitev je zato zanimiva. Kaganovič je Zid.
Svrca
ostane nedotaknfena
Berlin, 4. julija. AA. DNB. Sporočilo o izgonu berlinskega dopisnika švicarskega lista »Neue Zii-richer Zeitung« zaradi njegovega tendencioznega poročanja je dalo gotovemu delu tujega tiska povod za predvidevanje, da grozi neposreden napad nemških čet na Švico. Z nemške obveščene strani se smatra to kot brezmiselno ter v nobenem primeru ne odgovarja dejstvom in nemškim namenom.
Amerika uvede splošno voiaško dolžnost
Newyork, 4. julija, m. Senatna komisija je z večino 14 :3 glasovi odobrila imenovanje ministra Stimsona za ministra vojske. Novi minister je obrazložil svoje stališče z ozirom na sedanji mednarodni položaj. Med drugim je izjavil, da je vsaka pomoč, ki jo Združene ameriške države lahko dajo Angliji, brez nevarnosti za Ameriko. Za Ameriko je najvažnejše, da si pridobi dovolj časa za potrebno oborožitev. Velika kampanja za vpis mladine v vojsko ni prinesla zadovoljivih uspehov, čeprav so za vpis propagirali radio in časopisje. V državi Newyork in v Pensylvaniji se ni moglo izpopolniti niti 3o00 prostih mest. Pri mladini prevladuje pacifistično razpoloženje. Po teh rezultatih izgleda, da je v Ameriki neizbežna uvedba splošne vojaške dolžnosti.
Finančni minister med časnikarji
Belgrad, 4. julija, m. Po izjavi, ki jo je dal danes finančni minister časnikarjem, s katero je zavrnil vse alarmantne novice, ki se širijo v javnosti gldde novih drastičnih davčnih in monetarnih ukrepov, se je minister dalje časa razgovarjal s časnikarji, ki so mu postavljali razna vprašanja. Časnikarji so se predvsem zanimali, kakšni so ukrepi, ki jih sedaj vlada poručuje. Minister je na to vprašanje odgovoril: Tega me pa ne vprašajte. Smatral sem za potrebno, da vam to povem zaradi širjenja alarmantnih glasov; kaj pa bo, to boste pa že videli. Eno stvar lahko poudarite: prišli smo zato, da nekaj delamo in da nekaj napravimo. Ne moremo opravičiti samo poslov, da ne bi videli, da narod dobiva kruha pri polaganju kamenja na kamen. Povzdiga splošnega narodnega gospodarstva pomeni povzdigo gospodarske moči tako države kot naroda, to pa pomeni tudi edino zaslombo ne le valute, temveč tudi vsega življenja. Tisti, ki noče tega razumeti, bo to razumel, mi pa bomo vsakomur dali priliko, da to razume. Po tem raz-
govoru s časnikarji je minister dr. Šutej odšel v kratkovalovno radijsko postajo osrednjega tiskovnega urada, kjer je prebral izjavo, ki jo je dal časnikarjem. Nato se je spet vrnil med časnikarje ter se ponovno zadržal dalje časa med njimi. Minister dr. Šutej je časnikarje prosil, naj poprej pospravijo vse bloke in svinčnike. To so časnikarji storili, nakar se je minister dr. Šutej zopet dalje časa razgovarjal i njimi in jim dajal na številna vprašanja pojasnila. Sam pa se je zanimal za zadnje dogodke v inozemstvu V svojem razgovoru 8 časnikarji je dr. šutej omenil tudi svoje znane izjave, ki jih je dal v Vukovi gorici na posestvu bana dr. šubašiča. kjer so se bili pred dnevi zbrali predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, podpredsednik vlade dr. Maček, ban dr. šubašič in drugi prvaki vodstva HSS. Nato se je minister dr. Šutej poslovil od Časnikarjev ter jim je ponovno zagotovil, da bodo pravočasno obveščeni o vseh sklepih, ki jih vlada pripravlja.
Jutrova skrb za masone in levičarje
Pred kratkim je »Slovenec< na uvodnem mestu priobčil dopis svojega stalnega sotrudnika iz Francije, ki navaja razne vzroke .'rancoskoga |>oraza. Med drugim pa je v dotičnein članku, ki je bil objavljen* na uvodnem inestu, bilo posebej opozorjeno na raz-krojevalno delo francoskega učiteljstva, ki ga je mogoče smatrati za enega glavnih krivcev, da^ je Francija bila duhovno tako nepripravljena za težko preizkušnjo, ki je prišla nad domovino.
»Jutro« se je zaradi naše ugotovitve razburilo in je francosko laicistično kulturno politiko vzelo seveda v zaščito, češ da vpliv tega učiteljstva ni mogel biti tako pomemben. »Jutro« je sploh mnenja, da ni umestno preveč glasno opozarjati na sadove masonske in levičarsko vzgoje, ki, kakor znano, najhujše razkraja narod in njegovo odporno silo. Ako se pa kljub »Jutrovini« željam kdo drzne opozoriti na uničevalno delo masonske kulturne politike, potem opravlja dotični »razdiralno delo«. Mi >Jutro< prav dobro razumemo in vemo, kje njegovo masonsko kliko čevelj žuli. Po »Jutru« je prav gotovo »razdiralno delo«, ako kdo opozarja, da je nia-sonska in levičarska kulturna politika škodljiva za državo in da ideje, ki jih ta družba razširja, slabe odporno moč naroda. »Jutro« bi hotelo, da ima jugoslovanska javnost vse masonske krte, ki so največji varuhi in najvidnejša kulturna zaslomba ljudskemu frontaštvu in komunizmu — za največje in najbolj zaslužne nacionaliste! Toda masonski švin-del z nacionalizmom so že marsikje drugod razkrinkali in mi bomo vse storili, da bo razkrinkan tudi pri nas.
Kar se posebej tiče Francije, naj »Jutro« prebere nekaj nevtralnih švicarskih listov, ki so mu dostopni in ki so vsi pisali ugodno za nacionalno Francijo, pa bo lahko dobil še vse hujše ugotovitve vzrokov francoskega poraza, ki kažejo, da so masonsko levičarski režimi in njihova kulturna politika glavni krivec francoskega zloma. Ali je mar »Slovenec« kriv, da je učiteljska strokovna organizacija v Franciji, ki je štela nad 70.000 članov in bila tako rekoč edin uradni predstavnik francoskega učiteljstva, prešla iz meščansko republikanske smeri popolnoma v levičarsko marksistične vode in je sklepala na svojih občnih zborih resolucije proti nacionalni armadi in pošiljala vdanostne izjave raznim levičarskim internacionalam?! Ni naša krivda, »Jutrova« gospoda, če francosko državno učiteljstvo ni bilo nacionalno, marveč po veliki večini socialistično in komunistično in je umljivo tudi francosko mladino v tem duhu vzgajalo. Ne bomo pa si dali od »Jutrovih: kulturnih nestrpnežev prepovedovati, da take stvari ugotovimo in obenem opozorimo, da masoni in levičarji povsod delujejo po istih smernicah in z istim rezultatom. Patriotični Francozi sami so neprestano opozarjali na kvarne posledice ljudske vzgoje, ki je bila v takih rokah. Nadškof v Bordeauxu monsignor Feltin je že med sedanjo vojsko dvignil sledečo obtožbo: »Vzdržuje se še vedno javni pouk, ki je oropan vsake krščanske misli. Vzgajamo mladino, ki Kristusa ne pozna. Obenem učimo moralo, ki je brez pcftilage.c
Nismo pa prav nič presenečeni in javnost tudi ne, da se je »Jutro« postavilo v obrambo za svoje masonske bratce in njihove rdeče sorodstvo.
Slovaki v Jugoslaviji 1 1 '
Kakor poročajo slovaški listi, ki izhajajo v Jugoslaviji, je položaj Slovakov, ki žive v zamejstvu, še najboljši v Jugoslaviji. Slovaki v Jugoslaviji so največ naseljeni v Vojvodini, Sremu in v Slavoniji. V Jugoslaviji živi 53.000 Slovakov, ki imajo 20 slovaških ljudskih šol, ki hodi vanje 6300 slovaških otrok. Slovaški listi naglašajo, da imajo Slovaki v Jugoslaviji popolno svobodo kulturnega in gospodarskega razvoja.
Ustvarjanje nove Evrope
V belgrajskem Vremenu prinaša dr. Svetislav Stetanovič članek o ustvarjanju nove Evrope po zamislih velesil na eni in drugi strani, nakar nadaljuje: »Konsolidirani na znotraj na podlagi srbsko-hrvatskega sporazuma, ki njegovo zgodovinsko važnost spoznava vsak pameten človek in iskren rodoljub, zavarovani od zunaj po vedno krepkejših zvezah z bratskim bolgarskim narodom ter po politiki dobrih sosedov z drugimi narodi okoli nas, imamo ne le pravico, temveč tudi najpopolnejšo dolžnost, vse sile posvetiti notranji zgraditvi naše države po načrtu tistih jugoslovanskih in globoko revolucionarnih socialnih koncepcij, ki so nam jih zapustili njihovi graditelji in socialni misleci.«
Starokatoličani med Slovenci
»Hrvatska Straža« prinaša tele podatke iz starokatoliškega glasila »Starokatoliški preporod«: »Starokatoliški preporod se v uvodniku hvali s svojimi uspehi v boju zoper Kalodero. Toda — piše »S. P.« — največji naš uspeh ni v pravi orijentaciji hrvatske javnosti, niti v velikem odzivu starokatoliških župnij, marveč v dejstvu, da so bratje Slovenci v Ljubljani, Kranju in drugih mestih naravnost navdušeno pristopili v naše vrste. Starokatoliški preporod prinaša velik del teksta v slovenščini. Iz teh člankov izvemo, da se tudi v Ljubljani vodi trgovina z zakoni. Za vsako ločitev jemljo predujm po 1000 din. od tega pošiljajo j>o 500 din Kaloueri. Ena ločitev stane nekako 4000 din. S tem je tudi slovenski dol Kaloderine cerkve postal navadno trgovsko podjetje, kjer lahko tudi najbolj nemoralen človek lahko kupi zakrament. — Kakor smo zvedeli, je iz urada starokatoliške župnije zmanjkala slika Matere božje zaradi »protestantskega duha«, ki tamkaj vlada. Tako se glase podatki v 11. S. po Starokatoliškem preporodu. Hrvatska Straža pa temu še dodaja: »To je še en dokaz, koliko je vredno hrvatstvo in slovenstvo teh gospodov, ki jim je odveč celibat, ozirotraa stroga zakonska določila katoliške Cerkve.«
Osebne novice
Belgrad, 4. jul. m. Z odlokom pravosodnega ministra so postavljeni za sodne pripravnike 8. po-ložajne skupine: na okrožnem sodišču v Celju Jager Alojzij, sodni pripravnik brez pravice do dohodkov, Ortnak Franc, sodni pripravnik na okrožnem sodišču v Ljubljani, brez pravice do dohodkov, Dermota Mihael, dipl. pravnik iz Železnikov, na okrožno sodišče v Murski Soboti; Kostanjevec Bogomir. dipl. pravnik iz Ptuja, in Picek Jurij, oba sodna pripravnika pri okrožnem sodišču v Murski Soboti, vsi brez pravice do dohodkov.
S kralj, ukazom sta upokojena Ma3le Budivoj inšpektor 5. pol. skup. pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, in Eržen Vinko, inšpektor 5. pol. skup. nri pošti v Kamniku. Dalje je upokojena Rapotec
'»< .i—nrL, f\ rw! elrun nri noitnem mai ij«, višja rtuiuivi^in« v. 4.*... -*.-.r • r * * i—-------
ravnateljstvu v Sarajevu.
Korporativna
odnosov in korporativna organizacija narodnega gospodarstva
Ker se tudi pri nas napovedujejo razsežne so-cialno-gospodarske reforme v smeri uravaavanega (dirigiranega) gospodarstva, bo prav, če si v krajših opisih oz. slikah predočimo razne možne variante uravnavanega gospodarstva.
Ker predstavlja gospodarska preureditev na osnovah korporativnega načela eno najbolj celostnih in sistematičnih reform, ki je poleg tega že v raznih državah prevedena v socialno-gospo-darsko stvarnost, si skušajmo najprej na kratko predočiti to varianto.
f. Korporativna ureditev kolektivnih delovnih odnosov Namen
Namen korporativne ureditve kolektivnih delovnih odnosov je pravna ureditev in zajamčenje socialnega miru proti razredno-bojnim tendencam in akcijam, ki škodujejo uspehu narodnogospodarskega produkcijskega procesa, dohodkom v bojnih odnosih se nahajajočih slojev samih, in pa zaposlitvenim interesom delavstva.
Socialni mir pa bo imel jamstvo trajnosti le ob pogoju, da korporativna ureditev kolektivnih delovnih odnosov jamči socialno pravičnost v delovnih odnosih in to predvsem v razdeljevanju uspeha, donosa, dohodke narodno-gospodarske produkcije.
Socialna pravičnost pa je zajamčena le ob pogoju, da sta oba kolektivna pogodbena partnerja (konkretna delodajalska skupina in konkretna delojemalska skupina) v položaju enake pogodbene moči. Poleg tega pa mora biti za primer, da pogodbenim potom ne pride do sporazumnega sklepa (kolektivna delovna pogodba), zajamčena objektivna sodna rešitev spora (razsodba delovnega sodišča).
Položaj enake pogodbene moči za oba partnerja more ostvariti in jamčiti le enako javnopravno svojstvo obeh pogodbenikov ob izključitvi možnosti stavke in drugačnega nasilja od strani delojemalcev ter izprtja in drugačnih persekucij od strani delodajalcev. Zasebno pravo je za tako jamstvo prešibko in za kolektivne pravne odnose sploh neprimerno.
Objektivna 6odna rešitev spora (kolektivnega delovnega spora) v primeru, da pogodbenim potom med kolektivnimi strankama ne pride do sporazuma, je zajamčena le, če ima delovno sodišče zakonito določena sodila (kriterije) za opredelitev konkretne delovne mezde oz. plače. Ta sodila bi mogla biti n, pr. naslednja:
1.	Življenjski minimum za Štiričlansko delavsko družino dotičnega delovnega stanu (fiziološki kriterij, kriterij »stanu primerne« mezde in demo-grafsko-politični kriterij). Ta minimum naj omogoči vsakemu delavcu ustanovitev družine. Za več-članske družine naj se uvede sistem družinskih doklad po tehniki socialnega zavarovanja s pri- ' špevki delodajalcev, delavcev samih in države.
2.	Gospodarska zmogljivost podjetja oziroma panoge (kriterij gospodarske rentabilnosti).
3.	Različna donosnost različnih vrst dela (kriterij delovne kakovosti).
Da more delovno sodišče omenjena sodila stvarno upoštevati, je potrebna zanesljiva in sistematična narodno • gospodarska (produkcijska, kreditna in potrošna) statistika, indeksi mezd, cen, draginje itd. ter sodni vpogled v podjetniško knjigovodstvo (zaradi možnosti upoštevanja sodila ad 2 zgoraj).
Sociološke osnove
Korporativna ureditev kolektivnih delovnih odnosov zahteva sindikalno organizacijo vseh de-lojemalskih in delodajalskih poklicev.
Sindikalna organizacija vseh delodajalskih in delojemalskih poklicev pa predpostavlja normativno razmejitev strok in poklicev. V ta namen bi mogla s primernimi pokrajinskimi korekturami služiti kot osnova naredba ministra za socialno politiko z dne 4. aprila 1940, št. 10.000 (»Služb., novine« z dne 23. aprila 1940) o klasifikaciji gospodarskih panog v švrhe delovne statistike.
Organizacijska struktura
Možni sta v glavnem dve različni aačelni rešitvi:
a)	Svoboden sindikat v organizirani proiesiji
(formula »socialnih tednov«).
Praktično: posebna uredba določi pogoje za ustanovitev zasebnih sindikalnih združenj, ki pa seveda ne morejo biti internacionalistična, ne raz-rednobojna in ne usmerjena proti verski in nacionalni tradiciji Slovencev, Hrvatov in Srbov. — Vsako dovoljeno sindikalno združenje se mora raztezati na celo narodno ozemlje (kakor bo pač ustavno rešeno: tri ali več avtonomnih narodnih pokrajin) in obsegati vse obstoječe delojemalske oz. delodajalske poklicne stroke, kakor jih razmejuje uredba o klasifikaciji gospodarskih strok. Poklicne skupine so v okviru dovoljenega sindikata organizirane v avtonomne strokovne odseke. Sindikati imajo samo vzgojne funkcije in pravico do udeležbe pri upravi Delavske zbornice oz. delodajalskih zbtfrnic po ključu uspeha pri volitvah v zbornične strokovne odseke.
Odgovorjajoče stanovske zbornice (delavsko-nameščenska in delodajalske) so javnopravna predstavništva delojemalcev oz. delodajalcev (»organizirana profesija«). V tem svojstvu nastopajo stanovske zbornice kot neposredne javnopravne pogodbenice pri urejanju kolektivnih delovnih odnosov in kot stranke v kolektivnih delovnih sporih pred delovnim sodiščem. V ta namen 60 notranje razčlenjene v strokovne odseke.
b)	Enoten javnopravni sindikat s prostovoljnim članstvom, toda za vse pripadnike poklicne stroke obveznimi sindikalnimi prispevki (italijanska formula).
Za vsako delojemalsko in delodajalsko poklicno stroko v smislu uredbe o klasifikaciji gospodarskih strok se ustanovi enoten sindikat z javnopravnim svojstvom. Članstvo je prostovoljno. Sindikalni prispevki so obvezni Veljavno sklenjene kolektivne delovne pogodbe vežejo vse pripadnike dotične poklicne vrste. Socialne naprave in druge pristojnosti, ki so dodeljene sindikatu, gredo v koristi in breme vseh pripadnikov poklicne vrste. Priporočljivo je, da so posebne ugodnosti sindikalnih članov zaradi splotae obveznosti sindikalnih prispevkov in še iz drugih ozirov minimalne.
L Vrsta sorodnik sindikatov se združi v sindikal-
no zvezo (n. pr. sindikalna zveza industrijskih in prevoznih delavcev, sind., zveza poljedelskih delavcev, sind. zveza trg. uslužbencev, sind. zveza uslužbencev denarnih zavodov, sind. zveza ostalih zasebnih nameščencev). Predsednik sindikal. zveze je lahko izvoljen od skupščine zveznih delegatov in potrjen z odlokom bana, ali pa postavljen z odlokom bana.
Delovanje sistema
Pristojnost sindikatov:
1.	Sklepanje kolektivnih delovnih pogodb z vzporedno delodajalsko oz delojemalsko vejo in nastopanje kot stranka pred delovnim sodiščem v kolektivnih delovnih sporih.
2.	Pobiranje sindikalnih prispevkov neposredno pri delodajalcih (odtegljaji od mezd pri delavskih sindikatih).
3.	Izvrševanje drugih socialno koristnih pristojnosti in upravljanje odgovarjajočih ustanov.
ad 1: Podrobnosti postopka ureja posebna uredba o sklepanju kolektivnih delovnih pogodb in o reševanju kolektivnih delovnih sporov.
Priporočljiv je sistem okvirnih kolektivnih pogodb za celo sindikalno stroko in podrobnih kolektivnih pogodb za poedina podjetja; to pa zaradi tega, ker je eno izmed sodil za opredelitev korporativne mezde z razsodbo delovnega sodišča v primeru, da ne pride do neposrednega pogodbenega sporazuma, gospodarska zmogljivost podjetja.
II. Korporativna organizacija narodne gospo-darshe proizvodnje Namen
Namen korporativne organizacije narodnogospodarske produkcije:
a)	omiljenje konjukturnega valovanja, med krizo in depresijo, ki ga povzroča pomanjkanje orga-ničnih vezi med avtonomnimi produkcijskimi edi-nicami (podjetji) v liberalnem gospodarstvu,
b)	upoštevanje narodnega in socialnega vidika v f>o;movanju gospodarske rentabilnosti.
c)	usmerjanje narodnogospodarskega razmaha (investicij) ne zgolj iz zasebno interesnih perspektiv, temveč predvsem iz širokega narodnega in socialnega vidika.
Vse tri namene je mogoče doseči le potom izvedbe narodno-gospodarske organizacije po kor-poracijh, ki vežejo poedine produkcijske edinice v korporacijsko skupnost, poedine korporacije pa v narodno gospodarsko celoto.
S tem je zasebno-interesnemu vidiku gospodarskega vodstva (podjetniška avtonomija) pridružen še vidik gospodarske panoge in vidik narodnogospodarske celote in širokih socialnih potreb.
Le tako 6o ustvarjeni organizacijski predpogoji, da bo gospodarstvo somerno služilo narodni celoti, socialnim skupinam in človeku kot' po-edincu.
Organizacijska struktura
Zdi se, da se je italijanska razmejitev korpo-racij v tri velike skupine (glej, C. Zebot, Korpora-tivno narodno gospodarstvo, Celje, Družba 6v. Mohorja 1939, str. 111 do 116) v glavnem obnesla. Za naše razmere bi bile potrebne primerne korekture z upoštevanjem že označene uredbe o klasifikaciji gospodarskih strok in korekture pokrajinskega značaja.
V	poedinih korporacijah, kakor tudi v višjih korporacijčkih organih (narodni gospodarski svet, vsedržavm gospodarski svet, razni medkorporacijski odbori itd.) je poleg enakomernega zastopstva de-lodajnikov in delojemnikov potrebna prisotnost političnih oziroma' upravnih činiteljev kot združevalnih elementov in posebnih' skrbnikov skupnega dobra (vrhovnih interesov narodne oziroma državne celote).
Predsedniki korporacij in višjih korporacijskih organov so izvoljeni, oziroma imenovani od vrhovnih državnih oziroma banovinskih činiteljev (osrednja vlada, banovineke oblasti), ako imajo korporacije pravno značaj državnih oziroma banovinskih oiganov.
Delovanje sistema
1.	Izdelava programa investicij v sodelovanju s korporacijo kredita ia zavarovalništva.
2.	Sklepanje gospodarskih sporazumov med komplementarnimi gospodarskimi panogami o količini in kvaliteti medsebojnih dobav, o cenah, ki pa jih mora odobriti vrhovni odbor za nadzorstvo nad cenami, itd.
3.	Izdajanje korporativnih odločb, zadevajočih članske odnošaje v korporaciji, racionalizacijo produkcije itd.
Pristojnosti banovinskih oziroma državnega gospodarskega (korporacijskega) 6veta:
1.	Nadzorstvo nad poedinimi korporacijami in nad izvrševanjem njihovih pristojnosti.
2.	Sodelovanje z batiovinsko oblastjo oziroma držayno vlado v vseh velikih vprašanjih gospodarske in socialne politike.
3.	Organizacija ustanove za 6tnoireno razme* ščanje delovnih sil med poedine panoge, združene, 6 poklicno svetovalnico na znanstvenih psihoteh-ničnih osnovah. Ta ustanova naj nadomesti dosedanje »borze dela«, ki so tipična pritiklina liberal-.
nega gospodarstva.	->
*
Tako bi mogla izgledati v glavnih obrisih soj ciako-g06podareka reforma, zgrajena na korpora-tivnem načelu.
Konkretne podrobnosti bodo lažje razvidne ie
opisa že delujočih korporativnih sestavov.
#
Nekateri izražajo bojazen, kakor, da bj korpo-rativizem bil nujno navezan na centralistični politični avtoritatizem. K temu je pripomniti, da bi ta bojazen, ako bi le bila kakorkoli utemeljena, bila upravičena glede katerega koli sistema uravnavanega (dirigiranega) gospodarstva, s to razliko, da bi ta bojazen v pogledu na vsak nekoiporativni, torej nujno birokratični sistem dirigiranega gospodarstva bila le še stopnjevana.
Toda temu ni tako. Kakor je katero koli politično koncepcijo oblasti v zloženi državi mogoče somerno razdeliti med avtonomne politične sestavine in skupno središče, tako tip zložene države nikakor ne izključuje primerno porazdejjtev avtoritarnih pristojnosti, ki jih zahteva vsako dirigirano gospodarstvo,
•■ Dirigirano gospodarstvo pomeni načelno odvisnost gospodarstva od politike, .Zato je samo po sebi umevno, da bo sprejeto temeljno politično načelo določalo oblike dirigiranega gospodarstva, ne pa narobe- Torej bo kateri koli sestav dirigiranega gospodarstva, tudi tak, ki bo vseboval korporativne prvine oziroma bo temeljil na korporativnem načelu, v zloženi državi drugačen kot v edinstveni državi.
V	obeh pa bo politični režim nujno vsaj do neke minimalne mere avtoritaren.
To so aksiomi, ki jih mora vsako razpravlja-* nje o morebitnih reformah že — predpostavljati.
Predsednik vlade na Bledu
Bled, 4. julija.
Danes popoldne se je pripeljal z avtomobilom na Bled predsednik vlade g. Dragiša Cvet-kovič. Do Ljubljane je g. predsednik dopotoval z letalom, pot proti Bledu pa je nadaljeval v avtomobilu. Gosp. predsednika spremlja njegov osebni tajnik Boža Anastasijevič, Gosp. predsednik vlade se je nastanil v vili »Podkoren«, ki jo je najel za vse poletje. Gosp. predsednik vlade je s spremstvom večerjal v hotelu »Toplice«, kjer se je razgovarjal z lastnikom gosp. Molnerjeirt in ga v šali vprašal, če ima Bled še vedno zimsko sezono.
Bolgarski rostje
Belgrad, 4. jul. m. V Belgradu se mudi že nekaj dni dr. Mihael Genovski, prvak zemljoradnikov iz Bolgarije ter urednik lista »Zemlja in trud«. Z njim je dopotovala tudi njegova gospa dr Vera Zlatarjeva, znana javna delavka v Bolgariji. Gosta sta med drugim obiskala podpredsednika dr. Mačka, ministra dr. Cubriloviča in jnnogo drugih javnih delavcev v Belgradu. Od včeraj se gosta nahajata v Šumadiji, kjer sta obiskala danes tudi Oplenac in Arandjelovac.
Madžarski pravosodni minister v Belgradu
Belgrad, 4. julija m. Jutri pride v Belgrad madžarski pravosodni minister dr. Radoczay, ki bo vrnil obisk našemu pravosodnemu ministru dr. LaT.i Markoviču. Na železniški postaji ga bo sprejel in pozdravil dr. Laza Markovič s predsedniki kasa-cijskcga, apelacijskega in upravnega sodišča. Madžarski pravosodni minister bo imel v Belgradu predavanje v mali dvorani narodne skupščine o razvoju madžarskega sodstva. Madžarski pravosodni minister Radoczay bo ostal v Belgradu dva dni.
Netočne novice
Zagreb, 4. julija, b. Današnji »Obzor« poroča: Dopisniki nekaterih listov v Belgradu so poročali svojim listom, da vlada pripravlja uredbo o razpustu vseh strank in o ustanovitvi narodno-sindi-kalističnega pokreta za vso državo. Te novice niso utemeljene. Vse odobrene stranke bodo še ' nadalje obstojale in lahko v mejah zakonskih predpisov razvijale svoje delovanje. Prav tako ni točna novica o ustanovitvi nekega narodno-sindi-kalističnega pokreta za vso državo. V okviru kmečkega pokreta obstoja hrvatska delavska zveza kot samostojna ustanova in ho kot taka tudi ostala.
Dr. Ivšič - novi rektor v Zagrebu
Zagreb, 4. julija, b. Danes dopoldne je bila na zagrebški univerzi izvolitev novega rektorja. Seja se je pričela ob 10 ter je bil po novi uredbi izvoljen ob 11. 5 izvoljen za novega rektorja dr. Stjepan Ivšič s 17:6 glasovi Nato je bila seja univerzitetnega senata in je bila potrjena izvolitev novega rektorja,
»Nova Riječ« preneha izhajati
Zagreb, 4. juli ja, b. Danes je izšla 186. številka tednika »Nova Riječ«, katere lastnik in izdajatelj je dr. Venčeslav Vilder. To je zadnja številka tega tednika, ki je izšla. Ukinitev utemeljujejo z razmerami in dogodki, ki so nastali. Ustanovila pa se bo knjižnica »Nove Riječi«, ki bo še naprej vzdrževala zvezo s predplačniki.
Gledališki igralci zborujejo
Belgrad, 4. julija, m. Danes 6e je nadaljeval občni zbor Združenja kr gledaliških igralcev kraljevine Jugoslaavije. Finančna in anketna komisija sta danes ves dan nadaljevali svoje delo. Jutri se bo sestal spet plenum pred katerim bodo komisije poročale o svojem delu. Finančna komisija razpravlja predvsem vprašanje finančne delitve hrvatskih gledaliških igralcev, ki se v svoji zagrebško-osješki sekciji pripravljajo na samostojno organizacijo.
Trgovinska pogajanja z Grčijo
Belgrad, 4 julija, m. V smislu 6voječasne zahteve grške vlade, da se prično pogajanja za ureditev trgovinskih zvez med Jugoslavijo in Grčijo, je nocoj dopotovala v Belgrad grška trgovinska delegacija.
Za preosnovo socialnega zavarovanja
Te dni se je mudil v Zagrebu predsednik OUZD v Ljubljani ing. Jože Sodja in bil sprejet pri predstojniku oddelka za socialno politiko dr. Josipu Rasuhinu in pri podpredsedniku HSS ing. Avgustu Košutiču. Razpravljal je z obema gospodoma o reorganizaciji socialnega zavarovanja, predvsem o načinu, kako bi se najhitreje to vprašanje praktično rešilo.
Romunski Židje za Sovjete
Bukarešta. 4. julija, ni. V Bukarešti In v notranjosti Romunije ie zavladalo veliko ogorčenje proti Židom zaradi njihovega postopanja proti umikajočim se romunskim četam iz Besarabije in Bukovine. Po mestu krožijo eovorice. da so Židje in drugi civilisti streljali na romunske vojake, zlasti pa na častnike. Baje so postrelili več višjih častnikov, med katerimi tudi dva cenerala. Skoraj vsi Židje prosijo za dovoljenje, da sc smejo vrniti V Besarabijo.
Pri glavobolu
Ogl. reg. pod S. B. 1318 od 15. XII. 1938
GajpodaKStuo
Finančni minister o bodočih gospodarskih ukrepih
Zadnje čase se pojavlja v našem dnevnem tisku mnogo razprav o aktualnih problemih našega gospodarstva, za kar so dale povod izjave nekaterih merodajnih faktorjev kr. vlade, ki so napovedovali važne socialne in gospodarske reforme. Čas je vsekakor za preureditev gospodarskih in socialnih razmer v naši državi.
Ker o samih načrtih ni bilo nič točnega in konkretnega znano, 60 se začele širiti najrazličnejše vesti, ki so vedele povedati veliko več kot so znali sami merodajni faktorji, ki so začeli proučevati vsa tozadevna številna vprašanja.
Zaradi tega je v četrtek ob 13.30 sprejel finančni minister ter g. dr. Juraj Šutej časnikarje in jim dal naslednjo izjavo:
»Z ozirom na alarmantne vesti, češ da se pripravljajo neki drastični ukrepi fiskalne m denarne narave, smatram za potrebno, javnosti povedati tole;
Omenjene vesti nimajo nobene stvarne podlag«. Izhajajo od gotovih elementov, ki za vsako
Pj P:
Odkup stare pšenice in koruze
Odkar je izšla uredba o maksimiranju cen stare šenice in koruze ter o obvezni ponudbi v nakup 'riv. izvozni družbi, so začele prihajati številne prijave producentov in veletrgovcev za presežke 6tare pšenice in koruze.
Prijave so pokazale, da je v naši državi še veliko stare pšenice in koruze. Po vesteh iz Belgra-da znašajo zaloge 6tare pšenice še okoli 4000 do 5000 vagonov, zaloge koruze pa 6000 do 7000 vagonov. Toda še vedno se dajdejo mnogi producenti in veliki trgovci, ki ne predlagajo prijav in se jim izogibajo na vse mogoče načine, 6amo da bi obšli od vlade določeno najvišjo ceno računajoč na višjo ceno, katero so imeli prej. Toda ta špekulacija jim ne bo U6pela. Kakor poroča današnja »Politika«, bo v kratkem izšla uredba, ki bo šla še dalje od dosedanje uredbe. Dosedanja uredba je dala Priv. izvozni družbi samo prvenstveno pravico do odkupa presežkov. Nova uredba pa bo vpeljala obvezno in takojšnjo prodajo presežkov stare pšenice in koruze Priv. izvozni družbi. Družba ima sedaj dovolj kapitala, da prevzame vse razpoložljive količine.
Trgovanje z Zvezo sovjetskih socialističnih republik
Z ozirom na razna vprašanja, ki jih je dobilo ravnateljstvo za zunanjo trgovino od naših tvrdk, ki so se obračale tudi na sovjetska trgovinska zastopstva, sporoča ravnateljstvo za zunanjo trgovino tole: Po obstoječi trgovinski pogodbi z Zvezo sovjetskih socialističnih republik se bodo trgovinski posli med našimi tvrdkami in zvezo sklepali s polno veljavnostjo samo po sovjetskem trgovinskem predstavništvu v Belgradu. Trgovinsko predstavništvo bo objavilo imena oseb, ki 6o v njegovem imenu pooblaščena na pravne posle kakor tudi sporočila o obsegu pravic vsakogar izmed njih glede na podpisovanje trgovskih obveznosti predstavništva. Vlada Sovjetske zveze nosi odgovornost samo za trgovske posle, ki bodo v naši državi zaključeni ali agarantirani od trgovinskega predstavništva ter podpisani po za to pooblaščenih osebah.
Z ozirom na to kakor tudi z ozirom na kontingente določene v pogodbi in pogoje njih izvršitve je potrebno, da se vsi interesenti, uvozniki kakor tudi izvozniki obrnejo predhodno na ravnateljstvo za zunanjo trgovino — oddelek za trgovinske sporazume v vsakem konkretnem primeru zaradi obvestil o možnosti izvršitve posla v zvezi s pogodbenimi določili.
*
Stanje naših kliringov
Po podatkih Narodne banke je bilo dne 30. junija stanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 22. junija):
Aktivni kliringi: Nemčija 5,041.597 ( + 19.095) mark, protektorat 19,485.928 (+4,471.516) kron, Francija 11,143.395 (+2023) fr. frankov, francoske kolonije 12,632.934 ( + 1,088.283) fr. frankov, Turčija 5,942.743 (-80.220) din, Bolgarija 3,894.588 ( + 17.093) din in Španija 2,934.960 pezet.
Pasivni kliringi: Italija 24,517.208 (-1,821.532) din,' Madžarska 9,097.033 (-1,185.478) din, Romu-
ceno hočejo povzročiti splošno zmedo in tako uničiti uspeh vladnih prizadevanj za ureditev in zboljšanje gospodarskih razmer. Javnosti so v neki meri znana prizadevanja kr. vlade za ohranitev normalnega gospodarskega življenja in zboljšanja pogojev gospodarske delavnosti. Vsi ukrepi, ki jih vlada izdaja, gredo izključno za tem, da se okrepe gospodarske postojanke. Zaradi tega je vladi čisto tuja že sama misel na kakine ukrepe, ki bi mogli omajati vero v vrednost našega denarja. Nasprotno, kr. vlada prerešetava vse možnosti, ki bi mogle dovesti do ureditve razmer in končne stabilizacije našega denarnega in kreditnega trga. Posebno skrb posveča vlada vprašanju čim večje varnosti in čim koristnejše uporabe ljudskih prihrankov. Vlagatelji nimajo nobenega razloga, da bi se bali za usodo svojih vlog, ker mora biti vsakomu jasno, da je vprav varčevanje temeljna podlaga narodnih in kreditnih ustanov, da morejo upravljati svojo naravno iunkcijo v organizmu splošnega gospodarstva.«
nija 7,835.693 (—18.872) din, Slovaška 7,937.478 ( + 1,039.632) kron, Belgija 1,333.411 (+2000) belg in Poljska 18,896.014 din.
Stanje ne kaže nobenih znatnejših izprememb. Narasla je naša aktivnost v prolektoratu in Franciji, zmanjšala pa se je naša pasivnost v Italiji in na Madžarskem.
Naša rudarska in topilniška proizvodnja
V mesecu maju je dala naša rudarska proizvodnja naslednje količine (v oklepajih podatki za april 1940):
Črni premog 38.241 (37.464) ton. rjavi premog 421.927 (433.765), lignit 116.137 (110.386), železna ruda 65.545 (57.603), kromova ruda Olll (4873), boksit 23.128 (24.039), pirit 10.997 (11.179), bakrena ruda 65.012 (67.995). svinčenocinkova ruda 72.015 (72.981), kromovi koncentrati 740 (909), bakreni koncentrati 6051 (7304), svinčeni koncentrati 7400 (S108), cinkovi koncentrati 4086 (3934), rnag-nezit 4849 (3411) ton.
Topilniška proizvodnja je bila v maju naslednja: železo 6995 (6277) ton, baker 2709 (3215), elektrolitični baker 1149 (1021), svinec 2094 (2486), cink 526 (535) ton, zlato 111.64 (99.2) kg in srebro 160.1 (82.9) kg.
*
Pred povišanjem davka na poslovni promet.
Zagrebški list »Jugoslovanski železninar« prinaša vest, ki pa še ni uradno potrjena, da bo povišan davek na poslovni promet z.a eno točko, na primer, kjer znaša sedaj 5, na 6%, kjer znaša sedaj 8, na 9% itd. Vendar še ni znano, če se bo to nanašalo na vse predmete v tarifi skupnega davka.
Geološki zavod banovine Hrvatske. Ban banovine Hrvatske je predpisal in objavil pravilnik o Geološkem zavodu banovine Hrvatske.
Dovoljeno zvišanje cen. Kr. banska uprava je odobrila tvrdki Franc Zangger v Celju, da sme |>ro-dajati bučno olje po 22.50 din za 1 kg na debelo.
Izpremembu imen. Banovina Hrvatska je dovolila naslednje izpremenibe rodbinskih imen: dr. Srhlesingerju Leonu iz Ludbrega v Slavetič, Ivanu Deutschu iz Zagreba v Doran, Aleksandru NVeissu v Valin in Kisenstiidter Jenni Mariji, rojeni Betlheim v Belin.
Titan, kranjska tovarna železnega in ključavničarskega' blaga ter livnica, Zagreb, tovarna v Kamniku. Glavnica 3.0, bilančna vsota za 1989 12.87, čisti dobiček za 1939 0.434, dobiček iz 1938 0.2 milij. din.
Borze
Dne 4. julija.
Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 6,582.140, na belgrajski 5,690.000 din. V efektih je bilo na belgrajski borzi prometa 510.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt....... 168.58— 171.78
Ne\vyork 100 dolarjev .... 4425.00—44S5.00 Ženeva 100 frankov..... 1004.94—1014.94
Ljubljana — svobodno tržišče:
London 1 funt ....... 208.50— 211.70
Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov..... 1241.85—1251.85
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 1 marka ..",,... 14.70— 14.90 Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... 40 blago
Belgrad — zasebni klirine:
Solun 100 drahem ...... 39.00— 39.70
Sofija 100 din...........89.20— 90.80
Čarih. Pariz bankovci 760, London 16.85 (bankovci 1200), Newyork 441.50, Milau 22.40, Madrid 40, Berlin 177.
Vrednostni papirji Vojna škoda:
v Zagrebu v Ljubljani v Belgradu
428	denar
429	denar 431—433
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 93.50 denar, agrarji 49 denar, vojna škoda |>romptna 429 denar, begi. obv. 75 denar. 8% Bler. jk>s. 95 denar, 7% Bler. |ios. 91 denar, 7%pos. DHB 101 denar. — Narodna banka 7950 denar, trI>oveljska 285 denar, Kil) 14« denar.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 93.50 denar, vojna škoda promptna 428 denar, beg-luške obveznice 74 denar, dalm. agrarji 70 denar, 8% Blerovo posojilo 04—90, 7% Blerovo posojilo 91 blago. — Delnice: Priv. agrarna banka 192 den.. Trboveljska 285-300 (285, 290), Gutmann 55-57, Sladk. tov. Osijek 235 denar, Osj. livarna 165—175, Isis 33 denar, Našice 400 denar.
Mussolini je z Malega sv. Bernarda v spremstvu šefa gen. Štaba Badoglia opazoval boje laških
aipincev na francoski fronti.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. jiosojilo 99-100, vojna škoda promptna 431—433 (434, 431.50), begluške obveznice 79—80 (79), dalm. agr. 74.50—75 (75, 74). 4% severni agrarji 51 denar, 6% šumske obveznice 73—74, 8% Blerovo posojilo 96 denar, 7% Blerovo |>osojilo 92 denar, 7% pos. Drž. hip. banke 101.50 denar. — Delnice: Narodna banka 7950 denar, Priv. agr. banka 198—200 (199).
Zitnl trg
Novi Sad. Vse nelzpremenjeno.
Gene živine In kmetijskih pridelkov
V Brežicah dne 2. julija 11)4«. Voli: 1. vrste 8—9, II. vrste 7—8, III. vrste 6.50—7, telice: 1. vrste 7.50—8, II. vrste 7, III. vrste 6.50, krave: 1. vrste 7, II. vrste 6.50, III. vrste 5.50—6, teleta: 1. vrste 9, 11. vrste 7.50—8.50, prašiči: špe-harji 11.50, pršutarji 10 din kg žive teže. — Goveje meso 14, svinjina 16—18, svinjska mast 24, čisti med 18, surove kože: goveje 12, telečje 16, svinjske 10 din kg. — Pšenica 300, ječmen 2.50, rž 300, oves 3<X>, koruza 250, fižol 600, k ropi r 200, lucerna 60, seno 50. slama 30, moka: pšenična 400—475, koruzna 300—400, ajdova 400 din 100 kg.
—	Trda drva 85 din kub. m, jajca 0.50 din komad, mleko 2 din liter, surovo maslo 36 din Kg.
—	Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50— 4.50, finejše sortirano vino 5—6 din liter.
Na sejmu v Kranju dne 1. julija 1940. I)o-gon: 29 vlov, 16 krav, 12 telet, 7 ovc, 36 svinj in 68 prašičev. Prodanih je bilo: 18 vlov, 10 krav, 12 telet, 21 svinj in 31 prašičev. Cene so bile naslednje: voli: 1. vrste 8.50—9, II. vrste 8, 111. vrste 7, telice: I. vrste 8.50—9, II. vrste 8, lil. vrste 7. krave: i. vrste 7, 11. vrste 6, 111. vrste 5, teleta: 1. vrste 8.50—8.75, II. vrste 7.50, prašiči: špeharji 12.25—13, pršutarji 10—12 din kg živo teže. Mladi pujski 7—8 tednov stari 200—300 din komad. — Goveje meso: L vrste 16, II. vrste 14, svinjina 20, slanina suha 26—28, svinjska mast 22—23, čisti med 22—24, volna: neoprana 3«, ojirana 4,S. surove kože: goveje 13—15, telečje 20, svinjske 9—10 din kg. — Pšenica 300, ječmen 250, rž250, rž 270, oves 250, koruja 245-260, fižol 700 do 800, krompir 225, seno 100, slama 75. suhe češplje: 1. vr»te 100, II. vrste 800, III. vrste 700, moka: pšenična 450—500, koruzna 325, ajdova 400—750. ržena 375—500 din 100 kg. — Trda drva 115—125 din kub. m, jajca 1 din komad, mleko 2.25—250 din liter, surovo maslo 38—44 dinarjev kilogram.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Kočevju dne 1. julija t. I. voli 1. vrste 8 din, 2. vrste 7 din, 3. vrste 6; telice 1. vrste 7.50, 2. vrste 6.50, 3. vrste 6; krave 1. vrste 7 din, 2. vrste 6, 3. vrste 4—5; teleta 1. vrste 9 din 2. vrste 8; prašiči š|)eharji 12, pršutarji 9—10 din za kilogram žive teče. — Goveje meso 2. vrste 14 din, svinjina IS. slanina 18— 20 din, svinjska mast 24, čisti med 20, goveje surove kože 12 din, telečje 17—19, svinjske 8 din za kilogram. — Pšenica 350, ječmen 300, rž 320, oves 270 din, koruza 260—270 fižol 600— 800, krompir 200—225, pšenična moka 395—435, koruzna 325, ajdova 550 din za 100 kg. — Trda drva 90—100 dinarjev za kub. meter, jajca 1 din za komad, mleko 2—2.50 za liter, surovo msalo 28—32 din za kg.
S kladivom po mini
lz Kodanja poročajo: Štiri mlade osebe so ubite po eksploziji mine, ki jo je morje vrglo na suho pri niorskem kopališču Damafe, ki je 14km oddaljeno od Nakskova na Lollandu. Nesreča, kjer sta bila hudo ranje/ia tudi nekji ženska ill jurski, pa se je zgodila samo zaradi neskončne lahkomiselnosti ubitih oseb. Ne glede na nevarnost za lastno življenje in za številne ko|)alce, so omenjene osebe hotele mino razstaviti. Čeprav so jih drugi svarili, češ naj nikar ne preskušajo take nevarne »igrače«, so omenjeni vzeli še kladivo in udarili po mini. Seveda je mina eksplodirala in zahtevala štiri mlade žrtve.
Indijski princi bodo kupili v Ameriki letala za Anglijo
Iz Londona poročajo: Angleški list sDailv Telegrapht piše, da se je 38 indijskih princev najmočnejših držav v Indiji ponudilo angleškemu kralju, da nakupijo veliko število bojnih letal v USA in jih poklonijo angleškemu letalstvu.
Kot je znano, imajo indijski princi dogovor z britansko krono in vzdržujejo čete za službo angleškega imperija.
Vsi indijski princi in poglavarji so ponudili sebe in svoja sredstva angleškemu kralju v |>o-moč. Pokrajine teh indijskih princev se razprostirajo po eni tretjini celotne površine Indije. V njih prebiva 80 milijonov ljudi Indijci teh pokrajin slovijo kot dobri bojevniki.
Pristanišče v Bombayu zaprto
Iz Tokia poročajo po nemških listih: Indijci nikakor niso tako mirni, kot to povedo angleška poročila. Ladjevska družba Nyk v Tokiu je dobila sporočilo, da bo bombajska Inka za mesec dni zaprta, in sicer zato, ker so nastale v mestu pre-kucije.
C I S T B K
Volkodlak
(Odlomek, kako so izvršili Za-rožani svoj sklep in uničili volkodlaka Sava Saranoviča, ki je baje nadlegoval njihovo vas.)
Drugega dne so se zbrali ob svitu skoraj vsi Zarožani pod orehom pred Purkovo hišo. Vse je bilo pripravljeno, kakor so se bili jirejš-nji dan dogovorili. Stric Mirko je bil stopil k popu in ga poprosil, naj gre tudi on z njimi: treba bo opraviti kako molitev. Purko je pripeljal Živanovega vranca. ki je brez vsakega znamen ja. Džilas je odsekal kol od črnega gloga in ga oklestil v konico, da živ krst ne bi mogel lepše. Džebo je vzel s seboj v nekakšnem koncu steklenice žegnane vode. Nekaj jih je prineslo krampe in motike.
Ko se je sonce že dvignilo za kako kopje visoko, so se odpravili vsi ti ljudje iskat Krive Doline in rogovilastega bresta. Podajo se v neko dolino — res je precej kriva — a bresta ni nikjer in tudi ne pozna se nikjer, da bi tu kdaj bilo kako drevo. Tukaj ne bo prav.
Premaknejo se v drugo dolino. V njej je dosti brestov, kakšen je tudi kriv. tu |>a spet dolina ni kriva, marveč čisto ravna, kakor bi jo po /norci odrezali. Tudi tukaj ni prav.
Prestavijo se v tretjo dolino. Tudi tu je polno rugoviiastih dreves, a nobeno ni brest,
temveč bukve ali kako drugo drevo. Dolina je kriva, da bolj kriva ne bi mogla biti. n kaj to .pomaga, ko j>a ni bresta! Tudi ta ni prava.
Vstopijo v četrto dolino. Kriva je. tudi polna je rogovilastili brestov, toda majhnih: najdebelejši je star komaj dvajset let, a o devetdesetih niti govora ni! Tudi ta ni prava.
Zarožani so že začeli izgubljati vsak uji: ne bodo našli — ves njihov trud je zastonj. No, pogledat gredo še v eno dolino. Mulo daleč je res. a ker so se že podali uu ta posel — naj se pes obesi!
Prejdezajo neko strmino in se spuste v široko, veliko dolino. Zdi se jim še precej ravna. Ravno tam, kjer so vstopili vanjo, naletijo na bukev — debela je, ogromna, človek bi rekel, da je stara sto let. Drugega drevja skoraj ni bilo. le po kakšen grm ali trn je; pač j>a je nekoliko velikih panjev: nekateri ogoreli, drugi že natrhji — nastala je skoraj sama prhljad.
Zarožani kolovratijo po tej dolini in kolovratih), a tudi tu ni ničesar. Upehali so se že — odpovedale so jim noge.
»Stojte, možje!« zakliče Purko. »da se malo oddahnemo. Saj nas bo konec tako!«
»E, ne bomo našli, ne pomaga nič!« reče župan skoraj obupano. — »Mir. kam pa hočeš!« zavpije takoj isti mah na vranca, ki je začel nekaj lirzati in kopati z nogo.
Konj malo preneha, pu zo|>et začne kopali, zdaj z eno. pa sjiet z drugo nogo; voha po zemlji pred seboj in liržo. Purko gu čuka za uzdo in ga miri — a se ne da umiriti.
»Le kaj mu je naenkrat!« v/klikne /ujinn že jezen in jo konju pošteno primaže s palico. Konj se malo pomiri, pa začne znova kopati, hrzati in vohati.
»Hej, župan, poglej no!« pravi naenkrat
Strahinja. — »Kaj pa je?« — »No tu, zdi se mi kakor kaka trhlenina od drevesa... tu. kjer koplje konj!« — »Res, Boga mi!« reče župan in začne točno ogledovati tisto mesto.
Vsi se zgrnejo na kup, da bi videli. »Naj kdo udari s krampom!« pravi stric Mirko. — Eden stopi bliže in udari nekajkrat, in res se pokaže nekakšen panj. Konj vedno bolj hržc in_ koplje z nogo. — »Tu je. tu je!« zavpijejo vsi nekam pridušeno. — »Daj no, sinko, malo te prhljadi sem!«
Tisti, ki je prej udaril s krampom, vzame malo trhlenine od panja in jo ponudi stricu.
Stric ogleduje od vseh struni, pa reče: »Brestovo, Bogu mi! Pri moji veri, da bi postal še enkrat mlad, ako to ni panj od tistega rogovilastega brestu!« — »Lahko bi bil!« reče nekdo. — »Vidiš, saj tudi konj kar naprej kopi jc z nogo in liržc.« — »Pa tudi tu dolina,« nadaljuje stric, »vsaj zdi se mi. da ie najstarejša. Nobena prejšnjih ni bila tako globoka in raz-sežna.« — »E. možje, tukaj kopljimo!« reče župan. — »Ko|)ljimo!« zahrumijo vsi.
'listi s krampi in motikami se živahno lotijo kopanju. Izkopljejo velikanski panj na tistem mestu, potem pa kopljejo dalje. Sonce se je že nagnilo čez poldne, a še ni ničesar. Hoteli so že skoraj opustiti nudaljnjc delo, h pride jim na misel, da bi še malo kopali, če pa še potem ne bo nič, bodo šli domov. Komaj so udarili d\a- ali trikrat s krampom, ko se lokažejo nekakšne deske. Vsi so zgrnejo, da >i \ideli to stvar. To bo tisto! Čim globlje, tem lepše se vidijo deske. .Nazadnje se jasno spozna, da je grob. Počasi očistijo zemljo povsod okoli desak in se pripravijo, da bodo dvignili |>okrov.
Džcbo prinese čudodelno vodo. Pop si na-
takne štolo in odpre obrednik. Džilas si zasuče rokave, pristopi z onim glogovim kolom bliže in se pripravi.
Pazi dobro, brate.« naroča čiča Mirko, »da ne bo oškropila kri tebe ali koga drugega med nauii. Ti, Džebo, pa ga takoj zalij s čudodelno vodo! Pazi, da ne izleti metuljček!«
Zupan zakliče onim, ki so ko|iali: »No. zdaj pa počasi od sjiodaj s krampi primite pokrov in ga dvignite!«
Storijo to. Bilo je vredno pogleda! Pred njimi leži čisto cel človek, kakor tla so ga včeraj dejali v to jamo. Samo eno nogo je predial preko druge, iztegnil roke ob telesu, napihnjen je kakor meh, ves je rdeč, zdi se ti, da ga je sama kri; eno oko ima zatisnjeno. drugo mu je odprto. Na prsih se mu poznajo dve runi od |>uškc, a obe skoraj zarastli.
Džil as zamahne s svojim kolom in zabode volkodlaka v sredo trebuha.
»Z žegnano vodo!« zavpije Purko.
Džebo v tisti naglici ne pogodi, da bi zlil ravno v usta, temveč ga polije po licu. V tistem trenutku izleti volkodlaku iz ust pramenček nekakšne meglice — sam samcati metulj, in odleti nekam stran.
»O, ušel nam je metuljček!« zakličejo mnogi.
»Kaj si napravil, Džebo, Bog se te usmili!«
Pop opravi nad volkodlakom nekakšno molitev. nato pn ga takoj pokopljejo. Na grob mu nagrmadijo kamenja, klad in trnja vsake vrsto, predvsem glogovega.
šele prav v mraku se povrnejo Zaro/nni na svoje domove, vsi veseli, da so našli volkodlaka Savo in 11111 onemogočili nadaljnje nadlegovanje. Res jiin je metuljček ušel. a kaj bi t»fc Starim ljudem to ne mote napraviti hudega,
M. Gliiič.
2)a0<&*te novice
Koledar
Petek, =>. julija: Ciril in Metod, slovanska apostola. Mlaj ob 12.iW, Jlorsiliel napoveduje veliko dežja.
Sobota, 6. julija: Izai.ja, prerok: Bogomila, Dominika,
#
—	Na današnji praznik sv. Cirila in Mtoda ne
poslujejo državni uradi in seveda tudi sodišča ne.
—	Zalivala. Slovensko-hrvalsko pevsko društvo iz Vršea »J. J. Strossmayer« Izreka predsedniku senata in ministru prosvete gospodu dr. Anionu Korošcu iskreno zahvalo za plemenit dar dva tisoč dinarjev, katere nam ie poklonil za nabavo harmonija. Bog povrni! Ignacij Mandlč, predsednik; Milka Outrata, blagajnica.
—	Na Robldovem enoletnem trgovskem tečaju s pravico javnosti — Ljubljana, Trnovska ul. 15. je n u j) ta vilo za\ršnl izpit 30 učencev in sicer 16 z odličnim, 16 s prti v dobrim in 7 z dobrim uspehom, l e Izredne uspehe je zahvaliti dejstvu, du sprejme zavotl le omejeno število dijakov in je s tem omogočena temeljita skrb za napredek vsakega poKumeznika. Ob koncil šolskega leta je bila na zavodu stenografska tekma, ki je bila tlokoz dovršenega znanja stenografije. Pr\l tlve mesti sta bili nagrajeni z lepimi nagradami.
—	Na orglarski šoli Cecili janskepn društva v Ljubljani so ob sklopu šolskemu lotu 1959-40 napravili usposobljenski izpit zu orgunisto Arh Ivan, C.rčor Rudolf, Jelnikar Stanko. Juvun Ivan, Mahnč Branko (/ otlliko). Rebolj Albin, Trdin Frane, Verbič Jože. Zaletel) I ran. — I. julija je bilo v šolo sprejetih 16 novih učencev.
ggg Kino Kodeljevo te/. 4i-t>4 ^
Danes ob 17'30 in 2030 veleTj^m iz pionirske dobe kolonizacije Amerike
Heroil zapada
Georg O. Brien ter desettisoč Statistov
Talna gospe Beate
Albrecht SchOnlials, Lil Dagover
—	Koroški borci na Oploncu. Z brzov lakom se je odpeljala iz Ljubljane delegacija bivših koroških borcev, združenih v Legiji koroških borcev, katerim se bodo pridružili v Zidanem mostu šo zastopniki Zveze Maistrovih borcev, na Ojilenae. kamor pobite z željo, da se poklonijo spominu pokojnega vladarja kralju Aleksandra I. Pilil njegovim vrhovnim poveljstvom so se člani obeh organizacij borili v 1. 191S-19 na naši severni meji. Delegacija šteje približno 150 članov, katerim bo sedaj dano pokloniti se pokojnemu vladarju ter s tem počastiti spomin vseh onih, ki so za blagor svoje domovine darovali svoje življenje.
—	Dijaški dom v Ptuju sprejema tudi za prihodnje šolsko leto 1940-41 v oskrbo dijake, ki bodo obiskovali ptujsko realno gimnazijo ali mešc-unsko šolo, Starši, ki ne veste, komu bi poverili z novim šolskim letoin svoje sinove, ki jih pošiljate v mestne šole, zahtevajte brezplačno prospekt Dijaškega doma v Ptuju, ki ga vodijo oo. minoriti I u se sprejemajo /ti zmerno ceno v jMipolno oskrbo dijaki, brez ozira na poklic, kateremu se žele gojenci posvetiti. Vzgoja sloni nu versko-moralni podlagi. Vsa potrebna navodila dobite pri vodstvu ali v poslanem prospektu. Prošn je z« sprejem je treba poslati najkasneje do 10, avgusta na vodstvo Dijaškega doiua v Ptuju,
P. n. organom finančne Kontrole!
Nudimo Vam meč z viškom in pasom po
Din 290-—. A. KASSIO. UubHona, rilhlosiceva 17.
—	Šolska kuhinja Nj. Vel. kraljice Marije v Ljubljani javlja, da bo sprejemala samo do 15. julija 1040 prošnje za prehrano, katere morajo biti spisane na tiskovini, ki se dobi na Državni šolski polikliniki v Ljubljani, Aškerčeva cesta. Prpšnji priložiti potrdilo o imovinskem stanju staršev dijaka, potrjeno od pristojne davčne uprave.
—	Prosvetno društvo Kovor pri Tržiču priredi svojo I. tombolo dne 21. jul. ob 3 pop.; v slučaju slabega vremena pa 28. jul. Dobitki: kuhinjska oprava, 6 koles, vreča moke, zaboj sladkorja, ura ter še nad 200 vrednih dobitkov, Tablice po 3 din, Prijatelji in znanci, pridite, sreča vas čakal Odbor.
51 din, člani Slovenskega pluninskc(ja društva z urejeno legitimacijo pa lahko potujejo s skupno objavo po polovični normalni ceni (skupaj
—• Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Joselovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši uporabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevib, pa pijejo »Frnnz-Josotovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom, kakor tudi z njenim učinkom.
Offl. reg. S. br. 30474/».
— Banovinska poklicna svetovalnica in posredovalnica v Ljubljani ima v lem mesecu na raz-polago nekaj vajeniških mest za čevljarje, soboslikarje in pleskarje, mizarje, mesarje, brivce, frizerke i, dr, Največje povpraševanje je po čevljarskih, soboslikarskin in mizarskih vajencih. — Fantje, ki so dopolnili 14. leto, ki he nameravajo še naprej študirati in ki imajo veselje do enega izmed zgoraj navedenih poklicev, naj pridejo s svojimi starši čimprej (vsak dan od 8 do 10 dopoldne) v poklicno svetovalnico. Poslovni prostori poklicne svetovalnice šo' v poslopju šolske poliklinike na Aškerčevi cesti (tej.: 46-66). Mojstra bomo preskrbeli le tistim fantom in dekletom, za katere se bo pri pslhotelinlčni preizkušnji in zdravniški preiskavi izkazalo, da so sposobni izvrševati enega izmed gornjih poklicev. Psihotehniška preizkušnja, zdravniška preiskaya in posredovanje vajeniškega mesta je brezplačno. — Opozarjamo, da vajeniških mest za kovinarske poklice (ključavničarje, mehanike i. dr.) zaenkrat nimamo na razpolago. Za ključavničarja, mehanika ali elektromon-terja bi se namreč samo v Ljubljani vsako leto rado izučilo 250 do 300 otrok, vsi ljubljanski mojstri teh obrti pa sprejmejo letno le okoli 70 vajencev. — Starše z dežele, ki hočejo, da se njihov otrok izuči obrti v mestu pa oppzarjanio na to, da ljubljanski mojstri po večini vajencem ne dajejo oskrbe, ampak morajo starši sami oskrbeti otroku v mestu hrano in stanovanje. Zato naj starši ne vodijo otrok z dežele v mesto, preden jim niso preskrbeli primerne oskrbe.
Državnim upokojencem. Dravska finančna .......... , ..... ........ .......... ...
direkcija v Ljubljani razglaša: Državni upokojenci I prositi, da boš sploh mogel domov.
in upokojenke, ki jim izplačuje pokoimnake prejemke dr a v 8 Cui finančna direkcija v Ljubljani, naj prosijo za potrdila o velikosti usluzbenskega davka, ki jih bodo potrebovali ob vpisu otrok v šolo za šolsko leto 1940-1M41, že v juliju ali vsaj v začetku avgusta t. 1. Upokojenci in upokojenke, ki razen uslužbenskega davka na pokojninske prejemke plačujejo tudi davek po kateri drugi obliki, za katerega so obremenjeni pri davčni upravi, naj svojo prošnjo naslove na pristojno davčno upravo, vlože pa naj jo neposredno pri finančni direkciji, ki jo bo poslala pristojni davčni upravi » podatki O velikosti uslužbenskega davka na pokojninske prejemke. Prošnjam, kolkovaniin z 10 din, Je treba priložiti za potrdilo kolek za 20 din za vsak zaprošeni uradni prepis potrdila pa kolek za 10 din.
—	Obvezno prijavljanje pšenice in koruze. Po -uredbi o prisilnem odkupu pšenice in koruze ter o maksimiranju cen morajo vse fi. /lene in pravile osebe, bodi«! pridelovalci ali pa lastniki blaga |x> katerikoli osnovi, trgovci zadruge, predelovalci in drugi, ki imajo pšenico ali koruzo v večjih količinah kakor znaša minimum. določen v členu 3 te uredbe, v 3 rineh po uveljnvljenju te uredbe prijaviti presežke jišenice in koruze prehranjevalnemu otlieku mestnega zaščitnega u rada na magistratu v _l. nadstropju nad trgovino mestne elektrarne. Za presežke se smatrajo ve količine, kj presegajo minimum, potreben za prehrano in rezerve do nove žetve. Presežek izračunamo, če od vse zaloge odštejemo zu vsakega člana gospodinjstva, starega do 10 let. 50 kg pšenice, za čez 10 let starega člana pa 60 kg pšenice, ali pa za vsqkegn do 10 let Starega člana gospodinjstva 60 kg koruze in za vsakega starejšega 120 kg koruze. Za prehrano živine se pa računa tako, da za veliko živino in za svinje, ki se pitajo, prihranimo po 400 kg koruze, za majhno živino In drobnico pa po 200 kg koruze. Lastniki prijavljenih presežkov lahko v mejah te uredbe še nadalje razpolagajo s temi presežki, vendar ho zavezani, tla vsako odsvojitev zapišejo in prijavijo Prizadu ki lina prvenstveno pravico odkupa vseh presežkov, Zoper prekrška te uredbe so določene stroge kazni,
—	Velik« uspeha so Imeli iepar.il preteklo nedeljo na Brezjah. Ljudstva — romarjev — je bilo zelo veliko Skupina za skupino se ie bližala svetišču in v drenju |e žepariem cvetela pšenica. Moški nosijo navadno denar v hlačnem žepu zadaj. V drenju to kar vabi žeparje. Suknjič je kratek, pa naj bo žep tudi zaprt % gumbom, žepar lahko ukrade. Tako so ukradli enemu 4000 i|in, drugemu 300. Pri zadnjem bi se žepar lezli, če bi vedel, kako je sunil denarnico s 300 dinarji, isti gospod je pa imel v suknjiču na prsih 30,000 din. To bi liil plen! Torei moški, ne denarja v hlačni žep zadaj! Ni varno! Priglaševal tatvin ni nihče; kaj pa pomaga, žepar potegne denar iz listnice, jo vrže proč — pa ie na varnem. Tudi ne nosite vsega denarja v istem žepu. Sicer boš moral na posodo
I
^JLlubl^
Radio Ljubljana
Petek, julija: 7.00 JutVanJi pozdrav — 7.05 i\a|K>vedi, |)oročila — 7.15 Pisuu venček veselili zvokov (plošče) — 12.00 Naša pesem (plošče) — 12.30 Poročilu, objave — 15.00 Napovedi — 15.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestru 14,000 Poročilu — 14.10 Turistični tedenski pregled — 19.00 Napovedi, |»oročila
—	19.20 Nac tira — 19.40 Objave — 20.00 Planinsko cvetje v vrtu (g .viarijun Juvan) — 20.10 80 let Mohorjeve družbe (g. prof. tir. Ivan Grafenauer) — 20 30 Koncert operne glasbe. Sodelujejo: ga. Mila Kogejeva g. Jean Franci, čltmu ljublj, opere in Radijski orkester. Dirig. D. M. $1 junec — 22.00 Napovedi, poročila — 22.15 Za krajši čus (plošče).
Drugi programi
Petek, 5. julijai Belgrad: 2010 Simfonični koncert — Zagrabi 22 Plesna glasba — Bratislava: 21,35 Slovaške pesmi — Pragai 32.30 Pisan spored — Soiija: 19 Klavir — Beromtinsteri 20,50 »Velika Katarina«, igra — Budimpetta: 20.30 Ciganski orkester — Bukarešta: 20 Mozart: »Beg iz Serajla« — Stockholm-H6rbyi 2130 Pevski kone.
—	Rim-Barii 20 »Cesta sonca«, igra — Trst-Milans 22.10 Komorni koncert — Sottensi 19.40 Pisan večer,
Mestno zdravniško dežurno službo
bo opravljal v soboto od 8 zvečer do jKinedelf-ka do 8 zjutraj mestni zdravnik tir. Logar Ivan, Ulica 29. oktobru št. 7, telefon št. 41-52.
Lekarne
službo imajo lekarne: mr. Sušnik, 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta
Nočno
Marijin tr. 10, in j ju. Boliinec ded,, Rimska cesta 31.

Kdo ie pameten
KINO HOGA, telefon 27-30
V gl. vlogi BUSTIRMAT0N. Izvrstna in zabavna franc. filmska komedija, ki vzbuia pri vseh gledalcih obilico smeha in prijetnega razvedrila. Samo še danes rb 16, 19. in 21. uri.
po dvžout
tgflBBPUlii
HUP
■HOD.
•	Snemanje kulturnih filmov v Dalmaciji.
Oddelek za trgovino, obrt in industrijo kralj, bonske oblasti v Zagrebu je sklenil v s vrbo turistične propagande sneti nekaj kulturnih filmov. Zaenkrat bodo sneli dva filma. V prvem filmu bo prikazan Split z okolico, Makarskd, korflila in livar, v drugem pu Dubrovnik z okolico, Snemanje je prevzela zagrebška zadruga Zora film. V zvezi s tem je že prišel v Split znani filmski o|>erater in režiser iz Zagreba Oktavijan Miletič z vsem potrebnim osebjem in pripravami. V Splitu so že začeli snemati. V glavnem bodo jiosncll folklorne prizore, zgodovinske in umetniške objekte in naravne ki-u-sote,
•	Obnovitev paroplovnega prometn 7. Italijo. Italijanski purnik je prlplul v šibeniško jii-istani.šče, kjer bo naložil les zu Italijo. To ie prvi italijanski parnik, ki je prlplul v šibenik, odkar je bil zaradi vojske ustavljen pomorski promet med Italijanskimi in našinli pristanišči, Itulijunske paropiovne družbe so ponovno dobile tlovoljenje, tla smejo pluti izven italijanskih teritorialnih votla in tako pričakujejo, tla bo prav kmalu prijilulo v noša pristanišča več italijanskih pomikov, še večje število pa ladij, ki 1>o<Iq na Sipadovem skladiščil natovorile les,
•	Fotografska razstava na SuSaku, Prihodnjo
nedeljo bodo na Sušaku odprli drugo na-
[
Danes zadnjikrat! Vesela zgodba družine, ki je hotela imenitno živeti na tuj račun m« m	■	^ _ _	V glavnih vlogah: Douslas Fairbanks ml. in Janet Ga.vnor
1*113 Cfl 3 SlCd Predstave ob 16., 19. in 21. uri KINO UNION. tel. 32-21
I
— Železniška proga Črnomelj—Vrbovsko se gradi s polno paro, Skupen ogled tlel na tej
važni progi priredi za svoje člane in povabljene goste Društvo inženirjev v Ljubljani v
v nedeljo, tliie 14,
dne 15. popoldne in
Odhod iz Ljubljane v soboto, dne 13. julija z
soboto, ulija.
popon z L j U
vlakom ob 13.36 tlo Črnomlja, kjer bo po jiri-hodu pregletl priključka nove proge nu obstoječo belokranjsko železnico, nato skupna večerja in prenočevanje. Zjutraj v nedeljo po zajtrku odhod s tovornimi avtomobili vzdolž nove proge skozi Vinico tlo \ rbovskega. Tu bo ogled del v velikem predoru in skupen obed, nato povrntek po isti poti v Črnomelj, od kotler odhaja vlak ob 18.57 (prihod v Ljubljano ob 22.50). Deloma se bo hodilo peš. zato se priporoča turistovsku obleka. Za večerjo v soboto ter zajtrk in obeti v nedeljo bo poskrbljeno po zmerni ceni, za dodatna okrepčilo pu je treba vzeti vse potrebno s seboj, ravno tako primerno odejo za prenočevanje v železniških vozovih, ker je v hotelih le omejeno število prostorov, na katere imajo prednost oni, ki se prej prijavijo. Prevoz z avtomobili bo brezplačen. Sa-ino obvezne prijave sprejema društvena pisarna (Kazina, J I. nadstr.) le tlo srede, dne 10, julija do 19. ure; poznejše prijave ne botlo mogle biti upoštevane. V prijuvi je navesti, kdo reflektiru na prenočišče v hotelu ali ne. Obenem je položiti (v- prijavah po pošti v znamkah) janičevi-no za osebo po 20 (lin, ki se udeležencem tekom ekskurzije vrne, sicer pa zapade v korist tlru-šhenemu podpornemu skladu. Ustmene prijave se sprejemajo samo meti poslovnimi lirami, to je v ponedel jek, sredo in petek od 17, do 19. ure. Vozni stroški za vlak 111. razreda tlo Črnomlja in nazaj (nedeljski povratni listek) znašajo
rodno razstavo umetne fotografije, Na razstavi bodo sodelovali foto-klubi iz Zagreba, Osjeka, Duruvurja in Sušaka.
*	Hlotnicn zagrebškega živalskega vrta-Zagrebški živalski vrt v Mnkslmiru, ki je v zadnjem času velika privlačnost ne samo zu Za-greijčane, ampak tudi za tujce, obhaja te dni |5letnico svojega obstoja. Odprt je bil leta 1925. Takrat je imel samo tri mlade lisice in tri mlade sove, danes pu razpolaga že z velikim Številom najbolj eksotičnih živali. Ob Ulctnici živalskega vrtu se zopet jiojovlja vprašanje premestitve no jirlpravnejsi prostor. Sedanji prostori, na katerih je vrt nameščen, so res neprimerni f.e pred leti je bil stavljen predlog, da bi dobil živalski vrt noti zgornjim jezerom v Maksimirju. To vprašanje bi bilo mogoče že davno rešeno, če bi bilo nu razpolago jjotrebna sredstva. Stavljen je bil predlog, tlo bi upravo zagrebškega živalskega vrta prevzela zasebna družba, v kateri bi imelo mesto svoje zastopnike. Ta družba noj bi jiostavila živalski vrt na strogo trgovsko podlago in skrbela zu potrebna finančno sredstva. Mesto doslej otl živalskega vrto ni imelo nobene koristi In je moralo vsako leto investirati večje vsote,
*	Zdravilna voda na Kosovom polju. Pred leti so ljudje blizu samostana Oručanice no Kosovem polju slučajno zapazil izvir votle in Ugotovili, du je votla kislo. Začeli so jo uporabljati in so trdili, tla je nekaterim pitje te votle odpravilo flrc v želodcu, Lanska povodenj pa je preplavila tudi vrelec in poslej ni bilo o njem nobenega sledu. Leto« so bili tuin vojaki rezervisti no vajah. Spomnili so se. na vrelec in so jioiskali kraj, kjer je svoj čas izvi-
voda. Začeli so kopati in res
so odkrili vrelec. Častniki so meti seboj zbrali denar in naredili ob izvirku vodnjak. Domačini jiu so naprosili oblast, nuj bi tlulo preiskati kakovost te zdravilne' vode. Pravijo, tla jo vrelec močnejši, kakor pu so vrelci iz znanega zdravilišča Banja Kovil.jača,
*	Stavka prometnega osebja na šipadovi železnici Prljedor—Knin—Drvar— Jajce tru.ju že d olj časa. Prebivalstvo ima zaradi te stavke velike težave, ker je poleg tovornega prometa ustavljen tudi potniški promet, Stavku traja že od 26. junija. Strojevodje, kurjači in ostali uslužbenci zahtevajo od ravnateljstvo šipada stalne mesečne plače, obleko in točen delovni čas. Včeraj so se v Drvarju začela pogajanja meti stakujočimi in zastopniki ravnateljstva šijiuda.
*	Dvn pravoslavna meniha utonila. Pred-stojništvo pravoslavnega samostanu v N|kolju blizu Čafka je prepovedalo uporabljati brod čez Moravo, ki je silno naruslu, Te dni je pa prišel samostanski pastir, ki je posel ovce nu drugi strani Morave, v samostan. Ko je v samostanu opravil svoje posle, je prosil dva meniha, naj ga prepeljeta z brotlom čez reko. Meniha sta ga res prepeljala, ko stu se pa vračala, je močan val butnil ob brod in ga prevrnil. Meniha sta podlo v votlo, po si nista mogla |>o-magati. ker je bila voda zelo deroča, Obupno sta se borila z valovi, pa sta kmalu omagplu in utonila,
*	Uničevanje Škodljivih metuljev. V Med-murju so organizirali uničevanje metuljev, |m>-selmo glogovih belinov, kar so prevzeli šolski in drugi otroci, Doslej so uničili /e nad 110.000 metuljev, ki so tehtali skupaj 18 kilogramov in 45 dekagrumov, Če pomislimo, do bi se samo iz jajčkov od jMvlovice uničenih metuljev izleglo več milijonov požrešnih gosenic, bomo sjio-znnll, kako koristno delo za poljedelstvo In su l-zarstvo so opravili otroci.
*	Praznoverje spravilo razbojnike pod ključ. Policiji v Slavonskem Brodu se je ix>-srefllo aretirati večino članov vlomilske tolpe, ki Je že tlelj časa ogrožala Slavonski Brod in njegovo okolico. Voditelja te tolpe sta bila Htjepan Legrada in Slavko Bogovič. ki sta priznala, da sta zagrešilo nat| trideset zločinov. Istočasno sto izdalo tudi imela pomagačev. Kden najbolj krvavih in groznih zločinov je h M roparski umor uglednega trgovca Osmana Feliča. Na periferiji Slavonskega Broda je imelo tolpa pravcati tatinski tabor. Tam so kovali načrte in spravljali no varno tlrugocen plen. Najnovejša članica tol|ie je bila Ana Sekullč iz Slo-liodiilce. N jeni zamisli je pripisati vlom v cerkev v Podvinjti, Poleg različnih dragocenosti so lopovi odnesli tudi zlat kelih. Ana Sekullč je pripovedovala roparjem, tla se l>odo lahko napravili popolnoma nevidne i is bodo z lahkoto izvršili najdrznejši vlom, če se jim posreči ta cerkveni ro|>. Pločilo za ta ostuden zločin ni izostalo in »nevidni« roparji so bili z lahkoto prijeti, ko so hoteli pri belem dnevu i/ropati neko trgovino z mešanim blagom. Tako je pro-policam ccrkveni rop in praznoverje postalo usodno.
*	Viljema Telln so posnemali. Kokor poročajo i/ Slavonskega broda, so na pašniku v Perkovcih mlatil pastirji pasli živino. Ker so imeli pri sebi samokrese, so sklenili, ila bodo izvedli prizor Iz Viljema Telia. IHletni Ivo Zmnjlč ie strel jul no neki jiredmet, ki ga je Imel mali deček Pero Birtič na glavi namesto jabolka Samokres je poči! In strel je zadei liirtiča tako nesrečno, na mu je izteklo oko in so ga morali prepeljati v bolnišnico usmiljenih sester v Zagreb.
*	Nenavadna aretacija. V MosTarJu so na zanimiv način aretirali krnela Prlra Zorkoviča iz Ravnice, ki jc osumljen uboja Vlade Medana.
V bližini Ravnice je bil Medan napaden in po daljši borbi z napadalcem ubit in izropan. Na grobu pokojnik« je pravoslavni pop preklel morilca, Žarkovič, ki je bil tudi pri pogrebu, je pri teli besedah podel na krsto in začel jokati. Na |H>dlugi tega in drugih sumljivih okoliščin je bil Žarkovjč aretiran in izročen sodišču.
* 59 težkih zločincev pogojno izpuščenih. Te dni so izpustili iz kaznilnice v Lepoglavi 59 obsojencev na pogojni dopust. Med njimi so trije, ki so bili obsojeni na dosmrtno ječo, ostali pa so bili obsojeni na dolgoletno robijo zaradi raznih zločinov. Izpuščen je tudi znani razliojnik Jovo iz okolice Gline ki je bil najprej obsojen na smrt nu vešalih zaradi umori, nato pa jiomiloščen na dosmrtno ječo, Sedaj je bil po sedemnajstih letih izpuščen domov na pogoj n i dopust, Ko je bil Jovo izpuščen, je dejal: »Poglejte, kaj more ženska narediti iz človeka No, pa to je prešlo, V kaznilnici sem se izučil krojoštva- kar mi je prav prišlo. Sedaj se bom pridno lotil dela in si pošteno služil svoj kruh.«
Angleški tisk o blokadi
Iz Londona poročajo: Vojaški strokovnjak dnevnika »Yorkshire Post< piše, da je izvršena splošna mobilizacija v Angliji In da je vse pod poveljstvom vrhovnega poveljnika.
List poroča, tla je Imela Anglija zadosti časa, da se je opremila, da je preuredila in dopolnila letalstvo, svoje bojno brodovje in trgovsko mornarico.
Brez dvoma je res, nadaljuje list, da bodo Nemci skušali blokirati Anglijo, ki to more preprečiti le z zaporom izhodov iz pristanišč, katera Imajo Nemci V rokah. Nemčija le še zmeraj v obroču, ki ga mora razbiti, če hoče, da premaga Anglijo. »Dokler bomo mi, Angleži,« zaključuje omenjeni list, »držali Nemce v tem evropskem obroču, bomo dosegli svoj skrajni smoter, ki smo ga sebi zastavili v tej vojni. Nemški uspehi v Franciji n« pomenijo še končne zmage, saj jim je treba še obvladati največjo oklopno formacijo In to je angleška bojna mornarica, ki bo imela odločujočo vlogo in ki je močnejša, kot si svet misli.«
Naivečie londonsko zaklonišče za ii.OOO ljudi
Načelnik za varstvo pred letalskimi napadi v Londonu in okolici je izjavil, da je zdaj dokončano zaklonišče, ki je največje v Londonu, Zgrajeno Je v predoru, ki je bil narejen za podzemsko železnico v Londonu še lela 1894,
To zaklonišče ima 8 vhodov In gre vanj 11.000 ljudi, kjer so zanje pripravljene razne udobnosti. London ima mnogo zaklonišč, vendar so vsa manjša otl tega v omenjenem predoru.
Anekdota
Za vladanja starega kitajskega cesarja Shlnd-sunga je bil Wangkunl dolga leta njegov prvi minister. V svojem času je slovel kot velik diplomat, po smrti pa so ga imenovali ministra s tremi voljami, ker se je stalno skliceval na preteklo, sedanjo ali pa bodočo voljo svojega vladarja, To zgodovinsko dejstvo spominja na angleškega državnika Pitta mlajšega, ki je imel o vsaki stvari tri mišljenja, »To je.« Je rekfl navadno, »moje zasebno mišljenje, ono j« moje uradno mišljenje, to pa moj« javno mišljenje«.
»Vest«, naU tehtnica se je namreč nekaj
kvarili.«
Tragična smrt vrlega fanta
I"
Is
V sredo popoldne je tudi v Dobrunjah divjala huda nevihta, razsajala pa je tudi strela. Udarila je v električni vod, zaradi česar so nastopile v električni napeljavi hude motnje. '25 letni elektromon-ter Josip Golar, uslužbenec K DE, sin banovinskega inšpektorja Golarja, je šel električno napeljavo popravljat. Preden bi mogel začeti s popravilom, bi moral odklopiti električni tok. To je tudi storil, vendar je po nesrečnem naključju odklopil napačni vod. Zaradi tega je bil vod, katerega je hotel Golar popraviti, še pod tokom. Ko se je dotaknil Golar voda, se je nesreča že zgodila. Hud plamen električne iskre je Golarja obžgal, prav tako pa je že v istem trenutku Golar ležal nezavesten na tleh. O nesreči so bili obveščeni reševalci, ki so Golarja z vso naglico odpeljali v bolniške prostore, a je ta že izdihnil. Tragična smrt vrlega fanta, ki je bil priden delavec tudi v prosvetnih organizacijah, obžalujejo številni njegovi prijatelji. Njegovi družini naše iskreno sožalje. Naj počiva v miru i
članom F. 0. Ljubljana - mesto
Sporočamo vsem svojim članom žalostno vest, da je dne 5, t. m. pri izvrševanju svojega ■noklica tragično umrl naš vzorni član in sode-avec brat Jože Golar, praktični elektrotehnik pri K DE.
Pozivamo vse člane, mladce in naraščajni-ke našega odseka, <la se polnoštevilno udeležijo pogreba dragega pokojnika, ki bo danes ob pol 5 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice.
Zbirališče članstva v krojih in v civilu z znakom ob 4 pred mrtvašnico splošne bolnišnice.
F. O. Ljubljana - mesto.
V nedeljo Putnikov izlet Žužemberk, Dolenjske Toplice, Novo mesto.
1 Ljubljanski mestni uradi danes na praznik slovanskih blagovcstnikov sv. Cirila in Metoda ne poslujejo.
1 Za predsednika mestnega kulturnega odbora je kulturni odbor soglasno izvolil elana mestnega sveta, gimnazijskega direktorja g. Josipa Osano. Dosedanji predsednik ban. inšpektor srednjih šol g. Silvo Kranjec je po zakonu zaradi svoje funkcije na kr. banski upravi kot občini nadrejeni oblasti moral svoje mesto v mestnem .svetu l jubljanskem odložiti in je s tem tudi prenehaj biti član mestnega kulturnega odbora, a v direktorju g. Osani je ta priznani kulturni delavec našel vrednega naslednika, ki 1» z enako vnemo podpiral vsa kulturna prizadevanja v našem mestu
1 Pasji kontumac ukinjen. Ker ni bilo zadnje tri mesece v ljubljanski mestni občini nobenega primera pasje stekline, so ukinjene vse odredbe, s katerimi je bil 30. marca t. I. razgla-
šen pasji kontumac. Navzlic temu opozarjamo Vse lastnike psov, naj pazijo na svoje pse posebno v poletni vročini ter naj jih vedno na-
pajajo s svežo vodo. Vsak prebivalec je pa po zakonu dolžan, da vsak sumljiv primer stekline takoj naznani mestnemu tržnemu-veterinarske-mu uradu na Krekovem trgu št. 10-1.
1 Ljubljanski mešani zbori imajo zadnjo vajo za nastop na Žalah pri Sv. Križu v petek, 5. t. m. ob 20 v llubadovi pevski dvorani Glasbene Matice, — Uprava llubadove župe.
1 Maša zadušniea za blagopokojnim Francem Batjelom se bo brala v soboto, 6. t. m. ob 7 zjutraj v farni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.
1 Izlet SPD bo, kot že objavljeno, v nedeljo, dne 7. julija, v Češko kočo pod Grintavcem. Odhod iz Ljubljane ob 5 zjutraj z avtobusom izpred evan-geljske cerkve na Jezersko, odtod dve uri pešhoje do Češke koče, izleti v okolici in povratek z Jezerskega ob 20 v Ljubljano, kamor prispemo okrog 22. ure. Podrobnosti v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti,
1 Gospodinje! Posteljno perilo Vam najlepše izgotovi tvrdka Goričar, Sv. Petra cesta. Ima lastno šivalnico, predtiskarijo in strojno vezenje.
1 Vse o nageljnih je naslov predavanja g. Josipa Štreklja danes ob 20 v prostorih gostilne pri Mraku na Rimski cesti, katero priredi vrtnarski odsek podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani. Vstop prost vsakomur.
1 Smrt v jermenju transmisije. V delavnici tvrdke »Cementine« na Celovški cesti se je v sredo zgodila smrtna nesreča. Transmisijski jermen je zagrabil 16 letnega delavca Franca Kavčnika. Jermen je zagrabil fanta za rokav srajce in ga nato vrtel okrog kolesa tako, da je fant udarjal z glavo po tleh. Kljub temu, da so tovariši stroj takoj ustavili, je bil fant že ves v krvi. Takoj poklicani reševalci so odpeljali ponesrečenca v bolnišnico, toda že med potjo je fant izdihnil. Kavčnik, ki je doma iz PleSivice pri Notranjih goricah, je bil prepeljan pred Mestni dom. Tam je komisija po ogledu ugotovila, da je imel fant večkrat prebito
lobanjo. Truplo ponesrečenca so prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec na-ravne »Franz-Josef« grenčice.
1 Ponesrečenec, ki so ga našli na železniškem tiru na Viču, prepoznan. Ljubljanski |m>-liciji se je /e v enem dnevu posrečilo razvoz-jjuti uganko, kdo je ponesrečenec, ki so ga našli hudo razbitega na Tržaški progi na Viču. Je to upokojeni pod pregledu i k finančne kontrole Novak Štefan. Pokojni je stanoval v Podjunski ulici štev. 25 v Ljubljani ter je živel že od leta 1923 v pokoju. Dolga letu ga je mučila težka srčna bolezen, ki mu je razrvala živce, zato je prav verjetno, da je povzročila njegovo nesrečo trenutnu duševna zmedenost. Drugega vzroka, ki bi ga mogel gnati v smrt, dozduj namreč niso mogli ugotoviti.
I Zaradi poceni kave je bil aretiran. V sedanjih časih, ko z vnemo delujejo odbori za pobijanje draginje, so kaj redki prekupci, ki prodajajo jvod običajnimi cenami Kljub temu pa je te dni ponudil nekemu ljubljanskemu gostilničarju neznanec kar celo vrečo najboljše kave po izredno nizki ceni 64 din za kg. Kdo bi se v teli časih branil takega priložnostnega nakupa. Gostilničar je na hiti'*) roko pogledal 'lepo kavo v vreči in že pripravil denar. Tehtnica je potegnila natančno 48 kg, gostilničar pa je odštel 3052 din. Lahko si mislimo, kako neprijetno je bil presenečen gostilničar, ko je ugotovil, da je v vreči lepa kava samo na vrhu.
Bilo jo je namreč komaj dobre 3 kg. Pod zgornjo plastjo iia je bila sama pristna doiuača koruza. Gostilničar je seveda hitro prijaul |*>-lieiji, ki je takoj našla prekupcu. Ja'sc<iaj trdi, da je kavo po nekoliko nižji trni tudi sam tako kupil in jo prodal naprej, ne da bi vedel, da v vreči ni sumu kava. llotel je enostavno le verižiti.	.. . _
Ptuj
Tatvine na dnevnem redu. Pri posestniku Dob-
niku Juriju v Pobrežju pri Sv. Vidu so tatovi vlomili v njegovo stanovanje in pri tem kradli iz omare 5000 din gotovine. — Posestniku Beraniču Jožefu v Cirkovcih pa je tat odnesel iz sobe zlato uro v vrednosti nad 800 din poleg drugih predmetov.
Nesreča s pištolo. Pri ogledovanju in preizkušanju stare pištole je bila po nesrečnem naključju obstreljena v neki gostilni na Bregu Blagovič Anica. Dobila je strel v hrbet, pa k sreči rana ni huda.
Ali se lahko razvija promet na taki cesti kot je pri kolodvoru v drugem drevoredu? Cesta je že dalj časa posuta z debelim kamenjem, da je človeka kar strah, če mora čez cesto. Ali ni mogoče tega kamenja z valjarjem povaljati, nato nasuti drobnega gramoza in končno zopet uporabiti težki valjar? Mislimo, da je zadeva čisto preprosta. Vprav nevarno je zdaj hoditi po tem delu drevoreda, saj noben pasant ne ve, kdaj bo dobil na glavo kakšen kamen, če vozi po tej za avtomobili-ste tako »hvaležni« cesti avto, ki pri hitri vožnji odbija na vse strani debele kamne. Ce že ni mogoče upoštevati prometnih nujnosti, pa prosimo v imenu vseh prizadetih, da se upoštevajo glave starih in mladih ljubiteljev drugega drevoreda.
Enoletna bilanca „Maršborskega tedna"
Maribor, 4. julija.
Včeraj, dne 3. julija, je bil sedmi redni letni občni zbor zadruge »Mariborski teden«. Razumljivo, da tudi v znamenju vojnih in negotovih časov, v katerih je treba marsikaj opustiti, kar bi se sicer povsem normalno vršilo. Zadržanega predsednika je zastopal zadružni podnačelnik R. Golouh, ki je zbor, katerega so se udeležili zastopniki gospodarskih in tujskoprometnih organizacij, tudi vodil.
Uvodnemu predsedniškemu poročilu je sledilo tajniško poročilo, ki ga je podal tajnik ravnatelj Loos. Poročilo je bilo predvsem posvečeno lanski prireditvi »Mariborskega tedna« in pa vzrokom, ki so dovedli do sklepa upravnega odbora, da se letošnji »Mariborski teden«, ki se naj bi vršil od 3. do 11. avgusta, preloži. Mednarodne razmere so take, da ni pričakovati dotoka ne inozemskih ne domačih tujcev. Brez teh pa Mariborski teden ne bi imel nobenega smisla. Zato tudi ni bilo drugega izhoda, kakor da se letošnja prireditev odpove.
O finančnem stanju zadruge je poročal pro-kurist g. A. Gilly. Za zadružne finance je razveseljivo, da je lanskoletna prireditev Mariborskega tedna kljub izrednim stroškom za razne razstave, ki so se vršile v okviru Mariborskega tedna in kljub velikim podporam za kulturne prireditve, zlasti za veliki festival narodnih običajev, aktivno zaključila. Dobiček, ki znaša 10.918.65 dinarjev, se prenese na rezervni sklad, ki bo služil v prvi vrsti trenutno najbolj aktualnemu namenu zadruge: ureditvi stalnega razstavišča, ki je z zidavo Hutter-jevega bloka izredno nujno in neodložljivo. Kakor znano je del prireditvenih prostorov MT zavzemal zemljišče, na katerem je tvrdka Hutter pričela te dni z zidavo velikega stanovanjskega bloka. Prihodnja prireditev MT se torej na tem mestu ne bo več mogla vršiti. Najti bo treba za prihodnjo prireditev ali kak drug začasen prostor, še bolj bi pa za zadrugo bilo razveseljivo, če bi do prihodnje prireditve že imela svoje lastne razstavne prostore. Težko je reči, ali se bo zadrugi ta želja že do prihodnje prye prireditve uresničila.
V imenu nadzornega odbora je poročal predsednik Grčar, ki je odboru predlagal razrešnico s pohvalo. Sledilo je sklepanje o novih pravilih, ki so bila soglasno sprejeta. Dosedanja pravila namreč je bilo treba v skladu z novim zadružnim zakonom spremeniti.
Pri volitvah je bila soglasno izvoljena sledeča uprava: načelstvo: dr. Lipold, načelnik; R. Golouh, podnačelnik; tajnik J. Loos; blagajnik A. Gilly; odborniki: dr. Juvan, Drago Roglič, II. Saboty, I. Sojč, J. Jerec, F. Pintar, dr. M. Ploj. Namestniki so: A. Klešič, A. Krejči, F, Majer, inž. Šlajmer. Nadzorstvo: V. Grčar, inž. Dračar, F. Novak,
M. Oset; namestniki pa: inž. Baran in F. Reicher. »
m Visok obisk v Mariboru. Predvčerajšnjim je v Maribor prispel amerikanski generalni konzul v Zagrebu g. John James Meily v spremstvu ge. soproge in finskega častnega konzula iz Zagreba Pavla Berkeša. Ameriški konzul je prispel v Maribor na povabilo industrijalca Mauthenerja. V Mariboru si je ogledal mnoge zanimivosti, med drug:m tudi Mariborski otok.
m Mestni župan dr. Juvan na dopustu. Mestni župan dr. A. Juvan je nastopil svoj redni dopust.
/ ■ IJjete francoske vojake peljejo Nemci po Parizu v določena taborišča.
Za časa njegove odsotnosti ga bo zastopal podžupan Fr. Žebot.
m Mariborčani pridno obirajo lipovo cvetje.
V	Mariboru sedaj cvetejo lipe. V mestu je po raznih vrtovih veliko lipovega drevja, zadnja leta pa so tudi z lipami zasadili cele drevorede v Mag-dalenskem predmestju. Ta mlada drevesca so sedaj vsa v cvetju, ki ga Mariborčani pridno obirajo. Takole si mislijo: ruski čaj je postal predrag, pa bomo zato pili lipev čaj, ki je mnogo cenejši in, kakor pravijo,. tudi bolj zdrav.
m Velika nova banovinska cesta na Pohorje.
V	nedeljo dne 4. avgusta bo prevzvišeni g. kne-zoškof dr. I. J. Tomažič ali njegov namestnik blagoslovil novo pohorsko cesto, ki vodi iz Hoč preko Reke do Sv. Areha. Blagoslovitvi bo prisostvoval tudi g. ban dr. M. Natlačen, ki bo cesto izročil njenemu namenu. Slovesnost se bo vršila ob vsakem vremenu. Začetek bo ob 9 dopoldne na začetku nove ceste v Reki pri Hočah. Blagoslovitev ceste se bo izvršila ob 10 na kraju ceste pod Sv- Arehom, nakar bo ob 11 pri Sv. Arehu služba božja pod milim nebom. Priprave za otvoritev ceste vrši skupno z Okrajnim cestnim odborom poseben pripravljalni odbor, v katerem so zastop-niRl tujskoprometnih in drugih organizacij. Že sedaj opozarjamo prijatelje zelenega Pohorja na to lepo prireditev. Opozarjamo udeležence tudi na to, da vseh udeležencev nikakor ne bo mogoče z avtobusi prepeljati n^ kraj slovesnosti. Zato naj vsak, ki želi vozilo na vrh Pohorja, prijavi okraj, cestnemu odboru v Mariboru.
m Zavod šolskih sester v Mariboru sprejema v internat hčerke dobrih krščanskih drdužin, a predvsem učenke iz domačih šol (vadnice, mešč. šole in učiteljišča). Prošnje sprejema vodstvo zavoda, ki daje tudi podrobna pojasnila.
m Dva natečaja. Na uradni deski mestnega vojaškega urada v Mariboru sta nabita natečaja za sprejem gojencev v mašinsko šolo v Kumboru in v pomorsko vazduhoplovno šolo v Divuljah. — Podrobnosti so na razpolago pri mestnem vojaškem uradu.
m Gasilska prireditev v Studencih pri Mariboru. Mariborske in okoliške gasilce opozarjamo na blagoslovitev novega gasilskega doma v Studencih pri Mariboru, ki bo v nedeljo 7. juliia t. 1. Z blagoslovitvijo doma bo združen tudi velik nastop gasilske župe Maribor desni breg.
m Nove in izbrisane obrtne pravice. Mestno poglavarstvo v Mariboru kot prvostopno obrtno oblastvo je v teku meseca junija izdalo 7 novih obrtnih pravic, črtalo pa jih je samo 6.
m Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč članom OUZD in njih svojcem vrši
na praznik sv. Cirila in Metoda, v petek 5. julija, zdravnik dr. 1. Turin, Maribor, Linhartova ul. 12. V nedeljo bo dežurno službo opravljal zdravnik dr. Andrej Korenčan, Jurčičeva uliaa 8
m Tatvin« dragocene broše. Te dni je pogrešila Majcen Gietu, zusebuicu iz Maribora, svojo dragoceno brošo v obliki črke >S«. Broša je i/, platine in ima nad. 100 vdelanih briljantov. Briljunti so različne velikosti. Skupna vrednost broše z dragimi kamni vred pa znaša okrog 100.000 din. Ni tudi izključeno, da je zusebnica brošo morda izgubila. Za izsleditev je obljubila nagrado 5000 din,
m Sprevodnik padel iz vlaka. V mariborsko bolnišnico so prepeljali 51-letnega sprevodnika državnih železnic iz Maribora Štefana Slom&ka. Mož ie padel z drvečega vlaka in se spominja le tega, da se je ob progi zbudil iz nezavesti. Zaenkrat od njega v bolnišnici niso mogli kaj več izvedeti.
m Pri skoku v bazen si |e težko poškodoval hrbtenico. Predvčerajšnjim so se v Mariboru mudili na izletu gojenci jeseniške kovinarske šole. Eden teh gojencev, 19-letni Ciril Novak, se je v kopališču na Mariborskem otoku kupal. Na glavo se je pri kopanju zagnal v plitvi bazen ter pri tem z glavo zadel na beton. Pri skoku si je bržkone poškodoval hrbtenico, ker je ves hrom.
m Stroj ji je zmečkal dva prsta. V bolnišnico so prepeljali 31-letno tovarniško delavko Jildo Herič iz Peker, kateri je stroj v obratu odrezal dva prsta.
m Dve tatvini. Krojaškemu pomočniku Karlu Slamonu je nekdo iz dvoriščne hiše v Cankarjevi ulici št. 1 ukradel kolo, znamke NGU, inž Jožefu Trebšetu pa je nekdo iz neke hotelske sobe odnesel zlato zapestno uro, vredno 900 dinarjev.
m Člani in članice krožka SDZ na I. drž. real. gimnaziji v Mariboru! Ker je tabor v Ptuju odpovedan, bo tabor v Kamniku v času od 20. do 27. julija. Ugodnosti so iste, zato se udeležite tabora. Slike in prijave vlagajte osebno ali pismeno na naslov: Maribor, Koroška cesta 1. — Poglavar.
Odlikovani koroški borci
»Službeni vojni list« z dne 28. junija prinaša odlikovanja, s katerimi so bili odlikovani borci iz koroških bojev v letih 1918—1919. S spomenico na borbe za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije 1918—1919 s trakom rdeče barve so bili odlikovani:
Armadni geiu<rali: Milan Nedič, Milutin Nedič, Jovan Naemovič, armadni general v re/.ervi Krsta Smiljanič, divizijski general Antonije Stošič, divi-zijska generala v rezervi Dobrosav Milenkovič. Sava Trpkovič, brigadni generali, konjeniški za general-štabne posle Žarko Majstrovič, generalštabni Anton Lokar, pehotni Vojislav Kostič, Despot Damjanovič, Linus Dekaneva, Metod Rakuša, Mirko Rajh, topniški Djuro Izcr, Pavle Barjaklarevifc, Ferdinand Janež. pehotni brigadni general v rezervi Miroslav Martinčič.
Polkovniki: pehotni za generalštahne posle Jurij Mušič. topniški za generalštabne posle Fran Tomše, Stojadin Milenkovič, pehotni Franc Pacak, Miloš MasnloviS, Stjepan Peričič. Ivan Koprivec, Viktor Pavičič, Djordje Pavlovič, Mihajlo Georgijevič, Mirko Gregurič, Artur Gustovič, Liberat Defar, Oto Vidrih, Josip Škorpik, Dragutin Medla, Marij Žlo-bec, Vladimir Priča, Branko Pogačnik, Bogdan Ro-manič, Rudolf Knez, topniški Peter Kiler, Vladimir Mirjevič, Štefan I.avriČ, Roguinil Armič, konjeniški Milan Belanovič, Matija čanič, letalski Stjepan Bu-razovič. orožniški Telemah Jankovič, polkovniki v rezervi: generalštabni dr. Milan Ulmanski, pehotni Julij Mnras. Mano Grisold, Viklor Andrejka, Mirko Pogledič, Dragoljub Cukavae, Milorad Denič, Karel Dolenc, topniški Mila.l Džimič, Jovan Milovanovič, Mihael Lukanc, geodetski Miroslav Strel, polkovniki v pokoju: pehotni Janez Dereani, Vladko Uzori-nac, topniški Marijan Puks, konjeniški Vladimir Seunig.
Podpolkovniki: Zvonimir Župančič, Josip Hočevar, Štefan Kos. France Stropnik, Vekoslav Kolb, Dragotin Gaberščik, Anton Šproc, Vladimir Vodo-pivec, Ljudevit Eder, Ljudevit Pogačar, Jernej Paulič, Miroslav Petelin, Jakob Potočnik, Ivan Seli a rn bor k Rudolf Ukmar, Rudolf Nedeljkovič, Emanuel Šufiaj, Franjo Finžgar, Janko Aliačič, Janko Hameršak, Luka Demšar. Ivan Oblak, Milko Vi-zjak, Branko Tominšek, Oton Pečar. Ignac Furlan, Miroslav Nežmah, Pavel Cenčič, Zdenko Goriup, Franjo Pire. Avgust Škafar, Rudolf Fabiani, Matija Štefin, Vaclav Dic, Josip Jaklič, Josip Kavter, Franc Pišlar, Herman Vidmar, Dragotin Perko, Franc Grošel, Edvard Štefin.
Celjske novice
c Ciril-Metodov kres je gorel sinoči na Starem gradu nad Celjem. Krecovanja se je udeležilo mnogo občinstva iz mesta in okolice. Letos so odpadli govori, zato pa 60 vsi še bolj v srcu čutili velik pomen praznika slovanskih apostolov. Med kreso-vflnjem je bil pred kolodvorom koncert vojaške godbe 39. pp. Kresovi so goreli tudi po vsej Sa-vjtijski dolini in ni bilo skoro večjega hriba, kjer ne bi zagorel ogenj slave na čast slovanskima zaščitnikoma.
c Spremembe v kapucinski provinciji. V Celju, sedežu provtncije, je bila kongregacija pod vodstvom provancijala g. g. Lina Praha. Spremembe 60 sledeče: lz Škofje Loke je prestavljen v Ptuj o. Oionizij Pristovnik, iz Studencev pri Mariboru v Ptuj o. Jakob Vučina, iz Maribora v Varaždin o. Alfonz Kšela, iz Ptuja v Karlobag o. Štefan Lesjak, iz Ptuja v Osjek o. Fortunat Vrečic, za kaplana v Studence pa o Milan Zavratnik.
c Kongregacijski sestanek za gospe bo v nedeljo, 14. julija. Za izlet na Brezje in Bohinj 6e prijavite najkasneje do 14. julija. Če ne bo dovolj pri-glašenk za avtobus, bo izlet z vlakom.
c Celjska strelska družina priredi vsak četrtek zvečer v hotelu »Union« in ob nedeljah na strelišču. v Pečovniku nagradno streljanje. Prijatelji strelskega športa, vabljeni.
c Uradne ure v prosvetnem tajništvu bodo do nadaljnega od 8. do 12. in od 4. do 7.
c Zaradi čiščenja uradnih prostorov mestnega poglavarstva bo mestni urad v ponedeljek, 15. julija, in torek 16. julija zaprt. Stranke, ki so porabljene ta dva dneva na mestno poglavarstvo, naj se zglasijo v sredo, 17. julija ob navadnih urah.
c Zaščitni urad mestnega poglavarstva bo v kratkem razdelil med prebivalstvo poljudno pisano brošuro »Letalski napad — varujmo 6e«. Ker so iz navedene brošure razvidna vsa navodila za zaščito pred zračnimi napadi, kakor oprema zaklonišč, zavarovnje stanovanjskih objektov proti požaru, organizacija hišne zaščite itd., je nujno potrebno, da ima to brošuro vsaka druž'na. Brošuro bodo razdeljevali inkasanti mestne elektrarne proti plačilu din 1 pri kasiranju računov za električni tok.
c Slovesna otvoritev ceste Šmartno—Vojnik. Cesta Šmartno v Rožni doiini—Vojnik je dograjena in bo v nedeljo slovesno izročen orometu.
c Okrajni odbor Rdečega križa v Celju vabi vse one, ki so dovršili samarijanski ali bolničareki tečaj od 1. 1934. do marca 1940. in se doslej še niso prijavili, da se priglase čimprej mestnemu fizikatu zaradi podatkov.
c Darovi. Rdeči križ. okrajni odbor v Celju, je prejel din 5000 podpore od tovarne Metka, din 100 od tovarne volnenih izdelkov Majdič v Škofji vasi in din 200 mesto venca na grob pokojnega Franca Coelestina pa je poklonil Luhn Ervin.
c Legija Koroških borcev v Celju priredi 21. julija I. efektno loterijo. Pripravljenih je 20 glavnih in nad 200 drugih krasnih dobitkov Nabavite si čimkrej srečke, da ne brate ostali razočarani — praznih rok. Dobite jih po d?n 5.— v podružnični pisami, Dečkov trg 6, v celjskih trafikah in v podružnici »Slovenca«.
c V jarku so našli mrtvega. V nekem jarku v Kostrivn'ci pri Kalobju so našli v jarku 65-lelnega rudarja Polaka Franca, dema ie Jurkloštra. Kakor so ugotovili, je odšel Polak že pred dnevi od doma. Na njem niso našli nobenih znakov nasilja in menijo, da se je starec v vinjenosti ponesrečil.
c Glas iz občinstva. Prejeli smo: Pred dnevi sem jo mahnil zvečer na Stari grad, da «e sprehodim in naužijem svežega zraka. Vsedel sem se in občudoval okolico ki je bila ob sončnem zahodu tako lepa, da sem se zadržal tu malo delj. Pet minut oo devetih sem se hotel vrniti, a na moje presenečenje so bila graiska vrata zaprta. Vdal sem se usodi nonočniaka, ki čaka rešitve vzhajajočega sonca. Ob 3 zjutraj ie pričelo deževati, zato sem se povzpel na zid in splezal po 4 m visoki steni navzdol. Ker nisem več gibčnih udov, sem si pri tem izvinil nogo, razbil uro in raztrgal hlače. — Včasih so bila žele»na vrata odprla in se kaj takega ni moglo zgoditi. Če so merodajni dali oskrbniku nove naloge, je nujno potrebno, da namesfe na (»rajskih vratih opozorilo, da se vrata zapro že ob 9 zvečer.
c Iz mlina je kradel moko. Mlinar Volk Ivan v Doberteši vasi ie že dalje čnsa opazoval, da mu nekdo lz njegovega mlina krade moko. V začetku meseca iunija mu je nekdo odnesel vrečo bele moke, 40 kg moke in 80 kg cele koruze. Po dolgem času je ugotovil, da je kradel njegov pomočnik, na katerega je pričel paziti in ga je končno tudi uiel. T»t j« dejanje priznal.
KULTURNI OBZORNIK
Ob 80 letnici Mohorjeve družbe
Pogovor s tajnikom Družbe, pisateljem F. S. Finžgarjem
Na današnji dan pade 80 let, odkar je znova oživela Družba sv. Mohorja kot cerkvena bratovščina (1800), ko je bila že skoraj popolnoma propadla kot navadna knjižna družba. Tako praznujemo danes 80 letnico Mohorjeve družbe v današnji obliki, ko ji je bil dau temelj, da se lahko razširi med vsemi Slovenci in poslane njena najiiopu-larnejša knjižna družba in predstavnica ljudske •katoliške prosvete. Za to priložnost sem se napotil k pisatelju F. S. Finžgarju, dolgoletnemu uredniku Mohorjevih knjig ter sedanjemu tajniku, k njemu, ki je prevzel na svoja ramena usodo Mohorjeve in jo povedel po vojni, ko je pretrpela poraz na Koroškem, k novemu življenju. V njegovi vili ob Gra-daščici sem ga dobil za pisalnim strojem, ko je pisal kot vedno, ter sem mu tako ukral nekaj dragocenih trenutkov. Toda zavedam se, da sem mu jih ukral za dobro stvar, za njegovo tako ljubo Mohorjevo družlvo, ki bi ji radi potnogli do nekdanjega razcvita in ugleda v sedanjem času hudih nasprotij in konkurenc, tja. kamor jo usmerja gospod pisatelj s svojimi pomaaalci. Ko sem ga poprosil za pojasnila o Mohorjevi družbi in njenem sedanjem položaju, so mu zagorele oči in ie s široko in nazorno besedo, kakor jo danes malokdaj slišiš, začel razlagati postanek in razvoj Mohorjeve nekako takole:
F. S. Finžgar
»D. sv. M. je bila ustanovljena po Slomšku 1852 kot prvo in edino slovensko knjižno društvo, ki pa je imelo malo naročnikov. Da se društvo reši, so 1860 ustanovili v Celovcu na Slomškovo pobudo novo družbo, pa v obliki bratovščine. Leta 1870 je imela že 15.000 udov. L. 1890 je dosegla 46.000 članov. 1894 so začeli zidati Mohorjev dom v Celovcu za tiskarno, knjigoveznico in uradne prostore. Naročnina je bila tedaj 1 goldinar. Dajala je 4 do 5 knjig. Kupna moč goldinarja je bila tedaj vsaj štirikratna v primeru s sedanjimi dvajsetimi dinarji. Primerjajte cene nekdanjih in sedanjih šolskih knjig. 20 din je komaj za pošteno kosilo, ko je včasih veljalo 20 krajcarjev! Proti koncu vojske s je pokazal nenavaden porast naročnikov. Zakaj? Na fronto je šlo na milijone knjig. Denarja je bilo na pretek. Zato so se ljudje silno naročali. 1917 je družba seela preko 90.000 udov. To je bil vrhunec naročnikov. Nato so prišla usodna leta 1918—1921. Knjige niso mogle biti pravočasno natisnjene in ne razposlane. Za 1. 1918 so bile razposlane šele junija 1019. Tega leta se je morala D. sv. M. na ukaz generala Maistra našlo izseliti iz Celovca. Vsi so zatrjevali: naj ostane blizu meje. Po plebiscitu se gotovo vrne. Zato ie Družba najela na Prevaljah stare lesene maga-cine. Stroški za zasilno adaptacijo so bili zelo veliki. L. 1920 10. oktobra je bil plebiscit, toda za Slovence in za Družbo porazen. V Ameriki je Družba izgubila skoraj vse člane, doma pa je bilo še vse narobe. Zato je članstvo padlo za 46.904. Tajnik Hutter je zapisal: ^Še nekai let in Mohorjeve družbe ni več.« L. 1922 meseca julija sem prevzel uredništvo. Sedel pa sem za prazno mizo. Rokopisov razen Zoretovega nič. A Zore je bil tedaj že bolan. dr. Gruden ie umrl, dve periodični izdaji Zgodovina in Svetniki sta obtičali. Obenem so rasle druge družbe: v Gorici posebna Mohorjeva, v Ljubljani Vodnikova in pozneje Cankarjeva in Krekova. Vnela se je velika polemika v časopisih, ker so boleli Mohorjevo naravnost za treti. Na Prevaliah Mohorjevi ni bilo mogoče več ostati. Zaradi vlažnih prostorov se nam ie kvaril material. Slavci so zaradi pomanjkanja šol silili proč. uredništvo ie bilo daleč in pota do tiskarne so grabila čas. Odbor je s trudom in skrbjo iskal za Mohorjevo tiskarno novih prostorov. Iskal je v Maril)oru, v Celju, v Ljubljani. Za Ljubljano se je sicer nudila prilika, toda bili so tehtni vzroki zoper preselitev v Ljubljano. Korošci so želeli imeti Mohorjevo v bližini, Štajerci so zahtevali zase vsaj »ljudsko univerzo«, ko ie bila prava v Ljubljani. Zato se je odbor odločil za Celje. Kupil je veliko hišo v Prešernovi ulici, toda za tiskarno je bilo treba sezidati novo poslopje. Poleg tiskarne je bi! odbor prisiljen kupiti še maihno hišo, da je mogel prirediti prostore za veliko knjigoveznico. Ker je preselitev tiskarne iz Celovca na Prevalje in od lam v Celie tudi stala nad pol milijona, je bilo nujno, da se je Mohorjeva zadolžila.
Vse drugače bi seveda bilo. da nam ni bilo treba bežati s Koroške, kjer ie Družba svoje premoženje nalagala v nepremičnine. Sai ie imela v Celovcu velik Mohorjev dom. hotel Trabesinger, dve majhni hišici v predmestju, velik travnik in še dve drugi hišici. Vrednosti vseea irotovo nad 7 milijonov, ki pa je vse ostalo tam, kjer ie bilo. in ca ni bilo mogoče vnovčiti ter denarja spraviti v Jugoslavijo. In to se nam pozna in se nam bo poznalo še dolgo časa. Družba je rešila samo stroje in knjižno zalogo. Ti porazni gmotni udarci do
Lastnosti obeh angleških vrst bombnikov »Wellington« in »Whitley«
dolga -ter bi lahko vsako leto vsaj po eno obširno knjigo še navrgli. Na to ne mislijo tisti, ki Družbo kritizirajo.«
»Ali je takih mnogo?«
»Veliko. Kritike dobiva odbor Mohorjeve mnogo. Resnica je, da kdor plačuje, agitira in brezplačno dela, ima tudi pravico do kritike. Odbor, ki se resno trudi, da bi ustregel eg. poverjenikom in članom, je vsakega nasveta prisrčno vesel. Seveda, če se pa nasvet ali kritika sprevrže v neutemeljen napad, pa to zelo boli in je treba pojasnila. Navadnih napadov na uredništvo in na odbor smo vajeni. Moramo se držati Slomškovega navodila: »Malo govoriti, veliko delati in vse pretrpeti.« Letos je odbor n. pr. prejel 10 strani dolg hud napad na članek v Koledarju, ko poroča o protialkoholni zvezi in priporoča zlasti mladini in nekaterim poklicem abstinenco. Drugi hočejo v Koledarju imeti samo poučne članke, zopet drugi le zabavno berilo, humoreske itd. — Tretji žele, in teh je največ, same povesti, pa odklanjajo Svetnike in Zgodovino. Kdo bi jim ustregel? Kakšne napade sem dobival zaradi lepega kalendarija, dasi so ga avtoritete kot Štele, Plečnik. Cankar hvalile kot zelo lepo dekorativno risbo. Nekdo mi je celo zelo surovo pisal, da njegov fant v 3. razredu ljudske šole zna lepše risati kot je v kalen-darijp. Take nevažne napade omenjam mimogrede, da uvidite, kako bridek posel je urejevanje takih knjig.
Nekaterim ni prav, da imamo zadnja tri leta v redni izdaji molitvenike. Pravijo, da s tem ude odbijamo in da je težko, aaitirati v takih letih za Družbo. — Tem moremo odgovoriti tole: Z molit-veniki je Družba hotela le ustreči poverjenikom in ljudstvu, ki si je inolitvenikov želelo. Družinski molitvenik in Ura češčenja sta bila zelo dpbro sprejeta. Za molitvenik z velikimi črkami, ki smo ga izdali letos, pa so nas že najmanj deset let prosili. S tem smo pa tudi želje glede molitvenikov izpolnili in jih ne mislimo nekaj časa dajati več med rednimi knjigami. Dušni pastirji pa se morejo veseliti, da smo dali ljudem spet v roke cenen molitvenik. Pravijo, da se nevezani molitveniki porazgube, da jih torej ni vredno dajati. Skušnja kaže, da ljudje zelo radi doplačajo za vezan molitvenik, mnogi pa ga pozneje vrneio Družbi v zameno za vezanega. Družba rada ustreže.
Kot kritika ie bilo stavljeno vprašanje, zakaj Mohorjeva ne piše več o komunizmu. Kakor vam znano, je prinesel Koledar dr. Ahčinov izvrsten članek o komunizmu. Mohorjeva je založila knjigo »V plamenih rdečega pekla«. Ta knjiga je cola stvarnost' in mora marsikomu bolj odpreti oči o delu komunistov, kakor še toliko teoretičnih govorov. Ta knjiga je bila namenjena kot dodatek k rednim publikacijam, ker smo upali in se zelo trudili za državno podporo. Te kljub trudu nismo dosegli. Medtem je sedaj izšla dr. Ahčinova knjiga, izšle so brošure papeževe okrožnice o komunizmu in zato ni kazalo, da bi Mohorjeva izdala še kaj drugega, ko boljšega izdati ni bilo mocoče. Zelo lepa je misel g. poverjenika, da bi se izdala leposlovna knjiga o komunizmu. Toda kje dobiti avtorja za tako delo? Opozarjam tudi na to, da so se katoliški pisatelji silno skrčili, v tem ko pisatelji drugačnega svetovnega nazora vedno rastejo in se itinože.
Glavno kritiko pa je letos povzročilo dejstvo, da smo Svetnike izločili iz rednih publikacij in jih uvrstili med doplačilne knjige. Toda s tem smo hoteli ustreči samo poverjenikom, ki so to zahtevali, kajti nobenih knjic se med Mohoriani ni toliko pogubilo kot Svetnikov. Kdor bo hotel imeti celotno knjigo, bo že doplačal, kdor pa prejšnjih nima, mu z nadaljnjimi knjigami ni ustreženo. Celo plebiscit smo naredili med poverieniki in jim razposlali pole z vprašanji o izdaji Svetnikov in šele nato smo Svetnike uvrstili med izredne knjige. Ko pa smo to storili, so takoi planili po nas z nasprotnim predlogom. Odbor ie zopet pretresal to vprašanje in da bi ugodil članom, je Svetnike za naprej — zopet dal med redne knjige. To bo sedaj šlo toliko laže, ker smo zaključili Malovo Zgodovino slovenskega naroda in se bo tako dobil prostor za novo knjigo, verjetno leposlovnega značaja. Nekateri bi namreč hoteli imeti samo povesti.
Še en očitek moram zavreči, ki se večkrat sliši, namreč ta, da ljudski denar zapravljamo za izdajanje luksuznih knjig? Kaj se to pravi? — Nimam druge misli kakor to. da onim ni prav, ker Mohorjeva izdaja poleg publikacij še druge knjige. Naj navede ta ugovor le eno knjigo, ki je za naše katoliško slovstvo slaba, ki je zavržen denar, ali izguba, plačana z ljudskim denarjem? Ali hočemo, da katoliški tisk živi brez kulture in literature? Ali je Pitamičeva Država luksus? Ali Avguštin luksus? Ali Gosar luksus, Ali ste brali oceno škofa Jegliča, ki Gosarjeve knjige ni prebral, ampak preštudiral? Ali je Cvetje, ki je delo na vrhuncu in so vsa druga taka izdaoja opešala vzpričo teh odličnih izdaj, luksus? Ali je patristika — krasni prevodi cerkvenih očetov — luksus? Ugo^ tavljam, da se je patristike najmanj prodalo — vse druge so krite razven Gosarjevega II. zvezka, ki je praktičen — pa morda le preobsežen. Ali je občna zgodovina luksus? Ste brali Wellsovo v pre,-vodu? Panteizem! Protikrščanstvo! Ali nai se ukvarjamo samo z globoko vernim kmečkim ljudstvom, inteligenca pa naj plove v brezboštvu? Ne smemo.«
"""" »Pravi jo, da Mohorjeva knjiga pada, pa tudi
udje?«
»Kako je s knjigo, sem Vam povedal. Materialno vprašanje igra tudi tu veliko vlogo. Ako bo Družba premagala finančne skrbi, ki jih je zasekala svetovna vojna, in bo tiskarna brez dolga, bo mogoče misliti na boli sijajne publikacije v redni izdaji, to še pravi, da bo šele tedaj mogla Družba po predvojnem običaju dajati nagrade od morebitnega prebitka v tiskarni v obliki lepe knjige. To pa nam sedaj še ni mogoče, predvsem še sedaj, ko se je vse tako strašno podražilo, mi pa sino ostali pri isti udnini 20 dinarjev! Kar se pa tiče padanja udov, sem že povedal, da se je začelo z amputacijo slovenskega narodnega telesa. Hudo je, da tega padanja, ki se je tedaj začelo, ne moremo ustaviti. Konkurenčna podietja, ki so nastala v povojnih letih, so nam precej škodovala. Zato pa moramo vsaj sedai ob 80 letnici te naše prve in najstarejše književne družbe storiti vse, da jo dvignemo na prejšnjo stopnjo tudi glede udov. Idealizem duhovščine je Mohorjevo družbo
Iz Londona poročajo: Letalski strokovnjuk lista »Timesa« objavlja lastnosti obeh poglavitnih tipov angleških lovskih letal in bombnikov. Pravi, da so se v bitkah v zraku tipa lovskih leta »Spitfire« in »Hurrican« odlično izkazala. Ta letala imajo strojnice, ki izstrelijo (jo tisoč izstrelkov na minuto. Strojnice so nameščene v krilih letal. Ta lovska letala so se boljše izkazala kot nasprotnikova.
Novo angleško lovsko letalo »Defiant« je hitrejše in močnejše od omenjenih dveh lovskih letal. »Defiant« je dvosedežen. Strelec sedi za pilotom in nadzira vrtljivi stolp s štirimi strojnicami. Stolp se obrača na električni po-
Edina slabost lovskih letal tipa »Spitfire« in »Hurricane« je ta, da nimata nobene zaščite i primeru napada s strani nasprotnika v smeri krme ali z boka in v takem primeru se. reši tako letalo s tem, da se umakne. Za lovska 'e-tola tipa »Defiant« ni te nevarnosti in sicer zato ne, ker imajo strojnice na stolpu obsežen akcijski radij. Prav zato je umljivo, da dosežejo lovci »Defiant« takšne uspehe. Ta letala se
uspešno borijo tudi proti številno močnejšemu sovražniku. List »Times« piše, da bo imela Anglija kmalu še boljša letala, kot je »Defiant«,
Izredno se odlikujejo tudi angleški bombniki. Daljnosežni bombnik vrste »WeIlin_gton< ima akcijski radij 5120 kilometrov in to še takrat, ko je obremenjen povsem z bombami, ln tako je zgrajen, da utegne obvladati tudi hudo protiletalsko obstreljevanje in se obdržati v ozračju.
Edini nemški bombnik, ki ustreza tej vrsti angleških bombnikov je »Dornier 18«. To je hidroplan z akcijskim radijem 4800 km brez prestanka. To je edini tip letala, ki se more z njim vzporediti »Wellington«. Vendar je največja brzina »Dornierja 18« samo 257,6 km na uro, spričo brzine 424 km na uro angleškega bombnika »Wellingtona«.
Bombniki »Whitley« so jako trpežni in vzdržijo tudi kako večjo poškodbo. Angleški bombniki so zato tako odporni, ker imajo močan oklep in posebno tehniko letenja, tako da so ta letala skoraj nedotakljiva spričo napada nasprotnikovih lovskih letal.
300 peric ie štrajkalo
Iz Newyorka poročajo: Tri sto mladih delavk neke velepralnice v ameriškem mestu Columbus je začelo stavkati, ker je tvrdka odpustila pred-delavca. Tri dni niso hotele delavke prati, češ da imajo vse rade odpuščenega delavca Ernsta Greasleya.
Nenavadna stavka se je začela tistega dne, ko se je bil Ernst spri z gospodarjem in je bil odpuščen. Tiho je pobral svoje stvari in je odšel iz službe. Nihče ni slutil, kaj bo iz tega. Cez uro nato je utihnilo delo v pralnici. Vseh 300 delavk, ki je bil Ernst njih vodja, je prenehalo prati in so odšle domov. Drugo jutro so bili vsi prostori prazni. Vodja podjetja je dobil pismo, ki ga je podpisalo 300 peric in kjer zahtevajo, naj Ernsta takoj vzamejo nazaj v službo, ali pa se bo stavka še nadaljevala.
Besednica deklet je povedala radovednim novinarjem in fotografom, da imajo vse uslužbenke Ernsta rade in da brez njega ne bo nobena več delala. Ernst je bil z vsemi enako ljubezniv in je zato najboljši in najljubeznivejši moški na svetu.
Vodstvo pralnice se je spočetka smejalo tem norijam. a stavka je navzlic vsemu prigovarjanju trajala dalje. Dekletom tudi ni zalegla grožnja, da bodo vse skupaj odpuščene, če ne odnehajo od svoje trapaste zahteve. Ko so pa odjemalci čez tri dni odločno nastopili zaradi zakasnelega pranja, se je moral gospodar slednjič le vdati. Vseh 300 deklet je šlo po Ernsta Greasleya in ga v sprevodu odvedlo nazaj v službo. Stavka je bila končana, pralnica je začela spet prati — in Amerika je za to senzacijo bogatejša.
Stiridesetletnica Češke koče
V nedeljo, dne 7. julija 1940 bo proslavilo Slovensko planinsko društvo 40letnico Češke koče na gornjih Ravneh pod Grintovcem. To kočo je na svoje stroške postavila Češka podružnica Slovenskega planinskega društva, ki so jo ustanovili znani požrtvovalni češki narodnjaki prof. dr. K. Chodounsky, dr. F. Kullhavy, dr. St. Prachenskv, svet. dež*, odbora L. Mareš, dr. B. Franta, P. Ed. Šittler 1. 1897 z namenom, da svoje planinsko delovan je usmerijo v slovenske planine in tako pomorejo slovenskemu planinstvu do krepkega razmaha, obenem pa tudi okrepijo slovenski živelj v ogroženih obmejnih krajih.
Čehi so osredotočili svoje delovanje na Jezersko, ki jim je na eni strani uga jalo kot eden najlepših kotičkov Slovenske Koroške, na drugi strani pa so imeli tam mnogo prilike za narodno obrambno delo, Češka podružnica SPD se je v treh letih svojega obstoja finančno tako okrepila in pridobila toliko članstva, da je že lahko 1. 1900 predala javnosti z lastnimi sredstvi postavljeno Češko kočo, ki je vsled svoje ugodne lege privabljala takoj veliko število obiskovalcev. Prikladna je nje lega zlasti za one turiste, ki s severne strani vršijo vzpone v Kamniških
planinah, zlasti vzpone na Grintavec in Kočno ter preko Savinjskega sedla prehajajo na Okrešelj.
Češka koča je tekom 40 let svojega obstoja odlično vršila svojo nalogo, kot izhodišče za vse glavne ture na severni strani Kamniških planin. Izvrstno in solidno zgrajena stavba je še danes v prav dobrem stanju in še vedno v polni meri izpolnjuje nalogo, ki so ji jo odločili njeni zgraditelji. Predlanskim je bila obnovljena streha na stavbi, izvršena so bila tudi neka'druga popravila, tako da stoji danes koča kljub svoji starosti krepko, kakor vedno na svojem mestu in nudi planincem dobrodošlo zavetišče.
Ko bomo v nedeljo na tih način proslavljali jubilej Češke koče. se bomo spominjali z globoko^ hvaležnostjo predvsem onih jjožrtvoval-nih čeških mož, ki so v bratskem slovanskem čustvovanju z velikimi finančnimi žrtvami nesebično pospeševali razmah planinstva v Sloveniji in ustvarili to planinsko postojanko, ki je vršila dolgo vrsto let važno nacionalno na-. logo in kot trdnjava branila slovenski značaj I Jezerskega in Savinjskih planin.
kazujejo da je sploh dobro, če Družba še živi in j rodil, edino on io bo tudi ohranil in dvignil. In so tudi dokaz, da Družba sedai pri knjigah red- i Mohorjeva družba ie naša skupna narodna srčna
nega izdanja in mnoco niže cene ne more zaslu- I zadeva. To poudarile, in boste na najlepši način žiii kot prej ub 90.000 nakladi. Ko bi pa imeli ' proslavili osemdesetletnico naše prerojene Mohor-vse svoje premoženje v Jugoslaviji, bi bili brez jeve družbe.«	_	td
Svetovni rekordi med svetovno vojno 1914—1918
Kolesarski šport
se je med vojno uveljavil samo na cestah. Na umetno prirejenih dirkališčih so redkokdaj dirkali in če so že kdaj, potem ni bilo zraven »kanonov«. Vendar pa je bilo tudi v tem športu doseženih nekaj svetovnih rekordov. Medtem ko je v decembru leta 1916 postavil Italijan Gaetano Bellni-nov svetovni rekord v dirki na šest ur, se je posrečilo Švicarju Oskarju Eggu postaviti leto nato še boljši čas.
Plavalci
tjudi niso mirovali ter so zabeležili nekaj prav lepih rekordov." Leta 1916 je zrušil Nemec O. Fahr svetovni rekord v hrbtnem plavanju na 100 m s časom 1:15.6 minut. V San Franciscu pa je olimpijski prvak Norman Ross v prostem plavanju na 200 m postavil nov svetovni rekord z znamko 2:21,6. Leta 1917 se je prvikrat pojavil zelo občudovani Ilavajec Duke P. Kahanamoku, ki je v Honolulu preplaval 100 jardov prosto v novem rekordnem času 53 sek. Dne 8. avgusta 1918 si je isti plavalec osvojil še svetovni rekord v prostem plavanju na 100 m, za katero progo je porabil 61.4 sek.
Pa tudi ženske niso mirovale. Avstralka F. Durack je sama zboljšala tri svetovne rekorde: leta 1915 v prostem plavanju na 100 m z znamko 1:16,2; isto leto Je v prostem plavanju na 200 m dosegla svetovni rekord s časom 2:56 ter je leta 1918 postavila nov svetovni rekord v prostem plavanju na 500 m, za katero progo je potrebovala 7:0.2 min. Amerikanka O. Dorfner pa je zavila vrat obstoječemu rekordu v plavanju na 200 m (prosto), katero progo je preplavala leta 1918 v času 2:50.4 min.
Tudi težkoatleti so delovali med svetovno vojno in sicer dvigači in boksarji. Zlasti so bili slednji izredno živahni, ki so imeli zelo veliko srečanj, seveda v glavnem Amerikanci. I. K-er.
K nedeljskim podutiškim dirkam
Opozorilo pešcem, kolesarjem
in motoristom!
Kakor vsako leto, bo tudi v nedeljo, 7. t. m. popoldne krožna proga, ki pelje iz Zg. Šiške skozi Koseze na Podutik, čez klanec v Glince, Dolnice in Dravlje spet v Zg. Šiško, zasedena s kolesarskimi dirkači. Ker dirkač ne more sam paziti na vse nevarnosti, se opozarjajo vsi slučajnostni izletniki, kolesarji itd., posebno pa vaščani naselij, skozi katera bodo vozili dirkači, da tudi sami pazijo na red. Postajanje na cesti, posebno na ovinkih, Je zelo nevarno tako za gledalce, kakor tudi za dirkače same. Posebno so naprošeni kolesarji, moto-ciklisti in avtomobilisti, da se izogibajo vožnji po tej progi v nasprotni smeri dirk; vozijo naj torej le v smeri, kakor vozijo dirkači, da se tako preprečijo nesreče. Kot opozorilo na prihod dirkačev bo vozil kak kilometer pred njimi motociklist z opozorilno zastavico.
Planinci, pozor!
Slovensko planinsko društvo ponovno opozarja planince, ki obiskujejo obmejne gore, naj ne hodijo na te vrhove brez legitimacije Slovenskega planinskega društva, odnosno druge veljavne legitimacije, ker jih bodo obmejne straže zavrnile že v dolini. Posebno pa svarimo planince, naj se izogibajo onih stez in potov, ki prekoračijo mejo in deloma potekajo na ozemlju sosedne države. Planinci, ki liodijo po takih stezah in se gibljejo na ozemlju sosednih držav, tvegajo, da jih bodo dotičr.i obmejni stražarji aretirali in odpeljali v dolino.

Ogenj v skladiščih Bonačeve tovarne udušen
vname dimnik in iz njega švigajo plameni. Razko-pati ogromnih zalog, kar bi bulo edino pravilno, ni bilo mogoče, saj je bilo vsega skupaj v skladiščih za okrog 200 vagonov blaga. Prav to pa bi bilo edino uspešno preprečilo širjenje požara.
V četrtek
Trbovlje
Po tritedenskem spanju se prebudila. Zanimiv primer se je pripetil v tukajšnji bolnišnici. Hčerka posestnika na Sv. Planini Murna Stankota je zbolela, bila poslana v ljubljansko bolnišnico, nato v občinsko in nazadnje v bolnišnico Bratovske skladnice, in to pred kakimi tremi tedni. Ves čas ie deklica, kije stara 7 let, spala, hranjena je pa bila umetno. Danes, v sredo zjutraj, se je pa prebudila in je najprej prosila za hrano. Snedla je takoj kos kruha in še druge stvari. Deklica se počuti prav dobro, čeravno so vsi zdravniki že obupali, da bi ozdravela.
Otroci so šli na počitnice. Vincencijeva konferenca v Trbovljah je poslala k Sv. Martinu na Pohorje v Dom kraljice Marije 10 deklet in 20 dečkov na počitnice. Isto število otrok pošlje tudi Bratovska skladnica na oddih in to k Sv. Križu nad Jesenicami. Malčkom, ki so res potrebni dobrega zraka in hrane, želimo, da bi se zdravejših lic vrnili kot so odšli.
Sprejem novomašnika. Trboveljskemu prebivalstvu sporočamo, da bo sprejem novomašnika g. Povila Ivana v nedeljo 7. julija ob 5 popoldne. Pokažimo s tem, da se sprejema udeležimo, spoštovanje in čast rudarskemu sinu, ki je mnogo trpel, preden je prišel do svojega cilja.
Sprejem novih učencev v obrtno šolo pri glavni železniški delavnici v Mariboru
V obrtne šole pri glavnih železniških delavnicah bo za šolsko leto 1940-41 sprejetih v izučitev obrti '200 novih učencev. Od teh bo sprejetih v obrtno šolo pri delavnici državnih železnic v Mariboru 40 učencev, in sicer: 32 ključavničarskih, 7 strugarskih in 1 mizarski.
Učenje v obrtni šoli traja 4 leta. Ob koncu četrtega leta dobijo učenci spričevala o končani železniški obrtni šoli in izkaz, da so položili izpit za pomočnika. Stopnja železniške obrtne šole jo po uredbi prosvetnega ministrstva o stopnjah strokovnih šol enaka 4 razredom srednje šole z malo maturo ali z zaključnim izpitom.
Za časa šolanja dobivajo učenci plačo, in to: v prvem in drugem letu po 13.20 din, v tretjem letu po 15.40 din in v četrtem letu po 17.60 din za vsak delovni dan. Za stanovanje, hrano in obleko morajo skrbeti starši ali skrbniki. Učenci so zavarovani za primer bolezni pri železuiškem bolniškem skladu. Šolnina se določa iu plačuje po višini odmerjenega davka.
Obrt se odreja po opažanjih na učencih v teku prvega šolskega leta. Po možnosti se upoštevajo tudi želje učencev.
Pogoji za sprejem so: a) da je kandidat državljan kraljevine Jugoslavije; b) da je duševno in telesno zdrav; c) da ni mlajši od 14 in ne starejši od 16 let in 8 mesecev na dan 1. IX. 1!M0; č) da ima najmanj dva z uspehom dovršena razreda gimnazije ali katere druge srednje šole; d) da je lepega vedenja.
Kandidati morajo predložiti upravi šole (delavnice) v Mariboru pismene (lastnoročno pisane) prošnje, kolkovane z 10 din, in tej priložiti sledeče listine: 1. državljansko izkaznico; 2. rojstni ali krstni list; 3. zadnje šolsko spričevalo; 4. odobre-nje in obvezo roditeljev ali varuha, potrjeno od policijske ali od občinske oblasti, sledeče vsebine: »Dovoljujem svojemu sinu (varovancu) N. N. ..., da vstopi kot učenec v obrtno šolo pri glavni železniški delavnici v Mariboru. Hkrati se obvezujem, da bo moj sin po uspešno končanem šolanju — v primeru zahteve železniške uprave — ostal v službi najmanj 3 leta. Ce bi pred potekom tega roka zapustil delo, se obvezujem plačati vse stroške, ki jih je imela železniška uprava zaradi njegovega šolanja«; 5. nravstveno spričevalo, to pa samo v primeru, če kandidat ne pride neposredno iz šole.
Prošnje morejo kandidati izročiti osebno upravi šole (delavnice) v Mariboru ali poslati priporočeno ^s pošto najpozneje do 15. avgusta t. 1. V prošnji^ mora kandidat navesti točen naslov in najbližjo železniško postajo.
Kandidate, ki bodo izpolnjevali vse pogoje, bo uprava s posebnim pozivom poklicala k sprejemnemu izpitu in k zdravniškemu pregledu. Poslala jim bo tudi brezplačno vozovnico za vožnjo v Maribor in nazaj.
Sprejemni izpiti se bodo začeli od 7. do 8. avgusta 1940.	*
Odločilno za sprejem bo šolsko spričevalo m rezultat sprejemnega (psihotehničnega) izpita, pri katerem se bo ugotovila obrtna sposobnost, ter zdravniško mnenje o telesni sposobnosti kandidata.
Pri enakih sprejemnih ocenah bodo imeli prednost sinovi železničarjev in vojnih invalidov.
Prošnje kandidatov, ki ne bodo vložene pravočasno ali jim ne bodo priložene vse zahtevano listine, bo uprava zavrnila. Kandidati, ki na poziv ne bodo v določenem času prišli k sprejemnemu izpitu, se bodo smatrali, da so odstopili.
V Mariboru, dne 3. julija 1940. i , ' V. d. upravnika delavnice, dri fejoznic,
- ^	" Inž. Vidic. 1. iu
Vso noč so gasili na pogorišču gasilci v dveh skupinah izmenoma. Vedno pa je delovalo po šest motork. Tudi še ves četrtek so nadaljevali z gašenjem in v glavnem tudi zadušili ogenj. V četrtek so še pomagali z Vira, iz Doba in Domžal. Vodo so črpale štiri motorke, gasilci pa so v glavnem prekopavali pogorišče in uničevali manjša gnezda žerjavice. Na večer je ostala le še tovarniška gasilska četa, ki bo še naprej gasila požar z obema motorkama in s hidranti. Prostovoljni gasilci zaslužijo prav vsi posebno priznanje za izredno požrtvovalnost in vztrajnost pri delu. To je že v sredo ponoči z lepo gesto potrdila tovarna sama, ki je vse gasilce in reševalce sredi noči pogostila v tovarniški menzi s čajem, kruhom, klobasami in drugimi prigrizki. Je pa bilo vsem v resnici zgaranim gasilcem okrepčilo tudi nujno potrebno. Posebej je treba še omeniti, da se pri gašenju ni zgodila nobena nesreča, tako da ni bil prav nihče ranjen, kar je v resnici čudno, če upoštevamo ogromni obseg požara. Škode same ni mogoče oceniti, ker so skladišča sama preogrotrma in bo treba najprej po knjigah ugotoviti, kaj je bilo vsega skupaj sploh v skladiščih. Tovarna in skladišča so bila seveda zavarovana, in sicer pri zavarovalni družbi »Slavija« v Ljubljani.
Italijanski prestolonaslednik Umberto na italijansko-francoski fronti.
Pogled na prehod med dvema lopama. Ožgani trami, ki štrle kvišku, so ostanki nosilcev lope. Na levo velikanska skladovnica lepenke. V ozadju seveda zaradi dima ni videti ničesar.
takoj, kakor hitro je prišla, z največjo naglico pripravila svoje motorke, potegnila cevi in že začela gasiti ogenj tam, kjer ie bilo najbolj potrebno. Vsega skupaj je nastopilo 17 gasilskih čet, ki so črpale z 22 motorkami vodo na pogorišče. Približno število cevi, s katerimi so gasilci gasili, pa znaša okrog 40. Naknadni račun je pokazal, da so bile vse črpalke, ki so delovale ob pogorišču, sposobne, da vržejo v eni uri 1,200.000 litrov vode na pogorišče. Morda bi se zdelo komu čudno, da take velikanske množine vode niso takoj udušile ognja. Ne smemo prezreti, da se je pogorišče raztezalo na velikanskem prostoru, ki je presegal 100 m v dolžino in prav toliko v širino. Na tem pogorišču so ležale velikanske grmade, prave gore skladovnic lepenke, papirja, lesovine in velikanski kupi bal z makulaturnim papirjem. Z vsega tega ogromnega pogorišča se je neprestano valil rjavkastosiv gost dim, ki so ga le tu in tam mogli prodreti ognjeni zublji. Zaradi dima je bilo gašenje še posebno težavno, veter pa je ogenj ves čas razpiha-val. Da je bilo gašenje še bolj otežkočeno, pa je veter še nekajkrat spremenil smer, kar je zopet pomenilo precejšnje ovire za gasilce.
Kako se je razširil ogenj
Glavna nesreča, ki je povzročila, da se je ogenj razširil tako hitro in da ga kasneje ni bilo mogoče hitro udušiti, pa leži v načinu vskladiščenja blaga samega. Ogromni, do sedem in osem metrov visoki skladi lepenke, papirja, lesovine in drugih surovin so bili postavljeni v lesenih lopah tesno drug poleg drugega. Le po sredi vsake lope je vodila dovozna pot, tako da je bilo mogoče kjer koli v skladišču naložiti ali razložiti voz. Ko je udarila strela, je plamen skoraj v trenutku objel velike lesene konstrukcije lop in seveda prav tako podstrešje. V viharju, ki je še tedaj divjal, so lope, torej le zunanjost skladišč, gorele z visokim plamenom. V tem ognju, ki blaga v skladiščih prav za prav do tedaj še niti zajel ni, pa so se stene, stropi in ostrešja vseh treh lop v sila kratkem času sami od sebe sesuli. Večina ostrešja je zgrmela na hodnik, ki je vodil po sredi skladišča med skladi papirja in lepenke. Goreče tramovje in ogorki so popadali med špranje posameznih skladov, in sicer do dna. Tu je šele žerjavica zanetila lepenko, papir in druge surovine,	»
Pripravljenost prostovoljnih gasilcev v Ljubljani
na Količevem. Na levo v ozadju zaradi dima se-ogromnih skladov.
Največja ovira pri gašenj
, Vskladiščeno blago je torej skoraj na vseh delih skladisč začelo goreti pri dnu, medtem ko so bile špranje med skladovnicami kakor dimniki ki so pomagali, da je ogenj še bolj vlekel. Gasilci, ki so gasili, med te špranje seveda s curki niso dosegli, ker so bile špranje tudi vzporedne z glavnim srednjim hodnikom. Tam je ogenj razsajal naprej in kadar se je razvila v notranjosti dovolj velika' vročina, se je na lepem vnel na vrhu skladovnice vrh dimnika. Bilo je prav tako, kakor kadar se
Posebno zanimivo pa je dejstvo, da so pomagali gasiti tudi ljubljanski poklicni gasilci pod vodstvom podpoveljnika g. Rozmana. Z dvanajstimi poklicnimi gasilci je bil tudi oddelni vodja g. Ogrin. Kakor znano, ljubljanski gasilci ne smejo zapustiti območja mesta Ljubljane, če tega izrecno ne dovoli sam župan. Gospod župan je seveda rade volje ustregel tovarni in poslal na potnoč poklicne gasilce, je pa zato odredil, naj takoj nastopijo službo v Mestnem domu tudi ljubljanski prosto-. voljni gasilci, ker je bil ostanek poklicnih gasilcev številčno preslaboten, če bi slučajno v Ljubljani v tem času izbruhnil kak požar. Tako so imeli ljubljanski prostovoljni gasilci v sredo ponoči nočno službo i ti pripravljenost v Mestnem domu do 12 ponoči, ko so se gasilci vrnili s Količevega.
Napad na London 19. (anija I. 1667
Zborovanje komisije za premirje v Wjesbadenu. Na levi so nemški odposlanci pod vodstvom ■i - geacraiu Siiupuagla; ii» uesui pa francoski pod generalom Huutzingerjem.
Velikanski ogenj, ki je izbruhnil v sredo popoldne na Količevem v skladiščih Bonačeve tovarne, je brez dvoma doslej največji pofar, kar jih je doživela pri nas industrija. Hvala Bogu, ogenj ni zajel tovarniških poslopij samih. V tem primeru bi bila škoda še neprimerno večja,, saj so vprav v papirni industriji strojne naprave posebno veli-; kanske in dragocene. Posebno srečni pa so zaradi te sreče v nesreči delavci tovarne, ker ne bodo izgubili dela in kruha. V tovarni je namreč zaposlenih okrog 300 delavcev, kar pomenja, da živi od tovarne najmanj 200 družin. Zato ni nič čudnega, če je delavstvo iz tistih oddelkov, ki so ob nastopu ognja bili ustavljeni, z vso požrtvovalnostjo pomagalo gasiti. Ne samo gasilska četa delavcev, ampak prav vsi delavci so pokazali izredno vztrajnost in ljubezen do podjetja. Skoraj vsi so bili deloma od dežja, deloma od curkov vode v kratkem premočeni do kože, vendar so brez odmora in počitka pozno v večer delali z vso vnemo in tako v veliki meri doprinesli k temu, da se je požar omejil.
. Ogromne mnsžine vode
Kakor smo že poročali, je v kratkem času prihitela na pomoč cela vrsta gasilskih čet s svojimi motorkami. Ker je zajel ogenj tako ogromno površino, spočetka sploh ni bilo mogoče ugotoviti, koliko motork deluje in črpa vodo. Vsaka četa je
Po londonskih cestah se je razlegal krikr »Nizozemci prihajajo! Admiral Ruvter prihaja po Temzi!« Točno «K) let, odkar je bil Viljem Osvajalec 1. 1006 pristal v Angliji, ni videla Anglija do 1667. leta nobenega sovražnika na svoji obali. Zdaj pa se je pojavil ta Nizozemec, ta pomorski kapitan zasovraženih trgovcev od Meuse in Šelde, s 04 bojnimi ladjami in mnogimi čolni prav pred prestolnico Anglije! Celo nevihta, ki je divjala ob ustju Temze, ni mogla pregnati Ruyterja. Velikanski strah je prešinil Londončane, tako da so začeli begati na vse strani.
Anglija je v 17. stoletju kot kolonijalna oblast prevzela^dediščino Španije. A Nizozemci, ki so se' bili prav zaradi svojih odličnih pomorskih lastnosti pravkar iznebili španskega jarma, so bili največji tekmeci Anglije. Njih trgovina je bila celo bogatejša: 35.000 jadrnic je prinašalo blago vseh zemljin v »sedem provinc«. Angleško-nizozemska vojna v 1. 1G52 do 1654 ni mogla oslabiti naroda pomorščakov. Tedaj je vojvoda Yorški, brat angleškega kralja Karla II., 1. 1663 odposlal brodovje pod admiralom Holmesom, ki je napadlo afriške nizozemske kolonije in je vzela v Ameriki tudi *New Amsterdam«. V čast svojemu gospodarju je admiral Holmes imenoval to mesto ob Hudsonu: »New Yorkt. S tem je bila že začeta druga angle-ško-nizozemska vojska. Dve leti so se vrstile zrna--ge in porazi zdaj na tej, zdaj na oni plati: Pri Lovvestoftu je sfrčal nizozemski admiralski poročnik VVassenaer s svojo ladjo v zrak in njegovo brodovje je pobegnilo. 3000 ladijskih topov je grmelo v slavni »bitki štirih dni« med North-forelandom na jugovzhodni konici Anglije in flam-skimi sipinami pri Dunker()ueu, dokler ni pozno zvečer, 14. junija 1666 nizozemski admiral Ruyter v velikem naskoku sestrelil Angleže. Druga pomorska bitka pred Northforelandom, v avgustu 1. 1666, je bila za Nizozemce manj ugodna. A vse to so bili le veliki dogodki vojne, ki jih je zgodovina zapisala, vendar niso odločili zmage. Angleži in Nizozemci so drug drugemu uničevali trgovsko plovbo, rušili so konvoje, ropali daljne naselbine. Tudi ta vojska je bila predvsem gospodarska vojska. Neizmerno bogata Nizozemska jo je bolje prenašala kot Anglija, kjer je v mestih divjala kuga in ki je bila hudo prizadeta po požaru v Londonu. A tudi na Nizozemskem so si poedine province že želele miru, ko je 1. 1666. minilo brez odločitve.
Karel II. je začel zdaj z novim načinom vojskovanja. Njegovo ljudstvo je zahtevalo mir, in tudi na pobudo Švedov, ki so prevzeli vlogo posredovalca, je poslal v Bredo komisijo za pogajanja. A ta kralj ni imel nikoli zadosti denarja in
že prej je uporabljal zase del denarja, ki je bil namenjen oboroževanju. Zdaj je sploh pustil velike bojne ladje v pristaniščih in je oborožil le križarke, ki so lovile nizozemske ladje še nadalje dotlej, dokler bi ne bil mir podpisan. V Bredi pa so Karlovi odposlanci z vedno večjimi zahtevami zavlačevali pogajanja. Tedaj so Nizozemci izgubili potrpljenje, in Huyter je hotel v Londona izsiliti • mir. In ga je zares izsilil.
Ker ni bilo ugodnega vetra in ker se je začela oseka, niso mogle nizozemske ladje pripluli dalje , kot do (Iravesenda, ki je 25 km oddaljen od Lon-. dona. Zato so pa naskočili 20. junija 1067 trdnjavo iShemess ob izlivu reke Medway v Temzo. Trdnjavo so bombardirali in 500 nizozemskih vojakov je izropalo ondotna skladišča. Tedaj je prihitel angleški admiral Monck k Medwayu. Cez reko so potegnili verigo in jo zastražili s topovi. V reko so pogreznili ladje, da bi bila struga ožja. Prišla so številna ojačenja. Pa ni vse skupaj nič zaleglo. Dne 22. junija 1667 je nizozemski kapitan Brattel z bojno ladjo pretrgal zaporno verigo. Pehota je naskečila bregove in uničila baterije. Ponos Anglije, ladj o »l?oyal Charles«, ki je imela 100 topov,t-je Ruyter kot plen odpeljal na Nizozemsko.
Vdor v Medway in' blokada Temze po bro-dovju admirala Ruyterja, ki je ogražal vso južno obalo Anglije in je do Plymoutha onemogočil sleherno angleško trgovino, je Angleže spravil v hudo stisko. V Londonu se je vse desetkrat podražilo, meščani so večjidel pobegnili na deželo. Na angleške odposlance v Bredi so te vesti močno vplivale. Še enkrat je admiral Ruyter s svojim brodovjem prodrl do Gravesenda v ustje Temze. Potem ga je dohitel sel, ki mu je sporočil, da je bil med Nizozemsko in Anglijo dne 21. julija 1667 sklenjen mir v Bredi.
(Po nemških listih.)
Huda nesreča mladega delavca
Jesenice, 3. julija.
Danes dopoldne se je pripetila huda nesreča, ki bo zahtevala mlado življenje 25-letnega Leopolda Poznika, stanujočega v Mojstrani št. 66 in pristojnega v Kamno Gorico. Uslužben je bil v parni centrali KID. Bil je pod dvigalom ter mu je po nesrečnem naključju padel s 5-meterske višine nad 250 kg težak voziček na glavo. Bil je takoj nezavesten ter prepeljan v bolnišnico Bratovske skladnice na Jesenicah, kjer se bori s smrtjo. S ponesrečencem sočustvuje vsa jeseniška javnost.
Pogled na pogorišče skladišča Bonačeve tovarne
veda ni videti
Kranj
Katastrska uprava v Kranju se je preselila iz svojih dosedanjih prostorov v nove prostore na Mencingerjev trg št. 1, II. nadstropje' (bivša !'iša tovarne >lka<).
Zagorja
Ravnatelj zagorskega rudnika g. inž. Kolka je zapustil Zagorje in prevzel ravnateljstvo rudnika Trbovlje. Za naklonjenost in usluge, ki jih je izkazal Zagorju, se mu tudi mi najlepše zahvaljujemo. Njegovo mesto v Zagorju je prevzel višji inšpektor g. inž. Burger Silvo. Prosimo ga, da svojo objektivnost, po kateri je bil znan že na dosedanjem mestu, ohrani tudi na novem odgovornem odgovornem položaju. Želimo mu obilo uspeha in sreče pri njegovem delu.
Diplomiran je bil na filozofski fakulteti ljubljanske univerze iz pedagoške skupine topliški šolski upravitelj g. Ponikvar Stanko. Čestitamo!
Toliko razvedrila, zraka in sonca ni užila že dolgo naša mladina. Kar za dve koloniji jih je. Na Sv. Planini letuje v Počitniškem domu, ki ga je postavil povsem na tiho in brez bučne reklame naš g. župnik, 25 deklic pod skrbnim nadzorstvom učiteljice gdč. Mihelčič Hilde. Njim bo sledila v juliju druga skupina dečkov. Gospodu župniku smo vsi hvaležni za njegovo skrb in tiho delo, ki prinaša tako lepe sadove. Za svojo skrb in trud za delavskega otroka pa je žel v zahvalo napade v »delavskem* časopisju. — Druga skupina letuje na Izlakah, kjer je 60 otrok. Kolonijo vodi s priznano spretnostjo in skrbnostjo gdč. Vrščaj Zinka, učiteljica v Zagorju. Otroci so zadovoljni v lepi okolici in čistem zraku, zlasti se pa vesele nad vse prijetnega kopanja. Kolonijo financira v glavnem zagorska občina in gre zahvala uvidevnosti g. županu Prosencu, da je našel za kolonijo potrebna sredstva.
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
Rudnik Pečovnik pri Celju sprejme v službo
izkušenega avtomobilskega praktika
ki bi skrbel za vzdrževanje in popravilo tovornih avtomobilov ter se brigal za čim uspešnejši prevoz premoga z njimi z rudnika na kolodvor in k večjim konzumentom. — Prednost imajo avtomehaniki z delovodsko šolo ali diplomirani strojni tehniki s prakso v avtomehanični stroki. Prošnje s kratkim življenjepisom in podatki o dosedanji praksi jc poslati nu: Rudarsko združbo Bohemija, Ljubljana, Miklošičeva c. 15. Točnejše informacije dobijo r^flektanti lahko v centrali v Ljubljani ali pri ravnateljstvu rudnika Pečovnik pri Celju.
PRESELITEV
Svojim cenjenim strankam in interesentom sporočam, da sem preselil svojo stavbno pisarno v novo hišo na
RESLJEVI CESTI 4 - telefon 36-15
LEOPOLD BRICELI, stavbenik
i ■ t t v v: . £ y M. M . \ >■.-. :.' *. i «i v :.-.	i «
Mali oglasi
* malih oitlaalb »olja vsaka beseda I dlu: tenltoranjakl airlaal | dlo Debelo tlakan* nuliitm heaerir « računajo dvojno Najmanj«! aneaek ta mati oirlaa It dla. • Mati
Otroški kotiček
_______oirlaa 1» din. • Mali
•Klati a« plačujejo takoj pri naročilu. . Pri odaalh reklamnega inačaja a« računa enoknlonaka, t mm Tlaoka •atltna »ratlea po I dla. ■ Za plamene odgovora (leda nalib orlaaov treba prllollU anamka.
ITamliirkamTl
tlužbodobe
Gostilna »Kramar«
Krakovski nasip št. 18, ki je začela 1. Julija t. t. obratovati, priredi v soboto, dne 6. julija 1940
oficielno otvoritev
na kar cenjeno občinstvo opozarjam. — Posebnosti tega večera bodo divji zajec, fazani ter na raž-nju pečeni prašički, jag-nječkl In perutnina, vse zalito s prvovrstno kapljico. : : Ne zamudite prilike ! :: Se priporoča gostilničar.
mm\
Pečarskega vajenca
sprejmem. Hrana ln stanovanje v hiši. Ponudbe na naslov: F. Lobe, Slovenj Gradec.
Krojaškega pomočnika
za boljša dela, sprejmem takoj. - Vehovec Anton, Tyrševa cesta 124.
Mesarskega pomočnika
poštenega, pridnega, vajenega klobaslčarja sprejmem. Nastop takoj. C. Grčar, mesar, Kamnik.
Felike mehanične tkalnico pisanega blaga in iz« gotovitve r Jugoslaviji, ki izde,ujejo tudi tkanine iz umetne svile iščejo s čimprejšnim nastopom prvovrstnega
dezinaterja
Izdelovale se bodo: tkanine za srajce in pižame cefiri, flaneli. modne tkanine za ženska obleke, bodisi iz bombaža bodisi umetne svile (pa tudi iz ostalih umetnih vlaken), — Takojšnje ponudbe res izkušenih in veščih strokovnjakov pošljite pod šifro »Ukus« na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9,
Rabljen
parni kotel
90—100 ms kurilne površine, 8—10 atm. pritiska se kupi takoj. Mora biti v brezhibnem stanju. Ponudbe pod »Kotel« upravo Slovenca št. 9752.
Sodarji!
Nujno potrebujem 60 so-darskih pomočnikov. Stalno delo. Franjo Kralj, Jastrebarsko	(b
Pouk
Privatna šola Josephinum
Zagreb, Ilica 35-11. Dva razreda letno, temeljita Izobrazba v vsem, zlasti pošteno ttj vestno delo. Brez razočaranja! Internat. Pišite!
Službe iščejo
1500 din dam
tistemu, ki ml preskrbi službo v kaki tovarni alt kaj drugega, najraje Ljubljani. Sem razumen, vesten, z več letnimi spričevali pri boljših ljudeh v Ljubljani. Naslov pove uprava »Slov.« pod 9836
Natakarica
mlada, simpatična - Išče mesto v boljšo gostilno v Ljubljani ali na Go renjskem. Nastop takoj adl po dogovoru. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Natakarica« št. 9446.
Službo išče
priden, pošten, oženjen, najraje v kako skladišče ali za hišnika ali hlapca (stalna služba s stanovanjem.) Naslov v upravo »Slov.« pod št. 9601.
Abiturient
išče primerno zaposlitev v mestu ali na deželi Tudi poučuje za poprav ne Izpite vse, zlasti kla slčne predmete. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Marljiv« št. 9723. (a)
Kmečkega fanta
16—18 let starega, za hišna in vrtna dela — sprejme za sezono uprava Medijskih toplic, p. Medlja-lzlake.
Elektroinštalaterja
mladega, poštenega, dela vajenega, potrebujem. — Delo trajno, za hrano in stanovanje preskrbljeno. Nastop takoj. Ameršek Franc, oblast, izprašani elektrolnstalater, Zagorje ob Savi.
Kupimo}
Dober elektromotor
s 3 konjskimi silami, ln sekularko, kupi župnišče Rogatec.
M ž/ftfffffffil
Singer stroj za luknjice
z motorjem, malo rabljen, naprodaj. Ponudbe v upr. »Slov.« v Mariboru pod »Za polovico tovarniške cene 804«.
Damsko in moško kolo
najfinejša Italijan, znamka., popolnoma novo, za vsako ceno naprodaj. Poipve se: Gostilna, Sv. Petra cesta 85.
ZAČARANI GOZD
^Premo!!^
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 9 telefon 20-50
I
Automofor
Šport avto DKW
krasen, dvosedežni,	ln Steyr avto, za vsako	ceno naprodaj. Strojna	delavnica, Sv. Petra c,
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«
(219) Ančka je hitro odprla omaro in glej! vsega je bilo dovolj v njej: lonci in ponve, riž, meso, mleko in jajca. Kar koli bi si mogel misliti, si našel v njej. Mucek je že začel oblizovati neki lonček, Ančka pa je omaro zopet zaprla. Beži, mucek! JJoš že še dobil kaj dobrega!
(220) Toda kako naj kaj skuha! Ko bi vsaj mamica bila tukaj, ta bi ji že pomagala! Saj je znala tako dobro kuhati I Čakaj! Kaj pa palčki? Ti bi ji pa res lahko pomagali kuhati! Saj ima vendar tisto lepo zlato piščalko, ki jo ji je dal kralj. To bo najprej poiskala v košarici.
BSBSSSlIv«
naši podružnici na Miklošičevi cesti
Lepe stavbne parcele
poceni naprodaj. Poizve se pri Franc Mrhar, Viž-marje 19 prt Ljubljani.
Velika hiša
dvonadstropna, v mestu Celju, naprodaj. Ponudbe v podr. »Slov.« v Celju pod »Dvonadstropna hiša« št. 9855.
Dvostanovanjska hiša
z lokalom, 2 minute od tramvaja v bližini bolnišnice naprodaj. - Naslov: gostilna Brezovšek, Ko-menrkega ulica; > .f-, (p
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
v bližini magistrata, oddam za 600 din mesečno Pripravno za obrt. Na slov v upravi »Slovenca« pod št. 9820.
IŠČEJO:
Opremljeno sobo
zdravo, čisto, Išče za takoj značajen samski urad-jilk. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Značaj« 9741
ODDAJO:
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom iz stopnišča, oddam na Kr I^etra trgu 3.
lahko plačate naročnino ta »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne nre od pol 8 zjutraj do pol 1 pop. In od 2 do 6 pop.
Telefonska Številka 30-30
Ugodna prilika!
Parna lokomobila
12 atmosfer 120 KS v dobrem stanju ugodno naprodaj. Nahaja se ob nakladališču na vagon. Vprašanja pod šifro »Wolf« št. 9841.
t
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš najstarejši ljubljeni sin, brat, stric, vnuk, svak
itd., gospod
Jože Golar
praktični elektrotehnik
ki je snoči, dne 3. julija, nenadoma v službi kot žrtev poklica za večno zatisnil svoje trudne oči. — Pogreb nepozabnega nam rajnika bo v petek, 5. julija ob pol petih iz mrtvašnice drž. bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. julija 1940.
Žalujoči: Jos. Golar, ban. sekretar, oče; Terezija, mati; Lidija por. Kovačič, učiteljica, Valerija, drž. uradnica, sestri; Marko, dijak, brat; Vladimir Kovačič, učitelj, zet — i [i ostalo sorodstvo.
E. Claes:	27
Pokojni župnik Kampens
Nekega torka zvečer se je čisto zdelo, da mu gre na boljše. Zjutraj so mu prinesli sv. obhajilo in na molitve je lahko sam jasno in razločno odgovarjal. Rozala je prišla popoldne v njegovo sobo, pa je čisto mirno ležal in gledal proti oknu.
»Morda kaj želite, gospod župnik?«
»Ne Rozala. čisto nič.«
»Morate kar reči, gospod župnik!«
Rozala je brez najmanjšega šuma pospravila jx> sobi to in ono, pobrisala po omiri. pritegnila zaveso.
»Rozala!«
»Gosfiod župnik?«
»Nekaj boš morala storiti.«
»Kar recite, gospod župnik!«
»Žef Leirsa boš morala poklicati.«
»Strguljca. gospod župnik? ... ki je bil toliko časa socialist? Kaj?... Kaj, v božjem imenu, naj on tukaj jx>čne?« Rozala je skoro pozabila, da je bil gospod župnik tako bolan.
»Nekaj bi ga rad še vprašal, Rozala!«
Dasi se ji je skrajno upiralo, klicati ga, je čez pet minut Zef Leirs žc stal pred župniščem. Ko mu je namršenega obraza naročila, naj se-zuje coklje. naj ne ostaja predolgo in ne govori preveč glasno, sta šla oba po stopnicah navzgor. Žef. še ves hudo vznemirjen, je stopil naravnost k postelji, tiščal kapo tesno k srcu in nalahno rekel:
»Dan, gospod župnik... kako je kaj ?
vami?«	......
Gospod župnik je okrenil glavo prot'
njemu.
»Dan Žef... Me vidiš, kako ležim tukaj?« i »Vendar ne izgledate slabo, gosj>od žup- I nik.«	i
Rozala je nekaj šušljala okrog zaves, mi- ' sleč, da bo lahko toliko časa ostala, da bo sli- " šala, kaj se bo govorilo. Ker pa je župnik mol- j čal, je razumela, da bi rad ostal sam z Žef Leir-som. Morda ga jc hotel še spreobrniti!
»Žef, fant,« je rekel gospod župnik, ko o > se vrata za njo zaprla, »mislim, da je z menoj pri kraju.
»Pojdite no, gospod žuj>nik ... na to ne smete misliti... dokler ima človek še življenje v' sebi...«
»Ne, Žef____moj potni list je že jjodpisan,
fant; pa sem tudi čisto zadovoljen; moj čas je minil... kako je kaj z Rezo in z otroki, Žef?« j »Dobro, gospod župnik... naš Jan v krat-; kem pričakuje že šestega.«
»Pozdravi vse skupaj, Žef, in povej jim, da bom v nebesih nanje mislil.«
Žef Leirsu je začelo grlo nekaj nagajati. Začelo ga je stiskati, tako da je moral trikrat z veliko muko f>ožreti, da mu je odleglo. Klepetala sta o tem in onem, čisto narahlo: zopet malo molčala, župnik je včasih zaprl oči, Žefti pa se je srcc bolj in bolj krčilo. Saj se je tudi sam že staral in gospoda župnika je toliko in toliko let jKiznal, se z n jim razgovarjal o vsem mogočem, ga cenil bolj kot vse druge ljudi v vasi in sedaj mu jo postajalo neizrečeno žal,' da mu je včasih grenil življenje. *
»Gospod župnik« — Žef je to spravil z veliko težavo skozi grlo -^-'»gospod župnik, saj , vendar več ne mislite na tisto, ko sem včasih ... bil socialist, ee?«
»Prav nič, Žef. . ti si bil vse življenje krasen človek... tudi takrat« »To je res, gospod župnik.«
Sedaj bi Žef Leirs svojega starega prijatelja, ki je tako spokojno ležal in tako lepo umiral, najraje vzel v svoje močne roke. ga pritisnil k sebi na srce in mu rekel: »Nikar še ^ne hodite od nas, gospod župnik...!« i »Žef, so vrata dobro zaprta?«
»Mislim, da gospod župnik.«
»Potem pa čisto narahlo odpri onole omaro, v njej stoji steklenica in kozarček ... nalij si ga nekaj... tisti boljši je.«
Žef je tako storil, prišel s j>olnim kozarčkom k postelji in ko je dvignil k ustnicam, je rekel:
»Na vaše zdravje, gospod župnik!«
»Na zdravje, Žef!«
V hipu. ko ga je zvračal, je z enim očesom videl, kako ljubeznivo ga je župnik gledal.
»Ga hočete tudi vi nekoliko pokusiti, gospod župnik?«
»No, pa ga pokusimo, Žef... majčken po-žirček!«
Žef Leir mu je porinil svojo roko pod glavo, jo privzdignil in mu jronudil kozarček Toda prav tedaj, ko se je že s svojimi v lijaček nasoljenimi ustnicami skoro dotaknil kozarčka, se je zdrznil:
»Ne bodi no nespameten, Žef... jutri bom tako že v nebesih.«
Gospod župnik je naredil požirček, se nekoliko obliznil. omahnil nazaj na blazinq in vzdihoma rekel:
»V nebesih bo vendar dobro, žef!«
»Mislim, da bo. gospod župnik! Toda takale kapljica človeku vendar stori dobro!«
»Da ne boš Rozalki kaj pravil o tem .. . ženske tega nič ne razumejo., še vedno kaj poješ. Žef?«
»Od časa do časa. gospod župnik . . Izmislil sem si zopet dve novi.«
»Veš, zakaj sem te jx)klical?«
Žef je jjoglcdal steklenico in prazen kozarček in rekel: »Ne, gos[x>d župnik.«
»Ti mi moraš narediti krsto, Žef, in nihče drugi.*
Žef je zopet z veliko težavo požrl in vtaknil svoje prste za telovnik pod pazduho, prav kakor bi hotel imeti več zraka.
»Da, gotovo, gospod župnik, če že gre za to... najlepšo, kar sem jih kdaj v življenju naredil.«
»Ne, Žef... mora biti čisto poceni, iz navadnega smrekovega lesa.«
»Kakor hočete, gospod župnik, drugače ...«
»Vem, Žef fant, vem,... sedaj bi pa rad malo zaspal... Čakaj Žef!«
»No, gospod župnik?«
»Če bi se na tem svetu ne utegnila več videti ... o tistih svin jakih in telečjih jaslih, tisto nisem tako mislil, saj sam dobro veš,.. Še enkrat mi stisni roko!«
Žef je še trenutek posedel pri nostelji, držeč na belem pregrinjalu suho roko gospoda župnika v svoji okorni in močni. Iti ta trenutek je bil morda za Žef Leirsa najžalostnejši v njegovem življenju.
Ko je Žef nato spodaj pod stopnicami zopet natikal cekl.je na noge. ga je Rozala vprašala:
»Kaj pa je rekel?«
Žef ni mogel takoj odgovoriti, ker ga je preveč tiščalo v grlu in bi raje nekoliko jokal, Kot govoril. Ko pa je Rozala še enkrat nekoliko manj prijazno vprašala, je kratko odgovoril:
»Rekel je, da sem zapisan v njegovi oporoki in da je tista steklenica v omari moja in da moraš potem priti k meni na hrano...«
škoda, da gospod Knmpen« tega ni mogel več slišati, bi se vsaj zadnjikrat še enkrat od srca nasmejal.
Urednik: ntor Centil
Za Jnnnsjnvansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril	Izdajatelj: inž. Jože Sodil
IUUBIJ4NA
Najnovejša poročila
Po zaplembi francoskega brodovfa
VVashington, 4. julija, t. Reuter. Nastop britanske vojne mornarice proti francoskemu vojnemu brodovju smatrajo v Ameriki kot obžalovanja vreden dogodek, vendar potreben. Tukajšnji pomorski krogi so bili vedno mišljenja, da Velika Britanija ne bo nikoli dovolila, da bi francosko vojno brodovje padlo v nemške roke. Kritiziralo se je britansko vlado, zakaj ni podvzela potrebne korake že prej — saj bi bile francoska, italijanska in nemška mornarica združene mnogo močnejše od britanske. Ker pa je britanska vojna mornarica zaplenila večji del francoski vojnih ladij, je to razveseljivo in od velikega pomena tudi za Severno Ameriko.
London, 4. julija, t. Reuter. Prvi lord admira-litete Alexander je nocoj govoril po radiu ter dejal: Izgube, katere smo imeli zaiadi ukre|>ov, katere je naša mornarica morala izvršiti proti francoskemu vojnemu brodovju, so prav malenkostne. Grenka je bila pot, toda slavna obeh mornaric, katere so sodelovale pri reševanju zavezniškega vojaštva pri Dunquerqu. Nič nas ni razdvojilo in mi smo nadaljevali z našim tovarištvom in nadaljujemo do zmage. Mi smo skušali na vse načine, da se sporazumelim na miren način in da ne tvegamo ni- « česar, kar bi bilo nevarno za našo skupno stvar. I
Tu je navedel postopanje admirala Somervvillea in posadko, kateri je on poveljeval, nakar je izjavil, da duh, ki gori v admiralu Soniervvilleu In njegovih mornarjih, gori tudi v vsem brodovju. Nobena žrtev ne bo prevelika, da se odbije vsak napad, katerega bi poskušal na našo domovino. Že sedaj se je priključilo na stotine francoskih častnikov in mož prostovoljno, da se skupno z nami borijo do konca za isto stvar. Ti so nam dobrodošli. Želimo jim uspeha.
Britanija za borbo do konca
Ottawa, 4. julija, t. Reuter. Današnji govor britanskega ministrskega predsednika Churchilla, v katerem je razlagal odnos Velike Britanije do francoske vojne mornarice, je bil v Kanadi sprejet z velikim odobravanjem. Zadnji ukrepi britanske vojne mornarice so bolj opogumili Kanado kot vse drugo, kar se je zgodilo do sedaj v sedanji vojni. Najnovejši ukrep britanske vojne mornarice je bil težak ali je s tem jasno dokazano, da se je britanski imperij čvrsto odločil za neizprosno borbo do konca.
Smer nove romunske vlade
Beigrad, 4. julija, m. Z nastojiom vlade gosp. Džigurtija se pričenja nova povojna zgodovina Romunije. Ta vlada nosi pečat skrajno nacionalističnega pokreta, ki se je bil zelo razmahnil pred uvedbo sedanjega režima v Romuniji. Glavne ideje tega pokreta, ki so ga tvorili: zmerna desničarska stranka maršala Avaresca, romunska fronta gosp. Vojevoda, stranka Goge, krščanska liga prof. Kuze, skrajna desničarska struja Železne garde, stranka »Vse za domovino« in »pristaši generacije 1922«, so bile za prekinitev sodelovanja z demokratičnimi zavezniki in opustitev odnosov s silami osišč. Kot tipični primer se lahko navede izjava pokojnega Codreana, voditelja Železne garde, ki je dejal, da bo naslednjega dne po prihodu na vlado prekinil vse zveze z demokratskimi silami in se bo približal Nemčiji in Italiji. Druga skupna črta ideologije vseh desničarskih romunskih struj je antisemitizem, ki v Romuniji predstavlja izredno težak problem z ozirom na dejstvo, da živi v Romuniji okrog 2 milijona Židov, ki imajo v svojih rokah gospodarstvo, finance in svobodne poklice.
Nemčija ni ponudila mfru
Berlin, 4. julija. AA. DNB. Na nemškem me-rodajnem mestu izjavljajo, da je popolnoma neresnična vest agencije Unitet Press, da so se baje neki nemški agentje obrnili na britanske politike z mirovnimi predlogi. V nemških političnih krogih izjavljajo, da so vse take vesti izraz želja londonskih poslovnih krogov, da bi na nek način prišio do likvidacije sedanje vojne.
Konference v R'mu ne bo
Rim, 4. julija, m. Italijansko časopisje beleži ter komentira vesti, po katerih bi bila v Rimu konferenca balkanskih in podonavskih držav. V zvezi s temi vestmi italijansko časopisje poudarja, da italijanska vlada meni, da sedanji trenutki niso ugodni za mednarodne konference, na katerih bi se reševala težka vprašanja. »Popolo di Roma« pravi, da ni takih spornih vprašanj, ki se ne bi mogla med balkanskimi in podonavskimi državami
ter med Italijo rešiti diplomatskim potom. Odveč je pogrevati gotova vprašanja, ki jih bo mogoče rešiti z normalnimi sredstvi.
Irska in Anglija
Dublin, 4. julija. AA. DNB. V irski javnosti so vesti o nameri Anglije, da vzame Irsko pod svojo zaščito in da irska pristanišča zasede angleška vojska, povzročile veliko vznemirjenje. Zlasti pa se boje, da bi iz Belfasta prišle angleške čete, ki bi potem od severa zasedle vso Irsko. V irskih nacionalističnih krogih mislijo, da v Ulstru razpravljajo o starih načrtih o ponovni pripojitvi irskega otoka Angliji pod vodstvom Belfasta, ker se ve, da uživa svobodna država Irska zelo malo simpatij v Bel-fastu.
Drobne novice
Berlin, 4. julija, m. Nemška vlada je dovolila francoski vladi, da bo lahko brez vsakršne nemške cenzure in kontrole oddajala francoskim radio-postajam, toda vso odgovornost bo nosila francoska vlada.
Sofija, 4. julija, m. Zveza inozemskih časnikarjev priredi v Sofiji nocoj banket na čast dopisniku agencije Tass Arkadiju Poletajevu, ki odhaja na novo službeno mesto v Beigrad.
Sofija, 4. julija, m. V noči med 3. in 4. julijem je v centru mesta v bližini oficirskega doma eksplodirala bomba, ki pa ni povzročila nobene škode. Vzrok atentata še ni znan. Domnevajo pa, da je to demonstracija proti masonom, kt imajo palačo na nasprotni strani. Sofijska policija je v zvezi s tem atentatom uvedla strogo preiskavo. Danes so aretirali nekega človeka, ki trdi, da je nastavil bombo. Komunike pravi, da je to nenormalen človek, ki ima fiksno idejo, da bi postal slaven.
Budimpešta, 4. julija, m. Madžarski pravosodni minister dr. Ladislav Radočay je i večernim brzovlakom odpotoval v Beigrad. Madžarsko časopisje poudarja ob tej priliki, da bo s tem obiskom okrepljeno madžarsko-jugoslovansko prijateljstvo.
Budimpešta, 4. julija, m. Zunanji minister grof Štefan Czaky je imel včeraj važno konferenco z madžarskima poslanikoma v Bukarešti in Belgradu, ki sta bila v ta namen poklicana v Budimpešto. Po konferenci sta se oba poslanika vrnila na svoji službeni mesti.
Sofija, 4. julija, m. Snoči je v Ruščuk prispelo več bolgarskih družin, ki so zbežale iz Besarabije in Bukovine.
Nove gospodarske uredbe
Beigrad, 14. julija. AA. Ministrski svet je na podlagi člena 1 uredbe o izpremembah obstoječih predpisov in o izdajanju novih na predlog ministra za trgovino in industrijo v sporazumu z banom banovine Hrvatske predpisal naslednjo uredbo o izpremembah in dopolnitvah uredbe o maksimiranju cen ter c prisilnem odkupu pšenice in koruze:
Čl. 1. V čl. 1 prvi odstavek se spremeni in se odslej glasi: Od danes pa do dneva, ko stopi v veljavo ta uredba, se pšenica in koruza iz lela 1939 in prejšnjih let ne moreta prodajati po cenah, ki bi bile višje od sledečih. V istem členu se spreminja tudi drugi člen in se glasi:
Te cene veljajo za pridelovalca postavljeno v skladišče ali v šlepe na natovnrjevalni postaji. Osebe, ki bi se bavile s prometom ali predelovanjem žitaric na veliko, morajo k tem cenam do- > dati dokazane prevozne stroške in kolek za 12 din I za 100 kg. Osebe, ki se bavijo s prodajo žitaric ne- j
posredno potrošnikom (prodaja na drobno) smejo k cenam, po katerih so si nabavile pšenico ali koruzo od pridelovalca ali pa od osebe, ki se bavi s prodajo ali predelovanjem žitaric na veliko, prišteti dokazane stroške in marko od 15 din. Zadnji odstavek tega člena se spremeni in se glasi: Te cene veljajo tudi za zaključke, ki so bili storjeni do 23. junija letos inkluzive, če blago do tega dne še ni bilo izročeno, bodisi kupcu, bodisi nato-vorjeno.
Čl. 2. V členu 4 drugi odstavek se spreminja in se odslej glasi: Na zahtevo Prizada so vsi lastniki viškov dolžni te odvisne količine prodati Pri-zadu po cenah, ki so določene po čl. 1 te uredbe. To velja prav tako za osebe, pri katerih so bile odvisne zaloge na dan, ko je stopila v veljavo ta uredba, kakor tudi za tiste osebe, pri katrih se bodo te odvišne količine naknadno pojavile.
Čl. 3. V čl. 8 se namesto: »Z nujno pravico nakupa< postavijo besede: »Pravica do prisilnega odkupa po čl. 4, (|^st. 2.«
Odlikovani koroški borci
»Službeni vojni list« z dne 28. junija prinaša odlikovanja, s katerimi so bili odlikovani borci iz koroških bojev v letih 1918—1919. S spomenico na borbe za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije 1918—1919 s trakom rdeče barve so bili odlikovani:
Arniadni generali: Milan Nedič, Milutin Nedič, Jovan Narmovič, armadni general v rezervi Krsta Smlljanič, divizijski general Antonije Stošič, divi-zijska generala v rezervi Dubrosav Milenkovlč. Sava Trpkovič, brigadni generali, konjeniški za general-šlabne posle Žarko Majstrovič, generalštabni Anton Lokar, pehotni Vojislav Kostič, Despot Damjanovič, Linus Dekaneva. Metod Rakuša, Mirko Rajh, topniški Djuro Izer, Pavle Barjaktarevič. Ferdinand Janež, pehotni brigadni general v rezervi Miroslav Martinčič
Polkovniki: pehotni za generalštabne posle Jurij Mušič. topniški za generalštabne posle Fran Tomše, Stojadin Milenkovič, pehotni Franc Pacak, Miloš Masnlovič, Stjepan Peričič. Ivan Koprivec, Viktor Pavičič. Djordje Pavlovi«, Mihajlo Georgijevič, Mirko Gregurlč, Artur Gustovič. Liberat Defar, Oto Vidrih, Josip Škorpik, Dragutln Medla. Marij Zlobec, Vladimir Priča, Branko Pogačnik. Bogdan Ro-manič. Rudolf Knez, topniški Peter Kiler, Vladimir Mirjevič, Štefan Lavrič. Bogumil Armič. konjeniški Milan Belanovlč, Matija Čanič. letalski Stlepan Bu-razovič, orožniški Telemah Jankovif, polkovniki v . rezervi: generalštabil dr. Milan Ulmanski. pehotni I
Julij Maras. MaH0 Grisold, Viktor Andrejka, Mirko Pogledič, Dragoljub Cukavac, Milorad DeniČ, Karel Dolenc, topniški Mila.i Džimič, Jovan Milovanovič, Mihael Lukanc, geodetski Miroslav Strel, polkovniki v pokoju: pehotni Janez Dereani, Vladko Uzori-nac, topniški Marijan Puks, konjeniški Vladimir Seunig.
Podpolkovniki: Zvonimir Zupančič, Josip Hočevar, Štefan Kos, France Stropnik, Vekoslav Kolb, Dragotin Gaberščik, Anton Šproo, Vladimir Vodo-pivec, Ljudevit Eder. Ljudevit Pogačar, Jernej Paullč. Miroslav Petelin, Jakob Potočnik. Ivan ScharnbOck Rudolf Ukmar, Rudolf Nedeljkovič, Emantiel šufiaj, Franio Finžgar, Janko Ahačič, Janko HamerJal', Luka Demšar. Ivan Oblak, Milko Vi-Jjak. Branko Tominšek, Oton Pečar. Ignac Furlan, Miroslav Nežmah. Pavel Cenčič, Zdenko Goriup, rranjo Pire. Avgust škafar. Rudolf Fabiani, Matija atefln, Vaclav Dic, Josip Jaklič. Josip Ravter. Franc Hisiar. Herman Vidmar, Dragotin Perko, Franc Grošel, Edvard Štefin.
Ptuj
Tatvine na dnevnem redu. Pri posestniku Dob-niku Juriju v Pobrežju pri Sv. Vidu so tatovi vlo-1 v	5,anova"je in pri tem kradli iz
omare 5000 din gotovine. — Posestniku Beraniču Jozelu v Cirkovcih pa je tat odnesel iz sobe zlato uro v vrednosti nad 800 din poleg drugih predmetov.	r
Tragična smrt vrlega fanta
V sredo popoldne je tudi v Dobrunjah divjala
huda nevihta, razsajala pa je tudi strela. Udarila je v električni vod, zaradi česar so nastopile v električni napeljavi hude motnje. 25letni elektromon-ter Josip Golar, uslužbenec KDE, sin banoviuskega inšpektorja Golarja, je šel električno napeljavo po-pravijat. Preden bi mogel začeti s popravilom, bi moral odklopiti električni tok. To je tudi storil, vendar je po nesrečnem naključju odklopil napačni vod. Zaradi tega je bil vod, katerega je hotel Golar popraviti, še pod tokom. Ko se je dotaknil Golar voda, se je nesreča že zgodila. Hud plamen električne iskre je Golarja obžgal, prav tako pa je že v istem trenutku Golar ležal nezavesten na tleh. O nesreči so bili obveščeni reševalci, ki so Golarja z vso naglico odpeljali v bolniške prostore, a je ta že izdihnil. Tragična emrt vrlega fanta, ki je bil priden delavec tudi v prosvetnih organizacijah, obžalujejo številni njegovi prijatelji. Njegovi družini naše iskreno sožalje. Naj počiva v miru!
Članom F. 0. Ljubljana - mesto
Sporočamo vsem svojim članom žalostno vest, da je dne 3. t. m. pri izvrševanju svojega poklica tragično umrl naš vzorni član in sodelavec brat Jože Golar, praktični elektrotehnik pri KDE.
Pozivamo vse člane, mladce in naraščajni-ke našega odseka, da se polnoStevilno udeležijo pogreba dragega pokojnika, ki bo danes ob pol 5 pojjoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice.
Zbirališče članstva v krojih in v civilu z znakom ob 4 pred mrtvašnico splošne bolnišnice.
F. O. Ljubljana - mesto.
I Ljubljanski mestni uradi danes na praznik slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda ne poslujejo.
1 Za predsednika mestnega kulturnega odbora je kulturni odbor soglasno izvolil člana mestnega sfreta. gimnazijskega direktorja g. Josipa Osa no. l>osedanji predsednik ban. inšpektor srednjih šol g. Silvo Kranjec je po zakonu zaradi svoje funkcije na kr. banski upravi kot občini nadrejeni oblasti moral svoje mesto v mestnem svetu ljubljanskem odložiti in je s tem tudi prenehal biti član mestnega kulturnega odbora, a v direktorju g. Osani je ta priznani kulturni delavec našel vrednega naslednika, ki bo z enako vnemo podpiral vsa kulturna prizadevanja v našem mestu
1 Pasji koniumne ukinjen. Ker ni bilo zadnje tri mesece v ljubljanski mestni občini nobenega primera pasje stekline, so ukinjene vse odredbe, s katerimi je bil 30. marca t. I. razglašen pusj: kontumae. Navzlic temu opozarjamo vse lastnike psov, naj pazijo na svoje pse jio-sebno v poletni vročini ter naj jih vedno napajajo s svežo vodo. Vsak prebivalec je pa po zakonu dolžan, da vsak sumljiv primer stekline takoj naznani mestnemu tržnemu-veterinarske-mu uradu na Krekovem trgu št. 10-1.
1 Ljubljanski mešani zbori imajo zadnjo v#jo za nastop na Žalah pri Sv. Križu v petek, 5. t. m. ol> 20 v Hubadovi pevski dvorani Glasbene Matice, — Uprava llubadove žtipe.
1 Maša zadušnica za blagopokojnim Francem Batjelom se bo brala v soboto, 6. t. m. ob 7 zjutraj v farni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.
1 Izlet SPD bo, kot že objavljeno, v nedeljo, dne 7. julija, v Češko kočo pod Grintavcem. Odhod iz Ljubljane ob 5 zjutraj z avtobusom izpred evun-gcljske cerkve na Jezersko, odtod dve uri pešhoje do Češke koče, izleti v okolici in povratek z Jezerskega ob 20 v Ljubljano, kamor prispemo okrog 22. ure. Podrobnosti v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti.
1 Gospodinje! Posteljno perilo Vam najlepše izgotovi tvrdka Goričar, Sv. Petra cesta. Ima lastno šivalnico, predtiskarijo in strojno vezenje.
I Vse 0 nageljnih je naslov predavanja c. Josipa Štreklja danes ob 20 v prostorih gostilne pri Mraku na Rimski cesti, katero priredi vrtnarski odsek podružnice Sadjarskega in vrtnarskega dru-štva v Ljubljani. Vstup prost vsakomur.
I Smrt v jermenju transinisije. V delavnici tvrdke »Cementine« na Celovški cesti se je v sredo zgodila smrtna nesreča. Transmisijski jermen je zagrabil 16 letnega delavca Franca Kavčnika. Jermen je zagrabil lanta za rokav srajce in ga nato vrtel okrog kolesa tako, da je fant udarjal z glavo po tleh. Kljub temu, da so tovariši stroj takoj ustavili, je bil fant že ves v krvi. Takoj poklicani reševalci so odpeljali ponesrečenca v bolnišnico, toda že med potjo je fant izdihnil. Kavčnik, ki je doma iz Plešivice pri Notranjih goricah, je bil prepeljan pred Mestni dom. Tam je komisija po ogledu ugotovila, da je imel fant večkrat prebito lobanjo. Truplo ponesrečenca so prepeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice,
1 Ponesrečenec, ki so ga našli nn železniškem tiru na Viču. prepoznan. Ljubljanski policiji se je /e v enem dnevu posrečilo razvoz-ljati uganko, kdo je ponesrečenec, ki so ga našli hudo razbitega na Tržaški progi na Viču. Je to upokojeni podpreglednik finančne kontrole Novak Štefan. Pokojni je stanoval v Podjunski ulici štev. 23 v Ljubljani ter je živel že od leta 1923 v pokoju. Dolga leta ga je mučila težka srčna bolezen, ki mu je razrvala živce, zato je prav verjetno, da je povzročila njegovo nesrečo trenutna duševna zmedenost Drugega vzroka, ki bi ga mogel gnati v smrt, dozdaj namreč niso mogli ugotoviti.
V nedeljo Putnikov izlet Žužemberk, Dolenjske Toplice, Novo mesto.
I Zaradi poceni kave je bil aretiran. V sedanjih časih, ko z vnemo delujejo odbori za pobijanje draginje, so kaj redki prekupci, ki prodajajo pod običajnimi cenami Kljub temu Pa je te dni ponudil nekemu ljubljanskemu gostilničarju neznanec kur celo vrečo najboljše kave |30 izredno nizki ceni 64 din za kg. Kdo bi se v teh časih branil takega priložnostnega nakupa. Gostilničar je na hitro roko pogledal lepo kavo v vreči in že pripravil denar. Tehtnica je potegnila natančno 48 kg, gostilničar pa je odštel 3052 din Lahko si mislimo, kako neprijetno je bil presenečen gostilničar, ko je ugotovil, da je v vreči lepa kava samo nn vrhu. Bilo jo je namreč komaj dobre 3 kg. Pod zgornjo plastjo pa je bila sama pristna domača koruza. Gostilničar je seveda hitro urijavil policiji, ki je takoj našla prektipca. Ta sedaj trdi, da je kavo jio nekoliko nižji ceni tudi sam tako kupil in jo prodal naprej, ne da bi vedel, da v vreči ni sama kava. liotel je enostavno le verižiti.
m
umni
Enoletna bilanca Mariborskega tedna
ii
a
Maribor, 4. julija.
Včeraj, dne 3. julija, je bil sedmi redni letni občni zbor zadruge »Mariborski teden*. Razumljivo, da tudi v znamenju vojnih in negotovih časov, v katerih je treba marsikaj opustiti, kar bi se sicer povsem normalno vršilo. Zadržanega predsednika je zastopal zadružni podnačelnik R. Golouh, ki je zbor, katerega so se udeležili zastopniki gospodarskih in tujskoprometnih organizacij, tudi vodil.
Uvodnemu predsedniškemu poročilu je sledilo tajniško poročilo, ki ga je podal tajnik ravnatelj Loos. Poročilo je bilo predvsem posvečeno lanski prireditvi »Mariborskega tedna« in pa vzrokom, ki so dovedli do sklepa upravnega odbora, da se letošnji »Mariborski teden«, ki se naj bi vršil od 3. do 11. avgusta, preloži. Mednarodne razmere so lake, da ni pričakovati dotoka ne inozemskih ne domačih tujcev. Brez teh pa Mariborski teden ne bi imel nobenega smisla. Zato tudi ni bilo drugega izhoda, kakor da se letošnja prireditev odpove.
O finančnem stanju zadruge je poročal pro-kurist g. A. Gilly. Za zadružne finance je razveseljivo, da je lanskoletna prireditev Mariborskega tedna kljub izrednim stroškom za razne razstave, ki so se vršile v okviru Mariborskega tedna in kljub velikim podporam za kulturne prireditve, zlasti za veliki festival narodnih običajev, aktivno zaključila. Dobiček, ki znaša 10.918.05 dinarjev, se prenese na rezervni sklad, ki bo služil v prvi vrsti trenutno najbolj aktualnemu namenu zadruge: ureditvi stalnega razstavišča, ki je z zidavo Hutler-jevega bloka izredno nujno in neodložljivo. Kakor znano je del prireditvenih prostorov MT zavzemal zemljišče, na katerem je tvrdka Hutter pričela te dni z zidavo velikega stanovanjskega bloka. Prihodnja prireditev MT se torej na tem mestu ne bo več mogla vršitt. Najti bo treba za prihodnjo prireditev ali kak drug začasen prostor, še bolj bi pa za zadrugo bilo razveseljivo, če bi do prihodnje prireditve že imela svoje lastne razstavne prostore. Težko je reči, ali se bo zadrugi ta želja že do prihodnje prve prireditve uresničila.
V imenu nadzornega odbora je poročal predsednik Grčar. ki je odboru predlagal razrešniro s pohvalo Sledilo je sklepanje o novih pravilih, ki so bila soglasno sprejeta. Dosedanja pravila namreč je bilo treba v skladu z novim zadružnim zakonom spremeniti.
Pri volitvah je bila soglasno izvoljena sledeča uprava: načelstvo: dr. Lipold, načelnik: R. Golouh. podnačelnik; tajnik J. Loos: blagajnik A. Gilly; odborniki: dr. Juvan, Drago Roglič. H. Sabotv, I. Sojč, J. Jerec, F. Pintar, dr M. Ploj. Namestniki so: A. Klešič. A. Krejči, F, Majer, inž. Šlajmer. Nadzo-stvo: V. Grčar, inž. Dračar. F. Novak. M. Oset; namestniki pa: inž. Baran in F. Reicher. i
m Visok obisk v Mariboru. Predvčerajšnjim je | v ...aribor prispel amerikanski generalni konzul I
v Zagrebu g. John James Meily v spremstvu ge. soproge in finskega častnega konzula iz Zagreba Pavla Berkeša. Ameriški konzul je prispel v Maribor na povabilo industrijalca Mauthenerja. V Mariboru si je ogledal mnoge zanimivosti, med drug:m tudi Mariborski otok.
m Mestni župan dr. Juvan na dopustu. Mestni župan dr. A. Juvan je nastopil svoj redni dopust. Za časa njegove odsotnosti ga bo zastopal podžupan Fr. Žebot.
m Mariborčani pridno obirijo lipovo cvetje.
V	»Mariboru sedaj cvetejo lipe. V mestu je po raznih vrtovih veliko lipovega drevja, zadnja leta pa so tudi z lipami zasadili cele drevorede v Mag-dalenskem predmestiu. Ta mlada drevesca so sedaj vsa v cvetju, ki ga Mariborčani pridno obi-raio. Takole si mislijo: ruski čaj je postal predrag, pa bomo zato pili lipev čaj, ki je mnogo cenejši in, kakor pravijo, tudi bolj zdrav.
m Velika nova banovinska cesta na Pohorje.
V	nedeljo dne 4. avgusta bo prevzvišeni g. kne-zoškof dr I. J Tomažič ali njegov namestnik blagoslovil novo pohorsko cesto, ki vodi iz Hoč preko Reke do Sv. Areha Blagoslovitvi bo prisostvoval tudi g ban dr M; Natlačen, ki bo cesto izročil njenemu namenu. Slovesnost se bo vršila ob vsakem vremenu Začetek bo ob 9 dopoldne na začetku nove ceste v Reki pri Hočah Blagoslovitev ceste se bo izvršila ob 10 na kraju ceste pod Sv. Arehom, nakar bo ob 11 pri Sv. Arehu služba božja pod milim nebom. Priprave za otvoritev ceste vrši skupno z Okrajnim cestnim odborom poseben pripravljalni odbor, v katerem so zastopniki tujskoprometnih in drugih organizacij. Že sedaj opozarjamo prijatelje zelenega Pohorja na to lepo prireditev. Opozarjamo udeležence tudi na to, da vseh udeležencev nikakor ne bo mogoče z avtobusi prepeljati na kraj slovesnosti. Zato naj vsak, ki želi vozilo na vrh Pohor|a, prijavi okraj, cestnemu odboru v Mariboru.
m Zavod Jolskih sester v Mariboru sprejema v internat hčerke dobrih krščanskih drdužin, a predvsem učenke iz domačih Sol (vadnice, mešč. šole in učiteljišča). Prošnje sprejema vodttvo zavoda, ki daje tudi podrobna pojasnila.
m Dva natečaja. Na uradni deski mestnega vojaškega urada v Mariboru sta nabita natečaja za sprejem gojencev v mašinsko šolo v Kumboru in v pomorsko vazduhoplovno šolo v Divulj«h. — Podrobnosti so na razpolago pri mestnem vojnikem uradu.
m Gasilska prireditev v Studencih pri Mariboru. Mariborske in okoliške gasilce opozarjamo na blagoslovitev novega gasilskega doma v Studencih pri Mariboru, ki bo v nedeljo 7. julija t. 1 Z blagoslovitvijo doma bo združen tudi velik nastop gasilske župe Maribor desni breg
m Nove in izbrisane obrtne pravice. Mestno poglavarstvo v Mariboru kol prvostopno obrtne oblastvo je v teku meseca junija izdalo 7 novih obrtnih pravic, črtalo pa jih je samo 6,
m Stroi fi le zmečkal dv« prsta. V bolnišnico so prepeljali 31-letno toxarniško delavko Jildo Herič iz Peker, kateri je stroi v obratu odrezal dva prst*.
KULTURNI OBZORNIK
Ob 80 letnici Mohorjeve družbe
Pogovor s tajnikom Družbe, pisateljem F. S. Finžgarjem
Lastnosti obeh angleških vrst bombnikov »Wellington« in »Whitley«
Na današnji dan pade 80 let, odkar je znova oživela Družba sv. Mohorja kot cerkvena bratovščina (1860), ko je bila že skoraj popolnoma propadla kot navadna knjižna družba. Tako praznujemo danes 80 letnico Mohorjeve družbe v današnji obliki, ko ji je bil dan temelj, da se lahko razširi med vsemi Slovenci in postane njena najpopularnejša knjižna družba in predstavnica ljudske katoliške prosvete. Za to priložnost sem se napotil k pisatelju F. S. Finžgarju, dolgoletnemu uredniku Mohorjevih knjig ter sedanjemu tajniku, k njemu, ki je prevzel na svoja ramena usodo Mohorjeve in jo povedel po vojni, ko je pretrpela poraz na Koroškem, k novemu življenju. V njegovi vili ob Gra-daščici sem ga dobil za pisalnim strojem, ko je pisal kot vedno, ter sem mu tako ukral nekaj dragocenih trenutkov. Toda zavedam se, da sem mu jih ukral za dobro stvar, za njegovo tako ljubo Mohorjevo družl>o. ki bi ji radi pomogli do nekdanjega razcvita in ugleda v sedanjem času hudih nasprotij in konkurenc, tja, kamor jo usmerja go-spoil pisatelj s svojimi pomagalci. Ko sem ga poprosil za pojasnila o Mohorjevi družbi in njenem sedanjem položaju, so mu zagorele oči in je s široko in nazorno besedo, kakor jo danes malokdaj slišiš, začel razlagati postanek in razvoj Mohorjeve nekako takole:
dolga ter bi lahko vsako leto vsaj po eno obširno knjigo še navrgli. Na to ne mislijo tisti, ki Družbo kritizirajo.«
»Ali je takih mnogo?«
»Veliko. Kritike dobiva odbor Mohorjeve mnogo. Resnica je, da kdor plačuje, agitira in brezplačno dela, ima tudi pravico do kritike. Odbor, ki se resno trudi, da bi ustregel gg. poverjenikom in članom, je vsakega nasveta prisrčno vesel. Seveda, če se pa nasvet ali kritika sprevrže v neutemeljen napad, pa to zelo boli in je treba pojasnila. Navadnih napadov na uredništvo in na odbor smo vajeni. Moramo se držati Slomškovega navodila: »Malo govoriti, veliko delati in vse pretrpeti.« Letos je odl>or n. pr. prejel 10 strani dole hud napad na članek v Koledarju, ko poroča o protialkoholni zvezi in priporoča zlasti mladini in nekaterim poklicem abstinenco. Drugi hočejo v Koledarju imeti samo jx>učne članke, zopet drugi le zabavno berilo, humoreske itd. — Tretji žele, i,i teh je največ, same povesti, pa odklanjajo Svetnike in Zgodovino. Kdo bi jim ustregel? Kakšne napade sem dobival zaradi lepega kalendarija, dasi so ga avtoritete kot Slele, Plečnik. Cankar hvalile kot zelo lepo dekorativno risbo. Nekdo mi je celo zelo surovo pisal, da njegov fant v 3. raz redu ljudske šole zna lepše risati kot je v kalen-dariju. Take nevažne napade omenjam mimogrede, da uvidite, kako bridek posel je urejevanje takih knjig
Nekaterim ni prav, da imamo zadnja tri leta v redni izdaji molitvenike. Pravijo, da s tem ude odbijamo, in da je težko, agitirati v takih letih za Družbo. — Tem moremo odgovoriti tole: Z molit-
Iz Londona poročajo: Letalski strokovnjak lista »Timesa« objavlja lastnosti obeh poglavitnih tipov angleških lovskih letal in bombnikov. Pravi, da so se v bitkah v zraku tipa lovskih leta »Spitfire« in »Hurrican« odlično izkazala. Ta letala imajo strojnice, ki izstrelijo po tisoč izstrelkov na minuto. Strojnice so nameščene v krilih letal. Ta lovska letala so se boljše izkazala kot nasprotnikova.	.
' Novo angleško lovsko letalo »Defiant« je hitrejše in močnejše od omenjenih dveh lovcih letal. »Defiant« je dvosedežen. Strelec se: di za pilotom in nadzira vrtljivi stolp s štirimi strojnicami. Stolp se obrača na električni po-
Edina slabost lovskih letal tipa »Spitfire« in »Ilurricane« je ta, da nimata nobene zaščite primeru napada s strani nasprotnika v smeri ^.ine ali z boka in v takem primeru se resi tako letalo s tem, da se umakne. Za lovska letala tipa »Defiant« ni te nevarnosti in sicer zato ne, ker imajo strojnice na stolpu obsežen akcijski radij. Prav zato je umljivo, da dosežejo lovci »Defiant« takšne uspehe. Ta letala se
uspešno borijo tudi proti številno močnejšemu sovražniku. List »Times« piše, da bo imela Anglija kmalu še boljša letala, kot je »Defiant«.
Izredno se odlikujejo tudi angleški bombniki. Daljnosežni bombnik vrste »Wellington« ima akcijski radij 5120 kilometrov in to še takrat, ko je obremenjen povsem z bombami. In tako je zgrajen, da utegne obvladati tudi hudo protiletalsko obstreljevanje in se obdržati v ozračju.
Edini nemški bombnik, ki ustreza tej vrsti angleških bombnikov je »Dornier 18«. To je hidroplan z akcijskim radijem 4800 km brez prestanka. To je edini tip letala, ki se more z njim vzporediti »VVellington«. Vendar je največja brzina »Dornierja 18« samo 257,6 km na uro, spričo brzine 424 km na uro angleškega bombnika »VVellingtona«.
Bombniki »Whitley« so jako trpežni in vzdržijo tudi kako večjo poškodbo. Angleški bombniki so zato tako odporni, ker imajo močan oklep in posebno tehniko letenja, tako da so ta letala skoraj nedotakljiva spričo napada nasprotnikovih lovskih letal.
300 peric je štrajkalo
Iz Newyorka poročajo: Tri sto mladih delavk neke velepralnice v ameriškem mestu Columbus je začelo stavkati, kor je tvrdka odpustila pred-delavca. Tri dni niso hotele delavke prati, češ da imajo vse rade odpuščenega delavca Ernsta Greasleya.
Nenavadna stavka se je začela tistega dne, ko se je bil Ernst spri z gospodarjem in je bil odpuščen. Tiho je pobral svoje stvari in je odšel iz službe. Nihče ni slutil, kaj bo iz tega. Cez uro nato je utihnilo delo v pralnici. Vseh 300 delavk, ki je bil Ernst njih vodja, je prenehalo prati in
Družbo. — Tem moremo odgovoriti tole: /„ molit- ■ ' dJ1 domov. Drug0 jutro so bili vsi prostori veniki je Družba hotela le .ustreči poverjenikom | ■ ^ Vodja podjetja je dobil pismo, ki ga je
"Q ° " "" ' podpisalo 300 peric in kjer zahtevajo, naj Ernsta takoj vzamejo nazaj v službo, ali pa se bo stavka
F. S. Finžgar
»D. sv. M. je bila ustanovljena po Slomšku 1852 kot prvo in edino slovensko knjižno društvo, ki pa je imelo malo naročnikov. Da se društvo reši, so 1860 ustanovili v Celovcu na Slomškovo pobudo novo družbo, pa v obliki bratovščine. Leta 1870 je imela že t o.000 udov. L. 1890 je dosegla 46.000 članov. 1894 so začeli zidati Mohorjev dom v Celovcu za tiskarno, knjigoveznico in uradne prostore. Naročnina je bila tedaj 1 goldinar. Dajala je 4 do 5 knjig. Kupna moč goldinarja je bila tedaj vsaj štirikratna v primeru s sedanjimi dvajsetimi dinarji. Primerjajte cene nekdanjih in sedanjih šolskih knjig. 20 din je komaj za pošteno kosilo, ko je včasih veljalo 20 krajcarjev! Proti koncu vojske s ie pokazal nenavaden porast naročnikov. Zakaj? Na fronto je šlo na milijone knjig. Denarja je bilo na pretek. Zato so se ljudje silno naročali. 1917 je družba segla preko 90.000 udov. To je bil vrhunec naročnikov. Nato so prišla usodna leta 1918—1921. Knjige niso mogle biti pravočasno natisnjene in ne razposlane. Za 1. 1918 so bile razposlane šele .junija 1919. Tega leta se je morala D. sv. M. na ukaz generala Maistra n.^glo izseliti iz Celovca. Vsi so zatrjevali: naj ostane blizu meje. Po plebiscitu se gotovo vrne. Zato je Družba najela na Prevaljah stare lesene maga-cine. Stroški za zasilno adaptacijo so bili zelo veliki. L. 1920 10. oktobra je bil plebiscit, toda za Slovence in za Družbo porazen. V Ameriki je Družba izgubila skoraj vse člane, doma pa je bilo še vse narobe. Zato je članstvo padlo za 46.904 Tajnik Hutter je zapisal: »Še nekaj let in Mohorjeve družbe ni več.« L. 1922 meseca julija sem prevzel uredništvo. Sedel pa som za prazno mizo. Rokopisov razen Zorotovoga nič. A Zore je bil tedaj že bolan. dr. Gruden ie umrl. dve periodični izdaji Zgodovina in Svetniki sta obtičali. Obenem so rasle druge družbe: v Gorici posebna Mohorjeva. v Ljubljani Vodnikova in pozneje Cankarjeva in Krekova. Vnola se je velika polemika časopisih, kor so hoteli Mohorjevo naravnost za-treti. Na Prevaljah Mohorjevi ni bilo mogoče več ostati. Zaradi vlažnih prostorov se nam je kvaril material. Stavci so zaradi pomanjkanja šol silili proč. uredništvo jo bilo daloč in pota do tiskarne so grabila čas. Odbor je s trudom in skrbjo iskal za Mohorjevo tiskarno novih prostorov. Iskal je v Maril>oru. v Celju, v Ljubljani. Za Ljubljano se je sicer nudila prilika, toda bili so tehtni vzroki zoper preselitev v Ljubljano. Korošci so želeli imeti Mohorjevo v bližini, Štajerci so zahtevali zase vsaj »ljudsko univerzo«, ko ie bila prava v Ljubljani. Zato se je odbor odločil za Celje. Kupil je veliko hišo v Prešernovi ulici, toda za tiskarno je bilo treba sezidati novo poslopje. Polog tiskarne je bil odbor prisiljen kupiti šo majhno hišo, da je mogel prirediti prostore za veliko knjigoveznico. Ker je preselitev tiskarne iz Celovca na Prevalje in od tam v Celje tudi stala nad pol milijona, je bilo nujno, da se ie Mohorjeva zadolžila.	.
Vse drugače bi seveda bilo. da nam ni bito treba bežati s Koroške, kjer je Družba svoje premoženje nalagala v nepremičnine. Saj je imela v Celovcu velik Mohorjev dom, hotel Trabesinger. dve majhni hišici v predmestju, velik travnik in še dve drugi hišici. Vrednosti vsoga gotovo nad 7 milijonov, ki pa je vse ostalo tam. kjer je bilo. in ga ni bilo mogoče vnovčiti ter denarja spraviti v Jugoslavijo. In to se nam pozna in se nam bo poznalo še dolgo časa. Družba je rešila samo stroje in knjižno zalogo. Ti porazni gmotni udarci do-
lu ljudstvu, ki si je molitvenikov želelo. Družinski molitvenik in Ura češčenja sta bila zelo dobro sprejeta. Za molitvenik z velikimi črkami, ki smo ga izdali letos, pa so nas že najmanj deset let prosili. S tem smo pa tudi želje glede' molitvenikov izpolnili in jih ne mislimo nekaj časa dajati več med rednimi knjigami. Dušni pastirji pa se morejo veseliti, da smo dali ljudem spet v roke cenen molitvenik. Pravijo, da se nevezani molitventki porazgube, da jih torej ni vredno dajati. Skušnja kaže, da ljudje zelo radi doplačajo za vezan molitvenik, mnogi pa ga pozneje vrnejo Družbi v zameno za vezanega. Družba rada ustreže.
Kot kritika je bilo stavljeno vprašanje, zakaj Mohorjeva ne piše več o komunizmu. Kakor vam znano, je prinesel Koledar dr. Ahčinov izvrsten članek o komunizmu. Mohorjeva ie založila knjigo »V plamenih rdečega pekla«. Ta knjiga je gola stvarnost in mora marsikomu bolj odpreti oči o delu komunistov, kakor še toliko teoretičnih govorov. Ta knjiga je bila namenjena kot dodatek k rednim publikacijam, ker smo upali in se zelo trudili za državno podporo. Te kljub trudu nismo dosegli. Medtem je sedaj izšla dr. Ahčinova knjiga, izšle so brošure papeževe okrožnice o komu nizmu in zato ni kazalo, da bi Mohorjeva izdala še kaj drugega, ko boljšega izdati ni bilo mogočo Zelo lepa je misel g. poverjenika, da bi se izdala leposlovna knjiga o komunizmu. Toda kje dobiti avtorja za tako delo? Opozarjam tudi na to, da so se katoliški pisatelji silno skrčili, v tem ko pisa telji drugačnega svetovnega nazora vedno rastejo in se množe.
Glavno kritiko pa je letos povzročilo dpistvo. da smo Svetnike izločilli iz rednih publikacij in jih uvrstili med doplačilne knjige. Toda s tem smo hoteli ustreči samo poverjenikom, ki so to -zahtevali, kajti nobenih knjig se med Mohorjani ni toliko pogubilo kot Svetnikov. Kdor bo hotel imeti celotno knjigo, bo že doplačal, kdor pa prejšnjih nima, mu z nadaljnjimi knjigami ni ustreženo. Celo plebiscit smo naredili med poverioniki in jim razposlali pole z vprašanji o izdaji Svetnikov in šele nato smo Svetnike uvrstili med izrodne knjige. Ko pa smo to storili, so takoj planili po nas z nasprotnim predlogom. Odbor je zopet pretresal to vprašanje in da bi ugodil članom, je Svetnike za naprej — zopet dal med redne knjige. To bo sedaj šlo toliko laže, ker smo zaključili Malovo Zgodovino slovenskega naroda in se bo tako dobil prostor za novo knjigo, verjetno leposlovnega značaja. Nekateri bi namreč hoteli imeti samo povesti.
Še en očitek moram zavreči, ki se večkrat sliši, namreč ta, da ljudski denar zapravljamo za izdajanje luksuznih knjig? Kaj se to pravi? — Nimam druge misli kakor to, da onim ni prav, ker Mohorjeva izdaja poleg publikacij še druge knjige. Naj navede ta ugovor le eno knjigo, ki je za naše katoliško slovstvo slaba, ki je zavržen denar, ali izguba, plačana z ljudskim denarjem? Ali hočemo, da katoliški tisk živi brez kulture in literature? Ali je Pitamičeva Država luksus? Ali Avguštin luksus? Ali Gosar luksus, Ali ste brali oceno škofa Jegliča, ki Gosarjeve knjige ni prebral, ampak preštudiral? Ali je Cvetje, ki je delo na vrhuncu in so vsa druga taka izdanja opešala vzpričo teh odličnih izdaj, luksus? Ali je patristika — krasni prevodi cerkvenih očetov — luksus? Ugotavljam, da se je patristike najmanj prodalo — vse druge so krite razven Gosarjevega II. zvezka, ki je praktičen — pa morda le preobsežen. Ali je občna zgodovina luksus? Ste brali VVellsovo v prevodu? Panteizem! Protikrščanstvo! Ali naj se ukvarjamo samo z globoko vernim kmečkim ljudstvom. inteligenca pa naj plove v brezboštvu? Ne smemo.«
""'»Pravijo, da Mohorjeva knjiga pada, pa tudi
udje?«
»Kako je s knjigo, sem Vam povedal. Materialno vprašanje igra tudi tu veliko vlogo. Ako bo Družba premagala finančne skrbi, ki jih je zasekala' svetovna vojna, in bo tiskarna brez dolga, bo mogoče misliti na boli sijajne publikacije v redni izdaji, to se pravi, da bo šele tedaj mogla Družba po predvojnem običaju dajati nagrade od morebitnega prebitka v tiskarni v obliki lepe knjige. To pa nam sedaj še ni mogoče, predvsem še sedaj, ko se je vse tako strašno podražilo, mi pa smo ostali pri isti udnini 20 dinarjev! Kar se pa tiče padanja udov. sem že povedal, da se je začelo z amputacijo slovenskega narodnega telesa. Hudo je, da tega padanja, ki se |e tedaj začelo, ne moremo ustaviti. Konkurenčna podjetja, ki so nastala v povojnih lotih, so nam procei škodovala. Zato pa moramo vsaj sedaj ob 80letnici te naše prve in najstarejše književne družbe storiti vse. da jo dvignemo na prejšnjo stopnjo tudi glede udov. Idealizem duhovščine je Mohorjevo družbo
še nadaljevala.
Besednica deklet je povedala radovednim novinarjem in fotografom, da imajo vse uslužbenke Ernsta rade in da bfez njega ne bo nobena več delala. Ernst je bil z vsemi enako ljubezniv in je zato najboljši in najljubeznivejši moški na svetu.
Vodstvo pralnice se je spočetka smejalo tem norijam, a stavka je navzlic vsemu prigovarjanju trajala dalje. Dekletom tudi ni zalegla grožnja, da bodo vse skupaj odpuščene, če ne odnehajo od svoje trapaste zahteve. Ko so pa odjemalci čez tri dni odločno nastopili zaradi zakasnelega pranja, ee je moral gospodar slednjič le vdati. Vseh 300 deklet je šlo po Ernsta Greasleya in ga v sprevodu odvedlo nazaj v službo. Stavka je bila končana, pralnica je začela spet prati — in Amerika je za to senzacijo bogatejša.
Stiridesetletnica
V nedeljo, dne 7. julija 1940 bo proslavilo Slovensko jilanjnsko društvo 40letnico Češke koče na gornjih Ravneh pod Grintovcem. To kočo je na svoje stroške postavila Češka podružnica Slovenskega planinskega društva, ki so jo ustanovili znani požrtvovalni češki narodnjaki prof. dr. K. Chodounsky, dr. F. Kullhavy, dr. St. Prachensky, svet. dež. odbora L. Mareš, dr. B. Franta, P. Ed. Šittler 1. 1897 z namenom, da svoje planinsko delovanje usmerijo v slovenske planine in tako pomorejo slovenskemu planinstvu do krepkega razmaha, obenem pa tudi okrejiijo slovenski živelj v ogroženih obmejnih krajih.
Čehi so osredotočili svoje delovanje na Jezersko. ki jim je na eni strani ugajalo kot eden najlepših kotičkov Slovenske Koroške, na drugi strani pa so imeli tam mnogo prilike za narodno obrambno delo, Češka podružnica SPD se je v treh letih svojega obstoja finančno tako okrepila in pridobila toliko članstva, da je že lahko I. 1900 prednla javnosti z lastnimi sredstvi postavljeno Češko kočo, ki je vsled svoje ugodne lege privabljala takoj veliko število obiskovalcev. Prikladna je nje lega zlasti za one turiste, .	u, »v. .junjovo m umi« si u ki s severne strani vršijo vzpone v Kamniških I Jezerskega in Savinjskih planin.
planinah, zlasti vzpone na Grintavec in Kočno ter preko Savinjskega sedla prehajajo na Okrešelj.
Češka koča je tekom 40 let svojega obstoja odlično vršila svojo nalogo, kot izhodišče za vse glavne ture na severni strani Kamniških planin. Izvrstno in solidno zgrajena stavba je še danes v prav dobrem stanju in še vedno v polni meri izpolnjuje nalogo, ki so ji jo odločili njeni zgraditelji. Predlanskim je bila obnovljena streha na stavbi, izvršena so bila tudi neka druga popravila, tako da stoji danes koča kljub svoji starosti krepko, kakor vedno na svojem mestu in nudi planincem dobrodošlo zavetišče.
Ko bomo v nedeljo na tih način proslavljali jubilej Češke koče. se bomo spominjali z globoko hvaležnostjo predvsem onih požrtvovalnih čeških mož, ki so v bratskem slovanskem čustvovanju z velikimi finančnimi žrtvami nesebično pospeševali razmah planinstva v Sloveniji in ustvarili to planinsko postojanko, ki je vršila dolgo vrsto let važno nacionalno nalogo in kot trdnjava branila slovenski značaj
U-a/uioio da ie sploh dobro, če Družba še živi in | rodil, edino on jo bo tudi ohranil, in dvignil. In so tudi 'dokaz da Družba sedaj pri knjigah red- i Mohorjeva družba je naša skupna narodna srčna nocra izdania in mnogo niže ceno no more zaslu- I zadeva. To poudarite, in boste na nailepii način žiti kot prej oh 90.000 nakladi. Ko bi pa Imeli I proslavili osemdesetletnico nase prerojene Mohor-vse svoje premoženje ? Jugoslaviji, bi bili brez
jeve družbe.«
td
Svetovni rekordi med svetovno vojno 1914—1918
Kolesarski šport*
se je med vojno uveljavil samo na cestah. Na umetno prirejenih dirkališčih so redkokdaj dirkali in če so že kdaj, potem ni bilo zraven »kanonov«. Vendar pa je bilo tudi v tem športu doseženih nekaj svetovnih rekordov. Medtem ko je v decembru leta 1916 postavil Italijan Gaetano Bellni-nov svetovni rekord v dirki na šest ur, se je posrečilo Švicarju Oskarju Eggu postaviti leto nato še boljši čas.
Plavalci
tudi niso mirovali ter so zabeležili nekaj prav lepih rekordov. Leta 1916 je zrušil Nemec O. Fahr svetovni rekord v hrbtnem plavanju na 100 m s časom 1:15.6 minut. V San Franciscu pa je olimpijski prvak Norman Ross v prostem plavanju na 200 m postavil nov svetovni rekord z znamko 2:21,6. Leta 1917 se je prvikrat pojavil zelo občudovani llavajec Duke P. Kahanamoku, ki je v Honolulu preplaval 100 jardov prosto v novem rekordnem času 53 sek. Dne 8. avgusta 1918 si je isti plavalec osvojil še svetovni rekord v prostem plavanju na 100 m, za katero progo je porabil 61.4 sek.
Pa tudi ženske niso mirovale. Avstralka F. Durack je sama zboljšala tri svetovne rekorde: leta 1915 v prostem plavanju na 100 m z znamko 1:16,2; isto leto je v prostem plavanju na 200 m dosegla svetovni rekord s časom 2:56 ter je leta 1918 postavila nov svetovni rekord v prostem plavanju na 500 m, '-a katero progo je potrebovala 7:0.2 min. Amerikanka O. Dorfner pa je zavila vrat obstoječemu rekordu v plavanju na 200 m (prosto), katero progo je preplavala leta 1918 v
v	n --A ,
času 4.cu.-t liuu.
Tudi težkoatleti so delovali med svetovno vojno in sicer dvigači in boksarji. Zlasti so bili slednji izredno živahni, ki so imeli zelo veliko srečanj, seveda v glavnem Amerikanci. I. K-er.
K nedeljskim podutiškim dirkam
Opozorilo pešcem, kolesarjem
in motoristom!
Kakor vsako leto, bo tudi v nedeljo, 7. t. m. popoldne krožna proga, ki pelje iz Zg. Šiške skozi Koseze na Podutik, čez klanec v Glince, Dolnice in Dravlje spet v Zg. Šiško, zasedena s kolesarskimi dirkači. Ker dirkač ne more sam paziti na vse nevarnosti, se opozarjajo vsi slučajnostni izletniki, kolesarji itd., posebno pa vaščani naselij, skozi katera bodo vozili dirkači, da tudi sami pazijo na red. Postajanje na cesti, posebno na ovinkih, Je zelo nevarno tako za gledalce, kakor tudi za dirkače same. Posebno so naprošeni kolesarji, moto-ciklisti in avtomobilisti, da se izogibajo vožnji po tej progi v nasprotni smeri dirk; vozijo naj torej le v smeri, kakor vozijo dirkači, da se tako preprečijo nesreče. Kot opozorilo na prihod dirkačev bo vozil kak kilometer pred njimi motociklist z opozorilno zastavico.
Planinci, pozorJ
Slovensko planinsko društvo ponovno opozarja planince, ki obiskujejo obmejne gore, naj ne hodijo na te vrhove brez legitimacije Slovenskega planinskega društva, odnosno dfuge veljavne legitimacije, ker jih bodo obmejne straže zavrnile že v dolini. Posebno pa svarimo planince, naj se izogibajo onih stez in potov, ki prekoračijo mejo in deloma potekajo na ozemlju sosedne države. Planinci, ki hodijo po takih stezah in se gibljejo na ozemlju sosednih držav, tvegajo, da jih bodo dotični obmejni stražarji aretirali in odpeljali v doiiao.