^ihanfrzna SKvllIca 40 c. PALCI PoStno l«k- rafaji. Conto corrcntc con la posta. lzlra|u dno I. In 15. vsakega meseca. — Uredništvo lu uprav-nlitvo v .Gorici. Via C. 1'uvctll 9. Tiska Narodna TIskarna. Iwlalatr.ll In od»o-vornl urednik l'ran-cc PudbrllC. Cena oglasom: 1 milimeter vlvifilno V Slrlnl ciieita stolpa L .HO za trgovske reklame. HaiiCna ob-vr.sllla, poslana, o-smrlnlce. vabila, nfl-znanlla Itd^ vnaka vrsta VtTT Cclolet- | na ntfioCnlna tO I. a /a In' tnni»t«o l-"* 1«. L J Loto I. GORICA, dne 15. oktobra 1922 št. 8. Slovanski vojak na tujem. Kje ležiš, o dom preljubi ? Nate misli zinir .sree. polno zla po tvoji zgubi toči bridke mi solze. Kje Snežnik si in gorice, polja, doli in vodčr Lepi trgi in vasice. Kjer se znanei vcselč? Kje je koča sredi vrta. Kje potoka hladni vir, se ovijn viflfcka Irla, vstopil scin v Časa tir? Tam sc skrival sem v naročje srčno dobre mamice, ki učila me otročje spevati je pcsmlcc*-- Tam sem slušal ptice peti, in metulje sem lovil, kjer so vrta lični cveti, šmarnicc sem v vcncc vil. Tam sem, deček črnolasi vžival radost; le zakaj ste zbežali srečni časi, ko vas ni — /ne bo — nazaj?! Da, premila, domovina, kar sc tam nekdaj godi, nc prežene iz spomina tuja zemlja — le morit Kdaj zagledam pokrajine sinov Slave rojstni kraj, le z daljine in višine, srečni bratje, še kedaj?! C.c pa mile domovine, moj prekrasni ljubki dom in prcljubljenc rodbine videl nikdar več ne bom: »Dom predrage očetnjuvc, vsaj pripravi prostor mi, ilii med trupli sinov Slave, nekdaj moje v grobu spi!! K. K. i.i-karn1. - »Ciospod lekarnar, jaz sem popol* ima obupan. Dan za dnem mi bolj od» iilajo lasje. Ali imate morda kaj, da jih iraniin?« Lekarnar: — »O, dal Prodam vam iko eno škatljo!« Mačka straži klobase rall; kako si misli -vlada naše pravice nedotaknjene In naše dežele nedelfene. Sladko torto so dobili, zdaj jo -bodo razdelili, naj še PaCta nož nabrusi, naj vsak malo jo pokus:. Cela bi prelepa bila, če bi mizico krasila. Kadi nje ni spal Mosconi, saj jc suh kot makaroni. n i:p< >tr kbno n j :k i >aj. Profesor je pripovedoval, dijakom v šoli. »Kislee je neobhodno potreben; h rez kisleea ne more eksislirali nobena žival in nobena rasi lina. Čudno, ako po« mislimo, da je bil iznajden šele pred e= nim stoletjem. . Dijak Hutcc ga je prekinil: »A. kako so živeli potemtakem predno so ga iznašli?« Tudi Videm po nji sega, l«:p dobiček njega l>cj£a,. sam dekret postal je capa, kdor obljubil, prazna »šlapa«. Kakor bolje nese, kaže, zdaj se zvija, zdaj se laže. ne kar rod želi in reče, kot l>ogalini boljše teče. NIMA NITI. Kraljevi stražnik je našel na 1ra» toarju po noči zamorca s preparanirn trebuhom ter ga od vedel v bolnišnico. »Doktor, zašite ga dobro,« je pripo* roeil zdravniku. «Kesna slvar ho: iinam, kili volitvah kandidirala. Kadi tegai s > D ič jo „.|etefna narodno,pol„& ga pa tudi 6asopl||, n»v^o nazival, , wk a kilkor bratu mu ,'e enostavno, .večnega kandidata « Ol) to. roko imcl, ob. svoj ^ kil, časih jc bil nenavadno *al »™ stitis ijftftjs i "h »kupno prej v gostilno n. liter in eno nikm okoju od vasi do vasi ter se ponujati s ^ii o .'Ireictt^ , . Politični -boložal v Evropi bo položil vedno vso Izpodlctelo. I"lole™ pHJeksvojoputllo, opazujč vsak „„ /Tito/hj res knuilu na Kolo zadnjico, ki lo PrineiHo samo v seda^m Časi,, marveč av<< "c gre prav po orcngi. Ililo bi proictarcj najglasnejši. CUto narav, terštmula« in tako se le zgodit*, da le pri- dobro. ''» pokleknemo ter molimo, d«ln0 « Slo povelje nu nočni napad, častnikov pa '"j:1"' tcm lažje razumeli nov program. Sosednja miza: nikjer. Dobro došle so bite ženske U ti- Al' ™ p. 'Gospoda, saj sc gre za našo narod, slini, ki so imeli tako debele »boljše polu- ™ £ «l. z.kUčd »Br.™ C v« Pomislite vendar, in v takem slu. vite«, da so se pred turškimi granatami z « " ' " čaju skrili za nle. Marsikteri se jo ie s pomočlo 'Jr ' " ' ' .. . ... - .. »Velja skupnost interesov .... j turškega elcrazita tudi IznebiL jc m^prel Zdaj le grški kralj Konstantin odpo- varj„,i. Vinopivec jc obstal pri mizi ta. " ' v.hJodJvcc v svoi kozarci- toval v Inozemstvo m mu ba/e .raso lioteU kor ijpov bog z odprtimi usti in svojim »r»M nmM.« nmmSmlrMn t„ izdati listka tudi za nazaj. progrLnim listom v roki. Stoječ je po; 2um» Nemški cesar se je pa zopet poročil slusal to mrmranje ter si vsak hip bnsal Prvomiza- - niti svojih starih let ne more v mira z ruto potno čelo Cczdaljc gorkeje mu .Narodnost, gospoda, je v nevar, preživeli, ubogi revež! . )<= postajalo Bližal so je konec. In ravno u jn v „kcm' lučaju smo vsi enaki „ , ., ...... , . kojt hotel kandidat vnovič povzeti za v- ' V naš, notram, pcMM je pa tako da be^do. jc nckdo v srcdi dvoriulc z moi, Vmop^cc, .Hm.. snuj si vendar enkrat na jasnem, kdo je nitn int0nir«I: .T.kS^^ri L nkr.rločt.- i , pri nas gospodar. Zdaj so fašisti. .Marij, devic«, nebešk. kraljica m,ti rSSii^ h. Da to, le vemo. ie dobro. Ministerski itd.« Vse jc pelo zi njim in ko so odpeli hj;/- predsednik Facta ie namreč človek kot P"o kitico, se ic posrečilo Brdajsu Sc V-nop.vcc: »Nemogoče. Nič nc r«. vsi drugi ljudje. Popadla ga je običajna pričeti. Kandidat Vinopivec p« jc . .. potreba, da se je za hipec odstranil z vla- bl' v. nevarn^H, da omcdR. Pot mu je •-. . de. Ko se je vrnil, je zagledal na prestolu scdaJ kar cur.k°m« 'j1 P° ?br.ttm m P"" S' Isffitt^ Tt t A Si. sc je ko, b0m.° naj"hi K deč ie žvižgal na Facta. Če se Facta Se noino ojurJlaei| inJpričcl: »Končano je, kdorkoli socijalist, kfcrik. aH hudournik, posreči pnti na vlado, bo kupil »nočno po- scdaj 'ccnjcnj zi,orovalci. « v imenu rodoljublja moramo.... •sorfo«, da se mu ne pripet, nevarnost zo- . ,, , . , .. * »Vse nn-šrortU tam U^^/ga^^ni^ -Vin^n/več poslušal. Pil i» nepoklican, osebi. Odkar so pa laiish na mnh žu ik " niti svojega programa ni več razumel vlad, so upeljah nov v,težki red, ki se lah- p jdj . dvorani Tekmec ga je škodeželjno postrani upa. ko istoveti staremu avstrijskemu redu zla- , a ]C . " ,.J1.0 a™r?,nl: zovai :„ ™ ,..,.,„1 /.»/I r„nn in i* .u.^|r.„„ In odšli so, prav vsi. Nihče m videl zuval ln sc muzal. tega runa. to te red >Menefrego.. kako neumcn ZJi1cHnjen obraz jc na, Ob določeni uri pa au bila oba ni Tudi d'Annunzio je dobil/oziroma že- pravil ubogi agitator in kandidat Vino> svojem mestu. Vinopivec sc je nekoliko li dobili nov red, to pa red »sv. Save pr- pivec. Da bi pViSel prej ven, jc kar čez Kuga' a je vseeno pričel z negoiuvim vog klasa*, — pardonl — tretji red sv. okno skočil. Toda zunaj bi ga kmalu ob« glasom: Frančiška. Tedaj je začel hoditi pota spo- kolili. Vse je kričalo: »Viš ga, viš ga, nov »Cenjeni zborovalci... hupi« kornosli. Ker gaičrnosrajčniki radi posne- program, udari ga, zapodi ga.« (Vinopivcu jc neprestano nekaj majo. lahko doživimo lepega dne, da bodo Župnik: »Pusti, Janez, kandidata, £rl° sililo in svoj govor je popolnoma izgnali vse menitui iz samostanov in še ne pusti. Bog tc vidi, ne tolci njegovega jwzabil.) bo dovoli prostora za novince. Res. čudna programa.« ».., Zborovale! hup, slabi časi so Gabrijelova pota. Nazadnje se nam po- . Janez: »Ej. da bi samo en program denarja vsem manjka... hup! — samo nudi Se za učitelja v Trento ali pa za u- imel, še.še, a ima.jih cel paket.« . državni uradniki so zadovoljni, ampak rednih, ^ Vodopivec jo jc moral naglo od. pomirijo naj se... hupi — saj niso oni . kuriti, kajti za njim so se spustili in nič krivi, da so jim dobro godi — hup! C«*" no palci. ni pomagalo, da je spuščal svoje »pro; ... Kaj socijalisti, ta sodrg« in... Iiup. vmu i-rnoba klerikalna. Hup, čisto naravno !<-. da so proletarci najglasnejši, kadar se gre za ... hupi — za socialiste. Narod, saj se Ute.Z* našo ... hupi — gospodo in skupnost interesov velja v takcni slu* .uju. Narodnost, interesi, gospodu, vse jc v nevarnosti v takem slučaju, ko nas je ena mati rodila... hupi — in smo .si leda j vsiVnaki. Takrat pri nas ni razloč* ka ... hupi V imenu rodoljublja mora vsakdo bodisi.-., hupi socijulisl, klerika. lec, narodnjak ali budovernik hupi nuleČe vino pustiti in samo belo bomo hup ...« Zmanjkalo inu je prostora pod nogami, ter ic telebnil z odra po tleh. Zborovalci pa so gu pobrali ter vrgli •,koz vrata na cesto z njegovim progra« mom. Zunaj pa si je mrmral v brado: ■>Vse moram požretil« Sreča-pardon! - sonet nesreče. Sonet — prosto po Prešernu. 0 dimnik, kjer visi-domača krača, kjer oče moj nabija si kopita, ilab' želja bit' gospod, me srborita speljala ne bila golj'fiva kača! Ne vedel bi, da pisat' se ne splača, čeravno tinti vsa na kup izlita, napolnila do vrha bi korita — le brada mi poganja kot k*fcača, 1 11 čevlji silijo vsak dan narazen, pa dela je obilo, dnarccv malo, 'čeravno žep moj nI nikoli prazen. lin skrinje sem napolnil z božjo hvalo. It), bralci, le za vzgled mo ne vzemite, kupčujte raje, hiše si kupite! NI. POTREBNO SKD A i. Oče se je hudoval nad lenobo svojega sina, ter mu jc med drugimi pred-Uacivanji dejal: »Ko sem imel jaz tvoja leta, sem skočil na streho hiše!« »Seda) je to nepotrebno,« pravi sin, »ker imamo — lift!« NE MORE ^GREŠITI. Gost je vprašal v krčmi natakarja: »Oprostite, kje imate tu zahod?« Natakar uljudno: »Tamkaj v atra* niiču, prosim!« Resjc In bilje. USMILJENJI- DANAŠNJIH DNI. Onemogel je bil stari konj. Ko iz< vedo to volkovi, gu pridejo milovat. Ker so pa spoznali, du se stari konj kinalo stegne, ležejo vsi poleg njega, upro vanj oči, on pu vanje. Konj jim reče: »Dajte, pustite me, lahko si pulczetc mojo bole zen ... dolgo časa i lak ne bom«. Volkovi pa gu tolažijo: »Kavno sedaj nimamo nič kuj posebnega dela; ti se nam pu smiliA, ne moremo te pustiti onemoglemu.« DOBRI ZAVEZNIKI. Volk je bil zbolel in strušna lakot n se ga je polastila. Povubil je lisico, da bi ga obiskalu in prišla na gostijo. Lisica res pride in pripelje s seboj velikega hišnegu psa. 2e od daleč pozdravi volku: »Dobro jutro, brate.« Ko volk zagleda lisico in za n|o pau, jo povpra&u: »Kdo tc spremlja, ljuba sestra?« Lisica pa odgovori: »Ali nisi šo čul, da sem se pred kratkem omožilu? Z ine» noj je toraj prišel moj .soprog*, ker se bojim, da me ti pošteno ne pi/čn.stišl« SAMO BRATSTVO. Jagnje ic bilo zaostalo za drugimi jagnje t i. Blodilo je seinterja in sreča slednjič volku. Ta jo uljudno pozdravi: »Dobro jutro, rojačo, kako se kaj imaš?« Jagnje pogleda volka in reče: »Odkod sva si midva taka rojaka, brata?« Slednji: »Moja mati in tvoja inali, ali nista dve materi? Dve materi sta pa, ka» kor dve rodni sestri.« »Sterkovec,« odgovori mu jagnje: »ineni se pa zdi, da si ti ali pa tvojih ro« jakov kdo nekega dno zadavil mojo materi« SE VE C GA BODE. Leteč orel je zagledal zajca in meril nanj. Zajec sc ves v nezavesti stiska v peščenik, kjer jc čepela žaba. V tesnobi pritisne svoje uho na žabji gobček; ta ga pa začne grizti. Zajce se prestraši in si misli: holjše jc biti brez ušes, nego brez glave. Žaba ga grize dalje. Zajec pa ji pravi: »Ljuba žaba, ti mi ne poješ uha, temveč šc zmeraj več ga bo!« RESEN OPOMIN. Pred neko votlino, kjer je bival lev, je stalo drevo. To drevo jc rastlo, se de= belilo in zagrnilo vhod v votlino. Lev se razhudi nad tem drevesom in ga hoče iz-ruti. V bližnjem drevesu ga jc videl črv in ga je nagovoril: »Kaj se mučiš revše, ali misliš, da se svojo močjo kar na mah izruješ drevo? <"'c ti jc všeč, privošči si drugo votlino, jaz pa ti poderem drevo.« Lev se mu pa nasmehne in sprego* vori ošabno: »Molči revče, ti boš i/rul loko drevo, ki ga jaz kralj zverin niti omajati ne morem!« In za jedel sc je črv v ono drevo, pričel svoje delo; predno je minulo leto, .se jc zvrnilo drevo na tla. OB POMANJKANJU ČLANKOV. Poročevalce: »Gospod urednik, kaj naj napišem danes?« Urednik: »Pojdite po Korzu, vrzite se pod kak hiteči avtomobil, nato mi napišite vaše občutke v članku štirih kolon, za večerni list. Deveta dežela. Pri nas ja pn res lepo. Ena največjih socialnih reionu se Je izvršila, l-c j>oslti-Šajte. 1 Kamijou gre po cesti. Nekaj se pokvari v cilindru, da se ustavi. Zapeljejo ga v kraj, šofer se odstrani. Nekdo pride, zažge kaniljon. Šofer se vrne, kamijou gori. Kaj zdaj? Lahka zadeva. Pogleda ua tablo: Občina Slandrež. Kamijou je od gospoda, ki je vpisan v organizacijo mrtvaških glav. (Jrc na županstvo. »Oospod Župan, kamijon Je zgorel v vaši občini. Prosim za 500(1 lir.« »Klanjam se! Kakor želite! Ampak mora hit! seja.« ■Dobro, (»očakam.« Počaka. Seja določi 3000 lir. Oospo-dar dene denar v žep. Zdaj Je denar njegov. Seže v žep in daruje od svojega 600 lir za občinske reveže. Amen. To zvč lump, pa gre jx> cesti in skozi vinograd ter krade grozdje. Zgodi se mu v iilače nesreča, ki jc ne moremo o-plsati. Palot pomisli, in io ubere na bližnje županstvo. »Dober dan!« »Kaj želite?« »Prvič: jaz sem .........« »O, klanjam se! š čim imam čast post reči?« »Moje hlače niso več porabne.« »Krojač jc tu v bližini.« »Ne mislim -tega. Zahtevam 200 Hr za nove hlače. Zgodilo se je v vaši občini.« »O prosim, prosim..... Deset, dvajset. .. slo..... dve sto.« »^li imate kaj občinskih revežev. Iti I K'I lir zanje. Vi mi pa prinesite liter vina, najboljšega.« »Takoj, takoj.... Sedite, prosim....« ...To jc izvedelo goriško mesto, kjer je vsak drugi čir/vek — ne baron - ampak okradenec ali tat. Pridrvijo pred munici-pij. Preveč ljudi je. Izl>ero si deputacijo, ki gre k županu. 2u]>an: »Sitom imam čast.« »Mi SUH)......« »Kaj želite?« »V vaši občini so nas okradli, občina naj nam povrne.« »Toda....« »Nič toda.... ali, ali! Škodo cenimo Saržl. i približno milijon lir. Ce kaj ostane, bomo Kdo se ne spominja vojnega liumo. dali mestnim revežem. Tako ie noskrb- rj», ki jc včasih nehote prišel sam ob ljenp za tatove, ki jih ni treba vte pre- sebi. Precej odlomkov je Se v moji Štiri« eaShti, za nas, ki dobimo ukradeno blago oglati glavi, a najbolj se mi jc smilil poplačano In za reveže, ki dobe ostanke...« spodnji dogodek. Z vso mojo prebrisa. Pravijo, da so morali župana odpe- nostjo, ki sem jo takrat iinel na razpo. IJatl v norišnico v Palmanovo, odkjer se lago, sem se vrinil v Radgoni v pisarno. 5e nI povmil lrAman/l«nU «mn imeli noroenika Minister v Gorici. Za komandanta smo imeli poročnika Salomona. Takoj ko sc je staro in mlado preselilo z Julijske Benečije, oziroma Primorske v Radgono, je poročnik sklical skupaj to ogromno človeško maso. Ukazal jc, da sc takoj prijavijo nckilanji šarii. Med temi seveda možje od 45 do 50 let. No »Bcfchl jc ltcfelil,« pa so sc o. -'■glasili. Drugi dan sem ga čul v pogovoru s sivim starčkom, dasi jc imel lc 49 let. Zaukazal mu Je vzeti s seboj 100 mož, katere naj odvede k bližnji gošči, pri. bližno pol ure od Radgone, ter naj jih izurja; prvi dan v telesnih vajah z roka« mi, drugi dan z nogami In životom, a tre. tji dan jim bo dal puSke. Možičck je .sc« veda moral ubogati, kajti — »fcldwc< kmetsko-delnvaklh : bel« jc bil nekoč. - ........................... ..... Kot tak se je namreč priglasil. Tam pri jarku, kjer smo včasih žabe lovili in NASI KFKRUTI. ogerske pujske aretovali, jc razpostavil Čudno, da za fanterijo ni nobcdci svojih 100 mož ter jim tako,lc govoril: sposoben! Cuk na palci jo jc že pogrui "' Vojaki po sili, pazite, tal, zakaj da ne. Povedal bo pa o priloi •Možje, sorojaki! da nc pride kak vojni »Zugsflrar« ali nosil, ko izve Se kaj več. Res pr!5el je minister, minister Casogub, prinesel In pritrcsel je polen koš obljub. Zdaj vojna odškodnina brž razdeljena bo, naj rastejo po lconcl palače vam v neba Železnico speljal bri bomo v vsako vas, saj. prišel je do Rima mizerij vaših glas. Brž dela zdaj dobite, do ušes ga bo in čez, naj vrajf ml koš vzame, če vse to ne bo res. Pa res je tak minister, za koš se ne boji, zgubi samo obljube, če košek kje pusti. Obljub je dosti v Rimu, nabaše zdaj si voe, da vodil Beračijo bo Judovsko za nos. »Fcldbcbel« s palico, kakor je to v nava< Pa fante so takoj ostriglil Zakaj i di tu na okolu Snofat, je treba, da kaj dc prej, nego vstopijo pod orožje? lamo. Jaz sem star kakor vi in ne bom Nekateri pravijo, da imajo slovcn.il vas trpinčil. Danc4 nam jc ukazano dvi« fantje — kot nekdaj Samson, strain gad roke, pa dvigajte kakor sc vam moč v laseh. Toraj dol i njimi! Drugi li boljše zdi, samo, da bo kaj .videti.« Nje> dijo drugače, da bodo dali te lase za s gov regiment je bil ta dan zadovoljen, me za nov rod v Italijo baio. Toda drugI dan ji bila bolj »Irmtava*. Tretji govori pa še bolj od____ Mahali so z rokami po zraku, krivili svo* ohranijo vse te lase za a|y)min na po je živote naprej, nazaj in na vse nerodne nejše čase, drugega jim sploh načine, ter pri tem dvigali noge, da so ostalo. brcali eden druzega na tla če ni kedo že Porcdneži namigavajo pa take. ... sam od sebe tdcbniL Hlače pa so jim jiic ni.. V Italiji sc spi pod milim nebon spredaj in zadaj pokale in na večer si jc Te lase pa dobijo grofi za kavcijo, moral marsikdo, pri vodnjaku s kislo vo* Nek navihanec, seveda republikano do in grenkobnim obrazom spodnje hla< zakrožil jo je pa takole: Iz VaSih U če prati. Za starega »Feldwcbclja« jc bi> mladeniči bodo delali frizerji kite ki že to preveč, a da bi moral naslednji grofovske gospe, dan svoje ljudi Sc s puškami »martrati« jz SOLF NA PIVKI. Ponižno« * ^ H fc^S^iJ ziob£ ^ AJ me naprosil, naj pregovorim poročnika, »UUHKU Mfll MU rUbVfclll.A' da ga reši in odstavi od te grozne sluz. pripoveduje dekle svoji tovariSici. bc. Jaz sem ga začudemo gledal ter mc. "j si mu j}*t&SH*?< — »Cigareto sa nil, da to vendar ni tako naporna služba, mu prižgala.« zlasti za njega kot starega telovadnega SE JE CAS. »Feldwcbelna«. Bodi že vendar enkrat »Ej seveda,« mi je otožno odgovoril svari oče sina. on, »a/i jaz sbm bi vendar »Fcldbcbel« »Bom oče, ko pridem na Vaša leti. pri »Bandi sibenajncgarjihU KAKO JE.GORJAN SNUBIL? UBOGLJIV VAJENEC. .„ Čevljarski mojster se je jezil n«! v., SRČNO ZAGOTOVILO, jencem ker ga je v navzočnosti klijen- . , , V;0 te im*m rad, da bi te kar jn< __________ _ tov no soproginem ukazu poklical na K' nc • mi obležH v ie NEVERJETNA VPRAS^NjZ" ' ^.^iSafcSfS t^i MOČNI PIJANO. Nek gospod, ki je podoben bratu dobrega, imenitnega, no, kako bi rekel — V gostilni so se pijani gostje pričli kakor kaplja kaplji vode, £ bil nagovor, velikega.« 11, kdo je bolj močan. En settenjati ilk jen na ulici od neke gospe: Drugi dan, ga vajenec pokliče kakor jc kričal, da s pestjo odbije mraijiornil . »Oprostite, govorim * vami ali z va. po navadi mizi vogal z enim samim mahom. Hm bratom?« , »Kaj imamo danes?« je vpraSal moj. »Prava roba,« se je oglasil, eden i» - »Z mojim bratom,« j« odgovoril ster popolnoma ravnodušno. med njih, »Jaz ustavim cel vlak z vprašani. »Imamo ribo!« samo volco« »Ah, oprostite!« ' »Kakšne vrste ribo?« »Ma, kdo ste vi. Samson?« In gospa j« odJ1«L »Morskega psa I« »Na, strojevodja mbI« v. i i s- • T "T " pameten KORENJASKA, (Silno stara pesem.) Slušajte, stari in mladi ljudjč, kaj vam tu moja ta pesem povč. Kaj koreniak je in sličnA žival k-oje se nekdaj vsak sosed je bal. Pričet plačila pri njih je na dan; kopati bilo zato me je sram. Toraj oblekel sem suknjo novft, nas korenjakov znamenje_<<£idnf>. Zjutraj za fruštek peršuta cel kos, poldan pripelje pa paŠtc cel voz, zvečer pa šogo tak lepo diši, sapi kar po lu prijetno drči. »Fondo« napravljen jo k tepko, trdn6; kdo bo zalival to tAko z vo »do? Vincc poheče na to sc pod6, brž ga na mizo po litrčka dva) Ko nam pa zmanjka teh dobrih snovi, ven na deželo se z avtom leti, pl&ši sc tukaj, plaši se tam, al' pa prevržemo hišo In hram. Bati sc nam, korenjakom, ni nič! Z nami je varnost in »oberkudič«, sama država na roko nam ^rč, al' pa jo brcnemo dol v morjč! Tudi za žčne mi nismo v skrbčh, smo pač svobodni: v dveh ali treh. V nominc patre, na kvatre jo imam, čc mi ni všeč več, za žlindro jo dam. Zdaj pa povejte* če lep ni ta stan? Papa in pupa se dobro vsak dan. Zraven še lircc in polno deklet, kterim ugaja naš dični polet. Eno samo nam_grcni to sladkost: »Zmanjka mesa, bo oplojena kost*. Takrat pa glorijc naše bo kon'c, zvrne tedaj sc nam pašta in lon'c! Lt)GIČEN NASVET. Dež je lil in burja je pihala. Na tra* toarju jc srečala zdravnika gospa, ki bi vedno rada kazala svoic okroglo telo, s svilenimi •nogavicami, krilo komaj do nadkolen in pajčevinasto bluzo: »Go? spod zdravnik, nekaj slabo se počutim. Preklajena sem in kašelj imam. Kaj mi svetujete?« Zdravnik: »Vrnite se takoj domov, oblecite so-.in spravite sc v postcijol« SVETILNIK. Benjamin Griža je bil prefriganec, mož poštenjak pa le v toliko, v kolikor ima teh lastnosti časnikar. Tu je usta« novil list z naslovom: »Svetilnik«, ki je bil eunja grše vrste in je v njem napadel občestoštovanega in poštenega Janeza Zuspuncta in sicer ga je obrekoval kar na debelo in iz trte izvilo. Gospodu Za* spančtu jc bila stvar silno neljuba,, zato je poiskal urednika v njegovem ured* ništvu, da bi ta preklical svoje trditve. Celo plačal je nekaj, samo da bi bila (a nečedna stvar poprej oprana. Griža je triumfiral, ko mu jc zopet prišel nov vrabec na liin. Pretekli pa so tedni lu Zuspanč je zaman Čakal na novo številko »Svetilni« ka« in na preklic. Sel jc v uredništvo, bilo jci zaklenjeno holcl je urednika priskuti nu privatnem stanovanju, bil se je' pre» selil. Le slučaj mu ga je del v roke. Nc kega dne ga je naletel v kavarni. Tu se je razvil sledeči razgovor: Za^panč: »Vi ncsrainneŽ ste ine ogo> ljufali. Kje jc preklic?« Griža. »Zalibog, da stvari ni bilo mogoče več preklicati, »Svetilnik« nc more več iziti, zapečatili so ini tiskarno!« Zaspanč. »Vi ste slepar, liiuipl Vi spadate v poboljšcvalnico!« Griža. »Sem žc bil v nji. Ruvno pri* hajam iz nje!« Iz živtftnja urednika. žena: »Tebe obiskuje zdaj vse polno dam na uredništvu. Kaj to pomeni?« Urednik: »Pst! — Uredniška taj* nost!« nwiaiimmu»iniwMinmwinwwt»rniw«mmnw»w« kapucinom za »fratra«. — Komandant, ki prejme od drugih red? Prej jih jo razdeljeval on sam. Saj. vendar ni padel na glavo. . — Pač, pred kratkim ob gardskem jezeru, ali se lic spominjaš? PKI RAZPRODAJALKI »ČUKA«. »Gotovo,« pravi nejc prijatelj razpro^ dajalke, »mora biti težko in naporno napisali šest strani humorja v list in še tako zabavnega in zdravega humorja.« »Neumnosti« odgovori raprodajaU ka. »Skoro vsak človek je zmožen »ma? zati« s kako neumnostjo v čuka; toda pravi napor in razum časnikarstva tiči v razprodaji!« p(»Blo|n»k('un love m, ko ure Cnknl volkn. iuniim>m innm immimih iiiH ■ i ■ h i u 111 mj*iii u trnu HIŠNI MODEL. Soproga pripoveduje soprogu: »Veš, onide stari gospod z dolgo črrro brado pripravlja knjigo z naslovom: »Divje žfc vali, ki sem jih srečal.« Soprog: »In kaj hočeš reči s tem?« Soproga: »Hotela bi ga povabiti k! nam, da te vidi, kadar ni kosilo priprav*. Ijeno!« HiwwHubww i u*m< wrn i u i in i n »ti n n i»«HMim ummm Kaj Je novela? Pravijo, da so pripdjali zadnje dni v Oorieo več vagonov klopotcev za sejem sv. Andreja. Glavno razpBodajo je prevzel iz dolgega časa ravnatelj I., ki se za imenovano robo zelo zanima. Pravijo, da bodo v kavarni «Adria-lico« upeljali takso na kvantanjo kot na bi* Ijard ali šah. Kavarna si bo s tem znatno opomogla. Nekateri gospodje lx>do vzeli kar mesečne karte. Gorici leta 1922. Pravijo, da je sodnik Janez prelomil peto božjo zapoved, ker je ubil zadnji kv;ir tinček in povrhu Se sedmo, ker ni plačal Škode. Pravijo, da imajo v Trenti šolo, ker hi bil sicer učitelj brez stanovanja. Pravijo> da se Mpotečni zavod v d«, rici izpremlnja v hipnotični. Pravijo, da bodo v Hudljužnl »Skrpe trska in hukajska filozofija« kmalu »akli cal«. Pravilo, da linajo Uvčanl letos lolk hruškovca, da bodo moralo' biti gostilne zaprte Že ol) 4. url zjutraj. Pravilo, da Ik> letos jfcz^zlftt^ Slo i z Llvka toliko »hauzirarJevi nam tudi g. kurat In župan nc ušla. Pravilo, da na tolminskem učiteljišču uc IkhIo več poučevali računstva. Da sc pa med AjdovSčino in Sturijami. T« repu* dijaki v tem /predmetu dovolj Jzurljo, za-bllku jo bila nepremagljiva toliko od ene to skrbijo njihove gospodi nje. kolikor od druge strani, ker jo je obda- Pravijo, da so.so Toltniiicl tako raz-jal skrivnostni neprostopnl zid, mogoč- veselili prihoda dljakovj da so vsa Jabol Beiimo, fantje — tatovi gredo ? Pravijo, da je trikratni mojster iz iVipave zelo zaposlen v Gorici rudi Slu« dij, kako sestaviti trokolesni motorni voziček z automatičnim reguliranjem _________________ (iznajdba nridc najbrže med svet pod nejši in višji od • — kitajskega. Prišel da ka pobrali? Pravijo, da hodijo tolminski kandl znamko »Viktorlju«), da ga popelje \h jo pa polom in da sc jc zid tudi »polo« Kobarcžu še enkrat predavat o uvczddh mil«. lvrost je bil torej prehod iz državo , . , , , - , . in koncu sveta poslušalcem pod mizo. v državo, republika je izginila/Nekateri , ,C za!V"?,2 kkfuko^' d,a 8(5 i'"1 m Pravijo, da jc tajnik spal, ko jc v so P« trdili, da temu ni tako. Da sc do. }|re1ba °dkr^at V^frjm, ko pozdrav-popoldanskih u»ah prišla komisija radi *cne pmva resnica glede zidu in repubU- ljuJo' temvcč' da 80 im>raJ° profesorji nJim. mostu čroz Sočo; da jo to res. priča dej« kc, ie sklenilo, da izvršita poskus pre* Pravijo, da Je Lemut - badl zmanj-stvo o njegovem, radi takratne zaspano« '»oda črez oni zid oba pevska zbora iz kUlo posluha. Kapelnlk Nace odpotuje v sti iz rafiniranem kegljanju, kjer so Ajdovščine in Sturij, toda glej ^ pra» kratkem v ta namen v Prago, da kupi tam keglii botj negotovi kot »sholarji na de» v'jo, da sc je izkazal ta zid res kot nc» 4 porcije posluha. ■ T : • , - v vinskem odru«. prehoden, tako da niso prišli pevci z Pravih di^Je-V^v 'Idriji vseeno Pravijo, da je delal nekdo v nedeljo ol>ch ^ranl niH v stik. Vsled tega pra- premisll|t in mlake — shajališča za race in »race«. --1 »----- fijevc«. Iz srca jim t/ želimo srečno pot. Vsi pogoji za uspevanje nove podružne Pravijo, da imamo mi v Ajdovščini tovarne »Bumpcrdaxa« na Rusnah so tri električne centrale, katerih luč vsaka toruj brez dyoma dani. dfugače sveti Prva, privatna ima srebr« Pravijo, da je v Soči najkrasnejši no-svetlo luč. nje delokrog jc pa premaj* »zrak, odkar firma Bumpcrdax razpo-hcn. Druga, občinska, ima pa kameleon. $j|jU SVOje izdelke. Stric Frida se neprestano smehlja in prisluškuje prijetnim melodijam. ki se venomer glasijo od severne strani, če je on obrnjen proti jugu, ozi- sko lastnost in menjava barvo svoje luči od najsvetlejše do najtemnejše. To iz» premlnjevanje se vrši pa tudi v presledkih po nekaj tednov.Tretja, družbena, pa ima najlepšo luč najtemnejše boje. Ima pa tudi to lastnost, da je izmed vseh treh — najcenejša in najmodernejša, ker dc» luje že nad eno leto brezžično in brez* strojno. Pravijo, da je svoj čas obstojala mo» gočna republika na mostu črez Hubclj tel j naj jo vrne. Pravijo, da dela Placar, inžener za mer jenje cest, doma iz Sovodenj, ex peri men te (poizkuse) z nosom. Hoče namreč dokaza ti, da je veliko lažje orati z nosom kot s plugom. Pravijo, da iščejo ■ inženirja, ki bi prevzel gradnjo mostov na goriškem »Corsu« čez jarke, ki jih je razrila voda. roma od južne, če'je obrnjen proti seve- Jarkov nočejo zasuti, da bi v slučaju vojne ru. ne kopali novih. , Pravijo, da so v Soči, gamsi stopili v /Vavr/o, da so v Podmelcu nekateri pasivno rezistenco in vse to radi strica opravljivl jeziki .silno veseli, da so minile Frida. dijaške počitnice zanje tako tradapolnega Pravijo, da je bovški župan majhen dela. I)o zopetnih počitnic upam, da se za mož, pa velika krota. dostno odpočijejo. Pravijo, da priredi Sdrijsko dram. niStvo kmalu Cankarjevo igro »PoiiuJ-mije v dolini SentfUirJaiiski., pri kalcri iistopi tudi par mladih gospodov, kateri i za to igro že dobro izvežbani. 1'ruvilo, da je sedaj idrijski klub do-linarjev »Polltikajšcn« žc poliiošievilen, .ikar je dospel iz Gorice stavbeni pod-Inlk »ainta ti solo« Iz ulice Morelli. Pravilo. 'Ia bo Sel Srečko prihodnje 10 |h> zagrinjala 't'iti ne v Gradcu ne v jr.tbljaul In no-v Trstu. PraviJo, da je v klubov! sol)! idrijskih vcev v restavraciji »Pri Leni« obeSena asna slika »čuka na palci«. Ker te dr-ji> v taki časti, bi bilo dobro, da bi tudi it i>okukul In nam prihodnjič povedal, kaj i tam »pravijo«. Pravijo, da Je v Srpeniškl občini 19 janccv: Toni res, ker sc Jo tisti, ki jili t Stel zmotil. Pozabil je tudi samega sc-I prišteti in Številko eden Je postavil spre-I j pred devet mesto zadaj. Pravijo, da .slika Milanu ob priliki irizoritvc Mati v Kanalu ni bil umot* ir Milana — pač pa je sliko naslikal Iža Vcncutov. Sicer pa je Silva o vsem in žc par dni pred generalno vujo do> » vedela. Pravijo, da sedaj, ko so odšli prvi frruti iz kanalskega k vojakom, je ml a* nadebuden mladenič sprožil misel noviti »V^jransko društvo*. Priprav* lni odbor je žc razpisal službo pred* lnika s še nedoločeno letno plačo, ter (ginjsko doklado, ki bi bila letno 2 liiža« ln 2 »krfgeliia« pivc. , Pravijo, da pričnejo na spomlad žc [ič zidati »Kanalski zvonik* in sicer s močjo umetnih gnojil. Delo prevza* : isti podjetnik, samo pod bolj podjet« n napisom. Pravijo, da ima Stefček »upravitelj vbcnc zadruge v Tolminu« tako veli-zalogo, da jc ni mogoče prešteti. V to rho je poklical slavriega matematika, je doznal, da je v zalogi skoraj 60 desk, tramov in dva zavitka žrebljev. Pravijo, da se jc ustanovila v Soški (lini »Prva slovenska agentura za raz* »cooperative« in konzorcije v Julijski ajini«. Kolajno za požrtvovalnost, in idnost b6 (že) v kratkem dobila ccn= ila pri Sv. Luciji, ker lahko" pokaže že kaj uspehov. O najagilnejših članih seveda »Cuk<* vsak čas poročal. Pravijo, da jc poljski čuvaj v Stan* iv.u dobil od občinskega sveta ukaz, slreliti vse tiste pse, ki so prosto iz* chajajo po vasi in škropijo vogale, ka« jone, židanc »kalcete« in drugo »»ros Pravijo, da je bivši sovodenjski taj* \ /.letel v »loft«. Pravilo, da so si vsi tujci v IJovcu li ostriči lase, kdr po bovških ulicah nobene razsvetljave, ter hodijo golo* ivi, in rasvctljavajo pa ta način bovške ce. Pravijo, da jc g. Farabuto iz Sv. KrU pri Trstu šel na gugalnico in padci z uudolc«, ter si tako nesrečno pretresel i/gane, da je cel božji dan -kričal, za ako trojico mirnih Slovcnccv: »fara* ti!« Pravijo, da je njegov veličanstvo cesarska visokost iz Sv. Križa pri Trstu prepovedoval peti po vasi slovenske pesmi, ker to zelo Škoduje njegovim u* sesam. Kadi tegu sc je ustanovila tukaj arabska pevska šola. Pravijo, difiiamcrava zakupnik lova v Drežcnel »Čuka« tožiti, ker je tam uka» rice naučil zajce v zanjke loviti, tako~da mu ne pride nobeden letos pod strel. Pravijo, da Je K<*vačeva Pepu iz Drohočnikii pri SV. Luciji oblekla žalno obleko, ker je šel Lahu Lojze k vojakom. Kovač pa vriska in poje po rulu od ve sclja, da nc dobi še zclu. Pravijo, du je Olga Toncova iz Dro* hoČnik« pri Sv. Lueijl obljubila vedno devištvo odkar jo je zapustil Spucapun. Pravijo, da ne bo v Kobaridu nobc ne narodne prireditve, dokler ne vjame« jo na Ivrnu strele v skobec. Zatorej, skohčurii, usmilite se Kobarida ter u!o< vite strelo, '/a kar vam bodo hvaležni vsi Koharidci. Samo pazile, da je ne olna, gil)čna, z- lepimi kretnjami, priknipljivimi očmi in zapeljivimi lasini, ki iina veliko vsoto denarja vloženega v poštni hranilnici v Hrušcvici pri Štanjelu, se želite seznaniti v svrlio ženitve z mladoletnima gospodoma. Prednost imajo lepi fantje z dolgimi brkami in naglih nog. Le resne po>-nudbe pod »Bister Štanjela« in »Cvetoča deklica«, poštno ležeče. Štanjel na Krasu. HiiiuMitmiitciii iti i m m ri l i i in ki hi i i i i rini tri ttti nit m i l im i TUDI JASNO. Poročevalec fc poslal svojemu uretU niku lo čudno, jasno in prožno poročilo: »Nek mož je ubil psa, ki je bil last nekega drugega. Sin moža, katerega pes je bil ubil, je pričel tepsti s palico moža, ki je ubil psa od moža, katerega sin je bil on. Mož, ki je bil sin moža, katerega pes je bil ubit, je bil aretiran na založbo ino* ža, katerega pes je bil ubit od moža, ki je bil tepen. Ribniian Urban. krej koker ki drgej ze počitek. Samu de njebc bki trajlm po svajte z prdajlkain huodet; de bi kar ldje z useli strani sveta u naše inajstu hodili po ruobo. Ampak tu nej toku, koker bi aden mislu. V tisteli majstah k'sc velika kiiušt izdajlava sc nc sinaj pestet drligih Idi Nize. Ranku so pre-povejdale uoblaste, de se ne smaj jet u jerštato pogljcdat, kdnar dejlajo. toku je naša uopčina precej ze tistme jerštatc prva na svajte. Jen zctei so naše starešine, žepan, fajmošter, kaplan jen inuožje z usc sosejske, po cajlem svajte prepovejdall, de b'se u naše majstu hodilu po JerŠta-tali jk) naš prdajlek. Tu pa tiid zetu, de b'nam nehče potent od žlic jen kiiliavcrjc ne ukrov; pa triih zetu jo naše kiinst nar-večje ne svajte jen njirbl uobrajtana. Sevaj, brez našeh valerju nejso še na nobeni kofcrenciji lizajne jejli. Naš prdajlek je zmiram biu jen buo povsuod ne vječne čase, amen. Pa jc djau Krjcmžarjov 'udrij. de je brau, u aneh caj-tengah, de je na laškem ane suorte vjelik seminj. ke me pravjo Jera kampadnarje, al koku žje ne vajm prov duobru. No sm grlintov jest an cajt jen djau, de muore tiid naše ruoba bet ne prvem majste, pa sm neč ku Iiščkit neprjegu u us tuo rajžo, pa ncltižU vsako suorto ruoln; nuolre uod mjenlcrgc do klinčku ^e zobje trajbet. Sc liščka sm pustu kontrafirat, pa sm me kontrafe na vrat uobcjsu jen sm šu. Tu pa zetu, de b'mc uoljen liščka ne ukrov, pa zevol iblajtarju jen šrange. Do ke sm pršu, jen tiid nuolre šu. am-pek brez liščka jen niHoje rnobe. Ce ta utiol>el gspuixla misli, de so Rijbenške inaj-ščane toku neumne, koker laške kraifttirjl jen štacnarjl «o inatasti ranku naši teličke. Ze an štant tuolšen koker naše kašČe so tejli dvataužent lir jemet. Pr mej knše. sej ze luolku pr nas cejlo šišo z rajfenkam kii|)ern, pa buo ze zmirej nttioje. Pa sm sc kar po naši šjetri uodrejzou na ka- ne ;.'■ vm . ! " • ' ■'.':.■■ . . • ' - , I buoste naše ruobe zc fjerbec u štanle Je- I pran lehku, sni djau. Mi drligc, k' prlhodnjiri volitvah kandidiral. Na- k. mcjle, pa nc] buo Jera kainpadnarje, al smo zmirej ne rajže po svajte, smo Injn podlagi, povemo prihodnjič, ker zadnje kdur če brez žlic, rešjtrt, klirenku jen kllnč- Jen muogočne Iclje, klinštnc jen vse pov- sede Se nI Izgovoril. i I ku zc zobje trajbet. 0» b' gspuoda jen ti- mkkI nobrajtanL 'Nkret sni ljiu ne anem 1'epis Mat odločno protestira proti, sle Idje k'so nc vajin kuolku taužentu že plače pr Jfircaveli n Postuojne k' so ble jj zadiilt notici In zahteva, naj prinest; štante. fane jen ajmožno ne vratah, dobili, komendjantarje. Adcn je jeinu lesjenu na- popravek, ker mu sicer nihče ne da . ne naši ruobl fjerboe pasle jen našo klinst klu, na štange i>a možica; z betain sc jc dola In niti zaračunltl ne more poŠte grllntale, — na-ka figo čo člo. Prcgljcdou |ia-po nakle touklu. No, pa sin tlid jest z Radi popravljamo, da omenjeni i oinci Sili nod kuoiica do kraje, nllh zetu de h' betoni devjetkrat touku, jen možic je znije- „|nii jiidlvldui nima niti prlmcro-nc opr; vidu če znajo take s'nuie nostavlct koker rej do vrha skuoču. Koincndjonlar ml je ka. pr nas no svjetem Lejuarte. dan ze inuojo muč 7 suntlriir jen dva križ- i)va nova Usta začneta izhajati v ( JcnŠtcrgc je blu uaoko suort«. Kuo- z rdječem zuolaiii jen če grjeste z ma- ricl, tako sc silil. Tako da 1)0 Imel vsak stolni, omare, kamžuote, hlače, fjertahe, "<> <1""'". I«' Jcl' buoste u muoje škrijne teligent svoj lisi In se bo lahko vdejslvu mašlno ze Icjs, čovle, žefclzu Jen buli vaj vldll. »Vlja. jc djau mjcnt.pa me je čez na svojelti poprfšču. V edinosti J^-moč! ze kaj Se lise. Aiitvcrlui je blu tild iiajkcj: vrata iKhini...........BoMSko hlanainf, do zasedli faSi Telegraf, tlelefou, ruski štajkulem, uošla- Jest sin pa djau mojnie lličko .lili« Naslavm ^ za ravnatelja onega ki so rije, kofehans, žendHrjo, taluve, črna voj- 1«'sva šla z majsla brez Jcrc kampa- Slovenci toplo prliioročall. Modi drun ska, vsa domovina jn planšerjl k'so uo uarjo , tudi Cuk na palci. Bolnikov fašist! niso poiidne prod šajbaml zdejluill. Kdu pesja- Jen toku sva rumal« iKi&usa z llšč- SC(|M , ka b'nse noštu, amiiek trikeli peškuotu jen k""' pri dume po dcžjclnl cajste. vPa kar Zvonove so pred kratkim peljali Uccla pa kojiilčku k'u rite .piska len k'ko- nej to Jot ta P«Jak primi koker sm ta BI Sv 0on) Ncki |llk, Mst ^jK, d Sta sunili pjet sond« m le nej blu; zel« pa £«m touku z ga žk> 1)1 se Je tu klllse kUjelu. Jc b||o ,ladčkwcSk|m „„,„>„„„ iu nojso tlid neč skcplle. Vse so nczaj iieluž- Majnde bsc llld non£ radu s pajngofam k, b,|c vprej!ei)e le Jen dam« petah. Jest sm pa ves us dam« ■ J« P" tonu ®W«r*to. - ^ kul(urn, Mm± _ ( ■iiikiJc ruobe prodan, |>a Se duobru en '»m naike srajdo nuoto k so Jrango pred . . , d, _ to ustaimvl, brez usacgu IJerlica. Tam pr .nurje sni u Slnoilic čez cajslo počjez, je koker ze. na »« P™™"5'■ WUII ne Je ustanovil a ne uošlarije ano pograjto žfipo snu z II- lett slau an ajzlpou pr gmalie, pa nej blu 11t zajnanic pa je bta (Sta koker iKimlue Pr noč stacjonn. Jest sin prec aiK> pogrllntov. |m*™tne ' ^L društveni , . fflSTM bova bit™ dama. Llšček buo muogu gMMfi al nfi inlajčen frmcnlhmv miK^nlk. Pa toCt. lest buom pa ti vngum, šu. Pa neč ku "' ^de', h kateri Tlr^tvenl o sin »ar tigo pokazou pa uen š«i. prvjozou sin ga z uzam zc zadne vaguon. j ^ ,, , , »Huh buod ndiješkc zehvalen«, sin Neč ne vejm koku je Slu, sainu zdajlu Moda Da se vojijo ženske na m djau, .de lehku grjem s tega majsta.. Ja x '»' ie, de jc vse sknz uokna gljedalu Jen k»> koles h nI nič čudnega, saj so se vo pr mej vjcrl; liid iuo rajžo nejsm Jcmu inahalu. Na anem štacjnonc so priti pume celo sloni na kolesih, seveda nc po a srječe, de l>'me tjc sakralcjnske majstne P» so me spjet ven pehnile, koker u Ter- »mp»k v — CMiiMj. Posl^šajtc še nd kruotc ne pestile pr gmahe. Kumcj sm l)Sit ste "a špecerale. Pr zadnem vagnionc pa bolj modernega! bo ljudje, ki | gredo zc uoglam, k'jc prin an pckljctiskc strah ncjsm druzga najdu, koker pu rjepa uod v«™" v oblekah Id so vzete iz Vseli i zc mano. Vse črnu jc blu uohlajčan jen i™ nc pu poluomlena kula. Kaj sm JOffli ln nemogočih mod. fravčn vzj poulicn gvant franž, ranku namalan meni- "cj blu, pa sm us pogrebu jen sam še dežni plašč, Jahalno palčico. dežmt ster neprei pjelou. Vse natai Jc blu; še bnlšc gnmbnlto si zatakne veliko krizanta ,. , ,, , ' . zetu'k sm sam us neprej pjelou un šu, ko- Včasih se vsede taka pošast, še na kolo Ne hlačeh je Jentu rdječe štralie prši- k Ul jcn vsaJ blu trajba zmirc] .adijo. pamet. Tem ljudem bi svete te, kamžuola m'je bla majnde predouga, krl&( da si naročijo modnih listov iz Hon.J. zetu kje mahala nc dva tala med kolej-__________________________________v katerih je predpisana Ule promenad nama, pa vsa pouhna franž jen bcjlcli obleka. Bele Jahalne hlače (ne smejo i knuofu, koker škuofov kučer. gatl do koten) čm frak, usnja te ga.a Ne glave pa je jcmu povajznenu maj- i ^M^T na gole noge, .Hoch cilinder« zia kater Jinu črnu koritu, pa ne našga jemenitne- yQj/ h : se zatakne dihurjev rep. Kravata pb miil ga prdajlka, zekej je jemejlu tu koritu //jUf Jj^f nju (črna, rdeča etc.). V rokah je p pauhnti iisake suorte uoclrcnge Jen cuo- / iJM ninslpi palica. Čevljev In srajce sevedi fu slovejnske farbe. Jest sm biu žjc kon- f"j FtO potrebno. tent zetu, s'sm ne prve mah mislu, de Je ri y LM Pozor. Žabja volna,-cvirnpvo sci tisti srpske minister, k'so ga ubile uod t. TJ J (0 ffl -, , mravljlnc kosti, 2 leti star sneg na pi smrti ustov pa nej biu, ampek prou nava- T I daj.-Naslov P. C. izkušena bairica 7 den uoferten žendarm. Brez de b* mi do- Klepetulja v S ber dan djau me je ta kntola zegrabila ze -4L -V^p—^ Velikanska nesreia v Gorici. Ncn vrat, pa ne špecerat gnala. An sudašta viden šofer, ki Je vozil s prepovedano i uoblajčen muož je sedu ze ano staro mizo Sin gre v tujino, mati mu pravi: »Pa glico, je povozil psa Psa so aretirali, i pa zmirej grdu vame gljedou. Pa me je u- )c večkjat sc oglasi, da bom vedtfla, kako ferja pa peljali v bolnišnico prašou kaj-dajlam u Terste jen zekaj po se ti godi.« ......................................................... uoštarijcli huodcm žiipe jest hmi. sm djau, Sin: »Ne bodite neumna. Kdo misli* ' j kam pa čm jet, ne jpečerat morde, sej tc, da bo tako zakričal, da sc bo slišalo DOpil nejmate še pograjte koker tam, n'kar pa domovi« TjOLMIN frišne. Jojmenes, koku je zekričou name, .........................*....................................... - . ' ranku b'ga do čcliistih udaru. Kaj mjcnl „ _ , Nadal_jcv»nje 1. rednega obtne se loku uodgovarje, mjeni, kimam zlato VeStt. zbora drustv* za razukavanje m „, na ljubljanskem ve. f',',V">° ^ JIT S djau, de se Jest ncjsm ze nobene, damov^ lesejmu z ekspr^im vlakom (»polžev, HO pretepou pa Imam dama u JkriJne še ko«) v Ajdovščino . . da bo delovanje uspeSnejše. Ul Drmf več laceh svetinc. Sjcdein jeh imam, sm Sveta voislta iz Ljubljane je angažirala r„z.šjri svoje delovanje in prejemi t djau, pa dva križca. Tok« sc je zečiidu. v Oorici več pijancev, da jih bo vodila po oddaja naročila svojim filialam v '»lih de b' hmalu sc shiola pou. Jc djau, de me Kranjskem kot svarilo pred alkoholom. okolici kakor tudi v vse oddaljene kr> irno spustu. Če mu povajm, koku sm jest Novi poslanec. Nekdo, ki začenja vsa- IV. Program sc društvu izpremeni vin luolku česti prlslližu. ko besedo z i-l-i, sc Jc izrazil, da bo pri ko, da nc bp Ic raziskovalo in odkriv« ženske lepote, temveč jo bo tudi hono-rirftlo z dobro »srečo«. Dalje bo društvu določalo o modi v obleki, frizuri, hoji in ,ploh o vsem, kar krasi nežni spol, sc> veda bo glavna naloga g. ozir. gdč. j.redsednice honorlrati dolge jezike. Vsa izpričevala ima pravico izdajali predsednica. In zdaj nazadnje pa Še li Talijnni, Od vina dosti sicer niso pjani, V »umore« se pa kar zapletajo. Zalo pa riž in pašlo jim obeta io. a nje posebno v klubih. j je klub, ki s ponarejen i> Pravijo, <$a trav pridno deluje mi in brezpodpisnimi pismi pošilja raz; ne okrožnice s hujšimi ali lažjimi pret-ijami. IZ RIHEMBEKKA. Ker je ob nedeljali sicer dolgočasno ed sveto mašo in molitvijo in je kaj učno klečati ali stati ter ves čas moliti, hi vam priporočal, dekleta, da si prine-etc s seboj stolice ali pa povktre, da ne »odete čepele ali celo sedele na mrzlem umenu ker se lahko prehladite. Molit-enike in knjižice pa doma pustite, me* to njih prinesite z seboj kakšno knjigo uljivih povesti, uli pa pridno nabirajte lovicc čez teden, da si bodete imele kaj povedati, ko oodete stikale glave skupaj. Pardon, skoraj bi bil pozabil. Prosite go> spoda župnika za dovoljenje, da bodete pobirale prosta darila za veliko ogled«' Io, katero sc bode postavilo v sredo obhujilne mize, da bodete zud%j in na ru stoječ^ fante lažje opazovale, ker sicer mora biti jako inučno, ozirati se nazaj. — # IZ KOBARIDA. Zadnji Cuk se je spravil na naše poltene mesarje; ker pa on ne ve pravega zroka; zakaj da je taka cena mesu, mu »vemo mi. V Kobaridu so nekateri zelo člove-oljubni mesarji, vse skoz in skoz ple* enite duše. Ti mesarji povabijo skoraj sako poletje nekaj ubogih ljudi iz dalj-ih krajev, celo iz Orijenta, da si okrep« Ičajo zdravje, oni jim dajo popolno brez-lačno hrano, stanovanje in vso oskrbo; o se na jesen, ko so sc okrepčali, vra* čajo v domovino, jim plačajo vožnjo do doma, jih preskrbijo s potrebno obleko, z denarjem in še mnogo paketov jim dajo na vrh. Ker pa je sedaj vse drago, je umevno, da imajo ti mesarji mnogo stroškov, zato pa prodajajo meso neko* liko dražje, češ: vsak naj pomaga k temu človekoljubnemu in plemenitemu de* janju. (NEŽNI SPOL. Je oče Bog ta svet tako zasukal. Da marsikteri fant nc bo več ukal. Zato dekletom huda prede zdaj, Boje se tete bit na vekomaj. A nežni spol pa bistre je glavice, Na vsak način zahteva si jpravice, Naj da jo Nemec, Oger al Taljan, C.e drugi noče, dober je cigan. I takih fantpv danes jc zadosti. Saj vsaki dan ti pride drugi v gosti, Ljubezni ženske vsak lačen jc. Ter jo takoj dobi, če le potrudi sc. »O licbes Kind,« samo je rekel Neme, ln že imel deviški njen je vene, Če »čokolo« dejal ji je Madjar, Takoj dobil dva njena brž je v dar... Doma pustili svoje so morete,-Za našimi si brusijo zdaj pele, Blondink pa tudi ne zuvraČajo, K obojim tu se zdaj obračajo. O »amiko kuro«. Toni, 7.iži, Pcpi, Za vsakim oglom slišiš žvrgoleli. Poslušaj dalje kaj zaslišiš: »cok«, To dvojnih je poljubov zvok. Ko k pameti bo Bog Iu svet zasukal, Bo marsikateri lanlič si zaukal, A šel k dekletu takemu bo v vas. Ki vedno lujcu skrila je obraz. Propulicc bojo doma jokale. Nekatere Še celo zibale, Sc stari očka ne bo mogel spat'. Ker ni nekdaj pokazal tujcu vrat. Vipavska daleč znana je dolina. Ker dosti dobrega nam daje vinu, V dolini tej pa mnogo je deklet Ki tako pcsein treba jim zapet' lublico z napisom: »Vsakdo, ki želi k zdravniku, se mora že v predsobi sleči, da morem hitreje ordmiruti.« Nedavno od tegn je pa prišel neki kmet, ki je sto> pil naravnost k zdravniku, ne da bi se preje slekel. Predno ie prišel možakar do besede je žt^tfdravnik zakričal nad njim, da se mo.ru v predsobi sleči. Kmet je res to storil in ko je stal v adamovi obleki pred zdravnikom gu je ta vprašal: »No, kuj Vas boli?« Kmet pa mu je po-nižjjj) javil: »Gospod zdravnik, drvu sem Vam pripeljal!« OJ, TA REKLAMA! NX roklamm strani nekega dnevnika je bil uvrščen tji-lc oglas: »Proti pošiljal vi dveh lir se nauči, Itako se zumorejo rabili znumkc od pel stolink za deset slotink'« Gospod Tumpec je poslal dve liri ter je d<*J>il sledeči odgovor: »Rabite dve po pel.« • ♦ ♦ . Pravijo, tla tolminski lovci zajce s kolom pobijujo, ker s strelom vsakega zgrešijo. V SLE D SLABE LETINE, dam v rejo ženo, sina in eno staro teto. Pogoji: Po enoletnem dobrem vzdrževanju vrnitev ml žene In sina, teto si lahko obdrži. Naslov: Sani & Comp. Podstol, pošta Drnjo-hla. " RAZPISANO JE MESTO predsednika mizerije. Natančna pojasnila sc vdobijo v uradu društva .Srpeniških klepetulj. NA SODNIJI. Vojaku ki jc stal po noči na straži, se jc približal velik in hud pes, ki ga jc ugriznil s svojimi ostrimi zobini v bc< dro. Vojak, da se ga odkriža, ga je sunil z bajonetom, nasajenim na puški. Last? nik psa je vojaka poklical pred sodišče. V teku procesa je sodnik vprašal voja* ka, zakaj ni psa udaril s kopitom puške namesto z bajonetom. Vojak je med splošnim smehom očinstva odgovoril, da bi bil udaril psa s kopitom, čc bi bil pes njega z repom ugriznil. Sodnik obtožencu: »Kaj sc je zgo« • • ♦ dilo nato, ko vam je vaš nasprotnik pri< solil prvo klofuto?« Obtoženec: »Priložil mi jc tretjo!« Sodnik: »Kako, tretjo? In drugo?« Obtoženec: »Drugo sem mu ja/. dali« DA GRE NAGLO. Nok zdravnik v gorah ima mnogo klijentov. Da mu gre ordinacija hitreje izpod rok, je obesil nad vrati v predsobi SE DALEČ ZA LUNO. Gospo, ki je bila le *šlučajno v rc* stavraciji ter je verno poslušala proiz» vajanje orkestra, je vprašal njen bližnji: »Milostljiva, poznate Srtiefanovo prodano nevesto?*. Gospa: »Zalibog ne poznam dosti ljudi, nimam znancev ne prijateljev, ker nc grem skoro nikdar iz hiše!« LASKI TURIST. 1922. je prišel laški turist v Trento. Rad bi bil zajahal Triglav, a manjkala so mu pljuča. Pokličejo strica Prida iz Soče, ki je hudoba čez vse lvudol>e. Dal mu je v prsa kolesje stare ure, uavil je vzmet in Lah je leteTkot gams. Ker jc pa mož zjutraj pred odhodom pozabil zopet naviti — smo ga našli mrtvega. Zapustil je šest H-monov in pol kila makaronov. Dediči, o-glasite se! ZOPER NA STANOVANJA. Aristokratinja se je s svojo malo hčerko sprehajala tik pred novo zidajo čo se hišo. Hčerka je opazila, da si jc en zidar trebil nos ter reče materi: »Glej mama, oni le zidar si je čistil nos ter prst obrisal ob kamen.« »Da. da,« vzdihne aristokratinja, »in čo pomislimo, da moramo mi potem sto* novati v teh hišah.« wx . . - UMEN ZDRAVNIK. ; —- ^ Klijcnt pride k zdravniku ter mu potoži da ic pet dni ni Sel n« potrebo. M«k> čudno 9e mu je to zdelo, ter pripisal večjo množino ricinega olja. Drugi dan sc klijent zopet vrne, rekoč, da mu zdravilo ni pomagalo. Zdravnik, neveren in nervozen, mu pripiše že močnejši ori« pomoček. toda zaman. Tretji dan sc je znašel vnovič v ambulanci. In. ko jc zdravnik čul. d* mu brez vspeha nakani« jc zdravila, ga je debelo pogledal v obraz ter resno vprašal: »»Gospod, pove||e mi po vsej resni* ci, kakšen obrt imate?« »Uradnik sem!- »Ej vraga, povsem naravno tedaj in to ste mi morali takoj povedati. Tu i« mate 5 lir. pa se najejte prej, potem bo« ste Šele lahko šlL« Nekega starega moža jc spravil na* PRIJETNO RAtMURJt, Kmet jo najel hlapca^in mu je dejal »Pazi name! Kadar pokimam z vo, je znamenje! da pridi k meni.« »Tudi Vj pazite. Ce odkimam z vo.« to pomeni.| da ne pridem^« MED ČASNIKARJI. »Mi prinesemo vse novice, ki se Kla KlaJ čci ravnost v jok. Po končanem govoru se govornik približa starčku in ga vpraša, kaj ga jc tako ganilo, in ta mu odgovori: Nisem se mogel več zadržati; ko sem Vas gledal, ko Vam je brada mahala, kakor mojemu ubogemu kozlu, kojega so mi cigani ukradli. snubiči \ •'"'..raer »Pcj smo ga prišU prov? Mame go» dan , v« kri v v u. (in&ni/a Pcnsa?« "Kai to! Mr ** prinesemo že zvcčci ^UfiPMSfsftS? fepca pride vse novice, ki sc zgode šete drugi dan, takoj.« VEGETARJANEC. »Sma ga čakala čela" mešeč. ko sina »Kaj, tako j fanatičen vegetarijanec, j pisala pišmu s Tciito, prej ni bila riipo* jeste zajčjo i>eč prosim te Oprosti, če te ne bom dovol ka«. »bači domači« in pa dvajšet tavšent spretno in urno zadavil; veš, Jaz sem & lira dota.« . _ ^ovinec, in ti si prvi, ki mi prideš imx »Ja imela potreba salošit botega ^ T lira. Vi pa došt lira, pej fajn punsa.« — ■ ■ • I Koncem konca jc bilo vse: b—h—fc M^iS&Sffjc sam° = = N Biciklist Zgubljen Bila sta Mladenič in dekBca. ki sta se imela kaj rada. Nekoč d* on njemu prstan rekoč: »Tu imaš prstan; dokler za nc izgubiš, te bom imela vedno rada, ako ga pa izgubiš, poide po vodi tadi najina ljubezen.« Mladenič se gre kopat v bližnji potok in pri tem mu zmuzne z roke prstanček. Išče in išče, pa ga ne dobi. Ves pobit in žalosten gre domov. Dragi dan k svoji ljubici, ter jo prosi, naj na odpusti. Pa vse zastonj. Kar se odpre vrata, in star ribič prinese prodajat ribo. DekBca kupi zelo lepo rim. Ko jo prereže, vpraša: »Kaj praviš, ljubi moj. kaj je bilo v njej?« — »Gotovo prstan.« — »Kaj že--ČrevaH« CE NIMA USES. V nekem trgu soške doline sta sede* la dva prijatelja pri kozarzu vipavca. Eden od njih je imel v svoji mladosti tO smolo, da sta mu ušesi skoraj popol« noma odmrznilL Vipavec jima je razgrel možgane tako, da sta se začela mod se« boj sporekati. Beseda je dala besedo in ker sta oba v takem stanu bol j občutlji* ve narave, zabrusi brezuhar ukarju slad* ko ime »osel« v obraz. Ker jtc bil uhar na tako titulacijo seveda razžaljen, vrne brezuharju: »Ti pa še osel ne moreš biti, ker nimaš Hudodelce pa krepko odgovori: »Rav. no prav, veste.; da sem tudi jaz novinec danes gren prvič na vislice. I TEZKODELO. Med postopači se je razvil tale ra2 PRIMERNO. Ko je učenec Čttal zgodTsv. pisma ga govor: »Kje pa]si fcil toliko časa?« Eori kapbai. n* čita boljše, drugače »Del** na polju.« mu da »cvdk!« V tem obrne učcncc list in čita: »Tebi enega,, Eliju enega in Petni enega!«« Zaal si Je pomagati. i^LSSt^JS^Sm^ P"rono. T* WPr*"» »A zato si tako bled?« »Delo človdca nese navzdoL« »Koliko časa pa ic delaš?« »Jutri mislim začeti.« * * • »Imam pa res smolo. ' Ravno noteme iz žena teoo us^To iis^ ka Miko **icet, da sem se bul, da me nc potem « žepa lepo usnjato Hstnsco, Jca fi jo VzeU go ml puiko in da so tera fc vgajda UuM^n&nu. mi Se malho pustiHU t04utolC0?< vpraŠa ZELO NEVERJETNO. ^ "^Tr? ■ ru xx « . Poročnik: No. enoletni prostovoljec, " ^vrnp Dunajčan. »tojc M stc deUli ko stc m n/poiStnicah? č«sto telečje muc.« 1 Prostovoljec. Vsak dan paradni »Kako se imenuje »telečje usnje« v marš s popolno vojno opravo in tor-nemščtni?« nistro. »Kalbslcder.« ?EBELJ V KRSTO »O, to moram vktipHf* vsklSctie ra- ' Zakaj toliko pijete, gospod Rdeč-dostoa Ljubljančan. kar? Pomislite: Vsak požirek j* žebclj v Ko pride na Dunaj, stopi v trgovino in Vašo krsto, zahteva iisbaco. i _ »To mi jc vse ena figa, jaz bom pil) »Ja. aus weichem Lcdor?« vpraša vseeno, četudi izgleda moja krsta od sa»| prodajalca. Ljubljančan je vedel, da sc pravi um je Leder, ni pa vedel kako se prava po nemško — teJe. mih žebljcv kot ježeva koza!« NERODNO. j Profesor je razkladal učencem v -šoli | različne bolezni m njih posledice. Prijel! Vendar ljubljanska glava si zna takoj je tudi govor na posledice tifusa, pri če-1 pomagali. Proti prodajalki začne posne- mur fc profesor rekel, da pri tej bolezni mati glasove tek*a — bu — bu — mu - u. človek Jahko pride ob pamet ter je Izjavil, Prodajalca se je zasmejala. vendar pa da je tudi on že imel t4ko bolezen. ga ni razumela. Ljubljančan pa iznajde drugo stred- SLABOST1. Zid se predstavi: »Klanjam sc, no« PODOBEN MU JE fitUJll Ob priliki nekega političnega shoda le jfovoril tadi gospod z dolgo sivo bra> do. Ker m Ker je govoru precej a z zanimanjem poekaftali štm Ponosno sc varala in reče: »Ich spodična, moje ime j« Mcatovaograja.« OchR, (jaz vrt), du Kuh (M krava)«. In po- Gospodična: »Kako se more kdo ta. kaže s prstom na pnodafiJko. »und das ko imenovati?«' i" unser Klnd (in to naš otrok)«, ter pokaže zmagovito na listnico. MiaMnt. da J« vendar Ustnico dobi. Zid: »Poprej sem se imenoval samo Most, ker sem pa poflostoma padal v nezavest, so ml aodaH ic ograjo. LISTNICA UR13JNJSTVA. Dopisniki, posebno oni, ki v svojih do-mIi imenujejo kako oscIm>, nam morajo •močiti tudi ime. l.ivek, zato je Slo Vaše v koš. Postojna. Se se kaj oglasite. Matlov. Iz vašega dopisa (Kisnemamo, i se je ena vaša pošiljka izgubila. Skoda. hodite iKidl, če ne pride vse takoj na Mo. Različni faktorji, čisto tehnična mu lista odločuje včasi. Z »iiiazačem« ui-i<> mislili Vas. Pozdrave! Prijatelj. TI nam pišeš, da naj Čuka palci futrumo raje s soljo nego s flžo-Hii. Kako prav imaš. Prižgal si mi- žarek uve kičl! Nas Je bilo zapeljalo eno samo i istvo: Človeštvo se futra s fižolom že od uctka sveta in tako izborno uspeva zato no vzeli eno izmed uspelih in preizku-ulh hranil. VendaPpa na splošno željo • bomo delali več konkurence tej edini oveški hcani. dasi jc s soljo-sitna zade-i, ker Je i>ostala monopol vseh naših krikov lu je ni mogoče nikjer najti. Kadar \ najdemo, bomo o tem gotovu poročali. II*rav po časi. Vi ste hud, ker nismo pri* Kili vaših stvarj. To je pa sitna za/leva. aši spisi so pač humoristiČni, to vam ra-vcrjameino, a humor obstoji v tem, da mislite, da Je vse kar vi napišete liumo-stlčno. S tem humorjem je uredništvo a v zadovoljen, a ga ne more ponuditi »činstvu, Id nima zmisla za rciturizein v ■moristiki. Pošljite kaj resnega, morda » tisto humorlstlčno. Čuk na palci je za nič. Dovtipi so sta-. risbe so slabe, sploh ima vse napake od -cbe urednikove pa do tiskarskega stroja. Človek je po kritikah prepričan, da ga liče ne bere. Saj ga po nekaterih trafikah par dni ni dobiti več. Prav se mu godil Slikar. Hvala lepa za karikaturo; ioni resnično vgaja. Pa še kako! Ampak n > ramo imeti obzir na občinstvo. Vaša •uikatura je.grda, a pristudi človeka, i ste ga karikirali, njegovi nevesti, ki ga tem lahko izpostavite posmehu družlic, m hi kazali s prstom za njim. Mi vemo, ,1 ima g. L. dolg nos, v resnici vedno, in i pa tam hudi v prenešenem pomenu. VI ie pa to njegovo hibo hudobno pretirali. <> za poštenega karikaturista ne gre. Slo i tiska karikatura — mi smo trezen na-id naj bo najmanj tako verna in lepa ■ it fotografije. Čc karikirate še koga, vas "»sini. da ne karikirate nikogar z brado, et imajo nekateri narodni voditelji bra-tla nc karikirate tudi nikogar golobra* rt:a, ker ima'del narodnih voditeljev go->l»rado. Da se izognemo vsem težkočam, arikiraite ljudi sploh brez vsake brade, '■►zdrave! Intetigenten uradnik oženjeu, šUridesetleten vešč ustmciio in pismeno petih jezikov išče kolut ršuokoli službo v uradu, za imtovalca, vodja kavarne, lluffet itd. Naslov in iiifoiuiacije v »Na-rodni Tiskarni«. »—.-ic—.-i rv* *. z Syderaroni v dobrem stanu se proda po ugodni ceni. Več se poi/.vc v (lorici, via Raful T). IM preje: Hedžet & Koritnik, Gorica Corso Verdi 7, vogal Šolske ulice. Trgovina iiintuifiihtumegit blaga, specialitcta inošldb In dainnhih oblek, velllui Izbira mo- II šhega lu ženakega perilu, vac potrebščine zn l\|J neveste, kakor tudi za blrinance. g P. n. lastnika se priporočata slavnemu občinstvu na deželi in v mestu. Ure budilke Lir 18 največja; jamč« nina 2 Teti. Šivalni stroji neinškib tovaren najboljših vrst, 10 let garancije po najnižjih cenah. J. Suligoj, Gosp. ulica 19, Gorica POZOR NA STARO TVRDKO!! Gostilna „Pri belem zajcu44 v GORICI, nunska ulica Shajališče okoličanov in mefifianov. Za obilen obisk se priporoča Postrežba s svežimi domačimi mrzlimi in gorkimi jedili ter z Izvrstnim vipavcem, bricem, teranom in zelencem, o o o Na razpolago je tudi blev za konje in shrambo koles. Jos. Molar restavrater nunska ulica. G. TEM 1L = GORICA. — VIA (SIOSUE CARPUCCI ŠT 1 - - - -(nasproti ITlontu)- - - - brusar in nožar - prodaja tudi toaletno predmete. - V deluvulcl so namaičenl deluvel specialisti zu omenjena del« kakor tudi za popravljanje vseh opcraclJaLIh predmetov itd. Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov, kakor nožev, Ikarij, brivnih nožev, najelegantnejiih lopnili noŽov, bergamskih osel, sploh vseh rezil — Htusi brlvne in žepno nože, ličarje, mesarsko ,■....•■■• in knjigovelke ter »se druge nože in rezila. * HT Za izvršena dela jamči lastno SVOJI K SVOJIM! trgovec z maiiufaktiirnhp blagom žensko krojačnico , V DORNBEROiU št. I(i6 se uljudno priporoča cejij. domačinom in okoličanom za obilen obisk, zagotavljaj« točno in solidno iw>strežl>o po zmernih o.-, liali. Blago prvovrstno |u trpežno, ženske obleke se izgolavljajo natančno po uu:rj in najnovejših inodali. Josip Kerševani melianlk lil pulikar > v Gorici, Stolni trg 9, desno. Zaloga raznih šivalnih iu kmetijskih strojev, dvokoles, pušk iu samokresov, ter vse posameznih delov, upadajočih v mehanično 'in pušknrsko stroko. Strokovni, brezplačen pouk v umetnem vezanju lit krpanju. IjuhLiia delavnica lu popravljalnioa, Stolni trg 5, MT Ponlklanje In lakiranje v vsaki barvi. Priporočam vsakemu Original Mundlos Šivalno stroje, ker ho MUboU zanesljivi, za te Jamčim 15 let. I ' I a — via »ogana Kjer bila prej jo ulica Doguna, stoji v Gorici \>li'ii-vlt to linije, kjr.r ilraiult« pot v Kasaauerco zavije, l>od otemnnjat Itevllko dobro znana ooatllmi PrlnČIČ. Vina v njej Izbrana, kdor Ic prentopi prau, po ceni pijo Iz KraAke in Vipavsko domačijo in pa od tam, kjer Ilnla »o proatrana. Kdor ima n« preturi opravilo, pa bodi priča, toiencc, tožiteij. vaak po razpravi atopi na koailo, aaj Kari Prinčič blizu jo gostitelj.... .Vodnik če ima žo ccl sod, v naslovi, »tri dobro stranki vsa) kvartin njegovi. U O A IV K A. Se vozi prvi sam ▼ ognjenem vozi, kopita konjska nič nc peketajo, čeprav vsi konji divje 'cepctajo, a on ne speče nc pri vsej tej |{rozi. Je drugi ptič, ki piše v verzih, v prozi, otroci, stari dobro ga poznajo in za poredneža ga vsi imajo, da ga ugane j, v to ti Bog poinozi! Če združiš ti obt, dobiš trgovca, ki znan jc od Dcvina gor do Bovca, kolesa, stroje ima on v zslogi, ki vozijo in šivajo b>ez muk. Da močil sc nc boš pri tej nalogi, povem rešitev ti: Elija Čuk. Gorica - Piazza Cavour (Stolni trg) št. 9 (levo) NAZNANILO. Podpisani si usojam uljudno naznaniti sl. občinstvu tolminskega in ko baffiškeg-a qkraiia. da xsem, odprl i»r Sv. Luciji - VEIJKO ZALOOO STAVBENEpA IN DRUOEOA LESA. desk. tramov itd. — Za obilen obisk v priporočam, zagotavljale točno postrežbe z nizjkimi cenami udara* AloJzil Slamlč. Irtrovec. GOSTILNA - losip in Pavla Kamenšček v Gorici, na Koran It. 8 streže z izbornim belim briikim. vipavskim in črnim vinom — Kuhinja domača — G o rtu jedila ob vsakem času na razpolago — Snaga vzorna — Prenočišče za lujce — Sobe in — postelj« snažne. ainllttc rtiikn 12 Strici fi is »lih kribii VELIKA ZALOGA MANUFAKTURE nm(iji,rriilitti|i!iii' RUGER VENUTI v GOBICI, Pred nadfikofljo št 7. Shajališče meščanov in okoličanov. Toči najboljia -&na In bebi vin« In pivo. — laborna kuhinja. -Bobe za prenočišča. Snaga uzomaL Postajališč« »"to Corso O. Verdi IS GORICA Corso O- Verdi IS mobilov, ki vozijo t Bovec, Orkno, Tolmin, Idrijo Za obilen obisk se priporoča Majd) VMa. resUvrali-r. Bogata zaloga volne domače In inozemske, tkanine, bomba-ževine za gospode in gospe, velika zaloga platna, perila vsake vrste. Svila, žamet, perkal, batist, šifon, kreton itd. Tepibi, linoleum, preproge, zavese lana. Volna in žima in perje za štramace, splob vae blago za neveste. - — — — Cene zelo ugodne I Cene zelo ugodne I Največja manufakfura ulrgovlna v Gorici. I V A N K A C I N Gorica, Via Carlo Favetti 6. (nasproti »Goriške Straže«) Izdeluje orgije, harmonike, klavirje, ih> pravlja, uglasuje. V zalogi iina različne karmonije, klavirje, violine, strune, tudi prcigrano. harmonije in klavirje. Oddaja :-: tudi na obroke. 05726837