Ameriška Domovi ima NO. 4] 'O/g^ Pav,, , Kicll' 6°th f 7-8 c ^7> ^ ih m tPiRfr / l?;tAMOUA«€ OHM *IV1E W«=/* f%l—HO National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. FEBRUARY 27, 19G9 MOftNNO MWSPAPm STEV. LXVII - VOL. LXVI1 Dragiša Cvetkovič umri Kot predsednik jugoslovanske vlade je sklenil sporazum s Hrvati avgusta 1939 in “trojni pakt” s Hitlerjevo Nemčijo in Italijo marca 1941. Ob koncu druge svetovne vojne je pobegnil v tujino in živel v Parizu kot politični begunec. _ CLEVELAND, O. — V Parizu je umrl dne 18. februarja 1.1. bivši predsednik vlade, srbski Politik, jugoslovanski državnik bb‘agiša Cvetkovič. Dne 22. februarja so ga pokopali na pokopališču Thiais pri Parizu v istem oddelku, kjer so grobovi srbskih vojakov iz prve svetovne vojne. Cerkvenega pogreba v ruski pravoslavni cerkvi sta se udeležila tudi knez Pavle in kneginja Olga. Lragiša Cvetkovič se je uspeš-ho udejstvoval kot politik srbske radikalne stranke. Kot kandidat to stranke je bil izvoljen za žu-Pona mesta Niš, kasneje pa za državnega poslanca niškega o-braja. V vladah kraljevine Jugoslavije je bil minister raznih resorov, zlasti je v ponovnih obdobjih vodil ministrstvo za soci-]alno politiko in narodno zdravilo. Bil je tudi minister v vladi, ki ji je predsedoval dr. Anton Korošec. Pomemben jugoslovanski državnik je postal, ko je u-spešno zaključil pogajanja s tedanjim predsednikom hrvatske kmetske stranke dr. Vladkom klačekom in z njim ter Slovenci sostavil vlado narodnega spora-^Uma, ki je začela preurejati kraljevino Jugoslavijo iz centralistične v federalistično državo. To delo je prekinila druga svetovna vojna. V prizadevanju, da bi državo rešila vojne, je vlada narodnega sporazuma sprejela v marcu leta 1941 znani “Dunajski pakt”, ki 1° dal povod zarotniškim častnikom in nekim srbskim politikom, da so izvedli prevrat, odstavili regentstvo, oklicali mladoletnega kralja Petra za polnočnega in s tem dali Hitlerju Povod, da je skupno z Mussolinijem izvedel koncentričen na-Pad na Jugoslavijo, jo v nekaj neh zasedel in razkosal v razna ^sedbena področja. Cvetkovič odklonil vsako sodelovanje z okupacijskimi oblastmi nacistov, oncem vojne se mu je posreči-°> da je pobegnil preko Bolgarije v Turčijo in od tam v Pariz, Jer se je po vojni naselil kot politični begunec. ohranjajo Dragišo v naj lepšem spomi-kot tistega srbskega politika, le pokazal največ razumevala in volje urediti Jugoslavijo dako, da bi upošteval tudi želje rngih njenih narodov ne le foških, in kot državnika, ki je e iko lojalno sodeloval z našim prodnim voditeljem dr. Anto-£0tYl Korošcem. Ožaloščeni dru-. nv1> zlasti ovdoveli gospe Mari aso iskreno sožalje. R. I. P. Dr. Miha Krek ------o------ Grenlandija je naj več ji o-°k na svetu. Slovenci vstkoviča "^ečinona oblačno z naletava- sne2a- Najvišja tempera-ura okoli 36. Novi grobovi Mary Margaret Avsec Včeraj je umrla na svojem domu na 854 Sherwood Dr. v Elyriji, Ohio, 35 let stara Mary Margaret Avsec, roj. Toth, žena Williama, mati Michaela Wil-liama, Michelle Marie, Williama Thomasa, Patricie Irene in pok. Williama D., hčerka Williama F. Toth in Mary, roj. Lenkei, sestra Johna Stephena. Pokojna je bila zaposlena kot tajnica p r i Elyria Academy of Cosmetology. Bila je članica KSKJ št. 25. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogreb. zavoda v Clevelandu v soboto ob 9.30, v cerkev sv. Jude v Elyriji ob enajstih, nato na Kalvarijo. “Svobodno” zlato je skoro izginilo s trga CAPETOWN, J. Af. — Odkar imamo dve ceni zlata, uradno za obračunavanje med državnimi bankami in “svobodno” na zlatih trgih v Londonu, Zuerichu, Parizu in Hong Kongu, svobodna cena hudo niha. Dvignila se je na preko $42, med tem ko je u-radna stalno na $35. Padanje cen na borzah, izgle-di na ustalitev dolarja in njegove mednarodne trdnosti imajo svoj vpliv tudi na cene “svobodnega” zlata. Glavni zalagatelj svobodnega zlatega trga je Južna Afrika. Ta že dalj časa ni nobenega zlata prodala, ker je upala na dvig njegove cene. Rdeči pritiskajo od severa proti Saigonu Rdeči nadaljujejo svojo “splošno” ofenzivo v Južnem Vietnamu. Včeraj so od treh strani udarili proti ameriškemu letalskemu o-porišču Bien Hoa. SAIGON, J. Viet. — Rdeči so začeli v soboto zvečer dolgo napovedano in pričakovano splošno ofenzivo. Tekom noči in jutranjih ur so izstrelili na okoli 130 mest in vojaških oporišč skupno nad 2000 raket in min. Na raznih krajih so prešli tudi v pehotne napade, ponekod v valovih. Boji so bili posebno zagrizeni v predelih severovzhodno Ko je postala sedaj ta nekam negotova, je južnoafriški finančni minister Nicolaas Diederichs tolažil parlament, da zlato ne bo padlo pod $35 za unčo, ker je ‘svobodnega’ zlata skoraj zmanjkalo in ker ima Južna Afrika pravico kupiti valute od mednarodnega monetarnega sklada za zlato po ceni $35 za unčo. Diederichs je dejal, da je od okoli 2000 ton “svobodnega” zlata ostalo na trgu le še “nekaj sto ton”. Južna Afrika je glavni dobavitelj zlata v svobodnem svetu, Rusija pa v komunističnem. Truman iz bolnice KANSAS CITY, Mo. — Bivši predsednik ZDA H. S. Truman se je v torek vrnil iz bolnišnice na svoj dom. V bolnišnico so ga pripeljali pretekli teden v četr- ™°o sLa/sja «*»^ ^ rdečih za napad na mesto. Do obsežnejših bojev je prišlo tudi na področju Mekongove delte in v torek, ko je ofenziva drugod že nekoliko popuščala, neposredno južno od Demilitarizirane cone. Rdečim se je tam z Včeraj ob zori je kakih tisoč rdečih od treh strani pritisnile proti glavnemu ameriškemu letalskemu oporišču v Južnem Vietnamu Bien Hoa, 15 milj se jVerovzhodno od Saigona. Napat več množičnimi napadi posrečilo je bil ustavljen, toda rdečim prebiti zunanjo obrambo topni škega oporišča Rockpile. Po hu dem neposrednem boju so ameriški marini napadalce potisnili iz svojega oporišča. V bojih je bilo 28 marinov mrtvih, 115 pa ranjenih, rdečih je obležalo na bojišču 35. je posrečilo utrditi v vaseh Don^ Lach in Ho Nai, ki ležita neposredno poleg letališča. Močne a-meriške in južnovietnamske e-note so napadle rdeče z oklepnimi enotami, pa so jih rdeči ustavili. Letalske sile so nato spremenile obe vasi v morje ognja. NIXON POMIRIL NEMCE Predsednik ZDA R. M. Nixon je tekom svojega obiska v Bonnu in Zahodnem Berlinu zagotovil Nemce, da stoje Združene države trdno na njihovi strani, da se čutijo še vedno dolžne podpirati nemške napore za združitev obeh Nemci j, skrbeti za njihovo varnost in za varnost Zahodnega Berlina. Danes je odletel predsednik ZDA v Rim. BONN, Zah. Nem. — Predsednik ZDA Richard M Nixon je priletel sem včeraj zjutraj iz Londona. Po sprejemu na letališču je odšel Nixon na razgovor s kanclerjem G. K. Kiesingerjem, državni tajnik Rogers pa na razgovor z zunanjim ministrom Brandtom. Razgovori so obsegali vrsto vprašanj, ki vznemirjajo Zahodno Nemčijo in njeno vlado. Na eni strani je negotovost zaradi napovedanih razgovorov med Washingtonom in Moskvo, ki bi utegnila doseči kak sporazum na škodo Nemcev, na drugi vprašanje nemške združitve in v sedanjem trenutku napetost okoli Berlina. Zahodna Nemčija je nejevoljna zaradi prepira med Londonom in Parizom, ki slabi vso svobodno Evropo, Nemcem pa gre posebno na živce, ker se čutijo nekako stalno ogrožene z vzhoda. |Sej Intelsat sistema se udeležuje tudi SZ Sodijo, da so Rusi opustili načrt ustvaritve lastnega satelitskega komunikacijskega sistema in da se bodo pridružili zahodnemu. WASHINGTON, D.C. — Intelsat sistem obsega vse telekomunikacijske zveze, kar jih ustvarja pet Comsat satelitov. Comsat je ameriško podjetje, ki je financiralo v začetku vse telekomunikacijske satelite in organiziralo prve prenose. Čeprav je sedaj Intelsat prevzela veliko upravnih poslov, obstoja Comsat še naprej kot zastopnik ameriških interesov in ima v Iptelsatu absolutno večino (53', vseh delnic). Temu primerno je doslej Comsat vložil tudi v satelite in v stroške poslovanja največ kapitala. V sistemu je že vloženih nad $100 milijonov, Amerika je prispevala okoli $60 milijonov. Amerika izvaja torej monopol v poslovanju Intelsata, kar seveda marsikateri državi ni prav. Zato še obstojajo želje po konkurenčnih sistemih, nanje mislijo posebno komunistične dežele. Intelsat sistem ima sedaj 65 članic, na sedanji konferenci v Washingtonu so poleg njih navzoče še delegacije 15 drugih držav, med njimi tudi vseh komunističnih razen Kitajske in njenih satelitov. Iz t ?ga sklepajo, da je Moskva že opustila načrt po lastnem satelitskem sistemu in da se bo pridružila ameriškemu. Konferenca bo trajala ves mesec marec in A>o skušala sestaviti definitivna pravila za sistem, ki posluje po začasnem sporazumu že 5 let. ------o---— Sen. Dirksen ni tako dobrodošel v Beli hiši WASHINGTON, D.C. — V Beli hiši imajo rajše sen. Hugha Scotta, namestnika vodnika republikanske manjšine v Senatu, kot pa sen. E. Dirksena, vodnika senatne manjšine. Dirksen je imel tesne zveze s predsednikom L. B. Johnsonom in to mu kar očitno ne koristi v odnosih z novim gospodarjem v Beli hiši. Richard M. Nixon je takoj po pristanku na letališču v pozdravnem govoru poudaril ameriško podporo Zahodni Nemčiji in njenim težnjam. Obiskal je zvezni parlament in tam govoril o nemški pridnosti, sposobnoti in vztrajni delavnosti, ki so omogočile čudež nemške povojne obnove. Poudaril je, da se čutijo Združene države še vedno dolžne podpirati nemški napor za združitev obeh Nemčiji, ponovil ameriško obvezo za podporo Zahodnemu Berlinu in njegovi svobodi. V razgovorih z vodniki Zahodne Nemčije je Nixon dejal, da se ZDA ne bodo vmešavale v sedanji prepir med Zahodno in Vzhodno Nemčijo okoli Berlina, da pa bodo podpirale v tem vprašanju Zahodno Nemčijo. Poskus rešiti spor glede volitev predsednika Nemške zvezne republike v Zahodnem Berlinu 5. marca letos je propadel. Razgovori, ki so se začeli na sovjetsko pobudo včeraj, so obtičali. Predstavnik Zahodnega Berlina je hotel dobiti za prebivalstvo tega stalne prepustnice za prehod v Vzhodni Berlin, zastopnik tega pa je bil voljan govoriti le o prepustnicah za letošnjo Veliko noč. Iz Bonna je danes letel Nixon v Zahodni Berlin, kjer kljub napovedim levičarjev ni prišlo do nobenih pomembnih demonstracij. Ameriški predsednik je položil venec pred spomenik žrtev “letalskega mostu”, s pomočjo katerega so zavezniki izjalovili komunistično blokado Zahodnega Berlina leta 1948. Predsednik R. M. Nixon je dejal v svojem govoru, da “zid” lahko razdeli mesto in narod le fizično, ne more pa razdeliti duha, ne more razdeliti, želja in stremljenj, pa tudi ne uničiti volje po edinosti. Vodniki Zahodne Nemčije in Zahodnega Berlina so nad razgovori, ki so jih imeli s predsednikom R. M. Nixonom zelo zadovoljni. Napolnili so jih z zaupanjem in jih pomirili. Predsednik ZDA jih je zagotovil, da se bo o vseh vprašanjih, ki se tičejo zaveznikov razgovoril s temi, predno bo prišlo do razgovorov s Sovjetsko zvezo. -----o----- Zadnje vesti BOSTON, Mass. — Včeraj je padlo toliko novega snega, da Tudi življenje na naših borzah noče zaostajati za stvarnostjo CLEVELAND, O. — Kma- lu po novem letu se je začutil na naših borzah za delnice nemir. To ni bilo nekaj nenavadnega, se vsako leto ponavlja. Letos traja nemir dalj časa kot navadno in se je tudi, recimo, poglobil. Zadnje dni pada močnejše vrednost vodilnih delnic ob razmeroma malem prometu. To je seveda vznemirilo lastnike delnic. Tako se danes dogaja, da med 20 milijoni lastniki delnic, kolikor jih baje imamo v naši deželi, mnogi ne berejo časopisov ne poslušajo radija ne gledajo televizije, za borzne tečaje se pa zelo zanimajo in se pri tem sprašujejo, kam naj to pripelje. Vrednost delnic se ravna po ponudbi in povpraševanju, toda nagibov za ponudbe in po-vpraševanie je na stotine. Pri tem se nagibi ne dajo po pravilu čisto točno opisati; zmeraj jim je primešano nekaj občutkov, ugibanj in razpoloženja. Zato odločata pri nakupih in prodajah velikokrat le pesimizem ali optimizem, ki pa rada padeta pod vpliv okoliščin, ki imajo direktno z gospodarskim razvojem le malo zveze. Po tej poti je “borzna javnost” — tudi nekaj takega poznamo — že pred par leti — prišla do sklepa, da sedanja pregreta gospod arska konjunktura mora trajati večno in da lahko služi za podlago za stalno dviganje borznih tečajev. Seveda je borza spravila pregreto gospodarsko konjunkturo tudi v zvezo s političnim režimom, kar drži. Pregrete konjunkture ne bi bilo mogoče ohraniti brez inflacije, ki je bil zanjo odgovoren demokratski režim. Pa so prišli na oblast republikanci in rekli, da je inflacijo treba ustaviti in da se to da doseči s spremembo davčne in kreditne politike. Sprememba davčne in kreditne politike bi naravno najpreje udarila po tistih podjetjih, ki se njihove delnice trgujejo na borzah. Ne bi jim omogočala naraščanja vsakoletnih dobičkov. To so borzni krogi hitro uvideli in zgubili veselje do tveganega nakupovanja delnic. Na drugi strani so pa posojila postala dražja, kar tudi vsaj ovira veselje do nakupov na borzah. Vse to je borzijancem dalo povod za sklep, da se bliža čas, ko borzni tečaji ne bodo le rastli kot zadnja tri leta, da se bodo ustalili in nihali. Na kateri ravni se bodo ustalili, je vprašanje bodočnosti. Zato nihče ne ve, kje se bo padanje tečajev ustavilo. Verjetno je, da ne bodo padli kar za 250 točk, kot so 1. 1966. Pa se takrat svet ni podrl in se tudi sedaj ne bo. Treba je le ohraniti mirno kri in čakati. Prišla bo zopet doba, ko bodo tečaji šli navzgor. Tega mnenja je — tako se zdi — večina lastnikov delnic. Značilno je namreč, da je dnevni promet na borzah tudi tiste dni, ko tečaji močno nihajo in na koncu padejo, primeroma majhen, povprečno niti 12 milijonov komadov na dan. Ako bi se lastniki delnic res bali večjega gospodarskega zastoja, bi bolj hiteli s prodajo delnic. Da sedanje razpoloženje na borzah ne kaže znakov panike, je deloma treba pripisati temu, da je primeroma le malo delnic kupljenih z denar-jem, ki izvira iz posojil. Vedno bolj se udeležujejo trgovanja na borazh taki interesenti, ki tam “igrajo” z lastnimi in ne izposojenimi dolarji. Njim to-rej ne grozi nevarnost, da bi morali prodajati delnice na Pritisk upnikov, v glavnem bank, kar je bil glavni vzrok za tisto zloglasno borzno krizo v 1. 1929. Današnji delničarji so denarno tako močni, da lahko sami z lastnim kapitalom prebolijo vsako zgubo na borzah. Ta okolnost je postala glavni steber za mirno borzno poslovanje. Zato naj sedanje padanje borznih tečajev nikogar ne vznemirja prehudo. Kot je leta 1966 prišel čas, da so tečaji začeli zopet rasti, bo tak čas prišel tudi v naših dneh. Borze so pač podobne termometru, ki reagira na vsako spremembo v gospodarskem življenju in niha neprenehoma dan za dnem. Na to ne bi smeli pozabiti. Nihče naj se tudi ne razburja, da zadnje tedne borzni tečaji tako hitro padajo. Borze so podobne hribom in goram. Plezanje po njih navzgor je zmeraj počasno in naporno, spuščanje navzdol gre pa hitro in brez težav. Tako je tudi z nihanjem borznih tečajev že od nekdaj. L. 1929 so na primer tečaji padli v par dne-Vh tako globoko, da se potem cela leta niso mogli opomoči, šele devalvacija dolarja jih je dvignila na raven pred letom 1929. so morali letališče zapreti. Debel svež sneg je pokril večji del New Englanda vse do kanadske meje. Promet je v dobri meri obtičal. LOS ANGELES, Calif. — Javno tožilstvo je zaključilo s dokazovanjem krivdo Sirhana B. Sirhana, ko je včeraj pozvalo pred sodnika in poroto zadnjo, 56. pričo. Danes bo prevzela besedo obramba. Ta priznava, da je Sirhan B. Širhan izstrelil usodne strele, ki so končali življenje sen. Roberta F. Kenneduja, pa hoče dokazati, da to ni bil premišljen umor. SAIGON, J. Viet. — Rdeči so imeli v bojih okoli velikega letalskega oporišča Bien Hoa severno od tod 214 mrtvih. Okoli 50 napadalcev je bilo ujetih. Ameriški vojaški vodniki sodijo, da prehaja rdeča ofenziva v drugo razdobje. Napadi prvih treh dni so služili le za kritje premikov glavnine rdečih proti Saigonu in ostalim posojankam, ki j i h hočejo rdeči napasti. Okoli Saigona imajo sedaj zbrani vsaj dve diviziji, 5. in 9., ki sta se obe premaknili proti Saigonu iz oporišč na meji Kambodže in v Kambodži. WASHINGTON, D.C. — Predsednik R. M. Nixon je imenoval za novega načelnika glav- Iz Clevelanda 4 in okolice Uprava išče raznašalca— Uprava AD išče raznašalca lista za okolico E. 167, 168 St. in Grovewood Ave. do E. 172 St. Kličite 431-0628. Dopolnilo— Pokojni Frank Vidmar z E. 74 St. je zapustil tudi sestro Frances Hrovat v Windsorju, Ont., v Kanadi. Skupno sv. obhajilo— Članice Društva sv. Rešnjega telesa v Newburgu imajo v nedeljo pri 7. sv. maši v cerkvi sv. Lovrenca skupno sv. obhajilo, ob dveh popoldne se udeleže križevega pota, nato pa imajo sejo. V nedeljo, 2. marca ima Oltarno društvo pri Sv. Vidu pri sv. maši ob osmih skupno sv. obhajilo, popoldne ob dveh pa mesečno sejo. Krofi naprodaj— V soboto po enajsti uri dopoldne bodo v farni dvorani pri Sv. \čidu naprodaj domači krofi. K molitvi— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida in članice Podi-, št. 25 S2Z so vabljene v soboto od devetih dopoldne v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Jennie Valencie. Članstvo Marijine legije pri Sv. Vidu je vabljeno nocoj ob 7.45 v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Jennie Valencie. Člani Društva Najsv. Imena fare sv. Vida so vabljeni nocoj ob 6.30 v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Jennie Valencie. John Hay High zaprta— Glavni šolski nadzornik Briggs je včeraj odločil, da bo John Hay High School na 2075 E. 107 St. ostala tudi danes zaprta, ker je prišlo včeraj do izgredov in neredov, ki so onemogočili pouk. Briggs se bo danes dopoldne sestal z upraviteljem šole in s predstavniki učiteljskega zbora, kjer bodo odločili, kako poskrbeti za reden pouk na tej šoli, ki ima okoli 2000 šolarjev, pretežno črnih. Zopet zaslišan—• Bivši euclidski sodnik Robert L. Steele je bil včeraj na glavni policiji v Clevelandu, kjer so ga zasliševali ponovno okoli 9 ur o raznih nejasnostih in nekaterih okoliščinah v zvezi z umorom njegove žene Marlene 9. januarja letos. Umor je že vedno nepojasnjen in doslej oblasti v zvezi z njim niso še nikogar prijele. Ugodno— V Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Avenue imajo naprodaj po ugodni ceni EUREKA VACUUM sesalce za prah. — Več v oglasu! -----o------ Le v čem je uspel ? WASHINGTON, D.C. — Tu je bil ustanovljen mednarodni u-rad za uteži in mere na temelju meterskega sistema leta 1875. Kljub obstoju tega urada se še vedno trdno držimo palcev, unč in pajntov! nega odbora republikanske stranke na mesto R. Blissa, kong. R. C. B. Mortona iz Maryland«. /%■ m/* E *» ■ <=/%• ro— ho mm c- 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0G28 — Cleveland, Ohio 44103 m « * goče trezno govoriti. To je potrebno tem bolj, ker imamo v /aMERSSK/* OOMOVinJ/lL peruvanski republiki investiranih vsega skupaj nad $600 ------------------------------------------milijonov in je treba misliti tudi na usodo teh investicij. Povrhu gleda na ta slučaj vsa Latinska Amerika še s posebnega vidika: to je prvi spor, ki ga tam rešuje nova republikanska administracija. Reševanje spora bo pokazalo, kako si Nixon zamišlja obravnavanje podobnih sporov, ki jih bo naša dežela v prihodnjih 4 letih gotovo imela tudi v drugih državah Latinske Amerike. Nixonova administracija ima torej dosti razlogov, da se ne zaleti, pa naj pri tem še tako upravičeno obsoja nacijonalistično zaletelost peru-vanske diktature. National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ga Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year BESEDA IZ NARODA mmmmm mmm Sestra-zdravnica iz Pakistana SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 3 No. 41 Thursday, Feb 27, 1969 CLEVELAND, O. — Pakistan drugem oziru za našo skupno delovanje v zavesti slovenskega naroda naše aktivnosti. Želim, da bi se nadaljevalo v tem smislu, kot je bil namenjen v letu Naša dežela in Peru dežela v Aziji za več kot de- ustanovitve 1959, ki je bilo vsem vetimi gorami — nam zares ni dosti poznan. Iz svetovnih novic razberemo, da se je tudi tam naselil nemir. Novi duh svobode je zajel množice in država leze iz Amerika ne pošilia na tuje svojih deželo je bila po- primer Jugoslavija Zato pa |e ze pos ala n s<; Lna pred desetimi leti tudi Slo- kapital. Razlika med ljudmi in kaP ta'om 'ct™'klžTdjUve„ka. S svojo pridnostjo je done morejo biti lastnina nikogar za‘»sa ™''č"®d„aeoe kršila doktorat v zdravilstvu, po-morejo boriti za izseljence s silo. . J , ' . trkala na vrata sester-zdravnic- bodo izseljenci vrnili ah ne. C,sto drugačna je zafeva a ka'Lisijonark in po njihovem nalo-pitalom. Kapital gre na primer ,z Amerike na ^ ‘»da °-L odšla na pomoč prebivalstvu stane še zmeraj lastnina ameriških podjetij in drzav,l)an“v' p,kistana Ti se za svojo lastnino na tujem takoj potegnejo, Icakor hi- j ' tovanju je in tro pride lastnina v nevarnost. Ako sam, niso dost, močni,I ^ ^ ^ v AzJljo po_ da jo branijo, prosijo dlžavo za posre ovanla' . . - vabili smo jo, da pride med nas Ameriškega kapitala je danes na uje P ..im v drobcih pokaže svojo misi- ¥80 in $100 bilijoni. Znesek je torej velik. N, pa ta kaP ta Lnsko pot in delo. z veseljem povsod enako varno naložen. Amcnkancem se 1 “-P prihaja, tudi mi jo Z veseljem je preselila v Euclid, O. Pri dru treba praviloma bati za svoje naložbe v gospodarsko na- ^ J ,n ^ prednih državah v zahodni Evropi, Avstraliji ter nekaterih državah Afrike in Azije. Primeroma redke so take države v splošno zadovoljstvo. V letu 1964 se je dalo priliko, da istotako ima pravico izvoliti v počastitev svojega Narodnega doma moža ali ženo v področju vseh devetih Slovenskih domov v Clevelandu z okolico. Za letošnje leto 1969 smo izvolili v Euc-lidu, O., na Recher Ave. v Slovenskem društvenem domu našo agilno članico direktorija in obenem zapisnikarico že precej let Mrs. Mary Kobal. V letu 1925 se je naselila v Ameriki in že v naslednjem letu pričela sodelovati z gospodinjskim odsekom za Slovenski dom na Holmes Ave. Prav tako je sodelovala pri različnih priredbah. V letu 1945 se (stanja spomnimo. Marica Lavriša -o----- [Predavanje s skiopiičnimi slikami pri Sv. Vidi in napolnimo tako dvorano Marije Vnebo- metan v najmanj 60 državah, gospodarsko naprednih m go L ob Ql 4 Baragov dom. spodarsko zaostalih, se naravno pripeti vsako leto P° vec- pi_no .. ^ ,n se krat, da tuje države delajo sitnosti našim državljanom in dal ^ z dn>bcem našega blag0_ mora naša federalna administracija posredovati. Ravno varovanje gospodarskih interesov naših podjetij na tujem je postalo po zadnji svetovni vojni med glavnimi poklicnimi posli našega državnega tajništva. To naravno močno ovira svobodo naše zunanje politike. Seveda ima naša zunanja pol'tika tupatam tudi koristi od naših naložb na tujem Težke je pa reči, kaj prevladuje, ali koristi ali delo in stroški zvezani s posredovanjem Pri tem se veliko . krat prepletajo med seboj oziri do tretjih držav in celo kon- CLEVELAND O. v nede ti n en to Tak slučaj imamo ravno sedaj v našem sporu s pe- jo, 16. marca, ob 4. un popoldn 1 , ^ kl tr P30 imel predavanje s skipoticm- means ^meriki je ^ secjaj investiranih že nad1031 slika™ 1Z Ekvadorja m Jugo- 11 bilijonov dolarjev, največ v industrijska podjetja in v kay1]e (Slovenije) rev. dn Jer o promet. Te naložbe so sicer varne, pa vendar pride radi Gl™ie, misijonar iz Ekvad njih skoraj vsako leto do sporov gospodarske in politične ia- Predavatelj nam je poznan narave s pUiniežninii državami v Latinski Ameriki, sedai ^ ^vini. ■“ e"Trenutno seTaša diplomacija muči s peruvansko re- Ekvador je tipičen primer živ-publiko ki je brez odškodnine zaplenila premoženje Med- Uenja m socijalmh razmer ftarodne petrolejske družbe, ki je lastnina naše Standard luznoamemk,h državah m t,p,-Oii Co iz New Jerseyja. Peruvanska vlada trdi, da ji pod- «” P™« zaostabst, andskih jetje dolguje $690 milijonov, ker je črpalo petrolej iz "Aj! vse od 1, 1924 brez pravomočnega dovoljenja. To je za PeruTna”a'v“°amka“deMajo J vansko vlado pravna podlaga za zaplembo. Državno tajm-jnayJev> kl tamka^ deluJeJ°- štvu Kras št. 8 ADZ je bila več let v nadzornem odboru. Tajniške posle je sprejela v letu 1957 in je še danes v tem uradu. Poleg je podpredsednica gl. urada Progresivnih Slovenk in nadzornega odbora Prog. Slov., krožka št. 3 v Euclidu, O., in predsednica gospodinjskega odseka Društvenega doma na Recher Ave. Žal je v lanskem letu zgubila svojega ljubečega soproga Maxa, v tolažbo za izgubo so ji njene tri' hčere in n sin z njih družinami. V 1 Vt W * tA v »I --- - — <• štvo v Washingtonu je zahtevalo od peruvanskega režima, naj podjetje izroči pravim lastnikom, peruvanska vlada pa tega noče storiti. Pri tem igra politika svojo vlogo. Zaplemba je bila namreč v peruvanski javnosti toplo pozdravljena. Diktatura je naenkrat postala simpatičen političen pojav, ker je ameri-kanskim imperijalistom "pokazala zobe . Seveda je Peru sedaj bolj ugleden pri ostalih državah Latinske Amerike, ki se tudi veselijo, da ima Amerika sitnosti v Limi. Peruvanski diktaturi je vse to krvavo potrebno, saj preje ni bila priljubljena ne doma ne v Latinski Ameriki. Nekateri _celo trdijo da je bila zaplemba izvršena predvsem s političnim namenom, da namreč popravi sloves peruvanskega režima doma in na tujem. Da je zadeva z zaplembo močno politično pobarvana, priča tudi dejstvo, da je peruvanski režim sprožil še novo politično trenje z nastopom proti našim ribiškim ladjam, češ da lovijo ribe v peruvanskih teritorijalnih vodah. To je res, ako smatramo, da segajo teritorijalne vode kar 200 milj daleč od peruvanske obale. Na tako razlago teritorijalnih vod naša dežela še ni nikjer pristala. Vsekakor sta republiki Čile in Ekvador takoj pozdravili peruvanski korak. Političnega primešavanja pa še ni konec. Peruvanska vlada je naglo končala razgovore in sklenila s Sovjetsko zvezo trgovsko pogodbo, da zmanjša gospodarski pritisk ameriških protiukrepov. Naša administracija se namreč pripravlja, da ustavi vsako podpiranje peruvanskega gospodarstva. Letošnja letna podpora znaša približno $15 milijonov. Hujši bi bil drugi udarec: Peru lahko izvaža letno k nam 700,CGC ton sladkorja po priviligirani ceni 7 centov za iunt, dočim bi na svobodnem mednarodnem trgu dobil zanj komaj tretjino ameriške cene. Seveda sta tudi oba ameriška udarca politično pobarvana, to se ne da tajiti. Ravno zato je nastal spor med našimi politiki. Prizadeti lastniki Mednarodne petrolejske družbe pritiskajo na državno tajništtvo, naj postopa odločno, hitro in se ne spušča v pogajanja, ki bi zadevo le zavlekla. Večina politikov je drugih misli. Pravi, da je treba najprej ugotoviti, kdo ima kako daleč prav, in šele potem S predavateljem, ki je tudi sam navdušen planinar, bomo hodili po sončnih stezah slovenskih planin in skupaj z njim zapeli marsikatero slovensko pesem o bistrem studenčku pod planino in o skalnatih stenah našega Triglava. Predavanje bo namreč spremljano tudi z glasbo, saj je predavatelj dr. Gržin čič poznan kot glasbenik in skladatelj. Ne pozabimo torej: V nedeljo, 16. marca, ob 4. popoldne v dvorani cerkve sv. Vida. To bo prijetno kulturno slovensko popol dne. Vstopnine prosto! Če vam bo predavanje všeč, boste prostovoljno darovali svoj prispevek za misijone v Ekvadorju, kjer deluje predavatelj. K.Ž. Sledeči so bili izbrani pri o-stalih Domovih: Denison — Carl Samanich, Holmes — Al Marn, Maple Heights — Louis Kastelic, Newburgh — Frank Stražar, Prince Ave. -— Anton Miklavčič, Waterloo — Frank Bittenc, West Park — Jacob Gustinčič, in St. Clair — Joseph Okorn. Od vseh Domov je bil imenovan Frankie Yankovic kot ‘mož leta’, poznan kot ‘Polka King’. Vsem tem bo priredba v počast v S. N Domu na St. Clair Ave. dne 16. marca. Sodelovali bodo godbeniki Richie Vadnal Orchestra. Joseph Trebeč, 18039 Neff Rd. Cleveland, Ohio 44119 Skupne delovanje »V’. Somov 3, CLEVELAND, O. — Letos 11. avgusta bo minilo 10 let oc delovanja devetih Slovenskih narodnih domov v Clevelandu in okolici. V začetku ni bilo nika-kih posebnih formalnosti, do leta 1962, -ko se je imenovalo po skupnih zastopnikih Domov “moža leta”. Pričetek je bil dober, ker se je izbralo zaslužne osebe pri narodni aktivnosti teh Domov in osebam, ki so pripo-začetTpoPajanVn‘'za korapromis^Alčd^tem se' bo peruvTnški|mo«le za napredek naroda v več, nacijonalizem ohladil in bo s peruvansko diktaturo m0-|ji'meri, so prispevali v enem ah Kenik, John Perencevic, Tončka Simčič, Bradačevi, dr. Meršolo-vi, Mrs. Modic, Petrovčič, Mrs. Ivančič, Cilka Valenčičeva, Mrs. Safred, Mrs. Sekne in drugi iz Matice, Triglava, Slovana, Domovine v New Yorku in še o-tročki tretje in četrte generaci- je! | Van Cliburnu in številnim naj-večjim ameriškim talentom si odprl in pokazal pot v središče glasbene umetnosti — v Carnegie Hall. In poslaniki tujih držav so se zgrnili na Tvojih prireditvah v krog pionirjev kulturnih izmenjav med narodi. Ne z o-gnjem in mečem, ampak s pesmijo in ljubeznijo naj se sreču jejo narodi sveta — to je bila Tvoja velika plemenita ideja ... Vse, kar si imel, si dal umetnosti, Slovencem in človeštvu. Tisti, ki Te poznamo, vemo, da si dal veliko. In kaj smo Ti dali mi? Morda nekaj lepih fraz in banket malo pred smrtjo, ki Te je ganil do solz. Da, nekateri so metali vate tudi blato — v živega, često hinavsko za hrbtom, in ni še dolgo tega, kar je blato oškropilo tudi Tvoje mrtvo čelo in Tvoje mrtvo srce. Oprosti, dragi Tone, saj veš, da Ti je večina slovenskih izse Ijencev hvaležna za Tvoje delo, za Tvojo ljubezen in za Tvojo bogato dediščino! V nedeljo, 2. marca, ob štirih popoldne, bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju zopet koncert Tvoje Glasbene Matice, tiste Matice, ki si jo tako ljubil in bil nanjo tako zelo ponosen. Vem, da bo na tem koncertu med nami tudi Tvoja podoba, Tvoj prijazni smehljaj, Tvoja vzpodbudna kretnja, namenjena nam vsem. Veš, dragi Tone, takole si mislim: Kolikokrat si Ti pohitel v Lorain, v Barberton, v Girard, v Detroit in drugod po Ameriki, da si ustregel našim prošnjam in nas razveselil s svojo pesmijo ali s pesmijo svojih pevcev! In si mislim, da bomo v tem času Slo venci najlepše oprali blato : vojega mrtvega čela, če bomo nedeljo prihiteli na koncert Tvoje ljubljene Matice — ne le iz Clevelanda, ampak tudi iz drugih krajev od blizu in daleč: iz Barbertona, iz Loraina-, iz Gi-rarda, iz Youngstowna in Akro-na, iz Detroita in celo iz Chicaga. Tako Ti bomo vrnili ljubezen za ljubezen in dali poguma vsem Tvojim pevcem, da nam bodo še dolga leta ohranjali Tvojo dragoceno dediščino in naš skupen narodni zaklad, slovensko pesem. In videl boš, da Te nismo pozabili, dragi Tone, Tvoji hvaležni prijatelji. E. G. v. Pismo Aniorj žuMk CLEVELAND, O. —' Dragi Tone! Vem, da ni navada, da bi pisali mrtvim, toda meni se zdi kakor da si še vedno živ. Zdi se mi, da boš v nedeljo na koncertu Glasbene Matice spet med nami Veš, tako živo vidim Tvoj prijazni smehljaj! Vidim Te na o-dru, ko se smehljaš pevcem in iz njih izvabljaš akorde. Vidim Te v prizidku, ko vsakemu prijazno prožiš roko v pozdrav. Vidim Te s sliko Tvoje pokojne matere v rokah ... Zamišljeno stopaš po stopnicah proti svoji samotni sobici in zdi se mi, kakor da bi Ti šlo na jok. Vse si dal svojim pevcem, vse, kar si imel, si dal svojim rojakom slovenskim . .. Koliko koncertov, koliko neplačanih vaj, koliko vzpodbudnih besed, koliko skodelic kave, koliko ljubezni! In vse, kar si imel, si dal umetnosti in človeštvu. Po vsej Ameriki si iskal talente in jim pomagal najti pot. Ne pozabite, da je dolžnost umetnika prinesti veselje in srečo sočloveku, si naročal mladini. Dajte svoja srca ljudstvu in ljudstvo bo dalo svoja srca vam, tako si nas uČil. In ob Tebi so rasli talenti, domači in tuji: Budanova, Mrs. Price, Edi Upokojencem v Euclidu EUCLID, O. — Po prihodnji seji Kluba slov. upokojencev Euclidu bo predvajal zelo zanimive slike iz stare domovine član John DeVito, kateri je bil tam, zadnje poletje s svojo ženo Slovenko in obiskal razne privlačne kraje Slovenije kot tudi druge zanimivosti po Jugoslaviji. Vse, kar je videl lepega in zanimivega, je posnel in spravil v svojo kamero, katero odpre in strese iz nje po seji. DeVito, bW ši uspešen unijski voditelj pri znani avtomobilski tovarni The Fisher Body, kjer je zaposleno veliko naših, ljudi, ima s posnemanjem slik precej skušenj poleg finega okusa in dobre kamere. Slike bodo izredno lepe izbrane. Seja se vrši v četrtek, 6. marca, ob 2. uri popoldne v SDD na Recher Ave. Udeležite se seje in te posebne predstave! Na seji se bomo tudi pogovorili, kam odletimo to poletje. Bolezen ne prizanaša tudi našim upokojencem. Pod nož je moral društveni aktivist in clevelandski kulturni kritik Frank Česen. Nahaja se v Euclid Glen-vile bolnišnici, v sobi št. 909. Tudi društveni in Huda kriza v ljubljanski Drami Slovensko javnost je nanjo o-pozoril Stane Sever, naj večji in najpomembnejši sodobni sloven ski igralec, s pismom, ki mu je dal naslov “Odpovedujem sodelovanje v Drami”. Objavljeno je bilo v ljubljanskem Delu 14. januarja pod zaglavjem “Prejeli smo”. V pismu prvak slovenskih igralcev pravi takole: Podpisani Stane Sever, slovenski igralec, obveščam slovensko javnost, da po 35 letih dela v Drami Slovenskega narodnega gledališča Ljubljani odpovedujem sodelO' vanje v tej ustanovi.” ', , Y Med razlogi za tako odlbčitev navaja, da je bilo na sestanku 21 novembra 1968 “ob navzočnosti rednega umetniškega zbora honorarnih in upokojenih članov ter direktorja soglavno SNG Ljubljani tako porazno, da je u-gotovljeno, da so razmere v Drami nemogoče za sleherno umet niško delo in da je v nevarnosti morda celo njen obstoj. Do danes niso niti vodstvo, niti izvoljeni samoupravni organi storilj. ničesar za rešitev tega stanja, pač pa molče trpijo eni kot drugi nezakonitosti v osrednji slovenski gledališki hiši”. Na tem sestanku je bila direktorju Drame Bojanu Štihu “soglasno izražena nezaupnica, pod-vzeta pravica veta in samostoj nost vodenja ustanove”. Dne januarja 1.1. je dramski svet na predlog direktorja “skušal ponovno izsiliti glasovanje o zaupnici direktorju”. Članstvo je bilo mnenja, “da je enkrat izražena nezaupnica dovolj”. Igralec Sever ugotavlja, da je v ljubljanski Drami “uveljavlje na kitajska uravnilovka kot ploc javno razglašenih načel in vodstvenih smernih, ‘da lahko igrajo v Drami SNG vsi vse’ in da je ‘interpretativna sposobnost v ansamblu izenačena’. Odstranjeno je načelo ‘kvalitete’ in ‘največje zmogljivosti’, ki mora biti edino merilo pri vsakem delu, zlasti umetniškem”. Navaja dalje škodljive ideje, ki jih razširja režiser Korun, da je namreč po njegovem mnenju vsak dober igralec ‘prvak’. Privilegirani položaj tega režiserja in njegovih skupin se kaže tudi v boljših delovnih pogojih. Sever obsoja tudi zapostavljanje domačih del v Drami. Za predstave del tujih avtorjev je bilo v Drami dosti več vaj, kakor za dela slovenskih avtorjev ter ugotavlja, da gledališče, ki se ne bori za svoje občinstvo s kvalitetnim delom slehernega člana, zboli. Za tako hudo boleznijo boleha tudi Drama SNG. Dalje Stane Sever naglaša, da ferimi je bil storjen s to predstavo nacionalni zločin (nemoralna vsebina igre, op. ur.). Rezultat tega gostovanja je bil bojkot koroških Slovencev naslednjega gostovanja ljubljanske Drame s “Primorskimi zdrahami”. Z isto igro je Drama gostovala tudi na Madžarskem, čeprav je imela Drama tedaj na sporedu tudi Cankarjeve “Hlapce” in Koza- * kov “Kongres”. Končno igralec Stane Sever ugotavlja: “Večini članstva Drame SNG v Ljubljani je lahko zaradi osebnih koristi zastrto obzorje kvalitetne rasti matične slovenske gledališke hiše, lahko izreče nezaupnico dosedanjemu vodstvu Drame soglasno, lahko jo tudi manj soglasno prekliče, toda zavedati se mora, da dokler ne bodo odstranjene dosedanje, od vsega članstva ugotovljene napake vodstva Drame, bo nezadržno drvelo to gledališče v svoj umetniški zaton!” Svoje pismo zaključuje takole: “Odhajam iz Drame SNG v Ljubljani, ker s svojo prisotnostjo ne morem več podpirati nihilizma ne jna odru niti za o-drom, nihilizma, porojenega iz pomanjkanja strokovnosti, u-metniške impotence in duševne jalovosif. Pridružujem svojo u-sodo tragični usodi hajstarejše slovenske gledališke generacije, zlasti usodi velikega slovenskega igralca Janeza Cesarja. Verujem, da bom še delal v tem gledališču, ko bo neizprosno in dokončno izgubilo značaj privatnega gledališča peščice neuravnovešenih ljudi in se znova vrnilo k poslanstvu SNG. Z gnusom se odvračam od vseh tistih, ki so povzročili tako stanje v Drami SNG v Ljubljani, zlasti pa še od tistih kolegov in kolegic, ki za ceno kakršnih koli osebnih koristi poskušajo ohranjati sedanje razpadajoče stanje v matični slovenski gledališki hiši.” Pismo prvaka slovenskih igralcev Staneta Severja je na slovensko kulturno javnost napravilo silen vtis ter jo opozorilo na nezdrave razmere v osrednji slovenski dramski hiši v Ljubljani. •m* IZ NAŠIH VRST Leadville, Colo — Cenjeno u-redništvo! Prejela sem Vaše prijazno sporočilo, da mi bo potekla naročnina, za katerega se Vam lepo zahvaljujem. Takoj Vam pošiljam ček za celoletno naročnino. Z Ameriško Domovino sem hudo zadovoljna in res mi je pri srcu. Zelo rada bi Vam pridobila kakega novega naročnika, pa mi na žalost ni mogoče. Nas, starih naseljencev je tu prav majhno število, novi pa semkaj ne pridejo. Prav lepo se zahvalim vsem, ki pišejo Ameriško Domovino, tudi vsem sotrudnikom in poročevalcem, da imamo lepo bra-“ve in tudi javnosti je že delno nje. Bodite še naprej požrtvo-znano, da hoče vodstvo Drame valni, pridni in dobri, da bo slo- še dolgo svoje neuspehe zabrisati z gostovanji v tujini. Mnenja pa sem da je treba ta gostovanja s posebno pazljivostjo analizirati. Nerazumljivo je, da je vodstvo Drame kljub odsvetu sekretai’ja partijske organizacije in pred-in'sednika stanovske organizacije ter mnogih članov ansambla izvedlo gostovanje Pinterjeve “Vrnitve”, ki jo doma igramo za ekskluzivno publiko, na odru Male drame v Celovcu v velikem gledališču pred preprosto publiko koroških iSlovencev, nad ka- doma in mu gre na bolje. Bolezen je spravila v bolnišnico tudi upokojenca in narodnega delavca Steva Vozelna. Tudi on se nahaja v Euclid Glenville bol- ______________ odrski prispe- nišnici. Vsem trem želimo hitre- ratelj Louis Kaferle je bil nekaj ga okrevanja in ljubega zdravja! dni v bolnišnici. Sedaj se zdravi L. P. venski list v Ameriki lahko izhajal. Zelo pa pogrešam dopise č. g. patra Odila, kateri je tako prijetno kramljal z nami-Vem, da gospod pater ni pri najboljšem zdravju, zato naj ga čuvata dobri Bog in ljuba Marija in naj mu vrneta ljubo zdravje. Najlepše pozdravljam uredništvo in upravo, vse uslužbence lista, kakor tudi vse naročnike in bralce. Zbogom! Josephine Gruden * Euclid, O. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam vsoto $16 za enoletno naročnino, katera mi poteče 1. marca 1.1. Obenem Vam sporočam, da A-meriško Domovino redno dobivam. Lepo pozdravljam go. Debevec, uredništvo, upravo in vse uslužbence lista. Vaj? naročnik John Ri\ss GOSTAC MATEVŽ Spisal F. S. Finžgar 'I' 'M' r|. ^ .J, j, r|, ,|, r|, ,1, ,J, ^ ^ ,j, 'J- rj.-j. r|,,}, rf -j, .J, r|, r|, “Trojno mi hodi po glavi. Ali bi zapustila cerkvi hišico? Za Mežnarja hi bila kakor nalašč. Kaj se ti zdi?” “Za cerkovnika je predaleč od farne cerkve, ni zanj.” “Vidiš, tudi sama sem tako Preudarjala.” “Cerkev hišo lahko proda in si potem blizu cerkve — sveta ima dovolj — sezida priložno mežnarijo.” “Tega pa ne. Preveč se mi hišica smili, da bi jo bogvekdo kupil. Kaj pa, če bi jo zapustila srenji za ubožce? Kaj se ti zdi?” “Lepa je taka misel. Povem ti Pa, da srenja že misli na ubožno hišo. Stari Špane, ki je brez °frok, nam je že ponudil lep travniček oc cesti. Zastonj bi ga bal. Taka hiša mora imeti več izbic. Ubožci so radi sami zase. Spodaj bi morala biti večja hiša m kuhinja. Za družinico, ki je izgubila očeta v tujini. Take bružine in tudi samske ljudi, ki so onemogli, nam iz drugih dežel radi vračajo v rojstne občine. Tvoja prijetna hišica bi bila za dom mnogo pretesna.” “Pravdansko govoriš, Janez. Zato ti razodenem še tretjo misel. Kaj porečeš, če bi jo zapustila Tevžu?” “Pametno! Tevž bo hišico pestoval. Nikoli ne bo prišla v tuje toke. Res je še fant, a že možak. Lobro ga ooznam.’' “Vest me priganja, da mu nehaj moram voliti. Vse je posto-td namesto mene. Njivo je ob-belal, drva pripravil in še in še. lo Jera, oh, Jera! Ce bi te ne bilo, ne vem, kako bi v zapuščenosti čakala smrti.” “Maruša, pravično je tako. Te tvoje misli sem zares vesel. Kar Zapisal si jo bom.” “Le zapiši in zraven pristavi, ba mora Tevž za menoj oskrbeti lep grob, naročiti za pokoj moje buše molitve in maše, vse, kakor je navada. In še to dokaj, ba hiše ne sme prodati. Sam z Materjo naj jo uživa.” Rožič je zapisal in Maruši Prebral. Ona je potrdila. “Sedaj lepo zahvaljen za dobroto. Še Po duhovna pošljem, potlej naj Pride smrt, kadar in kakor mi le prisojeno.” “Maruša, še o nečem te mo-tarn poučiti. Pri gosposki ta testament nič ne velja.” Maruša se je dvignila v popelji na komolce m ga plašno, Začudeno gledala. “Da bi ne veljal? Saj si natančno tako zapi-sal, kakor sem se odločila. Mar Sosposka misli, da jo boš ogoljufal? Tak poštenjak, kakor si. Kram jih bodi.” “Maruša, taka je postava za testamente. Ce bi ga sama spi-sala in podpisala, bi bil veljaven.” “Saj ne znam pisati. Zato si ga po moji volji napisal ti, ki si Najden v pisanju.” “Že, že, pa to je ustni testament in mora biti narejen vpri-Co treh mož. Katera dva naj še Povabim?” “Da bodo potem po vsej vasi trobezljali, češ Maruša je že testament naredila, kmalu je bo konec. Nočem.” “Ljuba moja, nič se ne boj. testament je zaupanje in bese-bice ne bomo zinili o njem, dok-°r ne boš v jami. To naroči modern in vsi bomo molčali ko zid. Ko, kar povej, koga naj povabim.” v Maruša je umolknila, zameji3 in se šele čez čas odločila: ^e je res gosposka tako čudna, Tošljem Jero koj jutri po može. Lba soseda, ZaborŠtnika in Až-biaria, povabim in seveda tebe.” “Maruša, takole narediva: 0i*m stopim sedaj k sosedoma fb pridemo vsi skupaj k tebi. Ali fl je prav?” ‘Janez, predober si.” ‘V redu. Ne bo preteklo četrt ko se z njima vrnem.” Rožič je odšel, Maruša je premišljevala, kako jim bo trdo zapovedala, da o oporoki ne zinejo besedice ne. Ko je zazvonilo večno luč, je bil testament narejen; možje so še postali pred hišo in se strinjali, da je Maruša modra in pravična ženska. 17 Na preji Dan se je ukratil. Po dvoriščih so zapele žage in se oglasili udarci sekir. Vaščani so si iz navoženih stebel in debel pripravljali kurivo na zalogo. Noči so bile dolge, predolge. Družine so zgodaj povečerjale, betežni starčki so takoj legli, da so po dolgih nočeh, predolgih, da bi jih prespali, radi potožili, da jih od leže vse kosti bole. Drugi so si krajšali noči, kakor so vedeli in znali. Ženske so šle v zgornje izbe ali na podstrešje, kjer so od prejšnje zime počivali kolovrati in se prašili. Očistile so jih in prenesle v gorke, prostorne družinske hiše. Kolovrati so zabrneli, tanke niti preje so polzele skozi urne prste deklet od kodelj, nataknjenih na ko želj ih, in se navijale v posukljaje na vretena. (Dalje prihodnjič) ------o------ Sjiemesilk me Ako je Slovenik znak naše verske polnoletnosti v nekem bistveni element, ki dopolnjuje strukturo slovenskega katolicizma, bo obenem trajen spomenik naše vere. Ob 1200 letnici pokristjanjenja bo pač vsak veren Slovenec pomislil, kašna milost je zanj, da je bil rojen, da je živel in upa, da bo tudi zaključil svoje življenje v pravi veri. Milost, ki si jo le s težavo predstavljamo ter doumemo njeno vrednost. Kolikokrat nam je v težkih urah, morda v hipu obupa, razsvetlila življensko pot. Dosti, da se spomnimo pretekle vojne vihre ali dalje nazaj kmečkih uporov. Koliko solza je obrisala vera, koliko joka je potolažila Kristusova obljuba. Spomenik našim duhovnikom, ki so znali brisati solze trpečim materam, tolažiti vdove in sirote, prižigati pogum fantom in možem. Kjer ni bilo več slovenskega duhovnika, je klonil tudi naš narod. Kjer pa je ostal, molil in delal naš duhovnik, tam se je ohranila tudi slovenska beseda. Naj bi slovenski zavod v Rimu še bolj poglobil Kristusovo besedo v dušah naših duhovnikov, s katerimi je živel in trpel, delal in tudi umiral naš narod — naj bi poglobil njihovo znanost in tesneje povezal s skalo resnice, da bi še v bodoče svetili, bodrili in ohranili slovenski narod pri življenju. Od več strani prihajajo vznemirljive novice o rasti in bolezni našega narodnega telesa. Nekateri menijo, da so odkrili prve znake neozdravljive bolezni in se bojijo za njihov obstoj. Slovenik je znak zaupanja v bodočnost in nosilec idealov. Slovenski narod je večkrat padel na dolgi križevi poti, a je vedno tudi vstal. Slovenik naj bi bil spomenik današnje katoliške zavesti, ki se ne boji bodočnosti, ampak z zaupanjem gleda v prihodnja stoletja ter bi rada bodočim rodovom le olajšala življensko pot. Za izseljence, za vse, ki so zapustili domovino in si v tujini služijo kruh, ker ga doma niso dobili v zadostni meri, bo Slovenik istočasno spomin na domače kraje. Njihov dar bo prišel iz hvaležnosti do drage domovine, do bratov in sester v veri. Cut hvaležnosti do svojih staršev in dragih, ki so ostali doma, bo spodbujal njihovo vest, naj nam priskočijo v pomoč pri gradnji verskega narodnega doma. Ko človek potuje po nekaterih državah, vidi veliko novih stavb, cerkva, ki jih je zgradila slovenska roka. V dobi nekaj let ali desetletij bo vse prešlo v tuje roke. Tokrat pa gre za stavbo, ki bo ostala za vedno v naših rokah, ki bo služila našim sinovom in potomcem ter jim kazala pot skozi stoletja. Slovenik bo sad naše vere in hvaležnosti; porok bodočega narodnega pomlajenja. V luči tega visokega cilja je jasno, da je ustanova strogo verska in zunaj politike. Ustanovna listina jasno določa, da je pod vodstvom apostolskega sedeža in dosledno daleč od političnih zapletk. Njihovo poslanstvo obsega vse slovenske duhovnike, ne glede na to, ali so doma ali v tujini. Slovenik je privrel iz ljubezni do Boga in do domovine, ki ne pozna meja. Msgr. M. Jezernik, prorektor Slovenika -----o------ Francosko kulturno območje žele oživiti Francoščino, ki je bila do druge svetovne vojne jezik diplomatov, skušajo ohraniti kot mednarodni občevalni jezik. CLEVELAND, O. — Čeprav bo kmalu 30 let, odkar Francija ne spada več med vodilne velesile na svetu, vpliv njene kulture še zmeraj živi. Ni seveda tako blesteč, kot je bil pred prvo svetovno vojno, toda čuti se vsaj na treh kontinentih: Evropi, Aziji in Afriki in v 35-37 državah. Ne obstoja ta vpliv le radi kvalitete francoske kulture, je zakoreninjen tudi v tradiciji in potrebi po dodatnem mednarodnem občevalnem jeziku. Zato ni čudno, da se je po drugi svetovni vojni želja po obnovi francoskega kulturnega področja pojavila najprej zunaj Francije. Prvi je idejo formuliral senegalski predsednik Senghor, ki zlaga svoje pesmi v francoskem jeziku in jih objavlja v Parizu. Ni se mu posrečilo, da bi pridobil za svoj načrt bivše francoske kolonije. L. 1965 je začel idejo zagovarjati tunizijski predsednik Burgiba in je dosegel vsaj to, da ideja ni zopet zaspala. Letos je zagrabil za načrt predsednik republike Niger Ha-mani Diod (to je soseda -znane republike Nigerija). Njegovemu prizadevanju je treba pripisati, da so sredi februarja prišli v ni-gersko prestolico Niamey zastopniki 33 držav, ki v njih igra francoski jezik glavno ali vsaj pretežno vlogo kot občevalni jezik. Na sestanku so bili zastopani vsi trije kontinenti. Sestanka so se udeležili tudi zastopniki Francije, niso pa v debatah silili v ospredje. Povabljenih je bilo 35 držav, samo dve se nista odzvali vabilu: Gvineja in Mavretanija. Na sestanku so sklenili, da u-stanovijo posebno organizacijo s sedežem v Parizu. Vzdrževala jo ne bo samo francoska vlada, k stroškom so pripravljene prispevati tudi take države kot Kanada in Belgija. Sestavljen je tudi program za delo; obsega v glavnem le kulturne prireditve, predvsem znanosti in umetnosti. Organizirana bo tudi izmenjava prosvetnih delavcev in dijakov. V organizaciji bo zastopanih nad 35 držav, ki imajo skupaj nad 210,000 milijonov prebivalcev. Francija je idejo toplo pozdravila, boji se pa, da bodo stroški zanjo hitro rastli, da bo morala francoska vlada prevzemati zmeraj večji delež letnih proračunov. ---—o------- Požar v New Yorku pokončal 9 življenj NEW YORK, N.Y. — V torek popoldne okoli 4-30 je nastal požar v poslopju s pisarnami na Peti Aveniji. Ogenj se je razširil tako naglo, da je zaprl beg 9 osebam, ki so nato končale v o-gnju. Sedem drugih so rešili, pa ODPRTO V ČETRTEK V MESTU OD 10 DOP. 8.30 ZV., PODRUŽ NICE DO 9.30, MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE \LL 7 FORES 2 kosa za eno posebno nizko ceno - žimnice in vzmetnice Vi lahko izberete 2 žimnici, ali 2 vzmetnici, ali 1 žimnico in 1 vzmetnico. Evening Star 2 18 3888 Ozka ali široka prešita žimnica z ojačenimi robovi. Progasta, trpežna in udobna. Skladna vzmetnica. Supreme Best 2 “47 " Ozka ali široka žimnica, zeleni medaljasti vzorček, zelo trpežna, ojačeni robovi. Skladna vzmetnica. Buckingham 2 13 5668 Ozka ali široka, gladka, žimnica. Ojačeni robovi-. Močna, trpežna izdelava. Skladna vzmetnica. Orlhc King Deluxe za JC-55 Ozka ali široka žimnica. S penasto gumo obložena in prešita. Priporočana od zdravnikov. Izredno trda, trpežna žimnica. Skladna vzmetnica. NIC NAPLAC1LA .Ugodni obroki po dogovoru Vzorci samo v G.L.M., Gt. Northern, Southgate. Dovolite nam 2 tedna za dobavo. Naravnalni jekleni posteljni okviri , 2 Zel $13 Se naravnajo od 3’ do 4’6”. Zakovana konstrukcija, nič varjenega, da bi se zlomilo. Sprejemamo pismena in telefoniena naročila. Kličite CII 1-3070; Lorain, 233-6141, Elyria, 322-6301. KLETNI DOMAČINSKI ODDELEK, V VSEH 7 TRGOVINAH so morale iskati pomoč v bolnici, gajo pri razvoju poljedelstva, John, Caroline Kennedy To je bil najusodnejši požar od bodo zapustili Tanzanijo pred leta 1966, ko je našlo smrt pri koncem letošnjega leta. rušečem se gorečem poslopju 12 gasilcev. Na kraj požara je prihitel mestni župan J. V. Lindsay, kakor hitro je zvedel o nesreči. Požar je skoraj v trenutku zajel celo tretje nadstropje 5-nadsrop-ne stavbe na 48. cesti. ------o------ Tanzanija odslovila mirovni zfeor ZDI DAR ES SALAAM, Tanz. — Tanzanija je bila prva, ki je dobila člane ameriškega mirovnega zbora, da bi pomagali njenemu prebivalstvu k hitrejšemu kulturnemu in tehničnemu napredku. Tekom let je število članov zbora v Tanzaniji narastlo na 685 oseb. Žal se je velika večina ukvarjala z učenjem in le nekako ena četrtina se je posvečala delu na gospodarskih in tehničnih področjih. Rastoči afriški ponos je vedno težje gledal na bele učitelje kot vzgojitelje črnih otrok. Tako se -----o—------ Kremelj gazi zmeraj bolj v obnovo stalinizma MOSKVA, ZSSR. — Skoraj dnevno se dogajajo slučaji, ki odkrivajo, kako hitro drvi sovjetski režim v novi stalinizem. Tako so na primer zgodovinarji dobili nasvet, da lahko načelno obsojajo “oboževanje osebnosti”, toda Stalina osebno pa ne smejo napadati. Mladi učenjaki so dobili nasvet, da se morajo bolj zanimati za “načelno vzgojo” in nc samo za svojo stroko. Tudi pesniki so bili opozorjeni, da za sovjetske ljudi še zmeraj obstoja moralna obveza za “ideološko vzgojo”. Še zmeraj pa ni jasno, kaj vse misli partijsko vodstvo v Kremlju s tem doseči. Moški dobijo delo bosta obiskovala šolo v Švici? NEW YORK, N.Y. — Vdova pok. predsednika Johna F. Ken-nedyja namerava preseliti svoja otroka s pokojnim predsednikom 11 let staro Carolino in 8 let starega Johna iz šol v New Yorku in jih spraviti s prihodnjim šolskim letom v šolo v Švici. V zvezi s fem načrtom si je menda ogledovala graščino Les Charmettes pri Lausanni. ------o----- Dojenčkovo oko Dojenčkovo oko ima ob rojstvu velikost nekako dveh tretjin otrokovega očesa v starosti 8 do 9 let. MAL! OGLAS! House for Sale Four-bedroom, brick, with 3 acres of land in Willoughby Hills. Call 256-3489 from 8:00 a.m. to 9:00 p.m. (50) Televižen naprodaj Televižen Zenith, veliki, je naprodaj, v zelo dobrem stanju, $75. Kličite 541-4291. -(43) Hiša naprodaj Blizu Marije Vnebovzete, E. 157 in School Ave., enodružinska hiša, 4 spalnice. Kličite zvečer 451-9211 in govorite angleško.! (42) Slaščičarna naprodaj Dolgoletna slaščičarna v st. clairski okolici z C-2 licenco je ugodno naprodaj zaradi smrti. Eden ali dva trgovinska prostora. Kličite EX 1-7020. ________________________-(41) Harmonika naprodaj Excelsior Accordiana harmonika, 120 basov, 5 jačin, v dobrem stanju. Kličite UT 1-4076. -(43) Euclid — Holy Cross Dobro zgrajena semi-ranch hiša, 3 spalnice, 2 spodaj, ena velika zgoraj, polna klet, priključena dvojna garaža, ekstra velika kuhinja, Florida rm. (breezeway). Blizu bus linije, trgovin in šol. $29,900. Willoughby Hills Okolica novih hiš, loti 100x400 tri nadstropne, tri in 4 spalnic. Izberite si svoj dom. UPSON REALTY 499 E. 200 St. RE 1-1070 (43) Lastnik prodaja hiši Odlična investicija! 2 hiši na enem lotu, 50x200 čv. v izvrstnem stanju, 2 garaži, v Grove-wood okolici. Za pojasnila kličite 531-1837. % Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV KAlo Waterloo Kd. IV MU1 Delo za moškega Livar ali vrczovalec dobi delo. da odločila, da je po osmihl Dobra plača od ure in nadurno, obsežno delo mirovnega J Kličite 268-5590. (41) ZDA na svojih tleh konča-i----------------- -.7, 7 , igleščina je prenehala takoj- Male Help Vanti o kot učni jezik v tanzanij šolah, ameriški učitelji so manj potrebni. Cesto so je Male Help Wanted Young, strong man, willing to work in warehouse. Must speak uporabni, ker je. postal English. See Mr. Lewis. ;zik v šolah svahili. | OHIO FURNITURE CO. iji člani-zbora, ki delajo 6321 St. Clair Ave. ST KAREL MAUSER: ROTI J A Jernej je skoraj prosil. “Nekaj časa ne mislim. Dovolj bo, da bom šla v nedeljo v Dražgoše k maši. Ti pa le pojdi, Marjeta bi te rada videla.” Poslovila sta se in Jernej ji je pomagal oprtati koš. Kar nič dobre volje ni šel nazaj sekat. Na Mošenj ski planini Roti j a ni nič počivala. Nekaj vode je spila pa krenila proti Martinčku. Sonce je neusmiljeno žgalo in kar vesela je bila hoje po senci. Koša se je bila že prav naveličala. Na Martinčku se je bila najprej oglasila pri gozdarju, ki jo je zelo prijazno sprejel in ji spet postregel z likerjem. Potlej jo je spremil do bajte, kjer so delavke prenočevale. “Tamle zgoraj je še en pograd prazen. Tja deni svoje stvari, potlej se pa malo razglej. Danes ti ni treba še nič delati. Dekleta ti bodo vse pokazala in razkazala. Saj nekaj jih gotovo poznaš. Začela boš z delom na cesti. Nekaj časa te bodo roke bolele, pa se boš kmalu privadila. Posebno zvečer je lepo. Če boš pridna in ubogljiva, ti ne bo sile.” CHICAGO, ILL. Iz gozdarja je govoril človek, ki ima besedo, pa je noče izvrševati s strogostjo. Roti ji se je bil močno prikupil. “Zdaj si kar uredi ležišče. Potlej pa pridi, saj boš slišala, odkod zvene kladiva.” Gospod Lovrenc je stopil iz bajte in krenil čez jaso. Rotija se je koj lotila dela. Pogrnila je odeje, obesila obleko na steno, pod zglavje je vtaknila mašno knjižico in rožni venec ter knjigo Večerniških povesti. Za deževne dni vse prav pride. Moko in zaseko je dela na polico, ki je pribita nad pogradom, kruh pa zavila v platneno cunjo in ga porinila poleg zaseke. Kar prijazno se ji je zdelo, čeprav je ležala skoraj pod stropom. “Pozimi bom pa lahko spo-daj”, je potolažila samo sebe in odšla iz bajte. CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY BEAUTY SHOP North West. Well established. Very modern. Air Cond. Owner selling due to illness. $8,000, Ph. 267-4542 aft. 3 p.m. (43) FEMALE HELP HOUSEMAIDS Full and part time at the New RAMADA INN good wages. Excel, working cond. transp. provided if needed. Call 325-2900 Mr. Renz __________________________(42; BEAUTICIAN Experienced. Full or part time. Oak Park location. Ph. 656-7285 (43) HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER — CHILD CARE Live in. West Suburb Location. 2 children. Own room and board. References. Ph. 231-0840 or LA 9-2254. (42) CHILDCARE — Live in. Very light housework. 1 child. Room & board; $30 wk. Paid vacation and holidays^ Call 267-3625 aft. 11 a.m. (42) MALE HELP BUDGET ANALYST Diamond Reo Div. of White Motors Corp. Lansing, Mich. One of the largest truck manufacturing concerns, needs a -qualified individual to assist in directing the profit planning and budgeting activities of this division. . Also must have experience in working with flexible budget system for production cost control. If you think you can qualify for the above, please send resume to: Don Wyzlic or call collect: 485-9172 Diamond Reo Truck Div. WHITE MOTOR G0RP. 1331 S. Washington Lansing, Mich. 48910 An Equal Opportunity Employer (42) We have immediate openings in the System and Data Processing department for the following positions SENIOR SYSTEM ANALYST SYSTEMS ANALYST to work the area of manufacturing inventory control. Send resume to: Don Wyzlic * •* (< $ VC- or call collect: 485-9172 Jl Diamond Reo Truck Div, White Motor Corp. 1331 S. Washington Lansing, Mich. 48910 An Equal Opportunity Employer ■SVULlit -4 w M ____________________ Sonce je sijalo čez Jelovco, enakomerni pdarci kladiv so padali po kamenju. Na desno je ležala še ena, prav taka bajta. “Dolgčas mi ne bo”, je pomislila Rotija. “Nemara bo ljudi še preveč.” “Rotija! Rotijaaa!” Po glasu je spoznala Kovačevo iz Podlonka. Sedela je na majhnem stolčku in s kladivom tolkla po kamenju. “Si prišla k nam?” jo je pozdravila. “Gozdar nam je že povedal, da boš pri nas delala. Veš, ni prav nič težko. V enem tednu se boš vsega navadila. Kaj pa je na Prtovču novega?” Rotija se je koj počutila domačo, posebej, ko je med delavkami našla tudi Gotovo Maričko z Jamnika. Kar pozabila je, zakaj je prav za prav prišla sem gori. Vsa dekleta so jo prijazno pozdravljala, tudi tista, ki jih ni še prav nič poznala. “V prvi bajti boš, kajne? Na vrhnjem pogradu. Zraven mene, veš”, je bila Gotova vesela. Rotiji se je dobro zdelo. Z Maričko sta si bili prijateljici, čeprav sta si bili močno vsaksebi. Od Prtovčka do Jamnika ni kratka pot, toda na vsakem žegnanju sta se našli. Samo na zadnjem selškem ne. Škoda. Ko bi Maričko dobila, bi ne šla s Tinetom v gostilno in vse hudo bi ji bilo prihranjeno. “Delo ti bomo pa tudi počasi razkazale. Kamenje tolči ni najbolj prijetno, smrečice saditi pa prav prijazno. Pogozdovanje je tudi bolj pusto, posebno če je jasa zaraščena s trnjem. Mimogrede si vsa opraskana. Večer je pa le vsak naš, Ko se zmrači, smo same svoje. Sedemo, največkrat kakšno zapojemo, potlej se pa lotimo kuhe. Saj mislim, da na ponev nisi pozabila. Večer za večerom natepavamo žgance. Ti ne veš, koliko so boljši kakor v dolini. Po mleko hodimo na Lipniško planino. V s a K dan druga. Kar mimogrede je teden v kraju. V soboto gremo domov, ker delamo samo do dvanajstih. V nedeljo pod noč pa spet nazaj. Hoje je dosti, pa se je navadiš.” Gotova bi še kar govorila, toda se je bala gozdarja, ki je šel proti gruči. “Pa imate spet novo”, se je nasmehnil Marički, ki je bila malo v zadregi. “Prijateljice ji bodite in razkažite ji delo. Marička, ti poskrbi, da bo vse znala. Vidim, da vama gre skupaj.” “Bom, gospod Lovrenc”, se je opogumila Gotova, ko je videla, da gozdar ni slabe volje. “Pridna, kakor je Rotija bila, si bo brž vse zapomnila.” Rotija je koj poskusila, brž ko se je gozdar oddaljil. Kladivo ni bilo lahko in precej je bilo treba udariti, da se je kamen razletel. “Vidiš, saj bo šlo”, ji je Marička dajala kprajžo. “Ne bo dolgo, pa boš vedela, od katere strani se kamen najrajše razkolje. Ni vsak udarec dober. Kamen moraš znati zadeti, pa se ti mimogrede zdrobi. Poglej!’” Rotija se je Maričkki kar čudila. Z nekaj udarci je znala kamen tako razdrobiti, da je bil kar dober za posipanje. “Jaz sem pa tako nerodna”, je bilo Rotiji hudo. “Počakaj, tudi takale učenost počasi pride. Misliš, da sem bila jaz kaj bolj pripravna, ko sem prvič prijela za kladivo, kot si ti? Nemara sem bila še ncrod-nejša kakor ti.” Rotija ni odnehala, čeprav je prišel gozdar in ji rekel, naj danes samo še gleda. Ne, morala je delati, zakaj pričel se je je lotevati strah, kaj bodo čez mesece rekla dekleta, ko bodo videla, kako je z njo. In kaj si bo Marička mislila? Zdaj je tako prijazna z njo in vse ji sproti pokaže. Potlej se bo gotovo obrnila od nje in je še pogledala ne bo več. Nekam brž je prišel večer. Zahod je bil rdeč, kakor da se je z vrha gora pognal sleč v nebo. Ozke proge oblakov so negibno visele v vijoličasto modrem ne-besu, ki se je pripravljalo, da se ogrne v žametno črnino in so okrasi z zvezdami. Delavke so pobrale stolčke in kladiva in se j nagrnile v bajti. “Zdaj pričnemo s kuho”, je j bila Gotova najbolj glasna. Brž ■ je zakurila na ognjišču, dekleta so nalila v ponve vodo in jih v krogu postavile okoli vročega ognja. Tudi Rotija je pristavila svojo ponev. Ko je voda pričela brbljati, je vsaka nasula turščne moke v krop, tako da je v stolp-čku molela nad gladilno. Medtem se je v lončkih cvrla zaseka. Po bajti je dišalo kakor ob kolinah. (Dalje prihodnjič) ------o------- Raztegljiva kovina Gram srebra je mogoče raztegniti v miljo dolgo žico, tanjšo od lasu. STOW-AWA^ TOOLS! 7, v f - POWER PAK System! LOW, LOW, LOW PRICE! ''"•iili’’' • ^7*, COMPLETE WITH DELUXE 8-PC. TOOL SET n£w EURE»