Čenm bi Avstrija kramarskim Angležem dobra bila. Angležu je celi svet velika kup6evalnica, kdcr bi on sam smel tržiti in narode izsesavati. Trgovinske namere, kramarake koristi ga vodijo povsod; barantaška sebičnost je duša angleškej politiki. Le iz teh nzrokov zasedli so velik del eeverne Amerike, pograbili celo A^stralijo in jažno Afriko, vzeli Gibraltar, Malto in Sueški kanal, zažagali V8O Turčijo, zlasti pa bogato lndijo si podvrgli ter blepijo scdaj po Afgan'ntana. Toda tukaj, že bolj pa 7 Tunškem, naleteli so na mogo6ne Ruse, na »lovanski rod. Ve6 kakor 60 let kljabaje Anglež naravnema ruskemu upliva 7 Aziji in Evropi. Edinega Rasa se še boji. Temu hoče pot zapreti 7 Indijo pa tudi do Garigrada, do Perzijskega in Egejskega morja. Do sedaj bili so Angležem Turki najmočnejši jez zoper Rosijo. Ali v«led zadnje vojske je ta jez predret in Anglež iš6e novih zaveznikov, novib stražarjevzoper Ruse, zoper Slovane. No, iztaknil jih je. Avatrija in Nemčija bi naj šle kot straži na pomo6. Angleaki ministor vnanjib zadev, lord Salisburrv, je dne 17. okt. t. 1. v Manchestru 7pri6o 700 prijateljev javno in 7 daljdem govoru ovo najnovejšo angleško politiko razlagal in tako prepri6evalno priporočal, da 80 mn živabno 78i pritrjevali. Govoril je pa mo6no srdito zoper Ruse, omiloval Turke, hvalil Avstrijo, da se je ukrepila, in pozdravljal 7est o Z7ezi A.7strije z Nem6ijo kot n7eseli glas", kot najmo6nejai jez zoper nakane Rusov, Slovanov, kot najboljšo sagotovilo miru v Evropi. To mn verujemo. Kajti da bi Angleži zamogli še dalje mirno tržiti, je se v4 n7C8eli glas" za nje, 6e bi A^strija in Nem6ija 8 par milijonov vojakov se namesto njih proti Rasom na stražo poatavile. Min)8tri angledki radi in pogosto svoje misli 7 takih govorih svetu naznanjajo. Vendar tolike pomenljivosti uže dolgo ni bil nobeden. Lord Sa1.8burryjev go^or je sila pomenlji^. Pr7i6 razkri^a pred 78em svetom razpor med Anglijo in Rusijo, kaže Bmrtno sovraštvo Angl«žev do Ruaov. Prej iali selej pride do kr787e 7ojske, brž6as 7 Aziji. Eajti ravno sedaj so Rusi vzeli Merw in stojijo z zmagonosno vojsko ob Afganistanskej meji; do Herata nimajo dalje, kakor je od Dunaja 7 Gradec, in do Angleže7 7 Kabulu ne 7e6, kakor je iz Dunaja 7 Trst. Drugi6 povzamemo, da Angleži sami obupavajo Turčijo še dalje ohraniti. Tretjič poizvemo, da ne sami vojske bojijo in se toraj skušajo nasloniti na Avstrijo in Nemčijo. To se jim pa bo težko ponre6ilo. Avstrija nima nobenega uzroka zavoljo angleškega kramarstva 8 800.000 vojakov vedno na «t aži stati ali se zarad Turčije zavaliti v boj zoper Rune. Veliko ve6 nam kaže z Rusi porazamiti se in Tarčijo razdreti brez ozira na Angleže, ki ao Avstrijo 1. 1859 in 1. 1866 popolnem 7 nesreči zapnstili. Zveza Avstrije z Nem6ijo ni gotova in nima tega namena, da bi se pričel boj zoper Rnse ali Francoze, marveč, da ee takov boj zabrani. Bismark je sicer želel več dosegnoti, zlasti, da bi amel svobodno kresnoti po Francozih, a to mu je epodletelo. Angleži so toraj na cedila in bodo morali boj zoper Ruse poskusiti sami ali se pa jim umakniti. To je se ve britko za Augleže in odtod tolika srditost v besedah ministra Salisbnrryja!