okođ
Inih

in
narodskih
reci
\a svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe
Odgovorni vrednik	Jrrn^ IZ lehr cis.
Tečaj VII,
V
edo 24. kozoperska (oktobra) 1H49
List
Visokospoštovanimu gospodu
li li k a t u M a r t i u akn9
učeniku jezikoslovja na c. k. gimnazii Ljubljanskim hvaležni učenci 6. gimnaz. klasa o njegovim godu. *)
a polji rožice vec ne cvetijo
9
Brez cvetja so, kar je po gaji trát Le inalokje se redko se dobijo , Kér dala zemlji je slovo spomlád
?
?
mogli venec
god
De
Za danšnji
5
ah ! iz njih bi zviti «•a Tebi podariti.
9
te
Ljubezen do premile domovine Globoko v mlade serca nam sadiš Domovja vredne izrediti sine
i
Sebi izročene. le želiš
?
Nas,
Edine to so serene Tvoje želje: De sebi in očestvu smo veselje.
Kako pa moremo za té in take Se zahvaliti vredno Ti dari? Zeljá sicer so polně serca vsake Pa zrec
.P
?
jezik nima besedí
?
Se vredne hoćemo jih s tim storiti De hoćemo se v prid jih poslužiti.
?
Alj vonder nam iz mladih sere pognala Je roža lepši menť planinskih rož : Imé ji je ljubezen in zahvala In upamo , de vzel za dobro boš
?
Daritve naše majhino vězilo , Kér se v hvaležnih sercih je rodilo.
Obljubimo Ti dans ta dan veselja, Ljubiti se kot bratje med saboj , Edíni biti, kér to Tvoja želja, Kér uk je ta resnicin věčno Tvoj: De z druženo močjó in le edíni Zamoremo pomoci domovini.
Od kar Te nam osoda je dařila Očeta častimo Te celi čas, Ljubezen vsaka je beseda bila Ki rahlo si izústil jo do nas ,
?
?
Vemo Ijubezni Tvoje opomine, Vemo de ljubiš nas, kot oče sine.
Obljubimo do konca Ti življenja Ziveti domu ljubimu v korist, Do zadnje ure napčniga vedenja
Do domovine vsak ostal bo cist
Obljubimo biti vredni sini Slave Po moči radost mile očetnjave.
9
?
Učil hoditi si nas prave póta,
Učiš naj bratje bomo med sabó
Povzdigvati čez druge se , je
z mota
9
Psovati bratu brata ni lepó , Kér vsi ljudjé vesolniga smo sveta Si bratje , sini eniga očeta.
dej povzdignemo pa svoje glase
In
Iz serca puhtaj
De mili Bog
ohi
Bi nam T
se
i
še na nebo : anil dolge čase in kličemo glasno

Nebeški Oče! Živi mnoge 1
ta
Mladosti v prid se
ljubiga očeta!"
Učiš nas Grekov
kdajnih glas jezika
So starimi nas znaniš Greki ž njim ; In kremi,a imamo Te učenika Ki ga govoril
?
?
je mogočni Rim
?
In njega, ki po Nemškim gospoduje Nas z bližnjimi sosédi soznanuje.
?
In zdej, kar časi bolji so dospéli Domáč de jezik več ne bo zatert Kar černi tisti časi so zveneli Ki materinski
Imamo serčniga Te učenika
?
j
9
glas
jim bil je čert
?
Domačiga tud miliga jezika.
• v #
Přič
poezijo so posvetili učenci svojimu ljublj
učeniku iezikosl
in nas pro
de naj jo natisnemo v
Novícah, kterim željam toliko raji vstrežemo, kér duh
temuč tudi učen
v ti pesmi vlada, ne časti le
ce. ki
?
ki
k

vsi goreci kakor se spodobi za materni jezik po poduku svojiga učenika s pravo Ijubeznijo tudi dru
o
jezike objemajo
Vredništv
Kz popolnama f/njiliffa sadja
nar boljši jesih (kis) napraviti
T
je
te
otovo nar veči kmetijsl
dež
9
take reči
mislijo, de
v prid oberniti, od kterih Ijudje le za preč vreči. Tak čudež je tudi iz popol
• v
so za nic in
te
• • I
nul
dja p
dob
jesih
p r a vlj at
Kdor ni poskusil, se verjel ne bo, de se da iz gnjilih jabelk in hrušk ne le pràv dober, ampak še veliko boljši jesih napraviti, kakor iz nar lepšiga. cio
?
nič gnjili ga sadja. in sicer še veliko vec se era a a na
?
ga da
praviti in
liko prej. Kdor bo pa to sam poskusil
9
se bo preprical, de resnico
im, in bo pustil svoje
sadje, iz kteriga si misli jesiha napraviti, raji sognjiti,
kakor pa
nj iti
Malo hiš
je, ki bi
sa jesih porabiti.
ne imele nekoliko sadja za zimo
prihranjeniga. Med sadjem se pa vedno kaj gnjiliga najde.
vec ga pridno spravljajte
Nikar tega ne zametujte ! Mar
celo zimo v sodec, ki ne teče, in sodec postavite v klet
(kelder)
?
sadje ne z m
9
kar bi za jesih slabo bilo
186
Tudi lupine in vse kar ostane od širo vi ga povžitiga ali
oHio vArvíÍA 7vavpn \r anHpo
železo alí pa na razbeljeni kamen kani, in tla nekoliko
kuhaniga sadja , verzíte zraven v sodec ; na spomlad z njim pokropí. Jesihov hlap da zdrav, prijetin duh.
Posebno zdej o koleri naj se tesne koče, v kterih veliko
Napeti
pa, ali pa še poprej, naj se iz vsiga jesih takóle naredi:
Iz sodca naj se vsuje vse nabrano sadje, jabelka ljudi prebiva, vsaki dan z jesiham pokadé.
in hruške vse skupej v prešo-—ali pa kar je še bolje kravi, ki se je preveč sirove detelje ali kaj druziga na
v korito, kakoršno imajo v nekterih hišah, de za puhljiviga nažerla, vlij po maseljcu jesiha v gobec, enkrat
V
tem koritu naj se ali dvakrat

in pomagal ji boš !
živino pičo stolčejo in zmečkajo. sadje z betam dobro stolce in potem v prešo dene.
sok teče s preše, ki je sladák in zares boljši, kakor Slan poljskih pridelhoV létaèu jiff a
Cist
bi kdo verjel ; enmalo sicer po gnjilim disi, de bi mar
?
crte
sikdo mislil, de bo jesihu ta duh ostal. Pa ni res kader se kisati začnč, mu kisanje popolnama včs duh vzame.
V	v
Ceravno je most lepo cist, naj vunder 2 ali 3 dni stojí v sodcu (pri kterim se je eno dno vùn vzélo) ali v kadi, čebru ali škafu, de vse kar se je utegnilo liga
léta.
Po celim avstrijanskim cesarstvu in večidel po Nemškim kakor tudi po druzih vunanjih deželah je létašnja létina dobra. Slaběji se je obnêsla v severním Nemškim kér so žita menj přidělali in kjer je gnjilína veliko krom-
7
«•nj i
pirja pokončala.
Na
Ogerskim
in še cio na Erdeljskim
te
v mošt vriniti , na verh stopi. To kar tukaj na
vrenja, ampak le
ni polje ravno takó silno terpelo , kakor se je v časo
včrh stopi, niso tropine ostanjki sadne gnjiline;
poprej v
vinski ga
vinsko vrenje je
V
ze
večidel
cr te
njilih jabelkih in hruškah dokončano bilo.
pilili bralo, — in kér je tam, kjer so polje obdělali delk létas pràv bogat, se ni pomanjkanja bati.
(Oec. N.)
7
pri
Po vinskim vrenji pa nastopi po kemijskih po
stavah kisanje, ktero se v tem mostu zdej
še
le zacnč.
Pogovori v gostirnici•
(Ker čmár sedí s svojim stricam M ar tin am in mïinarjem
Jakam za mizo).
Martin. Soseda I ali že vésta , de tudi pri nas na in přelij potem mošt v jesihov sod, ki v kleti, Krajnskim pobérajo za in val id ni co. de tisti naših vo-
Penasti sverš, ki je ložji kakor mošt, se začnč počasama na včrh mošta podajati. Vse te péne posnami preč ,
ali kaki
v
drugi
shrambi stojí.
Ce si si na tako napravil, boš imel že pčrst debelo maternico.
vižo
jakov, ki so v vojski invalidi postali, in niso za nobeno eno vedro mošta v sodcu rabo več, bojo enmalo boljši preskerbljeni za svoje
v 4 ali Še ene
5 tednih dober jesih s tedne po tem pa se ti
žive
dni.
Jaka. Se vé de vémo. Saj smo brali od te bére
bo takó močin jesih z nar prijetnišim okusam brez tudi v Novícah. Pa prava reč se bo nabrala. Taki, kte
vsiga g
njilcniga
duha
?
in s tako lepo barvo naredil
?
ga boš vesel, in ki veliko veliko pi
te si
tisti jesih
de ki
ga z veliko več pripravami in z
eliko večim trudam
iz siroviga
7
ne«:njili<ra
e>
o
sadj
pravil
Povčrh tega ti
da
S
njilo sadj
pol več jesiha kakor negnjilo
rim bi se sto goldinarjev clo nič ne poznalo, dajajo, de jih ni sram, k večimu po 5 gold. Koliko bo nek iz take beračije vkup prišlo? Ce jih bo 6 tavžent goldinarjev, bo pa že veliko — in koliko pride po tem vsako léto na eniga ?
a zadnje bojo vunder le vsi soseskam na
Vémo sicer, de se gnjilo sadje veliko bolj skupej vo prišli.
or te
la
poleže, ko ga na kup deneš, in de jih £ ali hrušk veliko več v eno kad , kakor
cr »
tedaj zna kdo reči
neg
njilih jabelk
njilih —
de
cr ?>te
njilo sadje lahko več jesiha da
ker ga gré veliko več v eno kad
a
pri vsim tem da gnjilo sadj kér
cr te
njilo sadje da včs
oj
vselej s o k i z
več
To je res
j e s i h s
— ali
zató
Martin. Kaj nek kvasis. Kakor de bi zdej ze ne bilo čez 5 tavžent gold, skupej. In koliko jih bo pa še dalo!
Jaka. Koliko nek? Bomo že vidili. In če ravno 6 tavžent goldinarjev skup pride , koliko pa verže to
7
čimža? Koliko bo po tem en invalid dobil? Preveč za
b e do zadnje umreti, premalo pa za živeti.
kaplice
sirovo sadje pa ne.
Kerčmar. Ali te ni sram, Jaka! de takó bledeš?
Kako lahko si tedaj zamore vsak kmet za svojo Zmirej si še ta stari godernjav. In če bi tudi res bilo
j
potrebo dobriga jesiha napi sadne ostanjke, ki po pre
v è rh
stanejo, pi
tega
V • v
pa
še
kar
govoriš ,
ali ni boljši, de jih saj kakih 10 ali 20
s po
naših fantov, ki so v vojski svoje zdrave ude
zgubili,
parjeno pico zmešati, ki jo radi jedó i» jim dobro tekne ! kaj maliga dobé, kakor nic. Morebiti jih češ ti presker
Tako piše skušeni kmetovavec Struf
beti? Pač bi jim tanjka predla, če bi se
mogli
na te
od
Pri ti priliki moramo še nektere besedice pristaviti zanašati. Ti bi jih šembrano pital! Ha
i
ha
1
te
ko hišo
prida in koristnosti jesiha za vsa
Jaka. Za tega voljo ne smes koj
?
grob
ha !
biti, Ker
con
}
v
ce
ni vsak tvojih misel. Jez kratko ne malo na
Vsaka hisa bi mógla z dobrim jesiham preskerb biti
takošne bére
• V
nic
ne deržim , naj bo za invalide ali pa pajevùn. Ljudjé dajejo večidel z nejevoljo pomagati v stanu. Polno žlico pridniga jesiha v vodo denar, in tak denar nima teka. Ce bi nabranih darov
?
kér si je tolikrát in v toliko prilikah z njim za papeža
perliti
?
da pí
zdravo, dobro pijačo, ktera v vročini očitno v novice ne stavili, bi že vidil, koliko bi se
člověka pokrepčá, žejo ogasí in ohladi
jesiha bi
člověka s il niga m
Pozirk dobriga
v	—
Ce se nova
era nabralo. Marsikdo da
te
7
zraven pa
kolne.
Kerčmar. Ali ti na bére kaj deržiš, ali ne
7
je
rana z jesiham izpira , in v jesih namočene rutice na- pač vse eno, dokler je
v
se
njo pokladajo, kervaviti neha, in se dostikrat kmalo brez mislijo , kakor ti ; in tako
začéli. Ce se v ome
oteklj
br
ez gnojenja jesih pod nós derží, in
d
kaj ljudí v deželi dolgo tudi tebe
7
ki drugač
ne potrebuje-
Gerdo pa je, de si tak vohernik. De ti v svojim se z njim po sencih clergne, mlinu mirno sediš, de mirno svoje polje obđeluješ in
mo.
člověka spet k
édi pripi
Lep
J • V f v
disece
de
1
ki
jih nektere ženške seboj nosijo in
abij
7
več skazé, kot
koristijo , in v omedlévco še pripomorej
V
h in kužnih boleznih, če se kozé
lera i. t. d

g*
• v
svoje vole debelo pitaš — komú imaš to zahvaliti? Ljubi mu miru! In če bi vojakov ne bilo, ki nas sovraž-fialezlji- nika varjejo, de ne pride in nam vsiga ne pokončá, kaj ali pa ko- pa bi ti počel s svojim mlinam, s svojim poljem, s svojo
lotujejo, če je
hud neprijetin duh v hiši, ali živino? Se vé de, ako bi ti invalidi tvoj mlin in tvoj
pri bolniku, kako kapljo dobriga jesiha na razbeljeno
grunt imeli
7
bi
za mogli
tudi brez rók in
nog
živeti
7
bi
Kjer
sadj ki ii
preše ni, bi se morebiti znalo stol s teškimi kamni obložiti,
kakor kislo
in zmečkano íelíe v kadi
bili, namesti k soldatam iti , namestnika si kupili in bi bili domá za pečjó obležali, kakor ti in tvoji pajdaši,
spodej luknjo in cev, po kteri mošt
teče
?
ki zdej v béro za invalide se vinarja ne privosijo te bodi !
F ej
187
Jak
Oho
se ne
nu
togoti
de bojo
kako ti je greben kviško etopil ! Nikar
v
kteri bojo radi obenim vošilam vstregli, ako bukve niso
prišli
Reci kar koli hoces ; jez ostanem pri svoji zoper namen bravr
dostno, jih omisliti
alidi vunder le soseska
na
in emu dvakrat plačevati
glavo
, in ce je njeno premoženje za
K
Ni rés
?
še
enkrat ti rečem. Ysak in
Rodoljubi pisatelj
9
če boj
nove bukve na svitlo
alid dobi od cesarja svoje krajcarje na dan ; kér pa zabili in j
dali, gotovo tudi ne bojo saj ene in
cesar ne more toliko
to
9
kar j
bomo
invalidov bogato plaćati, jim bo v vsaki deželi skupej zložili bolj šek pičliga eesarskiga plačila. Sicer pa zna
po
novo knj
• • V .
druge bravnice
po
Takó bo rasla brav
nica od léta do léta , de bo veselj
t
?
za p
Ali bi
v •
telj
tudi
9
ki je
arh bravnice in pisár v
soseska eniga
ali
druziga
v službo vzeti za pota
njenih zadevah, za papír, peresa in dru
éuvaja, za pisarja i. t. d. O
boj
zodovolj
in nam in nj
bo
s;e pisarske
rodja, kakšno majhno odškodovanje dati treba bilo, bojo z maj h ni m placilam že vodníki bravnice presodili ; to pa naj bi se povsod
za
střeženo. Ce vsaka so
seská le eniga invalida v službo vzame , kolikim bo po
9
izgovorilo: de bravnica ostane lastniua tist
magano
?
M art
Jaka
sej ima
se tako kislo ne dei
underle práv. Nikar
1
ke, ktera jo j
1
in na noge sp
v f
Neizrečeno dobro bi bilo , če bi bila vsaka brav
9
saj on za vse dobro mi
ste
9
V
nica v stanu, tudi en časopis, kteriga za
dobriga
ga
pa na konja posadili s svojimi zabavljimi besedami spozná, si omisliti, ki bi šel po tem med bravci od
iudi ciga
Jaka. Ja, ja, Ker
nekdaj belo suknj
še
nosil
zdej ne more skriti, de je rók do rók. Takó bi se za majhin denár tudi ta potreba
9
zató tako rad cez vsa
oskerbéla.
pian Ker
9
ki ni nikdar cake na gla
Bil sim vojak
w
J
imel in ni mi žal
de
(Konec sledí.)
sim saj kaj po svetu p
• v
9
Po druzih deželah
pri nas. kor nar
V P
alide
i mají
veči

ad
7	y
kaj vid il, in se kaj naučil, Žalostni Stan uéilei jev po €le Z e li •
(Iz Dolenskiga.)
Cesarski patent zastran odškodovanja desetine, tlake
drugač spoštujejo, kakor
invalidi kr
poslopj
ka
veči
čast
in vodja v tem gradu biti, je nar jn druzih davšin skerbí, kakor smo tudi v Jur četo vim
In takó tudi jez mislim, de naj se stori razlaganju v 29. listu Novic brali
za invalide, kar se more, ker so
naši
bratj
9
tudi za uboge
9
smovi
9
9
strici
položim sreberno dvajsetíco va-nj za invalide
aki i. t. d. Tukaj je okrožnik (talar)
učitelje po dezeli
9
pa
9
kaj
9
kér je toliko ljudi
jez
9
ki
9
Mar
téh postáv razumeti nočejo in v eno méro navadno pe
pa
9
ki sreber
ft
denarj
ne
pustí iz rok
polo
V f
sem godejo :
eno
fliko zraven. Okroznik ostane 8 dni na mizi. Bomo vidili
79
Vse je proč
9
nič ni
več za odrajtati nobenimu
>
koliko se bo nabralo. No, Jaka, koliko boš ti odrinil?
Jaka. V nabéro ne dam nič, sim vam že rekel.
V soseski bom pa že vedil kaj storiti. Za eniga taciga naprej. Potem pa se le Invalida bom štiftingo naredil, ki ima v soseskino službo
samo cesarju imamo se nekaj dati, saj on ze vse pla-čuje ; če farju nič ne dajem, še šolmajštru toliko manj ;
tudi on dobí cesarjevo plačo." Na to vižo gré pesem
žene začnó dolge jezike bru
stopiti.	í	ri! i i ' ' i ?
Ker čmár. Ti si terda buča, ti — pa vunder serce imaš dobro. Daj rokó, de sva spet prijatla.
Jaka (mu jo podá). Le zjeziti me ne! Jez moram vediti, zakaj kaj dam.
siti, in dostikrat vpijejo, de cela vas skupej letí, kakor de bi hotle s hudobnim besedovanjem vse tište na uni syét spraviti, ki vender nič druziga ne želé, kakor pla-
čilo za svoje delo in za svoj trud. Resnicno , pomilo
9
Mú.ahó 6 i se fiala v vsáli i sosesk i
h uh v ar nie a napraviti ?
(Dalje.)
De pa bravnice po deželi svoj namen dosežejo in de se taka koristna reč po lepini redu vpelje, je potré-ba, de vsaktero bravnico trije možjé, kot vodníki,
vanja vredin stan je vecidei za duhovne sedanji cas veliko hujsi pa je še za učitelje — posebno na nekterih krajih Dolenskiga. Duhovni so sèmtertjè lanjsko
ki
jesen še kaj dobili,
ali huda se vije ucenikam
9
i m aj o
prevzamejo, ki imajo skerb za shranjenje in razpošilja-nje bukev, za kupovanje novih, za pobiranje mesičniga bravniga plačila in druzih darov, ki jih rodoljubi brav-nici v bukvah ali denarjih namenijo. Ti trije možjé naj
so večidel z družino obdani in le malo ali slabo placilice
Oni še sicer nobeno léto niso přejeli stanovitniga odrajtila ; kakó neizrečeno slabo se jim pa zdaj godi, vsak lahko sam presodi. Zdaj se pogostama sliši : ,,če vzameš , kar ti radovoljno dam, vzemi, če ne, pa me toži (in si misli) saj nimaš pravice do mene !" — Strašni
stan je tak
za zjokati !
Visoko ministerstvo ! Ti nisi krivo, de so učitelji
bojo: du hoven gospod
(tehant, ali
fajmošter ali kap-učitelj, in pa en pameten sosesken mož. So
po deželi takó slabo plačani, de jim skorej
ni za žive
ti možjé pridni in za podučenje ljudstva skerbni
ti
9
to so pregrehe
starih časov. Tode usmili se in stori
9
bojo
tem težavam kmalo konec, in tavžent in tavžent hva
kmalo pri svojih sosedih toliko nabrali, de bojo saj za začetek kakih 20 bukvić kupiti zamogli, ktere , če se ene bukvice po 15 krajc. rajtajo , ne bojo več kakor 5
in ta mervica se bo vender lahko sku-
ležnih sere Te bo rešnika nadlog imenovalo !
Resnicoljub.
Novičar iz MJuhljane
gold, znêsle
V petek
je
napravilo vodstvo glasbine družbe
pej spravila ! S petémi goldinarji se zna matica za v Ljubljanskim gledišu koncert v pomoc ubozim kolera
soseskino bravnico napraviti, ktera se bo
če bo ve- bolnim. Hvale vredna je bila ta napi
ft
spoda vodj
liko sosedov bukve bralo, in vsaki izmed njih za po-
vsako léto pomnožila, se bojo zamôgle nove bukve kupovati. Kaj ne, de se zamore po ti poti ob kratkim v vsaki deželi veliko veliko bravnic začeti? in kakšno veselje bo tó!
Kakošne bukve pa naj bi se v bravnico jemale smo že v začetku tega sostavka srovorili
H	V . 9 ^HM
te družbe, ki sam
avnik vé, de veliko
b ož t
sojiîo le po pol krajcarjaplaçai de
po
nekterih ljudi je poglaviten
ik njih ozdravljenja
Veliko lepih reči smo slišali pri tem koncert
govoriti
9
prepevati in na klavirjih igrati,
sklenjtrne icpc JJCSIIII V D1UVCUOÍUUI , 11cu1nn.nn ill 1MOIW1JI
jeziku. Med vsimi nar veči dopadajenje in nar glasniši in nar živiši ploskanje pa je obudila prosta le 36 ver-
stic dolga národna slovenska pesmica: „Kaj je Ijubezin ?"
lep
pesmi v
vi m
in v prijaznosti so bile
nemškim in laškim
9
ft
in zgorej ime
novani mozje naj razsodijo tó
9
kteri
so nalogo na
se
vzeli
9
za dusni in posve tni blagor ljudstva skerbeti.
Ce zelijo bravci kakšne bukve imeti, ki še niso v brav
v •
3
v
krajnske cbelice'*)
m ci
9
naj pa razodenejo svoje vosila vodnikam bravnice
9
kter
takó
je
'ezka gosp. Kast e li co v ; gospodična Vesel,	—v.
erstno govorila, de je ni moč príjetniši govoriti
^avka Ljublj
9
glediša ,
188
Iz te clo proste pesmice , s ktero se je imenovana go- v sole in pisarnice in „de naj nihče ne zadobí ce spodična vsim prijatlam in prijatlicam domaćih pesem za sarske službe, ki vselej prikupila in ktero bi z veseljem še
drugi krat
sli
domačiga jezika popolnama ne zna" Vse ljudstva terjajo enoglasno to pravico, ker se
šali

smo vnovič spoznali neprecenljivo vrednost pravih na-njo vpíra pravo vstavno ali konstitucijno življenje vsa
narodskih pesem laška pesem. -
Za tem govoram je sledila krasna ktero je gospodična S. s tako umet-
ciga naroda.
Cesar so prijazno sprejeli poslance in jih
zagotovili,
de se bo
njenim vošilam pravica zgodila.
nostjo in s takó prijetnim
glasam
straní glasno dopadajenje donélo.
péla, de ji je od vsih Kmalo bojo prišle dolgo zaželjene nove postave za štem-Nemška pesem na pelj, po kterih bo bolj pravična tarifa, kakor dosihmal
koncu koncerta, ki jo je gospodična St. s ženskim ko- odločena.
?
>
je
1
V
ze
Cunjasti bankovci po goldinarj i bojo o
sama po sebi takó imenitna, de se je vsih Svetih zamenjeni v nove lične, kakor so ti po 2
ram pela
le taka pevka lotiti smé, kakor je gospodična St.
in
gold, in se ne bojo
vec tergati smeli.
Bankovce za 6
tega
pràv dobro jo je izpeljala.— Vsi pricijoci so bili s tem in 10 krajc. je zacela Dunajska banka 20. dan koncertam práv zadovoljni, in od te zadovoljnosti bojo mesca že v sreberni denar zamenovati; vsak mesec
tudi revni bolniki 110 gold, vžiti imeli.— Tudi nas Ljubljan-čane je omamilo žalostno oznanílo , de je za domovino preč prišli, vneti roják gosp. J. Cerer, c. k. vradnik in predsed-
se jih bo nekoliko zaměnilo, dokler
ne bojo sčasama vsi V Dunajski denarni kovačnici kujejo prid-
no šestice in desetice iz tistiga srebra, ki so ga še
nik
slovanskiga
družtva v Terstu, na koleri umerl. na Ogerskim otéli.— 71 milijonov
gold.
znese pro
Če ravno že precej pri létih, je bil za slovensko reč	stovoljno posojílo, ktero so kupci in drugi premo-
vunder vseskozi mladiga serca; kmetijska družba ima	žni možje večidel samiga našiga cesarstva podpisali
v svoji bukvarnici obširni slovenski rokopís „od po-	de hočejo Cesarju za deržavne potrebe proti temu potrebe zareje drevja vPremskimkotoruPo-
y
sodíti,de jim bo
stojnske kresije
u
y
ki
ga je rajnki
4
v létu 1S21 spi- Vsak dan se prieakuje, de bo ministerstvo kmetijstva
gold, in pol od lOOcimža plačeval.
sal
?
in, kakor nam Ljubljanski nemški časopis pove,
razglasilo
vodila, po kterih se imajo soseske
pri
se znajdejo v
njegovi
zapuščini lepe priprave za z g o- reji lesá po gojzdih ravnati. Bog daj! de bi prišle
dopis krajnske dežele. De se ne bojo
pogubile
»
i
bo
kmalo na dan takó potrebne postave ;
gotovo
njegov gosp. sin skerbel. — Tedej nam je nemila kmalo
nobeniga pridniga
o-
e
ojsda (boršta) več !
ce ne, ne bo
Za
y
smert zaporedama letas dva delavna rojaka vzéla
pooblastence avstrijanske vlade
sta
y
kakor se
zdej
M a ž g o n a
in Cerer ja!
V četertek 25. dan
tega
govori, feldmarsallajtnant Schónhals, ki je že lani
mesca se prieakuje prihod 4. bataljona naših krajnskih dopise med nadvojvodam Janezam inRadeekitam
oskerboval, in pa nekdanji prezident dvorné kamre
vojakov iz Komorna v Ljubljano. Kakor slišimo
bo z
veliko ca8tjó sprejet.
Maršal* Ra dečki je přišel v Kiïbek, odločena.
Kakor se bere, je predsednik
nedeljo ponoći iz Dunaja v Ljublj^nof drugo jutro zgo- Francozke republike Nap olj on, spet svojo misel spre-daj je pa spet naprej na Laško šel.— Skorej vsak dan měnil, in terjá, de naj se Papež pri Rimski vladi ravná
grejo
ogerski honvedi
skozi Ljubljano na Laško.
Ko
po tistim pismu, ki gaje pred nekimi tedni generalu X e y u
lera v Ljubljani odnehuje. Tudi v jetnišnici jih je nekaj pisal. Smesno je, de se pervi moz velike deržave pre
pobrala
y
in
y
kakor pravijo, 4 nar večih malopridnežev. minja, kakor petelin na strehi!
IVovicar iz mnogih krajer
Vsak dan se prieakuje nova postava kakó de bo prihodnjič Ogerska dežela po mnogoverstnih narodih, ki tukaj stanujejo, v red djana. Ta reč je silno ime-
pez pride konec Cesarja kronat. -
tega
léta
gotovo
• v
Pravijo, de oce Pana Dunaj, našiga
brez
Po nar novejsi rajtingi je v našim
61,888 duhovnov in nún
Ogerskiga
y
nitna, in sklép je toliko težji, ker
snje
d
cr
fr>
erske kr
poganjaj
si narodi poprej-
za samostalnost
cesarstvu ,
namreč: 35,728 fajmoštrov in kaplanov— 703 možkih kloštrov z 14,500 menihi in 6,000 klerikarji, 113 pa nunskih kloštrov z 3660 nunami in 2000 novinkami.
O
Cesar so ukazali, de se nima nobeden obsojenih

ob
pappaip y
glavo djati
General Ilay
?
koman
Na Ogerskim je okoli tov
20,000 duhovnov.
Praktikan
ki bi brez plačila mógli služiti, ne bo nek pri
V .
î
darit na Ogerskim ko, in se je v G
i
je
za nekolika časa zapustil Ogers
podal
y
svoje zdravje nekoliko
okrepcat; za namestnika je postavil kneza Liecht
V	y
hodnjic nic bo plačan, za bogoslovce četertiga léta.
več pri cesarskih sluzbah ; vsak služabnik V Terstu se bo napravila duhovšnica
t
Na Erdeljskim ne bo kmalo skoraj nobe
M*oprarki tiskamiga pogrešku v
niga Rusa več; vse gré domu
Pri nasi armadi bojo nek vsi prostovoljci in pa sploh tisti vojaki, ki so 8 let doslužili, slovó dobili. N jakov
99
shodni h o g or or ih.

m e nj
y
ki bojo naši armadi
60,000 Ogerskih
vo
ersteni
boj
p oslov
obilno namestovali
N
M a d ž a r s k nani
bi STl
golib
pod nje Mu
bližo

so se Slov
delj
elj
kakor nam dopis
Gosp. Vertovc so nas prosili, de naj se v njih »shod-nih ogovorili« tiskarni pogrešek, ki se na 108. strani v 8. versti najde,na kakošno vizo popravi, namreč namest: »ki ima smertni greh nad s a b o« ima biti : »k i n i m a s m e r t n i g; a gre ha nad sabo.« Kár po dokončanim natisu »ogovorov« ni
dili in veselo
popevaîi
rhov po vecerni Božji služ ešenje strahu bližnjiga s
mogoče tega pogreška v bukvah popraviti, ga popravimo tukaj,
kér veči del kupcov gosp. Vertovcovih pridig tudi Novice
«	w-v	•	« t	• 1 • « i	b •	• i •
ima. —
ražnika in zdanjo pravo osvobodenje domovine novice ne lažejo, je turški cesar ogerskiga
v
Ce
— Pri ti priliki moramo tudi opomniti, kar smo pri per-vim oznanilu gosp. V e r t o v c o vi h »ogovorov« opomniti pozabili,
genei
de, ceravno ne stojí na glavnim listu očitno dovolj en je mi
B
lostljiviga Ljubljanskima g. g, kneza in škofa, kakor
y>
Murât B
ki je k mahumedanski véri prestopil in tam imé je to pred odpravljeno cenzuro navadno bilo, so vunder milostljivi
n~stt dobil —	-----i—- - * --------» —*---------1-.»-«	—• ---
y
za
k
. v
e»
d j a turski
1er
tva (Artilerije) izvolil.
top
knez te bukve pred natisam pregledali,
in mi jih z nekterimi
Jel
se je hotla ko
prijeti, se je pa spet ozdravil; še celih 6 tednov
sli na Dunaji ostati.
Generalu K
• V
Ce
sar izročili vikši vodstvo cele S erb ske armade. ktera
bo po
njegovih
mislih v red
Ogerski R
popravki pervc dni grudna 1. 1. za natís nazaj poslali ; zakaj perva pogodba, pod ktero so mi gosp. fajmošter natís »ogovorov« prepustili , je bila v pismu 10, vel. travna 1848 tále »Ungeachtet der aufgehobenen Censur will ich fortan ein gehorsames Kind der Kirclie verbleiben, daher conditio sine qua non, dass die
(Ruth enen) so poslance na Dunaj k Cesarju poslali
naj
ga prosijo za
dovoljenje mnogih potrebnih
V t
10 prosnjami je bila
y
de med
y
Predigten dem hochw. fùrstbisch. Ordinariate in die Censur ge geben werden miissen.« To pristavimo danes, kar smo pri per
vim oznanilu pozabili.
Vrednik.
tert
z a
peljanje njih jezika Današnjimu listu je pridjan 39. do klad ni list.
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.