St. u. V Mariboru, Četrtek lo. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na teden, vtorok, četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem na dom, za celo leto 10 gold., za pol leta 5 golđ., za četrt leta 2 golđ. 60 kr. Za tule dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 gold.. 25 kr. a. v. — Za oznanila M plaću]«« od cetiristopno petit- vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. čo se_ dvakrat in^ 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plaća st.'inpHj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. _ Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev," 220. O p r a v n i š t v o. na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskamici: F. S kaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229 \ o* it u |» u i 4-ti 4* ni o t n. II. Denei hočemo naložiti kritični nož na Crnc-tovo brošuro. Ta originalna knjižica (sodimo, da je Črne ni delal sam, temuč, da je vzajemno delo vse vladno-slovenske stranke na Goriškem, poslednjo pilo pa je gotovo Winklcr na njo del) — ta knjižica ima jako mnogo tvarine, tako da bi lebko napisali celo vrsto člankov o njej. Vendar čisto provincijalno goriško-slovenske stvari prepuščamo „Soči" — mi hočemo odgovarjati samo na ona Črnetova očitanja, ktere so obče slovenske zanimljivosti, in v kterih bi se utegnili s Cimetom strinjati nazadnjaški slovenski elementi tudi zunaj Goriškega, kjer prebiva tužni bore Slovenec in vojuje za svojo bodočnost. Že v uvodu da Črne, ohol kakor so vsi taki nezmotljive!, svojim volilcem razumeti, da so sicer bedaki, da nemajo „pametne sprevidnosti", da so mu dali nezaupnico „brez vse potrebe" in na škodo „ deželi in narodu" in Sc „komu drugemu" (gotovo pod tem „drugim" razumeva nemško mi-nisterstvo, ker le na njegovo korist je glasoval). Takoj pa nastavi vse svoje Kruppove kanone na goriške »Slovence, zlasti na „Sočane" in piše to-le neotesanost: „V Gorici si namreč nahajajo nekteri reveži, kateri imajo več praznega trebuha, kakor v žepu kruha, kateri so v službi pri deželnem zboru, in pri deželnem odboru, ali pri uredništvu „Soče" in kjer koli morejo j kateri so brez vsega premoženja, in zavoljo tega nejso iu ne morejo biti neodvisni državljani; kateri so pak grozovitno častil ako mu i, in bi radi stopili na stopnjo poslanstva, zakaj oni dobro vedo, da po poti poslanstva se častilakomuosti lehko zadosti, in tudi visoke in bogate službe lehko dosežejo, zlasti, če sc poslance da voditi pri svojem postopanju bolj od svojih lastnih p o t r c b, nego od koristi svojega ljudstva in svoje dežele. Taki ljudje so uže zdavno meni zavidljivi, ker si mislijo, ko bi tega ne bilo, stopil bi eden ali drug izmed nas na njegovo stopnjo, in eden za drugim bi se naprej pomaknili." , Ti ljudje, pravi Črne, so mene pri Vas pocrnili in so Vam nezaupnico usilili. Slovenski gospodje v Gorici, ktere Crne tu v mislih ima, res sicer niso bogatini, vendar so marljivi možje, kteri se pošteno žive in — hvala njih delavnosti — nikakor niso taki reveži, kakor jih perfidni g. Crne hoče Krasevcem namalati. A vzemimo, da so res sami reveži, oni gospodje, kteri so na Goriškem tabor je ustanovljali, goriško Slovenstvo probudili na tako visoko stopinjo kakor je, razširjen slovensk časopis ustvarili itd. Kako se kaže potem Črnetova taktika, svoje nasprotnike pobiti ? Revščina ni nikdar sramota, ravno tako ne, kakor ni sramota imeti dolg ali kratek nos. Samo surovež, prostin, neotesanec in brezsrčen človek, samo poulični fantaliu bode svojega bližnjega zavoljo njegovega grdega obraza ali zaradi nezakrivljenega uboštva zaničeval in se mu rogal in po-smehaval. Samo puhloglavec odgovarja pametnemu nebogatežu: „kaj boš ti, berač!" in samo med pu* hloglavci in plitvimi babači na svetu imajo načelo, da „ Človek toliko velja kar plača" ; — pameten, izobražen in blažji svet sodi, da razum, delo in srce česti moža, ne mošnja, ktera ga je že pri zibeli čakala, ko je nag zagledal lu3 božjega solnca. — Iz tega naj si Crue in Cruetovei narede na sebe aplikacijo! Kar sc tiče drugega dela navedene Cmetove infamije, namreč sumničenja, da omenjeni „rcveži" ne mogo biti neodvisni državljani in da čakajo samo poslanstva, da bi bolje službe dobili: pač ni mogel Crue niti sence kakšnega dokaza za svoje suraničenjc navesti. Narobe, sam je njih ue-odvisnost dokazal. Oni so v „službi pri deželnem zboru iu odboru" — ta zbor iu odbor je protislovcnsk, in vendar se oui možato potegujejo za slovenstvo, torej še to svoje „reveštvo" v ne- varnost stavijajo. Hvala bogu] Slovenci dozdaj nismo čuli niti videli, da bi bili naši reveži svoje poštenje, svoje pero iu glavo prodajali tujim vlasac pa smo čuli, da so bogatini Kljun, De/man, Crne, in drugi taki iz časti lakomnosti ali dobičkarstva v kritičnih trenotjih domačo zastavo popustili in šli s tujci glasovat. Reveži so ustanovili našo literaturo, naše novinarstvo — med tem ko se nbogatini" podobni Črnetu, niti niso našega jezika pisati naučili (vidi Čruetovo pismice s 60 gramatikalnimi napakami v 10 vrstah.) Da si Črne (str. 10.) upa goriškim Slovencem govoriti o ,,pravičnosti Italijanov do Slovencev" to pač ni niti odgovora vredno za naše bralce, goriški Slovenci to „pravičnosti' čutijo. Da si pa Črne upa dokazovati, da zasilna volilna postava, za ktero je, da bi kak križec dobil, z Nemci glasoval, ni obrnena proti Slovanom — to dokazuje, da si Črne domišlja, ka je vsemu slovanskemu in federalističnemu novinarstvu nasproti edino Črne pameten; vsi drugi, ki so namen omenjene postave kot protiilovansk smatrali iu proglašali — so Črnetu bedaki in ništavila. To je izliv one prevzetnosti, ktera se rada loteva zlasti polovičnih duhov, ki po hrbtu naroda priplezajo na visoko častno mesto, pa se zaljubijo v svojo polovičnost tako, da jo imajo za edino modrost, kteri naj se pokorava vse kar spodaj leze ino grede. To prev-vzetnost so od Crneta goriški Slovenci, izobraženi in prosti, že dolgo čutili in se nič dobrega ne nadejali od nje — tako dolgo, da je res svojo pravo labonsko podobo pokazal, na tanko tako, kakor je Dcžmana osobna slavohlepnost in osobna pikrost (ne prepričanje) vrglo iz slovanskega v nemški, zdaj pruski tabor. Ta prevzetnost, ktera neče za dobro spoznati to, kar no izvira iz njenih suhih možjan, je tudi kriva, da je Črne v goriškem zboru, v svoji brošuri, in v svojem zagovoru 14. t. m. v Sežani naravnost v protivje postavil se proti prvi in glavni točki slovenskega programa — proti Z 6 di njen j TJ Slovencev. V deželnem zboru ni hotel podpisati Listek. Telečja pečenka. (Obraz iz našega mostnega življenja.) II. Kakor vsi penzijonirani vojaki, bil jc tudi liitič velik neniškutar, ali prav za prav, je hotel v politiki posebno klobaso. ,,Jaz sem tudi rojen Slovan". Kadar je liitič to izgovoril, tačas si smel v svesti biti, da bode pripovedal, kako hi najbolje lulo, vse tc slovenske, česke, hrvatske rogovileže in motoboreže, šuutarjc in puutarjc kar pozapreti, povesiti, postreljati. Tako jc tudi nekega večera, to se vc, Btoprv po telečji pečenki, malo poljutil se na svoje slovenske rojake, ki zdaj Onore". Nek mlad človek izmed one vrste ljudi, ki radi v krčmah eno sulico za domovino zlomijo, ga jc zavračal. To jc lii-tiča jezilo, tem bolj, ker že v obče mladih ljudi, ,.ki nič ne vedo, nič niso izkušali, pa hočejo pov-Bod nos vtikati", ni mogel trpeti. Da bi si jezo ohladil in pa (e saj veste zakaj!) — mora liitič ili LZ izbe za čas ven. Ta ga osoda zaleti. Na hodnik ven se jc moralo iti mimo kuhinje. Le-ta je bila navadno zapita; liitič se je za vse na svetu premah« pečal, da bi bil prej kedaj v kuhinjo pogledal. Deues so bila slučajno vrata na stežaj odprta, ko je liitič iz sobe stopil: in bog ga vedi kaka muha ga je prijela, tla jc obstal in pogledal v kuhinjo. Tam jc na ognjišči cvrčelo, kipelo in kadilo se iz ponev iu lončičcv, da je bilo na prvi vid zanimivo. Ali kuharica! Ta stara, debela, grda baba njegovo pečenko pripravlja V Nekoliko las, na pol sivih, joj izpod glavače gleda, umazan, krvav in sajat zastor ima predpasan! In glej, baš jemlje telečje meso z žreblja, neokusno, z obema rokama, in — cmokne ga na ploh; niti obrisan ni! In sekira, s ktero meso seka, ni nitiočedcua! In mačka, uajgnjusucja žival liitiču, skoči v tem hipu na okno tik poleg pečenke, kuharica jo uiti ne podi proč ! „Fej te bodi!" zavpije stotuik. Medlo mu je bilo pred očmi. Tako se torej njegova pečenka pripravljal Kakor je sveti Peter ven čel, šel je liitič ven, ali ni sc milo zjokal zunaj kakor sveti Peter, pač pa sc mu je nekaj prigodilo vsled česar je prišel bled ko zid v sobo nazaj, klobuk vzel in suknjo, nobenega odgovora dal, iu odšel. ..Fej tc bodi!" mrmral je po potu domu iu zima ga je stresala. Celo noč ni spal, proti jutru je zadremal ali imel je hude sanje. Od tistega večera ni bilo Jiitiča več videti na davno-navadnem stolu pri Zeleniku. Zahajal je v druge gostilnice. v največje in srednje, ali nikjer ni dolgo ostal, nikjer ni imel prejšnjega teka, nikjer zaupanja. Telečje pečenke ga ni videl nihče več jesti, pač pak jc rad jel kaj celega, kaj tacega kar si človek sam pripravlja. Ali to mu ni teknilo. Sušil se je iu slabel je. Čemerni iu kisli obraz je še bolj očemerel iu skisal. Sani sebi jo bil neznosen. V tej zadregi si je kupil kuharske bukve, in sploh knjig o kemični sestavi jedil in 0 njih raci-jonelncm pripravljanji. To gaje navelo, kupiti si uuicteljcn železen lonec novejše iznajdbe, glasovi, dr. Suppau z 2f>9 in stavbeni adjunkt France Z i egle r z 244 glasovi. Gospod Stedrv so šli v istini ad akta, kajti ujeli so samo 16 glasov. Mi tega moža res prav obžalujemo. Deset let je Čeh gospod Stedrv pri vsaki priliki Slovence klel in čez nje zabavljal iu v zahvalo so ga vrgli pod klop. Jutri voli prvi razred in potem je nemčurska glorija v ljubljanskem mestnem zastopu, zopet za eno leto popolnoma zavarovana iu dr. C os ti smo storili na novo po njegovi volji. Saj smo potrpežljive duše Slovenci, sami grbo nastavljamo, da nas Nemci tepo po nji! Iz Tl'Mu. 16. aprila. [Izv. dop. j (Narodni zbor zarad Črnetovc nezaupnice v Sežani.) Včeraj 14. t. m. so Kraševei pokazali, da so pravi sinovi majke Slovenije, ter vredni tega imena. Došli so v Sežano volilci iz vseh pokrajin iu vasi. Črne jih je bil sam z nekim čudnim manifestom v Sežano sklical. Došlo je pa tudi, ker je bil zbor javen, drugih rodoljubov med kte-rimi je bil tudi Val dopisnik teh vrstic, sešlo sc je mož iz naroda cela množica, okolo 400 oseb. Shod je bil postal mali tabor. Po 11. mi množica ide v prostorno sobano pri Ulčarji. Sobana, ktera je bilo tako natlačena, da je še v veži, pred hišo in na dvoru polno ljudi stalo, ter na uho vleklo besede javnega posvetovanja, ktero sc je prav v lepem parlamentarnem redu vršila. Nazoč je bil okrajni glavar g. Mali kot c. kr. komisar, obnašal seje še precej. Za predsednika je bil izvoljen g. Sne, župan iz Pliskoviee. Ta kmetski možak je težko Opravile predsednika brezstrausko, izgledno vodil. Čuditi sc mu je bilo. kako je kot prosti kmet parlamentarni red tako praktično, tako taktuo vodil, kakor malokdo. Iz Gorice so se udeležili gg. dr. Lavrič, E. Klavžar in V. Dolence, urednik „Soče". „Poslanec" Črne je sedel na stolu spredaj, sprvega miren in zmage gotov; a ko g. Ig a. naroden duhovnik, začne pretresovati njegovo politično postopanje v deželnem in državnem zboru, ter citira besede Cicerona o rimskem izdajalci K a ti lini, obledi Črne, iu na enkrat se mu živci zmajejo, ter je vidno bilo, kako mu je upalo vse upanje v zmago, ktere sta si on iu ccs. kr. \Vinklcr že gotova bila. Pretrcsovalc so se samo bolj važne točke njegove brošurice. Posebno so vrli slovenski kmetje burno terjali dokazov od Crncta v ovi točki, o koji Črne piše, da so bili nekateri volilci prisiljeni nezaupnico podpisati. Možje so tu izjavili, da so vsi prostovoljno podpisali. Rekli so ti vrli kmetje, tla imajo toliko razuma iu volje, da so za tak primcrljaj vselej pripravljeni svojemu poslancu nezaupnico podpisati, bodi si kdor hoče. Črne je bil od kmetov javno kot lažujlvec v tej reči proglašen! Črne je ugovarjal, da je samo politično društvo „Soča" to reč na dan spravilo. In zopet so prosti kmetje vstali zapored in dementirali: da „Soča" ni bila v ta namen v prvi zvezi, ter da ni še tako slabo z njih pametjo , da ne bi oni . volilci , sami izpoznali tacih grehov, ktere mora vsak pravomiš-Ijeu slovenski človek v prvem hipu izpoznati. — Da pa še dalje značaj Črneta osvetim, naj omenim še to. da je s svojim „opravičevaujem" celo tako zablodil, da je hotel dokazovati, da bi bila zc d i n j ena Slovenija nam na škodo! To je uzročilo burni ugovor, in Črne je pokazal s tem, kdo in kaj je! Kaki so taki poslanci . kteri žele, da bi narod vedno razkosan ostal ter laglje političnim nasprotnikom v žrelo pal! Tu je Črne svojo neslovensko barvo pokazal ter zastavo popolno razvil, pod ktero je jadral, dokler se mu ni na trdih slovenskih kraških skalah ladja razbila: ako ravno je sidro na vse strani metal, vse je bilo zastonj. Črne ui mogel dobiti dna in se je mogel z barko in zastavo pogrezniti ter politično umreti. — Zarad točke, ktera je posebno „SoČarjem" veljala, da so nekateri „reveži" ter da imajo prazne trebuhe, sta ga gospoda Klavžar in Dolence tako pobila, da je imel dovolj. Dokazala sta, kal:o žalostno je, da „reveži" za u a r o d trpe in d e 1 a j o, bogatini so redki, kteri za narod kaj store, ker take samo denar oslepi, da postanejo izdajalci naroda, (lit figura docet) Končno je bila debata skle-nena ter enoglasno nezaupnica potrjena. / Vrli Kraševei! Naj čuje iu spoštuje ves slovenski narod vašo edinost, domoljubje, taktuo postopanje iu odločno poštenje proti svojemu poslancu Neslovcncu in naj služi to v izgled celi Sloveniji! Nepremakljive ko kraške stene, morem Vas slovenske Črnogorce imenovati. Tudi dan 14. aprila bode v sloveuski kroniki častno zapisan. Znani dr. Ostertag, kteri je bil pred vedno Črnctov prijatelj, ni se upal mu deues dati svoje pomoči, ter je sam sedel. Po zborovanji jc bil splošni obed daljnih volilcev in drugih rodoljubov. Pri tem obedu so se vrstili politični govori z mnogovrstnimi uapit-nicami. S posebnim navdušenjem jc bila sprejeta n a j) i t n i c a na naše prve s o b o r i t c 1 j e slovanske, na hrabre i u vrle Čehe. — Pozuo popoldne stoprv smo sc ločili podavši si bratovsko roko klicem: živeli vsi pošteni služabniki svete nam domovine Slovenije ! Iz Celovcu. 15. apr, [Izv, dop.| Na željo več tukajšnjih rodoljubov pošiljam „Slov. Narodu" prevod govora, kterega je govoril Slovencem znani č. g. dr. Nemec v občnem kat. koiistitueijonalueni društvu. Kckel je med drugim o namenu iu cilju velike kat. pravne stranke v Avstriji : „Pravna stranka hoče Avstrijo zložno, veliko in mogočno imeti, da taka Avstrija more svoj nalog, kteri je od večne previdnosti dobila, v evropskih narodih in državah izpolnovati. Kavno toževati se, sosebuo ne o sam sebi. Torej jc bil ta slučaj uckaj izredno nenavadnega in njegov tovariš, tudi star samec, a bolj juvijalne vrste — se jc smejal. „.Oženi se, oženi se!" vpil mu je in sc zopet krohotal. „Čemu čepiš ua novcih, — čemu ješ po gostiluicah, čemu si še močan mož, vzemi si snažno, čeduo, lepo, čisto gospodinjo, in zopet boš jedel lepo pečenko in čisto." Bitič je oči zverižil in svojega prijatelja hudo pogledal. Oženiti se! To se mu je smešno zdelo, vsaj javno in glasno je prijatelju rekel, da jc „8me.šno.u A ko je šel domu, gledal je v tla in zmerom mu je prijateljev svet po ušesih brenčal : „oženi se! oženi se!" In ko bi hotel, kako, kje, koga? I--i! To sicer res ni dosti prida življenje, če mora človek za vse, za vsako postrežbo, vse plačati. In v krčmi plačevati, pa še nesnago in nečistost uživati, fej! Tudi drugim ljudem gotovo ni tako dolgčas doma, kakor njemu. Hm! (Konec prih.j „I^elilto noč, pap&l" Tako je kaka petletna, ljubka deklica glasno kliknila za svojim očetom, zdajuini kranjsko-dežel- nim glasovanjem, grofom Aleks. Auerspcrgom, ko je bil baš konci ljubljauske „Zvezde" srečal svojo nežno hčerko ua strani matere. Sčinkovee med zelenečim vejevjem kostanjevim mi je svojim griču-petjem baš tako prijetno božal ušesa, a v pričo onega voščilca iz nežnih ustec mi jc srce zaigralo od prave pomladne radosti. Glej, mislil sem si, da vendar tudi ta visoki, hudo nemški gospod daje svojim otrokom učiti sc slovenskega! — in hotelo se ini je, da bi zbog tega odpuščal mu nekaj, kar je bil grešil svojo ncstrpuostjo proti slovenskemu ljudstvu. Iz to dobre volje me probudite dve proti meni prišli krasotici, Slovenki po telesu in krvi. ki pa s trdo široko ljubljansko nemščino grdo kremžite svoja ljubeznjiva ustna. Hipom postanem nevoljen in začnem premišljevati, kako je, iu kako naj bi v Ljubljani bilo s slovenščino. Li ubijana, Slovenije središče, je, kakor se ve, s cela še slovensko mesto. Razen kake tuje družine ali osebe, ki se ravuo preseli tu sem, zna vsak Ljubljančan in tudi govori slovenski, toda vsak ne vsak čas! Navadno občinstvo prostega stanu, kakor delavci in posli, govorč vedno samo slovenski. Vsi zares izobraženi tudi s ponosom občujejo med soboj v slovanskem narečji. Nekaj drugače pa je v tem oziru z meščanstvom iz tako zvanega »gosposkega" stauu. Vsak dan imam priložnost z veseljem poslušati, kako otroci vseh, tudi tukajšnih nemških družin sploh govorč milo slovenščino, ker starši pač dobro čutijo, da jc potrebno, da njih mali tudi znajo jezik naroda, med katerim jim je živeti, in zategadelj jim nameroma oskrbujejo samo slovenske pestunje, katere so pa, kakor sploh vsi slovenski posli, tudi pridneje in zanesljiveje od nemških. Na dalje gosposki ljubljanski meščanje slovenski govorč v svojih družinskih krogih in pri vseh domačih opravilih, pa tudi zunanjih poslih sploh. Ali kadar velja iti vedrit se v „zvezdi" ali obiskati kako slovesno zabavo, takrat ti ta „go-sposki stan" tako rekoč sleče svojo „prostoto", zavije se v ličueja krila in jezik si namaže s kulturnim maslom, pa po vseh potih in kotih govori nemški, češ, tako terja „noblcsNe". Pri tacih javnih priložnostih, pa bodi si tudi v čitalnici, obči sc iu gospodičnam z vspehom dvorjani ali „hofira" samo nemški, zlasti, dokler je beseda še glasna, drugim razumljiva. Če nagovarjaš slovenski, odgovarja se ti včasi morebiti tako, toda zdiš se tako nekako „gmej", iu vtiska ne delaš mČ pravega, razeu če se ženiš! bas. Vendar bolj na tihoina kramljati Pn'hf/a „Sfov. Naroda* k St 44., 18. aprila 1872. Avstrija je bila zavetje in hramba miru, kteri uarode in osebe materijalno in duševno kropi. To jc uzrok, zakaj pravna stranka Avstrijo veliko želi. — Ta stranka hoče Avstrijo veliko, da ta svoj nalog proti svojim narodom izpolnc, to je: vsak narod v svojih pravicah hrani ter mu pot in sredstva kaže, kteri ga k večji duševni pravni in materijalni slavi in k blagostanju vodijo. — Nobeden narod se ne more te enotne hrambe svojih pravic odreči, ako uoče svojega bitja in žitja nestanovitnosti in dvombam izdati. „Zarad edinstveno hrambe pa imajo tudi vsi narodi pravico terjati poroštev, da se njih narodni značaj obrani. Enota Avstrije naj nc bode samo kaka pravio a, toniuč tudi dobrota. — Katoliška pravna stranka terja tedaj n a r o d u o enakopravnost. — Ideja, ki ima klfjco življenja v sebi, napravi si s časom pot, ako ravno se jej nastavljajo največje ovire nasproti, ako sc milijoni bajonetov rabijo to nevidno duševno oblast pro bosti. Itortaki se jej sicer posmehujejo, baš ker so bedaki mogočneži izkušajo to idejo zatreti, ali ideja se ne briga niti za ene niti /.a druge. Mogočneži morejo može, poedinc ali tisočere, kteri sc za idejo bore. umoriti, a ideje same zatreti, to njim nij mogoče. — Ena taka mogočna ideja jc ideja narodnosti v Avstriji; in ako se pomisli, da cen-tralizujoča vlada v toliko desetinah in desetinah let ni nič dosegla, ko jc hotela narode raznaroditi, ko je nekoliko tudi cerkev vladi na pomoč bila, in ko vlada ni imela drugih uporov nego pasivno protiv ljenje notranje nature, ako sc to in še marsikaj pomisli, ako so preudari to, kar jc doseženo bilo potem sc sme smelo upati, da bode (ponemčevanje) v prihodnje Še slabše od rok šlo, ker je namesto pasivnega upora stopilo nasproti zavestno življenje Pravna stranka hoče enakopravnost narod n osti j tudi s stališča pedagogike, kulture, vere in materijalnoga blagostanja, ker se navadno nama terijalnein polji od nobenega naroda veliko m doseže, ako se ta narod zadržuje v razvijanji svojega jezika in svojega narodnega duha. — Katol pravna stranka hoče politično svobodo in vzdržanje avto muni je posameznih dežel (bolje za nas: narodov Ur.) kolikor se te z državno enoto zvezati dade in potrebam novejšega časa ugajajo". „Kakor je Ludvik XIV. izrekel: „država sem jaz", izkušali so tudi vladarji denasuje avstrijske države, ki tačas ni še zdanjega imena imela,,od praviti pravice posameznih dežel. Nasledek tegi je bil, da jc ena kronovina od Avstrije odpala in da je odpad drugih bil samo s tem preprečen da so se izdane postave nazaj vzele. „Država seje potem plazila med absolutizmom in birokratizmom naprej do leta 1848. Tu je vso za svobodo gorelo in norelo. ltovolucija jo pok-nila: /. orožjem so jo zadušili in so absolutizem uvedli v obliki diktature ali samovlade. Vendar vlada je spregledala, da tako ne pojde dalje. Take je izšel na svitlo oktoberski diplom ..veliko pismu pravio'1 (mauna eharta) sa Avstrijo, drugo izdanjo pragmatične sankcije. V tem je bila izgovorjena misel narodnega pomirjenja, ktero še dan deues pričakujemo. S tem da pravna stranka avtonomijo dežel terja, pospešuje tudi niaterijeliio srečo in blagostanje narodov. Kdo jc sposoben in ima pravieo, o poljedelstvu, obrtni ji, vinstvu , trgovtvu in drugih deželnih potrebah naj prvi govoriti in soditi, ako ne zastopnik svoje dežele V Mislimo si na priliko, da sc po številu duš v Avstriji volijo v ^državni zbor poslanci ali zastopniki, ki potem v vseh zadevah delajo postave za posamezne dežele. — Na tak način bode potem koroški poslance sodil in govoril o potrebah Dalmatinccv, Zgornje-Avstrijcev itd., a Dalmatince o potrebah čeških, čeravno drug drugih potreb nikakor ne pozna. Ako pa posamezne kronovine ostanejo sainolastne, tako gre samo dotičnomu dc žcluemu zboru z vlado vred pravica, za deželo obravnavati njene znotrajne zadeve. Državne za deve, kakor na primer : vojska, trgovina vnanjiin državam nasproti, denarstvenc reči spadajo pred državni zbor. Katoliška pravna stranka nečo tedaj trgati Avstrije, kakor ji nasprotniki radi očitajo. Ne! ona hoče Avstrijo edino, a ob enem tudi hoče, naj se p o s a m c z n i m dežela m priznavajo njih stare pravice. — liilc so države in so šc, ki so, kakor Avstrija, imele več dežel in narodov. Vendar so države ostale lepo edine, dasl so posamezni njih narodi kar m o g o če s a m o s t a 1 n i. Tako ro bile na primer pod Karlom Velikim vse posa mesne dežele velikega njegovega kraljestva sainolastne. Potem ko je Friderik Uudečcbradec ua Ivoukaljski planjavi trinoške rimske postave ua Laškem zopet vpeljal, in si skoro vse pravice kot vladar pridi žal, spuntalo se je mesto za mestom; s tem pa so tudi nemški cesarji bolj in bolj izgubljali svojo oblast in moč na Laškem. Odkar je Ludvik XIV. avtonomijo posameznim deželam na francoskem vzel, na Francoskem ui bilo več stanovitnega mira. Danjou, eden naj večjih časnikarjev na Francoskem, je o prihodnjem stanu Francoske leta 1858 pisal takole: „Samo en sam pomnček je šc, varovati politično stanje, in ta je, da se uprava iu vlada deeentralizujc t. j. da vlada nema več izločuo vse oblasti v rokah, ter da se napravi uovo Francosko s pokrajinami." Isti pisatelj o novem svetu govori takole: „ua novem svetu ste pa tudi v slovenSSini prav dobro gre brez vseh okolišev, kakor zares prelepe gospodične iu gospe ljubljanske tudi pojavnih krajih gkrivaje slovenski šepetajo, neprevidoma tudi glasno zaslovenijo, kadar mislijo da „dobro" nemško govore, pa brž zarudele v obraz popadejo nemščino, ko se bliža kak srečevale«. Da, saj tak „malheur" s ponevedoma na jezik obesujočo se slovenščino ima celo tudi moški spol neuiškutarski. Ni davno namreč tega, kar je L. Tagblatt. bridko tožil svoje, zakaj vendar že ne razkroje te železne robače, da zvečer v kazini poslavljajoč se rekajo : Lahko noČl namesti „gutc — \Vacht atu Ivlicin!" Vendar, naj povem pravo resnico: kar smo Slovenci jeli kazati, da smo ter tudi moremo kaj. prihaja tudi jezik naš v čedalje boljšo veljavo, spoštovanje, pa tudi v pogost nejn rabo. Danilencs, kadar hočeš, čuješ „ boljše" ljubljanske meščanke slovenski pomenkovati se po ulicah. In ko bi one razumele, kako nevredno je vsacega le nekoliko izobraženega človeka pačiti se s tujščino, ktere niti ue znajo, kajti (Srimin in vsak nemški jezikoslovec bi sc v grobu obrnil, ko bi cul nemščino Ijuhljau- ne treba — a kak ponos, čutiti se in ljubiti »lomače in domovino, kateri se urno bliža velika prihodnost, in ko hi lepe stvari vedele, kako Ijuoe/njivo se jim mila slovenščina glasi s sladkih usten — bo da rade bi govorile le slovenski! Vsi ti izdihi, 1o veni, pa nobene, ženske še ne navdušijo za slovenstvo. Da se mu otujajo, krivi so puhli, brezsrčni, brozduhoviti mladiči sami, ki jim ne proze skorni kakoršne dnine hrane, po kateri bi vadile se tudi plemenitije slovenske besede, da bi potem laže izhajale občeč v javnosti Ziva je tora j potreba, da slovenski pisatelji začno v prikupljivi obliki izdavali najbolje, izvinu zanimive in pikantne novele in povesti zlasti iz našega meščanskega življenja pa sploh z domačih tal. (Hedč na to velja zlasti mlajšim, recimo mlado skih gospodični, njih „arbajt" „ajgenšai't" iu njil večni „aber" — „aber"— „abcr" (slovenski „pa") |je njen oče pruskega duha poln kterega stavljajo v govor povsod, kjer je treba ali slovenskim pisateljem, da nemudoma pripravijo dobrega gradiva za tO važno podvzetje, katero se brž pnČne, kakor hitro imamo ,,narod no tiskarno*' iu „81. Narod" V Ljubljani. Misel ta je sprožena po mladih močeh, ki imajo že mnogo pripravljenega, ki bodo delali, in to početje, če se srečno oživi, utegne povoditi, da poprej imenovana grofovska deklica tudi v svoji deviški starosti i u v javnosti ne ho sramovala se svojemu visokemu očetu lepo slovenski voščiti: ,,Lehko noč, papa!" — čc ravno o. c dve deželi, v katerih sta sc red in svoboda riti; z drugim zmešati mogla, iu kjer se ni uiti punlov ni silnih prekucij bati. Te dve deželi ste Brazilija in /.jedinjene države; prva jc ka-oliška in saniovladna (monarhična), druga ljudo vladna (republikanska.) Zakaj pa je samo v Brazilskem cesarstvu in v Zjedinjcnih državah red, mir iu svoboda? Vse politikarje vprašan, ali mi vedo kak drug uzrok imenovati, kakor ta, da seje v teh obeh velikih državah uprava de ce n t r al i za I a." Katoliška pravna stranka hoče, naj se Avstrija spravi in pomiri na podlagi tari h pravic, ki jih posamezne dežele imajo, z ozirom na sedanje nove potrebe.......lt ■ z ■*■**»;;•«». L), aprila. (Kako ustavaki raz u m(evaje vol i t ven o svobodo,) že sicer vsi dobro vemo, a vendar naj prineseni denest nekoliko novosti, ki posebno kažejo liberalnost ustavo-verne dihali. Pripoveduje sc namreč, da bode pri volitvah za veliko posestvo eden vhod v voliluico odločen ustavoverceni, drugi pa historičnemu plemstvu. Vhod za historično plemstvo je pri glavnih stopnicah, oni za ustavoverce pa pri stranskih vratih — to za to, da se bodo ustavaki lahko pred historičnimi volilci zbrali in preduo opozi-cijonalei pridejo volilno komisijo iz svojih mož sestavili. In ti ljudje hočejo še Cehom ali sploh komu nepoštenost očitati? Ne veni, zakaj Koller rajši sam volilne komisije ali boljše, vseh poslancev nc imenuje? K njegovemu dosedanjemu postopanju bi sc to jako lepo prilegalo. Ako general za vlado dela, mislil si je s karakterjem kvitirani major Naehodskv, veliko-posestnik blizu Kolina, da tudi ne sme drugače ravnati. Zato jc hrabri major izdal ta-lc „0>klic: 69 let je, kar sem vojak in štejem sc k najataršim veteranom v vojski. Služil sem zvesto cesarju in domovini in kot eden najstarših kamaradov opominjam svoje vrstnike na dolžnost, naj glasujejo sa vlado. Naehodskv, major". Toda ta ukaz gospoda majorja ni našel onih pokornih ljudi, ko pred 59 leti, kajti deues razglaša 10 volilcev v velikem posestvu, ki so ob enem udje c. k. vojske sledoče: „Gospodu majorju Nachodskeinu! Zvestoba cesarju, darežljivost za domovino so same od sebe razumljive dolžnosti poštenega oficirja. Zato je dolžnost vsakega oficirja volitveno pravico rabiti samo po najboljšem znanji, po trdnem prepričanji, nc pusteč se motiti od vsakega vpljiva, in potegovati moško zato, kar spozna, da služi blagru Najvišje dinastije in blagrn monarhije! Jožef kuje/. Lobkovio, general kavalerije; Loop. bar. Malovec, podmaršalek j Sigm. grof Nostic, podpolkovnik; Karel knjez Schvvarzcnbcrg, Jan. knjez Lobkovio, Theod. grof Tliun, Jož. grof Nostic, K. vit. Fiseu-stein, Teod. baron llrubv, majorji; Chr. vit. Scliiiffcr, stotnik". — Sedaj bode menda major Naehodskv se zbal in prepokorno sc ponižal videč, da se nahajajo tudi taki generali, ki vidijo dolžnost v drugem, ko v podpiranji gospodovati ja kake brezvestne klike. Kako skušajo od vladne strani pridobiti si ali vsaj odvrniti federaliste od glasovanja, kaže tudi (sicer neverjetna) novost, ,, da se je dalo grofu Choteku z višjega mesta nedvomni jivo razumeti, naj se ne drzne glasovati s federalisti". Lehko bi navedel mnoge, katerim so se redovi iu plemstva itd. Omenjani samo se to, da hode mini-sterski predsednik sani prišel k volit vi v velikem posestvu v Prago. Da pa zmagoiipnost na vladni strani ni prevelika, to nam pove Kollerjcv oklic na volilce v velikem posestvu v ,,1'ragcr Abendblatu". Koller tam pravi, da samo, ako ,,vsi, osobno i u 0 pravem času" vol it pridejo, tedaj je zmaga gotova. Kollerjcv oklic je tako nesramen sledeče izreči glede duhovnov: „Vsak dukoveu bi imel spoznati, da je proti njegovi časti ako glasuje iu agitira zoper vlado". Mislim, da ima vsak pošten duhoven drugačne pojme o svoji duhovniški časti ko Koller. Politični razgled. Deues se začno volitve na ('os k eni I volitvami v kmetskih okrajih. Iziti volitev na deželi in |>o mestih je brezdvomen, tu se razmerje v glasovih ne hode spremenilo. Vse \isi na vo litvah v velikem posestvu, ki bodo 22, t Odločnega se o izidu teh volitev ŠC reči nc more. Vlada dela vse mogoče napore, tla prodore s s\o-jimi kandidati (glej dopis iz Prage) a tudi tlr/.avo-pravua stranka ne miruje, pa kakor rečeno, o izidu se zanesljivega malo ve. Na Dunaj i je zdaj .,svoboda'* v evetji. Kako 10 ti liberalni Nemei vpili za svobodo tiska ! a zdaj se vidi, da samo oni hočejo svobodno tiskati, vse kar ni njih mesu, naj te petere. S kruto silo sc zatira in zapira in konfiscira češko časopisje, /tlaj pa je liberalna nemška vlada začasno tudi dunajski ,,Wandercr", kteri jej je resnico pravil, zatrla. Tri dni ga zdaj nismo dobili, deues dobodo naročniki od ,,Waudcrjovega" uredništva naznanilo, da ga je vlada zatrla, da pa bode list mogel težave premagati in zopet izide v teh dneh z do-zdanjim strogo-federalistični m programom. Knjez u Karlu Sehvvarzen h ergu so v zadnjih dneh vsi ustavovemi listi (»čitali nelojalnost in nepokornost proti vladajoči rodovini rekoč, daje knjez enkrat se izjavil: ,.Kod llabsburža-nov jc mlajši ko Schvvarzenboržnni; kaj čuda, če v boji torej Schvvarzcnbergi Hahsburge premorejo!" Sedaj izreka knjez Karel Schvvarzcnbcrg v „Vaterlandu" in v „Politiki", da je ona novost infamna ter popolnem izmišljena in ob enem piše večerni list uradne „\Viencr Zcitunge" „\Viener Abendpost": „Z visoko zadovoljnostjo smo brali popravek knjeza Schvvarzenbcrga in obžalovati moramo, da so se delali ua plemeniti rod Sehvvar-zenberški publicistični napadi, kajti iz onega rodu so prozišli junaki iu državniki, ki so si pridobili nevenljive zasluge za prestol in očevino." Ta izjava v „W. Abdpst" je prošnja za odpuščanje od strani ministerstva, ki je v „N. IV. Prcsso" dolg članek o Sehvvarzenbergih prineslo, in gotovo voditelj novinarstva minister Pnger ui brez višjega ukaza dal onih besedi v „W. Abdpst." Dvoru gotovo preseda napadanje najsvitlejših iu najzve-stejših rodov v Avstriji — celo v ministerskih organih. Federalizem bc jači in širi povsod telo v Italiji. Tržašk časopis piše iz Kima: „V italijanskem parlamentu se je velik tlel opozicijonal-nih poslancev zetlinil v poseben od mnogo Italijanov zaželen program. Ti poslanci terjajo tudi za Italijo, da se centralizem popolnoma odpravi, da dobi torej vsled tega vsaka italijanska dežela, kakor Benečija, Lombardija, Piemont itd. svojo samoupravo in svoj posebni deželni zastop. Sicer pa je tudi prcstolni govor, s katerim je kralj Viktor Kraanucl koncem novembra in. 1. italijanski parlament odprl, obljubil administrativno decentralizacijo italijanskega kraljestva.) Terjajo dalje vse to za občine in mesta in zahtevajo, da se kolikor je mogočo, državni stroški znižajo. Vse to pa se ima po njihovem namenu djansko iu resnično izvesti, ker jim ni prav nič mar za gole besede in za postave le ua papirji. Tako je v Italiji." Na Francoskem tudi terjajo decentralizacijo. — Ce se to godi po teb dveh deželah iu drugih, v katerih prebiva en narod, pravi nSoča", koliko več smo opravičeni federalisti v Avstriji, katera ima razne narode, Slovane, Nemce, Magjarc, Vlahe in Italijane, kateri sc vsi popolnoma ločijo pit jeziku, šegah, mišljenji, po tuniki in potrebah. Iz Zagreba poroča telegram v „N. Fr. Prcsse", da bode kakih »JU magjaronov imenovanih za gradjanc, da sc pomnožijo vladni glasovi pri bodočih volitvah. O gorski državni zbor je bil od cesarja s prestolnim govorom 16. t. m. sklenen. Prcstolni govor razpravlja delovanje zbora v zadnji perijodi in obžaluje, da je levica volilno postavo in ž njo druge s svojim znanim postopanjem pokopala. Razmera francoske k Slovanom je v sadnjem času, kolikor se da i/. rVancoakifi notin soditi, povse dobra. Pi ancosl.o Časopisje se z Svetlijo zarad tega bolj zanima nego ketlaj, krije Za Rttsijo baš Avstrija najbolj slovanska država. Predsednik Tbiers je v permanentnem odbortl interpeliran zarad utvrđenja Sobastopolja izrekel svojo radost nad nepriliko Angležev, kteri so s obnašanjem IJusije jako vznemirjeni. GambettoVa „Republiqne francaise*4 čestita predsedniku republike, tla je premeni! nazore o II u s i j i iu Turški. V polemiki, ktero ima ,. Ilepubl. l'ran.'* s ...loiiral tle dehnts" pravi prvi list: ..Slovani dobro razumevaj«!, tla. so konservativci vseli držav njih zakleti svoražniki, ker pravi konser* vatizem znači vzdržanje obstoječih stvari t. j. izmetauje življa slovanskega. — ,,Republ. franc." ima mnogokrat dopise iz Hrvatskega. Naj se Slovenci, ki dobro pišo francoski, tudi polete dopisovanja v francoske liste. Nas poznajo še iz časov Ilirije, in bogme na škodo nam ne bode, če se nase težave in nemške krivice razšire meti svet. Papež je L'5. t. m. okolo 400 tujcev različnih dežel sprejel in na njih adreso blizu tako-lc odgovoril : Ker želite moj blagoslov za vse katoličane, bodem najbolj za J* or t u ga 1 s k o molil, ki stoji pod najbolj divjini tiranstvom prostozidarštva. Blagoslavljam Spanjsko, ki nam je mnogo svetnikov dala. Blagoslavljam K r an c o s k o , v kteri biva toliko blagih duhov in molim, tla bi prenapete stranke izginile. Ena stranka na Francoskem sc boji papeževega vpljiva, pa ta mora spoznati, da brez ponižnosti ni pravične stranke; tej nasprotna stranka pa pozablja na postave usmiljenja. Blagoslavljam l tal ijo, ki ui Svobodna. Ali krvni davek, katerega od nas za vojaštvo tirjajo, ni železjeV Molim za N e m č i j o , katero je antikatnličen duh Zasmehovanja zgrabil. Da bi bog nemškim škofom moč dal, braniti pravice božje, cerkvene in društvene. Molimo za neumneže, ki se ..stare" Imenujejo. Molimo za Avstrijo, ki je naših molitev toliko p o-trehna. Molimo tudi za Belgijo, ki je sv. stolu takt) udana, da bi ohranila, kar ima. Blagoslavljam vse katoličane in molim, da bi se raz-por v Carigradu končal. It u 1 ga r i so dobili cerkveno samostalnost, za ktero so se dolgo bojevali. 16. t. m. je bil izročen bolgarskemu eksarhu (najvišjemu cerkvenemu tlostojniku) sultanov investiturni berat, ki Bolgarom neodvisnost od grškega patrijarha zagotavlja. Artliur 0'Connor, oni mladenič, ki je pri svečanosti v zahvalo za ozdravljenje princa \Va-leskega ..na kraljico Viktorijo na neposta-v en način pomeril samokres, da hi jo v sliahe spravil" (tako pravi obtožba), je bil obsojen na euo leto posilnega dela in v tem času na 20 udarcev z brezovko. Bazne stva-ri. ,: (Slovenska prelistava) na korist regi-BSenrja tiram, društva .losi pa Nolli-ja bode v ljubljanskem gledišči v saboto 20. aprila. Pred stavljala sc bode prvikrat junaška igra s peljem in melodramo V .'J dejan jih ,,Tnrki pri Sisku" ali „.Juran in Solija"otl .1. Kukuljeviča. Napcve zložil je g. Vojteh Valenta, Instrumentacijo in melodramo g. kapelnik Schantel, v tretjem dejanji je velik tableau „Zmaga Kristjanov'* sestavljen od .1. Nolli-ja. Nadejamo se, da bode občinstvo b prav obilnim obiskom pripozualo težavno delovanje rcgisseurja mladega slovenskega, gledališča. i: (Ljubljanskim SI o ve ne t; m) hoče denes »Slov. Narod' nekaj priporočiti. V prejšnji notici nam piše eden naših dopisnikov o „slovenski predstavi" na korist g. Nolija. Za svojo dolž-nost si smatramo <"•<'•. ljubljansko narodno občinstvo tipom miti, tla tega večera ne sme zamuditi noben narodnjak, kteri ima dnini za gledišča. Ne samo tla je igra vseskozi pat .rij« dična, ker ima za preti met eno najslavnejših d«d> naše zgodovine, namreč ono, ko so Slovenci v zvezi v. brati Hrvati slavim premagali najkriitcjcg.-t starega vraga vsega Jogoslovanstva' ta večer bi moralo gledišče huli zarad tega polno biti, ker ima g. Noli Lene lice. Znano p«, kaj je dramatično p i « h-u se je posrečilo včeraj zasačiti jako nevarnega tatu, ki je dosti pokral iu oropal v ljubljanski okolici. Zove se Janez Abe, vnlgo Maček; tri leta ga že brez vspeha love in r/.a njegovo ujetev je bilo 100 gl. kol darilo razpisano. Ujela sta ga v Udmatu. Branil se jako koražno, iti policajem raztrgal vs«* oblačilo. Stoprv ko ga je policaj Rozman z sabljo na glavi ranil, gaje bilo mogoče /vezati. Izročili so ga deželni sodniji in jc. na Zabjaku dobro spravljen. ,: (G-rof II 0 h e u \v ar t) je bil te tlni v Gradcu iu ko je odšel, ga je mnogo graškib fe-tleralistov na kolodvor spremilo. * (V Ccrnomlji) je i/.praznena poštarska služba. Ona nese rjoo gl. in 36 gl. uradnega pavšala; prošnje naj se pošljejo v štirih tetinih poštnemu vodstvu v Trstu. * (V Planini) je i/.praznena služba podu čitelja, ki nese .'»on gl. iu stanovanje; prošnje do lf>. maja okrajnemu šolskemu svetu v Planini. :,: (K a t o 1 i š k o - p o I i t i č n o ti r u št VO v K o-ujieah.) kakor imiogo drugib društev z enakimi težnjami, je poslalo cesarju peticijo, nuj nastopi ZOpet poravnovalno politiko in ob enetu je izreklo Čehom svoj«!; sočutje. * („P r o t, i d i n a s t i č n i" Cehi) v praškem m t-si i ići 11 zboru so prosili namestnika Kollerja, naj Izreče eesarjll čestitanje kraljevega glavnega mesta Prage zarati zaročonja natlvojvodinjc. Gizelo. * (Profesor Maassen,) profesor rimskega iu kanoničnega prava (prej v Oradon, sedaj) ni Dunaji, bivši federalističen poslanec v Štajerskem deželnem zboru, kamu* je bil <»d katoliško-kon-servativne stranke kandidiran, je na Dunaji v ., nemškem društvu" govoril proti papeževi ne z m o 11 j i v o s t i iu v začetku svojega govora razumeti dal, tla se samo v političnem obziru s ka toliško konserv at i v im stranko strinja. I*«l»*lllll4]l>. *) SI a v n «> v re dn iš t v o ! V zadnjej številki Vašega velecenjenega lista trdi se, tla sem spisal jaz za državnega poslanca *) To „poslano" tiskamo iicuprtMiioirJeno In no kol Jp .soral, ker menil.....la dokasuje, kako so doli (Jr- tietovi prijatelji zapustili moža, m klerhn n;iroil 11:1 Krasu ni zadovoljni. Urciln. gosp. Antona Černeta v ..Triester Zeitungu nekoliko členkov. Izreči mi je, da je gori navedeno natolcevanje popolnoma neresnično. Isto tako mi je javno izreči, da nisem nikoli zagovarjal ali hotel zagovarjati slednjega javnega postopanja imenovanega državnega poslanca. 9 spoštovanjem Josip dr. Ostertag;. V Sežani, 13. aprila 1872. Poslano* Slavno vredništvo! Ker se državni poslanec gospod Anton Čeme sc svojim zagovorom v mojih očeh nij opravičil, izjavljam s tim. da pristopam tudi jaz k nezaupnici, ktero mu je vže podpisalo i poslalo f>l kraških volilcev. V Sežani, 1<>. agrila 1872. Dr. Josip Ostertag, odvetnik i volilec. Za stradajoče slovenske brate na Kranjskem jc dalje nSlovenskemu Narodu" došlo : gld. kr. Prencsek iz št. 43 ..Slov. Nar." . . . 7Pi :VJ Gosp. Jakob Trstenjak, kaplan v Jarenini 2 — Skupaj .718 59 Administracija rSl. Naroda". Dunajska borsa 17. aprila. Enotni drž. dolg v bankovcih . 03 gld. hO kr. 1860 drž. posojilo..... 101 Akciji' narodne banke . . h London......... 110 Enotttl drž. dolg V srebra 70 Kreditne akcije...... 334 Napol..........8 Srebro........ KM C. k. cekini.......5 75 98 60 89 86 80 HaasensMn In Vo&ler, najstarša iu največja Ol»T}Sl>«Mli<»l J«. OttllMliil v \rni(iji, A v M t r i j I 1 ti S % r J <• i . preskrbe oznanila ali autiOASe v V*«» 110*1114' C'€kl4kffa -vom brez uračunanja provizij in poštnine po najnižji originalni ceni in imajo svoje etablismonts na IHlIlitJi. Neuer Markt 11. v l»i-iiif,i. Graben 27, v IN»«ti. Herreu-gassc 13j kakor tudi v: liasel-u. Proslavi. I >rczdauih. st. Gallen-u. Hamburgu. Leipzigu. Metzu. Neuchatelu. Berolinu. Šemuici. Krtu rtu. Genevi. KiilllU. Ljubeku. Magdcburgti. Nllrnbergu. Zllrichu. Bernu, (buru. Frankfurtu. Ilalle a. S. Lausauni. Luzernu. Mouakovem. Stuttflrartu, (98—3) 30 fnt. -Z-r. Kovane uradno preiskavam- 4§4f4f4šfM ftiftf oetlrfoglate oblike: Nositeljna moč t 12 3 o 10 15 cent. Cena, gld.T" 18 21 25 35 45" 55^ Nositeljna moč: 20 •_'*> 30 40 nO cent. Cena. gld.: 70 80 90 100 110~ IttlfiliM-ttlH' VII ff t' t Nositeljna moč: 12 4 10 20 Cena, gid.~: 5 G T\50 12~ 15 18. Nositeljna moč i 40 50 00 70 80 fnt. Cena. gld.l 20~22 25 -J7.50 30~ I tifjt' «»'•*/»•» z železnim obročjem in utegi fgevihti: Nositeljna moč: 15 20 25 30 40 60 cent Oena, gld. i i5o no -joo 230 300" 35o. Noaiteljna moč: 50 60 70 80 100 cont, Cena, gld,: 350 400 450~ 500 501. Nositeljna moč: 120 160 200 300 cent. Cena, gld. i GiX) tt&O 7.".o 900, JlllgTOIliy »X Coillji.. tahrikanti vag in utegov />/*/><' VSe X4Pš't0* /##**#*/«" V494/4* i#» tlfl'4/t. Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetje ustreže preeej : n—89 Dunaj, mesto. Singerstrasse Ur. 10. i Prof. Dr. Lappicrre-a Vbrizgovalno zdravilo ozdravi * v 3 «lnoli vsak tok iz scavnik.i. kakor tudi Im'11 lok pri Ženskah, če je tudi zastarel. Cena z.i steklenico s podukom o rabljenji 1 tolar 1'Osreb. gr. Za poslan denar se s t rogo skrivno dobi po A. WIU-U. L i n d e n - S t r a s s e 18. Berlin. *^ Na stotine ozdravljenih. (69—31, l\ t. občinstvu imamo čast naznanjati, da je gospod J^i-siiijo l>ivjitK. notarski uradnik pri dr. Kadej-u, v Mariboru prevzel sastopniitvo zavarovalne banke ,,Slavijel* za Maribor in okolico. Glavni zastop banke „Slavije" v Ljubljani. (72—3) .i. Ceray« C. k. dvornega zdravnika za zobe «lr. J. I-. vegotabilifeii prah za zobe. Ta očisti sobe tako, da se po vsakodnevni rabi ne samo navadno tako sitni zobni kamen odpravi, temveč tudi glazura zob vedno bolj bela in nežna postaja. Cena za škatljo 68 kr. a. v. C. k. dvornega zdravnika za zobe dr. J. I-. ■•«|»|»-m anatherinova, ustna voda Najzanesljivejši pomoč -k, da se zdravi ohranijo zobje in zobno meso, kakor tudi da so ozdravijo bolezni v ustih in zobeh, priporočajo najbolje zaloge v: Mariboru v Bankalarjevl lekarnioi, pri g. A. W. Kdiiigu, lekarnica Marija pomienica, pri g. P, Kollctnigu. in v Tauchmunn-ovi lmkvarnici; v Celji pri Crisperju in v Baiunbaehovi lekarniei; v nemškem Landsbergu pri A. L. Millhrju. lekarju; v Gleichen-bergu pri V. p), Feldbacbn, lekarju; V Konjicah pri C. Fiseherju, lekarju; Leibnitz. lekar. vdova Kretzig; Ljutomeru lek. Fr, Posslak; Murek lek. L. pl. Stein-berg; Ptuju lek. E. Roithainmer; Radgoni lek. F. Scliulz in d. VVcitzinger; Brežcah .1. Sclniiderseliitsch | Rogatec lek, Kriiperj v Kislivodi v lekarniei: Stainz V. Timonsehek. lek.: Slov. Bistrici d. IMenes. lek.; Slov. Gradcu J. Kaligarič; SI. Landsberg Vasulič lek. Varaždinu A. Halter. lek. Deperis lekar v Ipavi. (9—9) ! Zvit UvUl! Pravi prestor najboljše ure najceneje kupovati, je to* orni n,v =oip:lcikn Hri-l>i-ua krononio- ■ " trska ura z ciiu.inim plaičem in kristalnimi otekli i verilico In medaljonom v toku. Samo 19 ali 20 gld. Srebrni rementoari, brci .ki.hi.-a «* /.a navijanj'', « kristalnimi stekli v najfinejšem lesenem toku. Samo 8 ali 10 gld. i!r"Vll!l5l'',;k;1 oiUndrasU ura. v «* o rubinih, kristalnem .steklu, Ane verižico iz taliiii/.lata, usnjastim tokom in pismenim Metu i ui rarsntllnln) listom. Samo 14 ali 18 ald. '"'av anglelk« remontoarsk« ura ■ ' u ia prlnoe i>r vvales naJmoCnej- ii'Ba kalibra s kristalnim steklom, kolesjem iz nikla \ pravem, čistem zlatu: te ure imajo proti ilru^im priMltiost, ila se ilujo bres ključu naviti; k takim uram dobi vsak variZico iz talinizlata z medaljonom in Kur.tutilniiii listom zasinnj. SamO 12 old "ra v tslmtslatn z dvojnim pleiSem, sa* U * voneto , Skakalcem, kristalnimi stekli in niklovlm kolesjem, z verižico iz pravega talinizlata, medaljonom, usnjastim tokom in garantllnlm listom vred. Samo 28 dO 34 Old irebrna siderno-remontosrsks U ui a, ki se da bres ključa naviti, z veriiii 10 iz talmizlata in niedaljonum vred. Samo 15 ali 20 ald. !'"lv Mfbma slderna ura. s ° kristiilniiu strklotn. elegantno veriHoo in medaljonom. Samo 12, 15, 18 ald. ""' zi*.«,,si»• »rd.™ s kri- 7 ° stalnimi slekli, iiiinijaturni i"or- niat, pretino v o^iiji pOllaCenS z verižico za okolo vratu vred, vse v toku. Samo 16. 18, 20 ald. ,s,,> ■ bojnim plaMem in rižico za okolo vratu, zlatu ura z a. K'>s pes kristalnim steklom in verižico za okolo gld. Samo 22, 25. 30 gld. Samo 40 ali 48 Samo 60 ali 70 Samo 75 ali 100 gld. gld. gld. >k"!o vratu. Zlate ure za gOtPG z diamanti in verižicami za okolo vrutu. Iste 7. nVOjnlffl plaičem. zlati remontoarl sa gospode z elegantnimi verižicami za zlati remontoari za Rospoile kriatalnbn steklem. Isti z dvojnim plaščem. zlati kronometriivi z ra 111' nt I §:. #»• K. % mI) 3 leii Jivvnic*« dunajske komisijonske banke Kohlmarkt 4, (5G—10) emitira potegoi alne liste na pozneje zaznamovane vrste sreček in se smejo te sestavo Ž? za to k najbolj koris nim šteti, ker je vsakemu lastniku takega potegovalnega lista liiojjoće vse glavne in stranske iloliitke saui-mu napraviti in razen tega obresten znesek užiti. 30 frankov v zlatu in 10 gld. v bankovcih Vrsta A. (Na leto 16 vzdigatev.) VIcMećne rate » viti. ■© — Po pl»<«njl zntlssje r«te dobi THHk «l«*lr#.nll4 Mlotle«-«* 4 tirrrket 1 6perć. 186(Hetno drž. srečko za. gld. 100. Glavni dobitek gld, 300.000 s predkupno premijo a. v. gld. 400. 1 3perc. ces, tursko dri, srećko za 400 frankov. Glavni dobitek B00.0OO, 300.000 frankov efektivno zlato. / roj rod. Bruniviiko srečko za 20 tolarjev. Glavni dobitek SO.0O0 tolarjev brez vsake odštetve. 1 Insbrtisko (tirolskoj srečko. Glavni dobitek gld. 30.000. Vrsta B. (Na leto 13 vzdigatev.) nrsrinr rale »» ald. — Po placanjl zadnje rate dobi v«nk delev.nlk nledeee S srerke« 1 Sperc. ces. turško drž. srečko za 400 frankov. Glavni dobitek 600.000, 300.000 frankov efektivno zlato. 1 vojvod. Brunšviško srečko za 20 tolarjev. Glavni dobitek 80.000 tolarjev brez vsake odštetve. 1 Sachsen-Meiningensko srečko. Glavni dobitek 45.000, 15.000 juž- nonemlke velj. 7nilQTlia uflMfMla M Pro,uPtno in t,uu za povzetek store. — Vzdigatveni ZlUlldlljd UalUullu listi se po vsaki vzdigatvi franko — gratis razpošiljajo. Avstrijsko centralno stavimo društvo ustanovljeno na vzajemnost s temeljnim kapitalom v znesku 5 milj ono v goldinarjev, od katerih se bodeta iz prva 2 milj ona emitirala, daje vsakemu priliko, il z malimi mesečnimi plačili od 10 goldinarjev na višje m z enokratno pristopnin«) v znesku 20 goldinarjev lastno hišo, posestvo, graščino itd. pridobiti. Vsako plačilo daje do prve bilance 5 percentov obresti in jo deležno vsega čistega dobička društva. Pisma o pristopa s priloženimi zneski sprejema avstrijskega centralnega stavbnega društva: glavno zastopstvo Dunaj, Opemring 581, kjer se prospekti, pravila Itd. brezplačno razdavajo in razpošiljajo. ^>irluinarfn^©#|*rl)aft5fj)tflf da Kt ItftffJ fiir jciVfl Ainb, ob iung ober alt, ob rtief) ober ar m ; man finbet in ©itn tem l", Se. fl. I, t, 3, 4. .rtiK— B »r -i.f.t i'ttrim, i «tuetrr.io, 10, 30, 40, e, i.». BJtrtBairifeM Vanf; urren mit 5ttmtne, bettegtn tor'. iatt ua: Jate. 1 čtiicf tr.. nj, y0 r.--;o unb Icinbila-~rici«, ja !t- 20, 30, 50, 80. o.ii.smr uur »Sunete, fr. n>, »o, 30. I e> • >rtr. rr. i'i> 30 SV, 80. -o«.t- km. n;«: (jiJ,r.ttrr, fl. i.jo, 1.50, I. I t ,i!. It. Iti, -6 tO, 80. (Penit: pitTe, ff. 10. 3», 40, 60, SO, fl. 1. Ift( . tr. -'». 4», '0, h<>, ft. i, 1.50, S. >:.:..■•. i-.i«. tr. ! 0, tO, f»i, 90, fl. 1.1». I. 1 r bel rs s.i''c.icti. tr S1. 8", fl. i, 1.50, i, pjjtn»#i i-i ff. i.fto, *, 3, 4. ijafcMf* Tcaunen, Ircmrcen, 3rommeI». Biotinen "J^^ ivint trot, lrielcbium», ^ubeMacfpfel'en, ijar« iTirnito*, i">lrrlonivtcIe itnr anbcre Ctnnrumente febr btflia. rtSSflF~ - »e nuaiai »ar unceiftanbige ftinber, mi* ?i, so. lOHF' i!'iei4>ictene IBiere auf Sata. tr. S, 10, 2!» **** bi* fl. 1. "i itY* J.bi.ic, fl.no, oiriirlt* alSseftt^it, 50 tr., fl. 1 ■ ^ H« ft -i. Hurcie rtteffa^en in l,JI|0fai>er flnStrabl, 10 tr. bi« 'i. 4. CiWcU''(VjftMl" ele con so, 5'^ tr. bi« B. a. ^Vrn.ftc U'iicetbiitbcr, f tir ©ISt*ttt, mit cber obn»* e»t, 1 Stud fr. m, 15, %b. 45, 63, 8', fl. 1. j C b::e \ttcn llntertiijt llMKI ftiiiNr (»ietcitb leten Icrnon tuni) rte tuucu ^eie> unb Biltertaficn. 1 €:iict fl. 1. !6ricletib fjrn mjn ben ^titbem rrrfttiebene Sanb.irtei'cn ' letnen buri tie neun MtbeitvMajulen, 1 icidđ *0 tr.. fl. 1 i!C 2, 3. |i5Icbufie, ta« Etiiif fr. 50, 80, f!. 1, 1.60, J. I.atcrna n»»pir», acnanut ^aubera'atemr, tvt aujcttcbniftc nnrcrbatt fur Ou:ig unb «lt, 1 •i \\i mit II ifiiberu tr. 65, 85, fl. 1.5o, t, 3, 1 ii<< fj, ft. 1 flone« *IaS = .»nfJntment ■ arnantit brr •Ji'unbJrrjfl'l, nirđ) iretite^ man ben tžJdaiifl ftneo Htcn š*e:t.* tattfdfnfe itatlnbinen fann; ticfeS (tftr intf ftffantf 0| et}cuij tofltt btri t~> tr. vS;:glifd)c SJJcrbeitđtiftef, cefiittt mit allcn i ni faufe brjucttartn JDeitienseip, 1 Uifhl n. 1, 1. •■, <. 2.5^', 3. 4, ticfelbiii flein fiir Sinter, ir. 25, ss, 6 lo, fl. 1. £ a»#;t j.-ti*noten |}r.-Po:'14tn £;-ic:e 1111 ir^T EelbllbetitS tigunj, in flrc|ier RMirs|l. fiir Roben unt iTiarite;t jecen aiter«, 1 €picl -o Ir. fl. I 60>. 1, ,60, H, s 50. '■gSt^' tf'uttr.iđereten■ futnptct mit SUtbjbstcn unb *^*r Utcnitlien, fur crroattfene fttnber. tr. 8 , ft. i.*o l.'O >'-5 1, S, 4 bi« R. 5. Tf*p» Sin nctte< Ifltrt- unb f-atolbii* mit 3 > r*uen «uflern »Ut 5 fr. anbcre le6rreio>e žpic.e in đrofiicr SultMbL ^cr.ibicttfe 3rie!traarttt, in €n>ao)ietn MrDarft, in 10 ai>cr KulHMDl, fiir a?I5t4ea unt »tsabcn, »\t StUJ fr. li», 20, 4,1 60, fl. 1, 2. 'eberniHrhung ond Interhalt netrabrcn tie neuen žalen jfucrreerfe, o^ne einen iibleu ^erut ju terbreiten, in |ebr mflunij'atSer fiuflurabl, r«r ita t fr. S, 5, b, 10, 15. a-edterbe, jfiiefeen, (štlBc, Htcn, ^imtncr, €al r#, UU(« unt unb rbne (iiuiidtung. ftinter Ibearer, Tr 15, 00, fl. 1.0. etarf.T'Clt. f:. 1", 20, 3». SJtit.imerrljotcn Sliclf, Tr. 20, 40, C", 80. »tculctto ■e^iete. fr. 35, M, *o, fl, 1 a>iiiuie ulit X'iu:wv'. tr. 6 >. tti'Mba&n mit Van-rrtrf, it 1.1*1, 2, I.BO. , ftiiiter-Ub/ en fetne, mit Sibla.prfrf, tr. IS. Hntcrt ^crien. tr. 10, t:., m, ao, tO, Vif»;Iet«, karati: cr unt (Vcnebrc mit Cnan. (£ff«ft, l St. fr. vi', 4». «>, t, i.:*o, 1.D0. žabet, rcn a?!c4, tr. 2 •, 30, 4u, ten «iabl, Ir. t)i», fl. 1 Si (Hite grefjf lflu^n'đbl rcn m.ijn-if bn I ri.Itr larcn, bie im Waf1er uaib ber tJUtrimnitn, 1 6cbarbtel 'r IS, vo, 10, m«. 8 . 'fcrjiiUjn-. .laffce , 2tee^ u 6tttfi-4tt»ltt#, je naeb *rjije. fr 60, 8», ft 1, 1 jo, /, l.»0. $e>»U wb.vi0.7en. kbr taucrfijft, 1 Kt fr. 8(1. 50, SO, 1. I, 1.(0, I, '^irfijicrene Ibiere, mit natiir irter Siimrne, fr :'», Ml, h. 1, 1 ?o, 1.10, •. 2 5» .'.itfl ^lert) iciier i< crrebabn, Cirtnbabnen unb 5'e \m tr. 50, -o, fl t, 1,40. Ter 1'lDtrgrflrb, on u-teita teriteJ Srict, ti 1 mati irivftiit'« -^U-t.". ravbicu eije.gct tonu. : e:. !a-ni: fl HMilimi tr. -i«, •2eb.eib> unb ,-'e cb tcn«K|| r.ee CB e tete t«otftjttttn.| fana iiiel si.-e f.vn-u 1 ntnc-i llitb 'djr-ifen ert vae-;. 12 n 'anarat fiir jib.n 0>e.,t fl i.b it;«:«: tr. 4 , S >, 10. 't t :tt r el . •. .O, fcO. ffli^ttre n liti fr in, (f, 1.30. ,•tra^. unb Vlnlrcortiviel- f br 'rmifd), fe. 10. H'.utn-; 8uft i'iit-ie.t fr. B«, 30, •:(». >iiuetl.i!'er-e'eipcl te 'T. 40 W», fl l.lfl Bi ti a\.t ^Iccb tr 10. a C € ali fr "O. fl l fer (ir{111 Aneaer. «cu:e fci bi te, lebt »ubfDe ftu'Tifluna, p|ft*senl aut 1 Čalllnrt ftu^.fi 1 y>enebr mit iPannn-'t, 1 i aironta ite, l tija«. t.flel »ra M-eii M. 1.20, frnfl: iitiefl. ».50, I ' t> 9feueftefl .(iK»-i 'r MBflBT- i ie .Iu -i gaiteii"pi e. r r'ietle ib einen € I et tti |e nem .'irpcitetućc, rrt iber, ircnti m n barau« raueftt, bie J«tm«a.ib bas *Jtn« btiveat l €.ad 00 tr. :rc*, Der kleine Zaubercr lurcb n«itrtelenbe .^aiiber.Ttttaiat« farm man tuijtine 'tVerfonen obet 411* 311 je 9aae 1 2 e Ui J tlei*stt>%. bare Cnelle, burtB iretiie uuu iecb- H a len fonneu iu eiae;t đjan.irt lerlei OtitrSn'l «u»fcbanfeit tann. < s» rben. fl, S 1 etiiet fl. 3.5). ter veren«lfferfer, in n-eldi.-m ailtS leniofjen unb cernidjtet lcitb, j 2J. Ubren, i^lafer sc. fl. 2 So. •Scblaa rerfebminbtt ein iScjenftanb. TO fr. 2af*ti« ijenerieug ; reet te Sffnet, be. fommt l 1 en lufaten, ib fr. S reber ; bier lege i<| cl buiein, in ir c 14eni ift Cl.' 80 tr res nt aber ; e X.i-< !8erir-"ycrteiuennaie, iminerboH; Der .Sauber-ivurfef, jcigt auf Jtom« vielb ofcttr tuiuicr teer. 20 (r. De •J'enr^i.iaireiitjfcbe, roo ift bie ci.iaire ? 45 tr. DaS ftotuuibuCSi, teer tann ef auf* 'teile i V 85 tr. Sin ftartenf&tet. 3Do foO bie Sarte erlibeineu ! 65 fr. Q:n Scbrei "ieug, 2 in e.' so fr. ler žclbiimcrb bureb ben Trfrb, iofr. D .o« -ur i arbe ift baei t ->t c t *.- uno :au i. - e ebe, fttntf BonteiBN, 8» fr. Xle muerujuftliae -žcbiiur: umu ttv-icba: bet biefe r*vT bem 1'ub ifum unb fe i iib ift • e jsni, >'•'> tr. Xer veren« i ,iđ)ter, ebr b.i* Unueg. lit moglicb )u tnacb n 80 fr Xie Srarbarbfe, abet »o ift rastSeib • *b fr. manbo, 60 ft DetltlD« mu rerteli(l5o-ir *T. i.lo. Da* iietfainoteur.(Jtui, rceBaeO ver« fcbniinbet unb aui eineu Jiuf trlo ber fommt, fl. 4. Ia.' . liia.iaitn im "lTtuube 25 fr ler l'ermeBrungiiRrparat fl. l .10, %W 2đ fini nocb berfcbiebene anbcre Hpraratc, iebceb tvegen Blaniel an Otaum fanik niebt llfle« genannt tierren Ginc -ITlcnge anbercr -Spiefranaren nnb BefeUfdiaftefpiile, bie oQe nidjt benannt merbeti tSnncn, (inO ju Mefen 7. f, A. Friedmann, Wien, Praterstrasse 26, ^ u. a tt u H) e « s :l y f 3 - I-* "lij »3 a t"* s ~- -J t js ^ il s tm — 9 C -g-- ■ i - ■ S . . a • • • gl «e •L •: II ■ IJI J* di ; a ~" rs »» ~ te Ji b m > H 1J 1 -i 1 a 5 • *■ • '2 tJ ■"• "ti . S . ■ M ti . — = c3 = XI P. cd : M ft P 2._ ~ ^'~ .3 **E »i U tt i '» a. J • n IL-- b 2 > »b "j > ►s 3 1 ~ ' ►^a !5^rt= - « 7 - - =» • v r-. . — -. fl|l s *- ™ — n k. -i = i te :7 > _r " I? *— 5 ' " ' .i 40 ^ ^ *' ■= 7 . Tc x iS r - 3 rt ož 'd (D m o u _ c it) O ti = S «s Si s »BI Q _ rt I Ifrs jI »ril ■Hm" tt = >eo S. , 13 "g J ' " '95 ^š^us.iojiuj 4uor\v 'iratnipsuj 'v - M r > -M "■ - a ■ ■ 1 M = .s ~ .i. t— i *= ~ ' r Bv3|^ ■- Pili ~ ©Žf? iS '«I'I1 = =1 eetSS 2 - - 7. 5 -, .- - rt - ^ o .„ 3> -u a-s — ,2 = j •- >j E is m u u s = a i S 7. O--, g Ti S > 2 * i »• —> • — rt Z- C = = š •=."3 s S jj j5 8,3 & f n 9 C F C F C F H: Izdatelj in odgovorni urednik Martin Jelo višek. Tiskar: t\ 6 kaza in drugi. 0256