Posamezna številka 10 vinarjev. Štev. 128.	V LMODI, V SODOlO, 7. IIMijil 1913.
Leio XLI.
Velja po pošti: =
Za oelo leto napre] ., K 26'— za en meseo „ . . ,, 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en mese. ,, • • t« 2'—
V	upravi prejeman mesečno „ 1*70
= Sobotni- izdaja: =
za celo let( ...... 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo Inozemstvo „ 12'—
Inseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Porodna oznanila, zahvale, osmrtnice Ud.:
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
--Poslano:
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni red,
KS" Uredništvo ]e v Kopitarjevi ullol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma so ne a sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi ullol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 16 strani.
Albanija in tekmeci.
{ D r. I g. Ž i t n i k,)
Qui aimc bien, chatie bien.
Avtonomna Albanija je sad soper-ničestva med Italijo in Avstrijo. Albansko vprašanje se je porodilo s trozvezo, da si tekmeca ob Adriji vežeta roke. Repetita non juvant. Albanci sami so se spomnili, da so morda en narod, šele ob berolinskem kongresu, ki je odklonil deputaciji zahtevo avtonomije. Nekaj Albancev je nato sklenilo albansko ligo, ki pa je za jetiko že leta 1880. sklenila življenje. Tudi v dobi mlado-turškega terorizma albanski upor ni imel narodnega ali verskega značaja. Albanci so bili zadovoljni s Hamidovo »avtonomijo«, da so smeli živeti brez davkov in nositi orožje v turški armadi proti ostalim balkanskim narodom. Izmail Kemal, »predsednik začasne albanske vlade«, je bil desna roka Abdul Hamida proti mladoturkom. V Italiji živi do 80.000 Albancev, katerim so italijanski politiki in diplomatje vzbujali spomine in skomine na staro domovino. Tako so Italijani pričeli s šolami, trgovci in krošnjarji mirnim potom si osvajati Albanijo ob Adriji in izpodrivati avstrijski protektorat. Tako je nastala konkurenca med Avstrijo in Italijo in strupeni sad tega soperničestva je albanska pogodba. Zgodovino te pogodbe je pojasnil v italijanskem parlamentu Tommaso Tittoni kot minister za zunanje posle v letih 1903 do 1909.
Takoj v prvem svojem govoru dne 15, decembra 1903 je Tittoni zagovarjal zvezo z Avstrijo, ker zagotavlja »status quo« na Balkanu, To svoje stališče je označil z besedami: »Ako parlament sklene drugo politiko, naj to izrazi jasno in odločno, da morejo drugi možje na ministrski klopi določiti politiki drugo smer. Nič ni v politiki slabše, nego polovičarstvo, re-kriminacije in diletantizem irredente,«
Dne 14. maja 1904 je Tittoni odločno zavrnil svojega najhujšega protivnika, poslanca Barzilaia, češ, da Barzilai s svojimi govori samo olje vliva v ogenj in povsod išče samo Macchiavellije. Ostro je zopet grajal demonstracije proti Avstriji, V tem govoru je Tittoni tudi odkril javnosti pogodbo med Avstrijo in Italijo glede Albanije iz leta 1899., da je namreč Albanija za obe državi »noli me tangere«.
V senatu je Tittoni 9. svečana 1905 odgovoril na interpelacijo senatorja di Camporeale: »Odnošaji med Avstrijo in Italijo se od zadnje pogodbe niso izpreme-nili. Avstrijska vlada zaupa (!) lojalni in korektni politiki Italije. Makedonsko vprašanje je urejeno v pogodbi trozveze, albansko pa v posebnih pismenih dogovorih iz leta 1899. in 1900. Ako je navzlic temu v Italiji javno mnenje razburjeno, moram pripomniti, da se to razburjenje ponavlja od časa do časa. Vzroka sta dva: Oboroževanje (armamenti) Avstrije in makedonsko vprašanje. Glede oboroževanja smo od Avstrije dobili informacije, da to zahteva velikopotezna politika za vse slučaje, ne pa za trenotje. Isto more storiti tudi Italija.«
Z ozirom na balkanska vprašanja sta najvažnejša Tittonijeva govora iz leta 1908, Dne 11. sušca 1908 je Tittoni priznal, da ima Avstrija po členu 25. berolinske pogodbe pravico zgraditi železnico od Uvca skozi Sandžak do Mitrovice. To pravico so Avstriji priznale vse države, ker od nobene države se ne more zahtevati, da bi ob svojih mejah postavila kitajski zid, Tittoni je izjavil brez ovinkov, da bi ne ugovarjal avstrijski železnici do Mitrovice, tudi ko bi člen 25, tega »expressis verbis« ne določil. Zato pa je baron Aehrenthal v dogovoru z Rusijo dovolil zgradbo železnice od Donave skozi Niš v Srbiji do Sv, Ivana di Medua ob Adriji, do Drača ali do Bara, kakor je želela Črnagora. Obenem jc Aehrenthal bil zadovoljen, da italijanski kapital zgradi pristanišče v Baru in železnico do Novega bazarja ter prevzame plovbo na Skaderskem jezeru. Baron Aehrenthal se je po Tit-tonijevi izjavi sprijaznil tudi z železnicami Kustendil-Kumanovo, Larisa-Solun in Valona, Za Italijo in tudi balkanske države je najvažnejša železnica od Donave do Adrije, ker bode odprla pot trgovini z Balkana proti zapadu in Italiji proti vzhodu. Tittoni je zavrnil ugovore, da bi ta železnica Slovanom odprla pot do Adrije, rekoč: »Ali res mislite, da se prične novo preseljevanje narodov, da bodo Slovani zasedli obrežja Adrije in prepodili Albance? Evropa želi vsem balkanskim narodom kulturni razvoj in blagostanje, in tej želji sc pridružuje tudi Italija!« (Živahno pritrjevanje.)
V govoru meseca junija 1908 je Tittoni ponovil svojo trditev, da Avstrija več ne ugovarja železnici od Donave do Adrije in da je Aehrenthal dovolil tudi vse ostale železnice na Balkanu,
Največje pozornosti pa so vredne Tit-tonijeve izjave v sejah poslanske zbornice 3. in 4. decembra 1908. Tittoni je odgovoril na interpelacijo poslanca Mirabellija glede na aneksijo Bosne in Hercegovine. Ta Tit-tonijev govor je še danes aktualne vrednosti, ker nam pojasni vse tedanje blodnje diplomatov in osvetli tudi zadnje dogodke, Stenografski zapisnik italijanske zbornice izpričuje, da je bila tedanja seja jako burna in da so se razni radikalni poslanci z medklici kakor sršeni zaganjali v Tittonija. ,To ga je menda spravilo iz ravnotežja, da je javno odkril vse intrige diplomatov proti habsburški monarhiji. Iz teh pojasnil pa je tudi razvidno, da je baron Aehrenthal za aneksijo Bosne in Hercegovine žrtvoval skoraj vse iste »življenske koristi«, o katerih je grof Berchtold govoril v delegacijah. Iz obširnega govora naj zadostujejo nekateri odstavki,
Najprvo je Tittoni označil berolinski dogovor kot delo največje hinavščine in zvijačnosti. Berolinska pogodba ni zagotovila Evropi miru, ampak ustvarila nove težave in vprašanja. To velja o Bosni, Sandžaku, Bulgariji, Kreti, Albaniji, balkanskih železnicah itd. Prvo preporno vprašanje je, ali je smela habsburška monarhija brez privoljenja ostalih velesil izvršiti aneksijo Bosne? Tittoni je kratko in odločno odgovoril: Ne! Avstrija bi bila morala aneksijo državam opravičiti in utemeljiti z razlogi, tega pa ni storila. Temeljno načelo mednarodnega prava je, da nobena država ne more in ne sme kar na svojo roko izpreminjati pogodb, ki jih je sama podpisala. To je Avstrija storila 5. oktobra 1908 in s tem do temelja vznemirila javno mnenje v Italiji. Zato je tedaj Italija podpirala zahtevo Rusije, da se snide evropejska konferenca. Italija je torej ugovarjala aneksiji in ta ugovor bi mogla dejansko izvršiti le s silo, z vojsko, toda ostala bi bila osamljena, kakor je trdil Tittoni.
»V berolinski pogodbi — nadaljuje Tittoni — sta bila Italiji škodljiva dva člena: 25. in 29. Ko bi Avstrija nam sedaj predlagala, da prekliče aneksijo Bosne in Hercegovine in si pridrži pravice členov 25. in 29., bi mi odklonili ta predlog. Ta dva člena sta Avstriji priznala pravico, da za-
sede Sandžak in si odpre pot do Soluna te* straži ob črnogorskem obrežju. Ko bi Avstrija to storila, nastal bi v Italiji najhujši odpor.« Zakaj je torej Avstrija zapustila Sandžak in si zaprla pot do Soluna? Zakaj je Avstrija odobrila načrt železnice od Donave do Adrije? Na ta vprašanja je med drugimi avstrijskimi listi odgovorila tudi »Oest. R.« Tittoni je prečital dotični odstavek, da se Avstrija umakne iz Sand-žaka, in te dve državi imata sedaj največjo korist. Avstrija je dala iz rok najboljše sredstvo, s katerim je mogla na Balkanu nadaljevati aktivno politiko, Rusija in Italija pa sta s tem dobili večji vpliv. Most do Soluna je za Avstrijo uničen!«
To dejstvo ida, — nadaljuje Tittoni, —« še večji pomen za Italijo v italijanski luči, Poslanec Bovio je trdil že 1.1901.: »Avstrija obrača svoje poglede proti Solunu in proti Skadru, torej na Egejsko in Adri-jansko morje. V obeh slučajih velja za Italijo: Gorje ti!«
De Marini je izjavil v zbornici 1. 1903.* »Avstrija se pripravlja v Sandžaku, da prodre preko Mitrovice do Skoplja in Soluna. Ali more Italija to mirno prenašati?«
Tittoni pa je tudi lojalno priznal, da je za okupacijo Bosne in Hercegovine morala priti tudi aneksija, katero so pozneje vse države molče odobrile. Avstrijski veleposlanik v Carigradu je naznanil turški vladi, da je Avstrija s krvjo svojih vojakov in ogromnimi stroški dobila pravico do zasedenih dežel. Turška vlada se je pritoi žila na velesile, ki pa so bile gluhe.
Iz teh iTittonijevih pojasnil moremO* sklepati: 1. Avstrija se je odpovedala svojim pravicam, zgraditi železnico od Uvca do Mitrovice in tako zvezati bosansko omrežje s progo do Soluna. 2. Avstrija se je umaknila iz Sandžaka na željo Italije in Rusije in dala iz rok poroštvo za trgovinske koncesije. 3. Avstrija je dovolila železnico od Donave do Adrije in zagotovila Srbiji trgovinsko pristanišče v Sv. Ivanu, Baru ali drugem primernem kraju ob Adriji. 4. Avstrija je v dogovoru z Italijo dosegla avtonomijo Albanije in tako ustvarila z ogromnimi stroški drugi Schleswig-Holstein. Latinski pregovor pravi: »Com. munio est mater rixarum,«
Za presojo avstrijske politike pa nisQ merodajni Hardni in drugi politični pustolovci. Zalo tudi ne moremo soglašati z ljudmi, ki dnevno politiko uganjajo s puhlimi in bobnečimi frazami. Odkrito in odločno smo grajali vihravost, nedoslednost
LISTEK.
velko v vojski.
Resničen dogodek. Bulgarski spisal Ivan Vazov. Poslovenil Aleksij.
Ko so ga poklicali k vojakom, sc Je skril v skednju v slamo . . . Stari oče je šel v mesto, da bi izprosil pri uradu, naj mu puste sina, ker je njegov edinec in nima nikogar drugega, ki bi pasel vola in obdeloval polje.
Doma je ostala lc stara mati, ki naj bi vse one, ki bi vprašali, kje jc Velko, odslovila.
»Vida . . pokliči Vclka! ... Iti Tnora v mesto ... je rezervist . . . Naj vzame puško s seboj . . .,« ji je rekel župan.
»Velko ni doma, moj sinko!«
»Mati Vida! . . . Morebiti sc je Velko skril? . . .« vprašujejo rezervisti, ki hodijo mimo.
»Ne, sinovi! . . . Ka mnaj se skrije? ... Že od predvčerajšnjim ne vem, kje je... Saj vendar ni ničvrednež!... Saj ga vsi poznate . . .«
Toda sedaj prihaja Ivan Morisivina, vodja rezervistov, Oborožen je od nog do glave. Vsakdo >?a pozna kot grozovitega človeka, in vs ivaščani trepetajo pred njim.
»Mamica! ... Ce ne bo Velko jutri fcgodaj zjutraj pred našim odhodom na
mestu, mu jih bom dal naložiti sto s palico, kakor hitro ga dobim! , . . Dobro si zapomni! . , .«
»Toda kako? . . . Mene umorite, kakor hitro ga dobite!. . . Saj vendar ni ničvrednež! , . . Ali ne veš tega? ...« mrmra prestrašena mati Vida in misli na Velka, ki sedi v skednju . . .
»Sto udarcev s palico iz najtršega lesa! . . . Niti enega manj! . , .« je ponovil Ivan in odšel.
In Velko? Trepetajoč kot v mrzlici jc gledal za njim skozi neko odprtino, ki jo je napravil v strehi. Slišal jc grožnje strašnega Morisivine in jc bil še bolj prestrašen.
Hitro je zdrsnil v kot pod streho, zlezel v slamo in sc zaril vanjo do vratu.
In v tem položaju je ostal do večera.
Drugi dan zgodaj zjutraj gleda skozi razpoko; na ravnem prostoru na vasi stoji množica rezervistov, vsi njegovi tovariši, vsi zadovoljni, vsi v uniformah in na njihovih čepicah, ki so okrašene z jesenskimi cvetlicami, sc svetijo v solncu majhni zlati levi . . . V ustih inaajo majhne bukovo vejice, s katerimi so si okrasili tudi puške ... Patroni, nabrani kakor biseri na verižico, sc križajo na njihovih prsih . . .
Tihota je nastala med posameznimi skupinami. Rezervisti so sc postavili prav ob njegovi koči v lepo vrsto.
Od krčme sem jc prihajal Ivan
Morisivina. Pokrit je bil z visoko kapo, na kateri je bilo pritrjeno belo pero.
Obstal je pred vrstami, jim nekaj povedal, in dal z roko znamenje . . , pričeli so korakati, enakomerno, urejeno, on precl njimi. Za njimi pa se jc pomikala pisana množica sorodnikoy in prijateljev, ki so prišli, da bi se od njih poslovili.
Glasna pesem jc zadonela, ubrana .. .
Velko je prisluškoval ... ni se mogel naveličati sladke melodije . , , In lepa pesem je odmevala po vasi.,, se dvigala proti nebu . . .
Odšli so . . . izginili so . . .
Semintja mu jc prinesel veter odmeve pesmi, ki jc utihnila v zraku.
Vendar jc nekaj lepega ob času vojske . . .
V prsih Vclka jc vztrepetalo srce .. Pogledal se je . . . Ves prašen od nog do glave, na njem visi slama in pajče-vine . . . okoli njega težak vzduh, tema, zalega miši ... in tuintam skozi razpoke skromno sevajoči solnčni žarki .. . kakor ukradena luč . . .
In tam . . . široka polja, jasno nebo, svetlo sevajoče solncc . . . Reka šumi v dolini, ptiči se dvigajo v drznem poletu v višave, in njegovi tovariši korakajo po zelenem polju in pojo . . .
Velko jc tiho vstal in hitel v sobo, vzel puško, ki je visela na steni, šel v hlev, pobožal lepega voliča, skočil čez plot, da bi ga nc zapazila mati, in tekel po polju, kot bi ga kdo podil.
Rezervisti korakajo in pojo.,, kof zlate luči se svetijo bajoneti v solncu,.. Njihova zastava plapola kot velik ptič z razprostrtimi peruti . . ,
Pred vsemi koraka Ivan Morlsivi-. na. Včasih se obrne nazaj, poveljuje in koraka zopet dalje, pokrit z visoko če< pico.
Ko jih je Velko dohitel, je utihnila pesem, vrste so se razkropile in vsi so zakričali.
»Umalejtan! . . , Umalejtan! . . * Kako je s teboj?! . . . Kakšen junaki si! . . . Kje si bil vendar? , * .« so go-i voričili nekateri.
»Umalejtan jc prišel! . . .« so krt* čali drugi; »sedaj sc ne bojimo nič več in gotovo ujamemo sultana!«
»ITajdi! . . . Hajdi! . . . Veseli bodimo! . . . Dalje! . . , Na noge! . , , Carigrad je naš! . . .«
In vsi rezervisti se smejejo in radovedno gledajo Velka Umalejtana, na katerem visi šc vedno tuintam kaka pajčevina.
Velko je zardel in molčal.
Ivan Morisivina se je smehljal, to« da kmalu nagubančil čelo in ostro za-« klical: »Dosti, dosti!.,.. Čemu se tako smejete?.. Dobro, Velko!... Dalje !..<;
Rezervisti so se v redu dalje pomi-* kali.
Toda predno so prišli čez prvi hrib", so prekrstili Vclka iz Umalejtana v, »Unterlcutnanta« (podporočnika.)
in kratkovidnost avstrijske diplomacije. Dvakratna mobilizacija v zadnjih petih letih, ki je zahtevala nad milijardo škode in žrtev, jc doslej brez vsake vidne koristi, bilanca jc globoko pasivna. To pa so posledice iz dogodkov leta 1908. Mi nismo zagovarjali stalne aneksije Sandžaka, ampak priporočali tedaj in pozneje začasno okupacijo. S to bi si bili ohranili in zagotovili svoje »življenske koristi«. Te pa so prosta Adrija in odprta trgovinska pot v Makedonijo. Ako nam je na jeziku Solun, hočemo s tem označiti le zadnjo postajo železnice, kajti za trgovino je končno cenejša pot po Adriji, nego po suhem do Soluna. Obenem bi bili Črnogorcem in Srbom prihranili velike žrtve in novo sovraštvo do Avstrije, ker so se končno le morali umakniti iz Skadra in Drača. Največji prijatelj Srbije vendar ne more zahtevati, da bi si Avstrija sama zgradila kitajski zid ob meji in se kot polž zalizala v svoji hiši. To menda razumejo tudi politični otročaji in frazerji.
Ravnotako pa ne moremo razumeti politike, ki Srbom zastavlja trgovinsko pot do morja. Ne glede na to, da Skader nikdar ni bil albanski in da so si ga Črnogorci osvojili s pravico orožja, nima ta pokrajina brez Sandžaka niti najmanjšega pomena za Avstrijo. In to temmanj, ker je habsburška monarhiji vezana z besedo, da dovoli železnico od Donave do Adrije in Srbiji trgovinsko pristanišče. Nasprotja se poravnajo s kompromisi. In kompromisi so bili mogoči le toliko časa, dokler se Avstrija ni odpovedala členoma 25. in 29. berolin-ske pogodbe. Sedaj imamo prazne roke in žepe, zato pa stiskamo pest. Kaj je tega treba bilo? Zato odkrito rečemo: Še ena taka zmaga, kakor sta bili zadnji dve, potem bodemo res morali reči: Fuit Ilion, fuimus Troes.
Srbsko MM.
(Od našega poročevalca.)
Belgrad, 4. junija.
Vaši spoštovani čitatelji mi ne bodo zamerili, da se v poslednjem času bolj po-redkoma oglašam, dasi je dosti snovi nabrane, ako izvedo, da »Slovenca« namenoma nočem vlačiti v spor med Srbi in Bulgari. Kajti, čeprav se mi zdi, da sem bil jaz kot časnikar kolikortoliko objektiven in moram z zadovoljstvom konštati-rati, da si je prizadeval biti objektiven tudi moj sofijski kolega v »Slovencu«, vendar ne moreva ne jaz ne on v takih vprašanjih, kakor so zdaj na vrsti, biti zadostno in vseskozi objektivna.
Vendar pa se čutim dolžnega Vas v sedanjem momentu obvestiti o razpoloženju v Srbiji. Pri tem mi ne pade niti na um, agitirati za srbsko stališče proti bul-garskemu. To itak ne bi imelo nobenega pomena, ker tega spora ne bodo rešile nobene simpatije ali antipatije drugih.
»Slovenec« je tekom balkanske vojske bil tako dobro informiran, da je v marsikaterem oziru prekašal ne samo vse v našem jeziku pisane liste, ampak tudi mnoge svetovne. »Slovenec« je bil prvi list sploh, ki je objavil bistvene določbe srbsko-bul-garske pogodbe glede razdelitve osvojenega teritorija, in sicer tako iz peresa svojega londonskega dopisnika po informacijah od dr. D a n e v a samega, kakor tudi od moje strani, ki sem »Slovencu« sporočil one točke te pogodbe, katere so Bulgari pred vojsko in tekom nje pogazili: namreč
da jc bila Bulgarija zavezana Srbiji poslati na makedonsko bojišče na pomoč 100.000 vojakov, da pa ne samo tega ni storila, ampak je Srbijo prosila za pomoč 50,000 ljudi in obsedno artiljerijo, brez katere se Odrin nc bi bil zavzel,
»Slovcnec« pa je tudi prvi avtentično objavil, da Bitolj, Prilep, Veles in Ohrid ostanejo srbski. Jaz sem, ko sem Vam takrat ta minimum srbskih zahtev sporočil, dejal, da sem to vest dobil od vrle visoke vojaške osebe. Danes morem odkrito razodeti, da jc ta informacija pohajala od samega prestolonaslednika Aleksandra.
Srbija stoji na stališču, da so Bulgari prekršili vse točke pogodbe. Srbija je, hočeš nočeš, morala to krševanje trpeti, ker, če bi bila Srbija tekom vojske na to reagirala in bi ne bila več naredila nego to, na kar je bila vezana, bi balkanska vojska imela danes čisto drugačen rezultat, nego ga ima. Sedaj pa zahteva Srbija revizijo pogodbe, ki je že sama na sebi, tudi. če bi se bila držala, za Srbijo krivična. Razloge revizije je »Slovenec« že objavil, če se ne motim, januarja ali februarja, a sedaj jih je obširneje razložil ministrski predsednik Pašič v skupščini.
Ti razlogi so tako evidentni, da Srbija od svojega stališča ne bo odstopila, tudi ne, čc bi pretila vojska. Srbija je v pretekli vojski doprinesla ne samo zase, temveč i za Bulgare, za osvobojenje Makedonije, toliko žrtev, da se več ne more žrtvovati. Srbija se pa čuti tudi zadosti močno, da svoje interese brani do skrajnega. Nečem prikrivati, da si stoje zavezniki do zob oboroženi nasproti. V visokih srbskih vojaških vrstah se govori: Mi smo s Turki opravili že pred sedmimi meseci, pa smo zato, da Bulgari dobe Odrin, že osem mesecev ločeni od svojih družin. Mesece in mesece smo Bulgare preskrbljevali z mu-nicijo in hrano, oni so nas pa v vprašanju izhoda na Jadransko morje pustili na cedilu. Zato naj jim pa zdaj damo, kar smo sami brez pomoči nikogar osvojili, Prilep, I mesto kraljeviča Marka in Bitolj, kjer smo izgubili toliko tisoč najboljših življenj in se je naša armada tako izkazala! Nc, in če bi bilo treba gaziti kri do kolena!...
Neki višji častnik, ki je igral v pretekli vojski veliko vlogo in je eden najres-nejših in najzmernejših, mi je dejal, da Bulgarov, katere dobro pozna izpred Odrina, niti najmanj ne podcenjuje, da pa se srbska armada nima vojske z njimi nič bati.
Politični krogi bi bili zelo veseli, čc bi bilo mogoče spor mirno rešiti, toda to je skoraj nemogoče, armada pa gori nepotrpežljivosti, da rešita mučno stanje meč in top, če že mora do tega priti.
Končno moram, akoprav visoko cenim informacije Vašega londonskega poročevalca, konstatirati, da je izjava dr. Danevo-vega zastopnika, nekega Georgijeva, glede bitke pri Kumanovu odvratna neresnica in kleveta, češ, da je bulgarski general Teodorov bil na Kumanovem in doprinesel k srbski zmagi. General Teodorov — moje informacije iz armade so iz prvega vira — je stal pod komando srbskega generala Stepanoviča in bil na skrajnem levem krilu II. srbske armade, ki je čisto drugie operirala, na dan kumanovske bitke pa je bil od Kumanova tri dni hoda oddaljen.
TržiSke novice.
t VoHtev krajnega šolskega sveta.
Preteklo sredo sc je sestavil novi krajni šolski svet. Za predsednika je bil izvoljen g. župnik J. Potokar, za namestnika g. Fr. Ahačič, trški župan. — Po končani volitvi je gospod predsednik v imenu krajnega šolskega sveta čestital g. šolskemu vodji Kalinger, ki j c dobil za svoje zasluge, ki si jih je stekel na polju šolstva, naslov ravnatelja. '
t Nova slovenska šola. Za soboto, 31. majnika, jc povabil gospod okrajni glavar Schitnik vse tri občinske odbore, namreč tržiškega, kovorskega in šentkatarinskega na dogovor glede nove šole, ki naj bi se zgradila v trgu. Povabljeni so se udeležili skoraj polno-številno. Iz Kranja je došel gospod okrajni glavar, c. kr. okrajni, šolski nadzornik Simon, dr. Šavnik in inženir glavarstva. Komisija si je ogledala dosedanje šolske prostore in se zelo nepovoljno izrazila o njih. Dekliška šola nasprotuje vsem zdravstvenim predpisom. Primanjkuje najpotrebnejših prostorov, tako za učne sobe kakor tudi za razna učila. Ker so se vse mero-dajne osebe izrazile za novo stavbo, ker bi popravljanje starega poslopja ne stalo mnogo manj nego zgradba nove šole, zato so ti odbori s komisijo na čelu izbrali primeren prostor na posestvu g. inženirja Karola Pollaka. Po mnenju vseh izvedencev je ta prostor najpripravnejši. G. inženir Pollak je voljan ga za primerno nizko ceno odstopiti. V kratkem se bo izdelal načrt za novo šolo. Komur je mar blagor našega trga in kdor jc prijatelj delavstva, ki bo svojim otrokom v novi šoli moglo dati višjo izobrazbo nego je bilo sedaj možno, bo gotovo pozdravil najtoplejše to podjetje.
Po sveiu.
Nižjeavstrijska kmečka zveza jc
imela minulo nedeljo na Dunaju svoj obiini zbor. Iz raznih poročil izhaja, da šteje zveza žc 68.000 članov in se njih število od lani naraslo za 5157. Zveza ima svoje člane po vseh 1600 nižjeav-strijskih občinah — tudi po mestih in industrijskih krajih. Kako zelo se člani zavedajo svojih dolžnosti do zveze, priča okolnost, da je med vsemi 68 tisoči članov lc 300 talcih, ki še niso poravnali članarine. Dohodkov je imela zveza lani 191.140 K, stroškov 131,163 K preosta. nek znaša torej 56.296 K. Zveza jc sklenila ustanoviti lastno tovarno za umetna gnojila in sc v ta namen osnuje delniška družba.
200 milijonov novih davkov na Francoskem. Francoska republika mora pokriti primanjkljaj v letu 1913., ki bo prihodnje leto vsled večjih izdatkov za triletno vojaško službovanje še znatno narastel. Zato išče vlada novih virov za dohodke. Finančni minister jc pravilnega mnenja, da zemljiškim posestnikom ne kaže nalagati še večjih bremen in da se živila zaradi splošno draginje ne smejo še bolj podražiti. Dobiti namerava potrebnih 200 milijonov na ta način, da sc zviša davek na alkohol za 36 milijonov. Razni pristojbinski davki bodo vrgli nadaljnih 22 milijo-
s
Zvečer so dospeli v Plovdiv. Prenočili so v novi vojašnici. Zjutraj je šel službujoči častnik okoli po vojašnici, pregledal Morisivino četo in odšel.
.Vclku je tukaj ugajalo: juha z mesom, nov vojaški plašč in tovariši in pesmi in zabave — vse, kar mu jc poželelo srcc. Privadil sc je novega življenja, navad in govora vojakov . . . in nič več ni bil podoben prejšnjemu Velku.
Poveljnik ga pokliče.
»Tukaj!« zakliče iz polnega grla, se postavi ravno kot struna in gleda predstojnika smelo v oči.
In drugi se iz njega norčujejo.
»Velko!« . . . zakliče Ivan Morisl-Vina, ki je bil že častnik, »leva si prišli narobe na kapo! . . . Neotesani deč-.ko! . . .«
»Na uslugo. Vaše Blagorodje!...« in Velko gleda s spoštovanjem svojega predstojnika.
Vedno iznova prihajajo nove čete novincev, katere dajejo v nadzorstvo rezervistom, da bi jih izučili.
Velko je dobil deset kmetov in pet meščanov. Ivan Morisivina je gledal precej pisano enega izmed zadnjih in ga je strašno stiskal.
Dobil je sedaj priložnost, maščevati se.
»Velko!...« pokliče svojega podanika na stran.
In ko je stal Velko poleg njega, je pokazal z očmi v lepi vrsti stoječe novince in ga vprašal: »Ali te ubogajo? ..«
»Ubogajo, .Vaše Blagorodje . . .«
»In vidiš tam onega velikana?...«
»Vidim ga, Vaše Blagorodje . . .«
»To je pasji sin ... to je .... saj razumeš? . . . Pazi dobro . . . ne dovoli mu, ganiti se . . . čc slabo koraka, mu stopi na noge ... če ne gleda čisto naravnost, ga udari po ustih s pestjo ... ne prizanašaj mu . . . Pojdi!«
»Kakor ukažete! . . .«
Velko se je vrnil k svojim novincem in Morisivina je odšel proti mestu.
Velko ni mogel razumeti, zakaj je dobil ukaz, 1olči onega dolgina. Marsikateri kmetje so med vajami pravi levi, in doigin koraka najbolje. Ali se ni častnik zmotil? Ni mu hotelo iti v glavo, toda od takrat je bil vedno zmeden pred dolginom, dasi ni vedel zakaj.
Zvečer ga je poklical Morisivina v pisarno.
»Velko, kako je z onim oslom ...«
»Kakor ukazujete, Vaše Blagorodje . . .«
»Ali so mu otekla usta? . . .«
»Nikakor ne, Vaše Blagorodje, zelo natančno opravi vse ukaze . . .«
Častnik je nagubal čelo.
»Slišiš, ti si kamela! Jutri pridem med vajami . . . Naj dela kakor hoče, v moji navzočnosti ga moraš dobro ozmerjati, sicer naj te vzame vrag!...«
Velko jc prestrašen odšel.
Opazil je, da je bil gospod častnik veliko sitnpjši kot zadnjič, in končno ... kdo ve . . . morebiti je taka navada.
Naslednje jutro je prišel častnik k vajam z veliko gubo na čelu.
Volku ie oblil mrzel pol,-
Takoj po prvem povelju: »Ena, dve!« je stopil Velko k dolginu, ga prijel za obleko in rekel s temnim, slabot-» nim glasom, kot bi prihajal iz zemlje: »Prosim . . . Gospod!-. .«
Dalje ni mogel govoriti in proseče je gledal velikana. Nekateri vojaki, meščani, so sc nehote smehljali, ko so videli Velka v tako sitnem položaju, da ni vedel, ali je v nebesih ali na zemlji.
Morisivina jc zaškrtnil z zobmi, preblcclel, skočil k Velku in ga udaril po obrazu, da se mu .jc vlila kri iz nosu.
To jc častnika šc bolj razjezilo, zaklical jc: »Velko! . . . štiriindvajset ur
zapora . . . brez kruha! . . .«
* * *
Žalosten jc bil Velko vsled kazni.
Vso noč je jokal. Oslabel je vsled bolesti. Spominjal so jo svoje, matere, ki vzdihuje kadarkoli misli nanj . . . svojega očeta, kateremu so odpovedale noge službo pri težkem delu . . . lepega voliča v hlevu, ki so ozira, kdaj bo prišel Velko in ga pobožal . . . Dolgo je mislil. Tretjič so zapeli petelini, prvi svetlobni žarki so se prikradli v sobo skozi okence. Kmalu se bode prebudila vojašnica, minil bo čas kazni in zopet bo šel na vaje ... in zopet bo gledal nagubano čelo strogega čvtnika.
Ne . . . danes zvečer bo ušel . . . takoj, ko se bo stemnilo . . . Naj sc zgodi, kar hoče.
Vendar Velko ni izpolnil svojega načrta. Ivan Morisivina je bil prestavljen, in na njegovo mesto jo nrisel pameten, miren častnik.
nov, med njimi pristojbina od trgovinskih efektov. Pristojbina od zavarovanj bo dala -iS milijonov, pristojbina ob spremembah v posesti nepremičnin 513 milijonov. Od čistega dobička premogovnikov, ako znaša dobiček nad 350 frankov pri tonelati, bo plačevati 20 postoten davek, kar bo dalo 9 milijonov. Izdelovanje električnih svetil-nic bo neslo 150 milijona in pristojbina po 10 vinarjev za vsak meter kino-matografiških filmov 55 milijonov. Nadalje namerava vlada zvišati tudi razne panoge borznih davkov, na primer kolkovino za izdajo inozemskih vrednostnih papirjev, davek od dohodkov vrednostnih papirjev, od dobitkov na srečke itd. Zvišanje teh borznih davkov bo neslo okoli 58 milijonov. Novi davki bi torej v prvi vrsti zadeli premožne stanove, ki imajo od ohranitve miru in varnosti lastnine največ koristi.
Redovniki in redovnice v šolah. Redovniki poučujejo v Avstriji na 11 javnih državnih gimnazijah, 8 zasebnih gimnazijah, 5 učiteljiščih, 2 trgovskih šolah, 6 meščanskih in 20 ljudskih šolah ter vodijo 28 dijaških zavetišč. Redovnice učijo na 3 dekliških gimnazijah, 10 učiteljiščih, 8 li-cejih, 4 trgovskih šolah ter vodijo 108 pen-zionatov. Nadalje poučujejo na 56 zasebnih meščanskih šolah, na 671 zasebnih in 143 javnih ljudskih šolah. Končno vodijo še 312 delovnih šol, 273 otroških vrtcev, 64 nadaljevalnih šol, 5 tečajev za otroške vrtnarice, 6 tečajev za učiteljice ročnih del, 19 gospodinjskih šol in zavod za hčere vojakov (moštva). Koliko redovnikov in redovnic pa deluje na bolniškem polju in skrbi za zanemarjeno mladino itd., itd.! In to človekoljubno delovanje ni bogato plačano. Vendar pa svobodomisleci to »klerikalno« armado sovražijo in z gnojnico oblivajo, češ, da je že cela Avstrija »črna«, ker da je bilo v letu 1910. v Avstriji 11.116 redovnikov in 27.389 redovnic. Zakaj pa se judje in njih svobodomiselni bratci ne posvečajo takim »lukrativnim« poklicem? Koliko pa je judov v Avstriji?
Spomenik zvezdoslovcu Schiapa-relliju. Pod predsedstvom italijanskega kralja se je sestavil odbor, ki ima nabaviti sredstva za spomenik leta 1910 umrlemu italijanskemu astronomu Schiaparelliju. Spomenik mu postavijo v rojstnem mestecu Saviglianu v zapadnem Piemontu. V palači Brera. v Milanu, kjer je izvrševal svoja opazovanja in pisal svoje zvezdoslovne obravnave, pa mu vzidajo spominsko ploščo z njegovo podobo. Schiaparclli si jc stekel velikih zaslug z raziskovanjem zvezdnih utrinkov, o katerih je dokazal, da nastajajo vsled razpadanja repatic. Tudi takozvane zvezde dvojčke ali dvozvezde je on prvi raziskoval in razložil njih postanek. Sve-tovnoznan pa je postal vsled svojih opazovanj Marsa. Zlasti je opisal vodotoke na Marsu in njih razširjanje in zoževanjc. Novejše preiskave pa so dognale, da temeljijo ti vodotoki samo na prevari v vidu. Vkljub temu so Schiaparellijeve zasluge za napredek v zvezdoslovju velike.
Enajstleten dečko, ki je hotel za« strupiti mater. Na dunajski kliniki za umobolne opazujejo enajst let starega Edvarda Binderja, ki je trikrat poskušal zastrupiti svojo mater: prvič z no-<
ln Velko je ostal.
Častnik jc kmalu opazil Velkove vrline, njegovo ubogljivost in nepo-kvarjenost srca.
Nekega dne ga je pred zbranim oddelkom glasno pohvalil, ker jc dobro opravil, kar mu je bilo naročeno.
»Izvrstno, Velko! Ti si vrl dečko! Želim, da bi vsi postali taki vojaki, kot si ii.«
Vclku se je zdelo kot bi se povrnil v nebesa. Od tedaj naprej jc bil pripravljen, na prvi migljaj umreti za svojega predstojnika. Oživel jc nanovo in pričel izpraševati tovariše, čc bo kmalu vojska s Turki, ker bi bil namreč. rad nasadil nekaj Turkov na svoj bajonet. Vedno bojevitejši jc postajal.
»Velko, ali boš v bitki pobil veliko Trnkov?« so ga izpraševali hudomušni tovariši.
»Njihove matere jih bodo objoko« vale.«
»In kako jih boš potolkel? Saj še nisi bil v bitki.«
»Kaj, jaz?« se jc razjezil Velko, stopil na stran, zgrabil puško — in jezno suval v zrak z nataknjenim bajonetom.
Vsi so se umikali, kajti pogumni Velko bi bil v resnici nasadil katerega na ostro bajonetovo konico, ki sc je svetila v solncu. Nenadoma mu jc položil nekdo roko na ramo.
Obrnil se je.
Pred njim je stal njegov častnik in ga smehljaje se gledal.
kim barvastim papirjem, ki ga je namočil v mleku, potem z neko zdravilno kroglico, ki jo jc zdrobil v prah in zop(1t pomešal v mleko. Obrakrat se mu jo ponesrečilo, ker je mati opazila rdečo barvo, oziroma bridki okus, ter zlila mleko preč. Tretjič pa je imel kupiti kuhinjsko sol, a je prinesel lužno sol. Mati jc posolila s tem strupom fižol, a je zopet zapazila na bridkem okusu, da nekaj ni v redu ter stvar naznanila. Fantič se jc sprva izgovarjal na trgovca, ki je pa dokazal, da je dečko izrecno zahteval lužno sol. Nazadnje je Edvard priznal, da jc hotel mater zastrupiti, da bi po njeni smrti prišel nazaj na Štajersko, kjer je bil po očetovi smrti na reji in kjer je živel prosto kot ptič. Materino truplo je hotel skriti v stanovanju in potem zbežati.
Sicilijansko. Italijanska zbornica je zopet ovrgla volitev znanega sicilijanskega panamista Nasija. Ko se je ta vest raznesla v Palermu, se je ljudstvo zbralo pred Nasi-jevo hišo in mu prirejalo velike ovacije. Nasi je stopil na balkon in v silno bojevitem govoru slavil zvestobo svojih rojakov, njihovo plemenito srce in njihovo pravno zavest. Imenoval se je žrtev političnih strasti in sovražnosti, ki nočejo smrtno zadeti samo njega, marveč z njim vred celo Sicilijo in cel jug. Toda Sicilija in južne pokrajine bodo pokazale, da niso kolonije druge vrste, marveč da so živ del domovine in da jim gredo z enakimi dolžnostmi tudi enake pravice.
IZ Lilije.
Iz Litije nam pišejo: Zadnje čase so se izvršile v Litiji važne spremembe glede trškega gospodarstva. To gospodarstvo je bilo pod liberalnim na-čelstvom tako »vzorno«, da sta bila pri-morana deželni odbor in deželna vlada gospodarski odbor razpustiti. Kaj je dalo povod razpustu, za sedaj zamolčimo; če potreba pokaže, se bo pa povedalo.
Za gerenta je bil imenovan gospod Franc Rozina iz Litije. Zakaj je bil ravno ta imenovan, to naši »višji« liberalci dobro vedo, mi pa tudi! Čudno pa je, da tega ne ve »Danov« »inteligentni« dopisnik! Iz tega sklepamo, da nedeljski dopis v »Dnevu« iz Litije ni izšel iz liberalnih višjih krogov; prej-kone ga je spisal skrit potuhnjenec ali pa celo Šmarčan! Pa bodi kdorkoli, mi stojimo na stališču, da je za vse suroi vosti bodisi v listih ali kjerkoli odgovorna liberalna stranka! To povemo v pojasnilo tistim hinavcem, ki se pridejo opravičevat, češ: to obsojamo, to se je zgodilo brez naše vednosti. Dobro, če res obsojate podlo pisavo ali nečastna dejanja katerega svojih somišljenikov, imejte tudi toliko poguma, da to poveste na glas; sicer ste le hinavci in vredni drug drugega.
Torej oni dopis v »Dnevu« v grdem tonu napada gospoda dekana, ker vrši svojo pastirsko dolžnost. Lastno stranko pa ponižuje s trditvijo, da je dekan zakrivil ves propad liberalne stranke. To priznanje je častno za dekana, liberalna stranka pa stoji jako na slabem, čc jc od enega človeka odvisna vsa njena usoda!
Velko se je vzravnal in onemel Vsled sramu.
" »Rad bi te videl tudi pred pravim sovražnikom tako drznega,« ga ogovori predstojnik.
»Kakor ukažete, Vaše Blagorodje!« « * »
Bilo je leta 1885. Cel polk je bil zbran na Lačnem polju in je stal v lepi vrsti. Kmalu je prijezdil poveljnik na iskrem vrancu in naznanil, da je Milan, kralj srbski, napovedal Bulgariji vojsko in da bo odšel zvečer cel polk na boj, cla bo branil meje očet-njave.
Po prvem, nenadnem čustvu zadovoljstva vsled vojske s Srbijo je nastala v Velkovi glavi velika zmešnjava. Dveh reči ni mogel razumeti: prvič, zakaj se ne bojujejo Srbi s Turki, ki so hudobni in ne kristjani, in dalje, če je zelo strašno, peljati se po morju v Srbijo?
Toda ni imel časa, vse zvedeti; vsi so imeli veliko dela, tekali so semintja in spravljali skupaj svoje reči in končno odšli na kolodvor.
Na postaji je bilo veliko, veliko ljudi. Jokajoče "matere so sc poslavljale od vojakov. Deklice, so krasile njihove čepice s cvetjem. Nekateri so vtaknili v puškino cev smrekove vejice. Lc od njega se ni nikdo poslovil, nikdo ni tožil, da odhaja na vojsko. Zahrc-penel je, pa ni bilo časa: razvrstili so jih v posamezne skupine, godba jo zaigrala, množica se jc poslavljala s klicem: »Hura!« in vlak se je pričel pomikati dalje,
* s H
Da se vidi, kako majhni so ti ljudje, povemo še, da se liberalci ne sramujejo dan za dnem v vseh krogih vsako malenkost naprtiti na dekanov rovaš. Da sc vreme ravna po dekano-vem povelju, to je neomejana vera vseh liberalcev. Kadar imajo Sokoli izlet, jih samo to skrbi, če bo dekan za to zvedel; tedaj jim gotovo pošlje dež za hrbtom. To je neštetokrat dokazano. Zadnji slučaj se je zgodil o Binkoštih. Sokoli so zvedeli, da gredo Orli v Štango. Hitro so se odločili, da napravijo izlet Podkum, češ, ker bodo imeli tudi Orli izlet, bo gotovo lepo vreme! Binkoštno nedeljo zjutraj, ko so odhajali Sokoli, je vse kazalo, da bo lepo vreme. Toda, glej spaka! Orli so si premislili ter sklenili, da gredo v ponedeljek v Štango. ln čudež — nič čudež, dekan je naredil, — da je Sokole cel dan dež »plajhal« zato, ker so šli na izlet, k maši pa ne. Tolažili so se s tem, da bodo v ponedeljek pa Orli mokri. Pa nič tega! Cel dan je bilo lepo, kakor nalašč.
Pa nele vreme, sploh vse, kar se kateremu liberalcu kje kaj nevšečnega pripeti, vsemu jc kriv dekan. Neki liberalni prvak je nekoč dekanu v obraz očital, da ga je »zamaševal«!
Torej, če je že v narodnem življenju vse odvisno ocl dekana, kaj šele v politiki. Pri vseh volitvah je le dekan zmagal. »Klerikalcev« sploh ni! Pa ne le, da je zmagal, on tudi vse zastopo sam upravlja. Zupanuje v šmartnem in Litiji, načeljuje zdravstvenemu zastopal, cestnemu odboru, krajnim šolskim svetom v šmartnem in Litiji, kmetijsk* podružnici itd. itd. In končno ni prej miroval, da je vlada gospodarski odbor razpustila, samo, da bo on gospodaril s trškim premoženjem! Ne pišemo tega za kratek čas, ker lahko dokažemo, da liberalci resno tako mislijo, saj pripisujejo dekanu vsemogočnost Neki trgovec dan za dnem od jutra do noči pridiguje v svoji prodajalni o dekanovi vsemogočnosti. Z ozirom na njegove duševne vrline mit tega niti ne zamerimo. Niti se ne čudimo gospodom gotovega urada, ki klečeplazijo pred tem človekom, ker poznamo svobodo njih režima. Pač pa sc čudimo našim svobodnim kmetom, da se jim ne gabi poslušati takšnega človeka.
V zahvalo za dekanovo požrtvovalnost in nezasluženo naklonjenost Litiji, da se kolikor toliko trgovcem in gostilničarjem na ljubo vsako nedeljo in praznik opravlja sveta maša s pridigo v litijski podružnici, dekana sramote in zaničujejo. Taka je hvaležnost takozvane »inteligence«! če bi dekan zaprl litijsko podimžnico za eno leto, bi se lahko prepričal, kako ga bodo ravno ti ljudje pogrešali.
Redlovo vohunstvo.
Trije samomorilci v Redlovi rodbini.
»Naprzod« poroča iz Lvova, da je v ondotni bolnišnici šest oseb, na katere je Redlova afera tako učinkovala, da mislijo, da jih radi vohunstva zasledujejo. Od Red-lovih bratov in sester so z Redlom vred trije izvršili samoumor. Usmrtil se je nje-
Ze dva dneva je bilo čuti grmenje topov, ki je odmevalo po visoki Vitoa planini. Gora je žakrivala svoje jezno čelo v sive, goste oblake.
Razburjeno je tudi staro mesto Sredec, bulgarska prestolnica, na cestah zmešnjava in gnječa, na cestah žalost in srca — težka.
Povsod plapolajo bele zastave z rdečimi križi, mesto sc je spremenilo v bolnišnico, neprenehoma prihajajo vozovi z ranjenci in z bojišča prihajajo vedno bolj žalostna poročila; grmenje topov se bliža, vedno strašnejše je, steklo v oknih se stresa.
Za Sredcem, v smeri proti Slivnici, je vsa cesta polna vojaštva; prihajajo: z Rodopov, od obrežja Egejskega morja, oc! Donave prihajajo ti junaki. Noči so spremeniji v dneve, ne spijo nič, nc jedo skoraj~nič in vendar so veseli.
Ali slišiš? pojo v odgovor grmenju topov, čeprav so vsi blatni, le njihove puške se svetijo in v srcih je veselje. Vedo, da gleda nanje vsa Bulgarija in pripoveduje, kar od njih pričakuje, vedo, da Bulgarija zanjo moli.
Kakor daleč sega oko proti zahodu, je cesta pokrita s pešci, ki imajo nasajene bajonete. Železna vozna kolesa. škripljejo, nosijo težke topove in vozove s strelivom, čc se izognejo, oblatijo trudne jezdece.
* * *
Strašen boj divja žc eno uro na celi črti za Slivnico. Že. tri dni grmijo topovi neprenehoma in milijoni krogci sikajo v ozračju. Gosta, modrikasta megla je razprostrta nad bojiščem in se noče umakniti.
gov brat, ker je kot tovorni blagajnik na lvovskein kolodvoru poneverjal; sama sebe je tudi usmrtila Redlova setra.
V Rusiji zaplenjujejo liste, ki pišejo o Redlovem vohunstvu.
V Varšavi so zaplenili šest političnih dnevnikov in ustavili list »Slovo«, ker so pisali o Redlovi špionaži. Listom je najstrožje ukazano, da o Redlovem vohunstvu ne smejo pisati. Sodi se, da je Redlova zadeva v zvezi s Kuzminovo zadevo.
Obsojena vohuna v Galiciji.
Krakovska porota je obsodila brivskega pomočnika Jožefa Gondeka ia njegovo ljubimko Zofijo Link radi vohunstva, in sicer Gondeta v dve in pol letno, Lin-kovo pa v eno in pol letno ječo. Vohuna sta ob krizi izdaja Rusiji podatke o gibanju čet, o vojaških dobavah, o zastraženju mostov, o maršnih načrtih itd. Podatke sta dobila od vojaka 13. pešpolka Scapa v Krakovu in od pešca Banazika v Przcmyslu, Scapa so zaprli, Banazik je pa pobegnil v Rusijo. Nadalje sta dobila Gondek in Lin-kova veliko množino eksplozivnih snovi, da bi raztrelila več mostov in vojašnic.
»Pozabljen« revolver v Redlovi sobi.
»Zeit« poroča, da se ji z avtentične strani zatrjuje, da je revolver »pozabil« neki gospod vojaške komisije. Revolver so gospodje kupili, ovoj odprli; tudi kroglje so »pozabili« v Redlovi sobi. Redi jc izjavil, ko ga je komisija zapustila: »Do jutri zjutraj uredim zadevo na edin mogoč način.« Komisija je torej natančno znala, da se je Redi hotel ustreliti. Vprašanje, zakaj da Redla niso zaprli, še ni rešeno.
Vročinski vol v juniju mesecu.
Zopet sc nam vzbujajo spomini na vroče poletje 1911 in pred nami vstajajo grozna muke, ki so jih takrat morali brez vsake pomoči prestati v juliju in avgustu. Koledarsko poletje se še ni pričelo in že plava nad celo Evropo vročinski val poznega poletja, ki nas vse tlači in dela pobite, otožne, klavrne, poparjene in potrte. Zlasti tožijo milijoni Dunajčanov, da jih gozdovi in livade dunajskega loga le slabo ščitijo pred pekočimi žarki neusmiljenega solnca. Dežja ni, niti kapljice ni, ki bi razpršila to morečo vročino in prinesla vsaj nekaj hlada. Pekočina leži nad morjem palač, kakor koklja nad pišče-ti in pazi, da no pride nobena sapica preblizu. Žgalina jc pregrela ceste in zidovje in odseva iz njih zopet kakor iz žareče peči. Ubogo ljudstvo je od tega ognja že vse omamljeno in še v kratkih, malo ohlajenih nočeh najde le kratkega, nemirnega spanja. In ko sc zjutraj zbudi, ga začne pretresali strah, ko se prikradejo prvi pekoči žarki »ljubega« solnca na obzorje. Posebno moški svet, ki mu je navada dala najneumnejšo obleko, ki si jo je mogel izmisliti sam peklenšček, trpijo in gi-nejo. Široko odprte turistovske srajce, to jo še edina tolažba. Oh, ko bi smeli brez sukenj in suknjičev na cesto! Ženske so srečnejše. Kdo pozna vse njihove »trike«, s katerimi se znajo boriti tudi proti temu peklu. Lahne bluze, čim tanjše, tem boljše, in čim manj jih je, tem rajše jih nosijo! Pa še marsikaj
Predvčerajšnjim so bili sovražniki trikrat močnejši, včeraj jih je bilo dvakrat več, danes so moči enake.
Boj divja povsod, na levem krilu, v sredini in na desnem krilu, kjer se nahaja tudi Velko. Bojuje so za deset drugih, izvršuje junaška dela.
Grič, s katerega so streljali Bulgari, je bil prod kratkim v srbskih rokah. Po večkratnem napadu so pregnali naši vojaki Srbe s te pozicije — sovražnik se je umaknil na nasproti ležeče višavje, kjer se jc ponoči dobro utrdil. Zjutraj koncentrira ves ogenj na nas in velika množina krogel se vsuje na našo pozicijo, ki leži nižje kot srbska. Srbi so nevidni. Tuintam se prikažejo med oblaki črnega dima čepice, a takoj zopet izginejo.
Ure potekajo, boj divja dalje. Strašni ogenj iz srbskih utrdb se vsak trenutek veča.
Naš oddelek hrani patrone in no strelja zastonj, čaka na povelje »Naprej!«, ko bo odgovoril na streljanje z bajoneti. Med tem poslušajo naši mladeniči žvižganje krogel ali njihove zamolkle padcc na zemljo. In kakor hitro zagrmijo naši topovi, sledijo z očmi granatam in kličejo: »Hural«, če krogla zadene.
Le Velko nc preneha streljati, sa-! no on enakomerno odgovarja sovražniku in zato pade največ krogelj blizu njega. Najbolj ga jc jezilo, da ni imel že od včeraj grižljeja v ustih, vsled neprestanega ognja niso mogli pripeljati kruha v utrdbe. .Velko jo tiho klel in streljal dalje.
Toda = lakota osvoji mesta,
drugega manjka. Toda, pst, da se kdo ne pohujša! Sploh pa takih skrivnosti gentleman nc izda. Lica začrncla, kakor Beduini! Kdor ima dovolj mamo-na, na kmete, ali vsaj v bližnja kopališča, ubogi uradnik in kdor je sploh navezan na svoje posle v mestu, pa si kupi na prednji strani tramvaja za 14 vinarjev — vetriča.
Tako hudo pri nas pač ni, kakor na Dunaju; toda zadnje dni je bila sopara žc tudi prav neprijetna. Zlasti če so vročini pridružijo še oblaki prahu, ki so prava specialitcta Ljubljane.
Nocoj proti jutru pa je začelo grmeti in bliskati se in obilen dež jc ulic e očistil in zemljo ohladil. Ljudje in vsa narava so si oddahnili.
S Češkega in Nemčije prihajajo poročila o hudih urah, ki so povzročile velike škode. Bog nas varuj vsaj tega!
XXX
Strašna nevihta v Nemčiji. Na H«*
senskem so neurja povzročila milijonsko škodo. Utonilo je 12 oseb, v Kran-lukenu je voda vzela 7 hiš, neko rodbino petih oseb pogrešajo. Povodenj je porušila tudi več železniških mostov in poplavila železniške nasipe. Toča je skoraj vso žetev uničila. Voda je stala po nekaterih krajih dva metra visoko; samo strehe hiš so se videle. Drevesa je vihar ruval, tudi veliko živine je utoni« lo. Strla je ubila več oseb. Polja so zasuta s promo. Pri Burghausnu se utonili štirje šolarji. V Stuttgartu je vihar dvigal iz tirov vozove električne železnice. Posamezni zrni toče so tehtali do 100 gramov. Tiirinški brzovlak jo moral na progi obstati, ker bi ga bil drugače vrgel vihar iz tira. Na vojaškem vežbališču pri Grafemvohru (Bavarsko) je ubila strela stotnika Hi. ckelna.
Solkansko vprašanje.
Danes došla poročila o položaju na Balkanu so zopet nekoliko bolj pesimistična. Predvsem se zrcali to iz dopisa našega belg rajske ga poročevalca. (Glej drugo stran li-sta!) Pa tudi druga poročila kažejo, da je Srbija postavila minimum svojih zahtev, glede katerih ne bo izlepa odnehala. Na drugi strani pa šc zdaj ni razjasnjeno, kaj kabinetna kriza v So-fiji pravzaprav pomeni. Naše nedavno poročilo iz Londona iz merodajnega bulgarskega vira pa je bilo tudi vse kaj drugega kakor optimistično. Piše se pa tudi, da belgrajski diplomati trdno verujejo v poravnavo. Če se v Solunu, kjer se ministrski predsedniki balkanskih držav menda že jutri snidejo, ne doseže sporazum, bodo za-* čele zopet švigati okoli najelivjejše vet sti — to je gotovo. Vendar pa sc že danes ve, da se bodo v slučaju, če se solunska pogajanja brez rezultata nehajo, pogajanja nadaljevala drugod; najbrže v Peterburgu. To pa jo preccj neverjetno, da bi sc tam pod neposrednim vplivom Rusije sporna vprašanja no rešila. Seveda se zna medtem kaj nenavadnega pripetiti, kar bi mogle med-
Velko je vstal, se vzravnal in pričel brskati v nahrbtnikih mrtvih tovarišev, da bi našel grižljaj kruha. Ni slišal brenčanja krogel, ki so padale ob njem vedno gosteje.
»Vlezi se na zemljo, Umalejtanls so klicali vsi, prestrašeni vsled Velko-ve neprevidnosti.
Toda Velko molči, se vzravna in zopet skloni ter preišče vse žepe, ko-* nečno najde kos plesnjivega prcpeCcn-' ca, in ravno stoječ ga vtakne v usta, da bi kljuboval Srbom. Krogla pribrenči tikoma ob njegovih ustih in. odnese prepečencc daleč proč.
To jc bila velika napaka Srbov\ Velko sc jc razjezil. Da bi jih kaznoval, je dvignil roko visoko kvišku in krik-i nil na vso moč: »Hura! Hural Hura!«
Neštevilno krogel jc padalo okoli divjajočega Vclka na tla. In ni sc zbal.
»Nedolžnega varuje angel,« pravi pregovor. Tovariši so mislili, da je Velko zblaznel, a se mu vendar niso mogli ustavljati in so na tleh ležeči kričali na Volkovo povelje: »Hura!«
Častnik se jc čudil neustrašenosti Velkovi; toda igra bi se lahko vsak trenutek spremenila v tragedijo, in Velko je bil izvrsten vojak.
»Velko, na zemljo!« je poveljeval častnik.
Toda kakor bi bil gluh, jc pretil Velko še dalje z visoko dvignjenimi rokami Srbom in klical: »Hura! Hura! Hura!«
In na zemlji ležeči tovariši so ponavljali: »Hura! Hura! Hura!«
Čudovito! Bcsnost poguma jc nalezljiva. MelJvov klic je ohrabril vse,
sebojne strasti še podžgati. Prerokovati pač ni ničesar. Neizrečeno grdo pa bi bilo, če bi bratje, ki so junaško skupnega sovražnika skupno premagali, zdaj drug po drugem padli. Še vedno je upati, da se to prepreči. Jako uvaže-vanja vi*edno je v tem oziru poročilo, da je Rusija v Belgradu, Sofiji in Atenah izjavila, da si v slučaju vojske med zavezniki pridrži popolno akcijsko svobodo, to je, da ne bo ostala nevtralna.
XXX
Solunski sestanek. Belgrad, 6. junija. Ako bi se v Solunu, kjer se vrši sestanek balkanskih premierov menda že v nedeljo, ne dosegel sporazum, se bodo ministrski predsedniki zbrali v Peterburgu. Demisija Gešova je tu slab vtis napravila, tembolj, ker sc je razširila govorica, da bo nov kabinet sestavil general Dimitrijev, vodja vojne stranke. Vendar pa vodilni vladni krogi kljub vsem težavam absolutno upajo v mirno poravnavo.
Staliiče Pašiča. Milan, 6. junija. »jCorriere della Sera« poroča iz Belgrada, da Pašič Bitolja iu Ohrida pod nobenim pogojem ne odstopi Bulgariji. Srbija tudi ne privoli v to, da bi se Bulgarija med njo in Grčijo kakor klin zarila. Kljub bojeviti pisavi listov se pa Pašič z vso eneržijo upira bojeviti struji.
Vojne priprave Grkov in Bulgarov.
Solun, 6. junija. Tako Grčija kakor Bulgarija nadaljujeta svoje vojne priprave. Komično je, da je Bulgarija Grčijo resno prosila, naj bi ji dala na razpolago parnike za prevoz čet iz Čataldže v Kavallo. Grčija je odgovorila, da rabi parnike za prevoz lastnih čet iz Pireja v Solun. Čataldška črta je že skoro popolnoma ocl Bulgarov izpraznjena. V kratkem pričakujejo 2000 srbskih vojakov, ki imajo solunsko garni-zijo ojačiti.
Vojne priprava Srbije. Belgrad, 6. junija. »Politika« poroča, da je Srbija pozvala 25.000 prostovoljcev (četa-šev) ter jih odposlala proti bulgarski meji.
Demisija bulgarskega kabineta.
Sofija, 6. junija. Oficijozni »Mir« poroča: Že 30. majnika neposredno potem, ko se je podpisala mirovna pogodba, ki znači izpolnitev glavne naloge balkanske zveze, je Gešov caru predložil demisijo. Car je pozval vse voditelje opozicije k sebi in zasliši še Daneva, nakar se kriza reši. — Sofija, 6. junija. Včeraj je zboroval ministi-ski svet. Gešov jc izjavil, da tako finančni minister Teodorov kakor tudi Danev odobravata. ker hoče odstopiti. Kabinet odstopi, ker ne more prevzeti odgovornosti za predloge, ki jih Rusija za sprejem razsodništva stavlja, pa tudi ne odgovornosti, da nastopi proti Rusiji.
Srbski vojni minister o sporu.
Belgrad, 6. junija. Vojni minister Bojanovič je nasproti dopisniku »Novega Vremena« izjavil, da Srbija ne odneha in zasedenega ozemlja ne odstopi. Ako se konferenca v Solunu neha brez uspeha, je vojska neizogibna. Vojska bo kratka, a silno krvava. Srbija je popolnoma pripravljena.
Energični korak Rusije. Peter-bu r g, 6. junija. Rnska vlada je storila v Belgradu, Sofiji in Atenah jako energičen korak, da omogoči sporazum.
Načrt balkanske konference je Rusiji zelo všeč. Ne da se pa tajiti, da je srbsko - bulgarski spor jako resen. Največ skrbi prizadeva vprašanje, ako se sedanji vladi vzdržita. Rusija je bnlknn-skim državam tudi sporočila, da si v slučaju vojske pridržuje popolno akcijsko svobodo, ker ne bi mogla brato. mornega klanja mirno gledati. Nek visoki ruski diplomat je izjavil, da upa na povoljen uspsh solunskega se< Stanka.
»Mir« o položaju. Sofija, (i. junija. »Mir« piše: »Po daljših posvetovanjih med grškim in bulgarskim generalnim štabom v Solunu se je doseglo popolno soglasje, katere točke naj imajo zasedene bulgarske, oziroma grške čete, dokler se ne določi definitiv-ua meja. Toda istočasno nastopajo Grki jako izzivajoče, zapirajo bulgarske makedonske prvake, posegajo v poslovanje bulgarske pošte v Solunu, ovirajo bulgarski železniški promet, zadržujejo bulgarski premog v Solunu in sploh je grško postopanje v nasprotju z uradnimi izjavami. Grško časopisje je napovedalo brezobzirno literarno vojsko proti vsemu bulgarskemu. Bulgarska vlada ne more mirno gledati tega protizavezniškega postopanja. — Srbsko - bulgarsko razmerje je neiz-premenjeno. Nadaljujejo se prizadevanja, da so prepreči bratomorna vojska. Ni pa še mogoče soditi, koliko uspeha bodo imela ta pogajanja. Bulgarija ne bo odgovorna za posledice srbskega protizavezniškega postopanja. — »Mir« še vedno otsro napada Pašičevo izjavo. »Blgarija« presoja položaj mirneje in poživlja občinstvo, naj zaupa vladi, ki bo znala braniti bulgarske koristi. — Iz Makedonije se poroča, da so Srbi Štip popolnoma zapustili; iz Bitolja so odšle vse srbske čete, ostali so le še civilni uradi.
Mohameianci v bulgarski armadi.
Sofija, 0. junija. Vlada je predložila zakonski načrt, po katerem mohame-dancem v Bulgariji ne bo več dovoljeno, da se od vojaške službe z denarjem odkupijo. Splošna vojaška dolžnost se raztegne tudi na mohameclan-ske podanike. Efektivno stanje sč bo povišalo s tem na 127.000 mož.
Grozodejstva bulgarskih komita-čev. Solun, 6. junija. Pretekli teden so bulgarski komitaši ujeli po bitki pri Pangkaionu clva grška vojaka, eden njih je advokat, drugi sin župaija iz Kardice in ju neznansko mučili: obema so izkopali oči, nato pa ju s petrolejem polili in zažgali. Ta čin napolnjuje vso Grčijo s silnim ogorčenjem. V Aul Xiosarju so komitaši z bombo ubili mohamedansko družino, sestoječo iz sedem oseb. Krečanski orožniki so vjeli bulgarsko četo. ki je porezovaia telegrafske in telefonske žice, vodeče v Solun.
Carigrad prosta luka? Čari« grad, 6. junija. Tukajšnji trgovski krogi razmotrivajo, če ne kaže Carigrad proglasiti za prosto pristanišče. Tozadevne načrte v kratkem predlože vladi.
Albanski drobiž. D u n a j, 6. junija. »Albanska korespondenca« (kakor znano najbolj lažnjiva izmed vseh) poroča iz Skadra: Dne 2. t. m. zjutraj se je podal glavar malisorov Ded Žolču, ki jc pred tedni zasedel Leš, v Sv4 Ivan di Mecluo z oddelkom malisorov.
1 Zahteval je, naj Črnogorci sv. Ivan takoj zapuste, ker hoče mesto za Albanijo zasesti in razviti albansko zastavo. Pu daljših pogajanjih so sklenili, da obdrže Črnogorci brzojavni urad, carinsko poslopje, vojašnico in pristaniški kapitanat so pa zasedli Albanci. Obrežje od Valone do sv. Ivana di Medua jc zdaj od Albancev zasedeno, edino izliv Bojane straži še mednarodno brodovje.
DRŽAVNI ZBOR,
Proračunski odsek
je včeraj zboroval s triurnim presledkom od 10. dopoldne do pozne noči. Sodi se, da vlada dobi za začasen proračun večino. Finačui minister Zaloški jo naznanil, cla namerava vlada dosedanje proračunsko lc<o izpremeniti i'i sicer tako, da se bo pričelo proračunsko leto 1. julija in končalo bodočo leto zadnjega junija. Jeseni predloži vlada polletni, januarja ali februarja pa celoletni proračun. Trgovinski minister Schuster je pa naznanil, da se velikopotezno izpopolni telefon in cla pred letom 1914 ne najame novega posojila. Prihodnja seja proračunskega odseka bo v ponedeljek.
Mladočehi
so objavili cirkularni članek, ki kriti-kuje način, kakor se jo ustanovil novi češki klub in izjavlja, da mladočehi nikakor ne pristopijo klubu, ki se statu-tarično lo za opozicijonalno stališče obveže.
KABINETNA KRIZA NA OGRSKEM.
Ogrski brzojavni urad poroča, da zasliši cesar danes, 7. t. m., predsednika ogrske zbornice magnatov barona Josiko in zborničnega predsednika grofa Tiszo. Iz Budimpešte se poroča, da se je cesar baje že odločil za Tiszo, da pa zadnja beseda še ni padla. Tisza bi nadaljeval boj proti opoziciji in onemogočil vsak parlamentaren odpor. Podpredsednik ogrske zbornice Szasz izjavlja, da jc stotnik Gcro postopal po predpisih. Parlamentarna straža je postavna parlamentarna oblast, ki je upravičena, da vsak insult nanjo tako maščuje. Parlamentarna straža ima pravico aretirati poslance, če jih predsednik ukaže odstraniti ali če to sklene imunitetni odsek.
Dnevne novice.
-f Zglasilnice za katoliški shod v Ljubljani bodo razposlane na častite župne urade tekom prihodnjega tedna. Za sedaj prosimo posebno vsa naša društva, da se manifestacije dne 24. avgusta udeleže polnoštevilno z zastavami in da se povsod skrbi za to, da bo udeležba v narodnih nošah kar največja. O posebnih vlakih pride rešitev ravnateljstev železnic tudi že v par dneh. Naši somišljeniki na deželi naj takoj razvijejo najinten-zivnejšo agitacijo, tako da bo agitacijsko delo, ko dobe zglasilnice, že opravljeno. Katoliški shod v Ljubljani bodi najsijajnejša manifestacija verske in narodne zavednosti našega ljudstva!
-j- Vesela vest za kostanjeviški okraj. Iz Kostanjevice se nam piše: Že leta in leta smo se zastonj potegovali za prepotrebne cestne zgradbe. Sedaj pa je .prišla stvar v pravi tir . V četrtek je bila seja okrajnega cestnega odbora v Kostanjevici, kateri je prvič predsedoval novi načelnik g. Repselj. K seji je prišel deželni odbornik dr. Lampe, ki je natančno obrazložil odboru novi cestni zakon. Posebno prijetno nam je bilo sli-
šali, za koliko bo kostanjeviški okraj razbremenjen po novem ccstncm zakonu. Deželni stavbni nadsvetnik Klinar je podal natančne račune. S pomočjo dežele in države nam bo res mogeče brez nove obremenitve okraja izvršiti potrebne nove zgradbe. Takoj se prične z načrti za cesto Kostanjevica—Ostre—hrvaška meja in za cesli čez Malenicc proti Stojdragi in čez Ccrino, Žejno v Žumberak. V pretres so sc vzele šc druge cestc in most čez Krko pri Cerkljah. Zdaj pa pojde!
Nemčursko pobalinstvo, Štajerca glasilo nemčurske družbe, ki iz Ptuja s šnopsom zastruplja ljudstvo, sklepa iz Redlovega slučaja sledeče: »Pač pa bode morala vlada iz tega slučaja razumeti, da jc treba ponehati z zanemarjenjem pravega avstrijskega patriotizma. Taki ljudje, kakor je bil špijon Redi, se rodijo le na postelji protiavstrijske, veleizdajalske gonje. Infanterist, ki vpije živio Srbija«, — kor-poral, ki pravi, da nc bode na avstrijskega sovražnika streljal, — slovenski rezervni oficir, ki pljuje na črno-rumeno zastavo, — in špijon Redi, — kakšna razlika je med njimi? V sredstvih, uspehih, v važnosti je razlika, — ali veleizdajalstvo je vse! In slovensko-narodni listi, ki se v času vojne nevarnosti zavzemajo za Srbe, Ruse in Črnogorce, slovenski duhovniki, ki raz prižnicc razširjajo navdušenje za Srbe, slovenski govorniki, ki po stoterih shodih" Avstrijo po blatu vlačijo, — kaj loči to družbo od špijona Redla? ... V tem oziru treba bode enkrat odločno nastopiti! — Na Nemškem izpregovoril je zadnjič minister besedo, da kdor ruje proti Nemčiji, nima pravice v Nemčiji živeti. Ta beseda mora veljati i pri nas: Kdor je sovražnik Avstrije, ta nima pravice živeti v tej Avstriji!« — Redi, mož, kojega ima pač ne izdaja Slovana, jc torej cvetka, ki se je rodila na tleh slovanskega »veleizdajal-stva«! Resnica pa je ta, da je šef generalnega štaba 8. armadnega zbora, Nemec pO imenu in najbrž tudi po mišljenju, na vsak način pa ne Slovan, izdajal Rusiji vojne načrte Avstrije, dočim so slovanski rezervisti na mejah zvesto stražili Avstrijo in bi bili v resnem slučaju z znano požrtvovalnostjo prelivali svojo kri za habsburško državo. Ni nam na tem, da se le količkaj spuščamo v polemiko z ostudno ptujsko nemškutarsko cunjo, prav pa je, če se od časa do časa slovenskemu ljudstvu pokaže, kakšnih pobalinstev so zmožni ljudje, ki so postali Judeži nad lastnim narodom in ki so v resnici vredni, da se jih postavi v eno vrsto z — Redlom.
-t- Nemčija za nemški »Schulverein«. Zadnji čas je dobil nemški Schulverein 320 novih podpornih članov v Nemčiji. Tako nemška marka vedno bolj sili v avstrijsko slovanstvo — Schulvereinovi potovalni učitelji (posebno Hoyer) zadnji čas govore na zborovanjih v Nemčiji in se nič ne brigajo za društvena pravila in za po teh pravilih določeni delokrog. Kaj bi bilo, če bi kak Slovenec šel govorit za naše narodno-brambne namene v Rusijo ali Srbijo in ondi pobirat rublje in dinare za one šole, katerih nam država noče dati, dasi imamo zanje postavno pravico? Nemci pa imajo vsega preveč in vendar hodijo še preko črno-žoltih kolov iskat denar za potujče-vanje avstrijskih podanikov! Slovenci —i oklenite se »Slovenske Straže«!
Nemška nasilnost proti Slovanom na Dunaju. 2. oktobra 1912 je dunajski magistrat zaprl zasebno češko šolo Ko-menskega društva v Schiitzengasse, in sicer iz krajno policijskih varnostnih razlogov. Ko je na rekurz nižjeavstrijski namestnik zatvoritev sistiral, se za to dunaj-
nekateri so se dvignili, da bi posnemali Velka, sedaj je bil on pravi poveljnik.
Častnik je nagubančil čelo in zapo-Vedal:
»Umalcjtan, zapovem ti . . .na zemljo! Vsi na zemljo! Nočem nepotrebnih žrtev!«
»Vaše Blagorodje,« prvič je izpregovoril Velko, »bežijo, hura!«
Častnik je vstal in pogledal z daljnogledom srbske pozicije.
In res, Srbi so bežali. Vsled klica ftHura!« se sklepali, da Bulgari napadajo.
Dvajset minut pozneje so zasedli
Bulgari srbske pozicije brez strela.
* ♦ *
Velko je ležal tri mesece v bolnišnici vsled rane na levi roki; ranjen je bil pri Caribrodu. Leva roka je bila od tega časa naprej nesposobna za delo. Vendar je še delal na polju in ostal vedno ist> Velko Umalcjtan. Tovariši niso opustili prejšnjega priimka, dasi niso mogli pozabiti, da je bil on tisti, ki je osvojil utrdbe pri Slivnici. Tudi on ni pozabil svojega junaštva in pri vsaki priložnosti je pripovedoval svoje spomine iz vojske.
Če jc vojaku vojašnica šola, jc vojska njegova višja šola. In — resnično — Velko sp jp naučil veliko reči. Le ?ne stvari ni mogel razumeti dobri imet: zakaj ie bila vojska s Srbi?
Mi pametni politiki imamo takoj pripravljen odgovor na otročje vprašanje.
Toda zdi se mi, da je gotovo pri nas in pri naših sosedih šc stotine in stotine dobrih kmetov kot Velko, ki še danes ne morejo razumeti, komu je bila vojska potrebna in neizogibna, ko so potrebovali le solnce in dež o pravem času.
Priproste glave!
Sam enmal cikajna.
Letaš jc pa res tku nanadaina naslu-pila uručina, de ni čuda, če use jamra in
zdehuje. Uplivala je pa ta uručina na lcbe-ralce, kc maja bi h sfrderbajn pudvržene mežgane, tku hedu, de se morja usakmu, če ma le kulčkej srca, smilt.
Puglejma urednike ud leberalneh listu! Čist kumfuzn sa. Nubene misl, ne pametne ne naumne, nisa tli več rudit nhn mežgani; in jest na vem, kua b biu iz nim, če b jm na prskučila u ta nar hujš sil ge-spudična Theimerjuva na pumuč in jh rešila iz soja zguvornastja iz te neprjetne zadrege.
Ke sm jest unkat gespuda Mulavrha interpeleru, kuku je tu, de pesti, de zadne čase ena ženska, ena sama ženska »Narud« piše, ke je vnder tulk moškeh za tu plača-neh, de b pisal. Vi na veste, kuku je biu gespud Mulavrh grob iz mana; kuku me je nahrulu in speglu:
»Kua pa tebe tu briga, gofla grda!« m je reku. »Še to nam udžr iz sojmo jezi-kam, pol uma pa mel! Še Buh, de če in de more kdu pisat u te uručin. Men se že kar u glau vrti, kokr de b se ringlšpil vozu ud same ice; pol nej pa pišml Gespud dohtar Trillar je glih tku kunštn, kokr ti. On me je tou tud neki herštelal; čš: sami pište •Narud«, ke ste plačan za tu, nc pa de pestete tamla en žensk pisat, kc je glih tku prprauna za tu, kokr če b Sluvenska Filharmunija« najela enga vosla, de b na flauta špilu. Ženska je za šlumfe pudštri-kavat, knofe k hlačam za šivat Ža take rči jc ženska, nc pa za pulitka! Ženska je
ustvarjena za kuhunca, iz kuhunca se pa na meša pulitka. Tu s zamerkite, gespud Mulavrh!« Tku m je reku gespud dohtar Trillar in še tulk ni pučaku, de b mu jest puvedu, de se on glih tku ena figa zastop na pulitka, pa ja vnder meša in meša, kokr de b druzga uprauka na biu zajnga na svet. Kar šfOU je in me pustu u štih, jest nej pa premešlujem in s belem glava, iz kum uma usak dan tulk puperja pumazal. Usi ste glih! Ti tud nis nič bulš. Kumenderu b usak, de b pa delu; o tist pa ne!«
»Oh, nekar se tku na jez, gespud Mulavrh! Sej usi verna, de s pridn in marliu bi ket usak mrgulinc in de če ti kerga ublezeš, de ga bi skeli, kokr če b ga ublezu ta nar hujš, ta rdeč mrgulinc. A tu morš pa vnder prznat, de je mou gespud dohtar Trillar prou, če le je ušteu zavle tistga Kamilčnga pisajna. Tu je biu ja en tak klubasajne, de ni mel use skp ne nog ne glave.«
»Klubasajne gor al dol; pu »Naruda* je biu pouhnga brez naše muje in skrbi; in tu je zadost. Če b le mogl še k kašna taka ženska steknet, de b nam še ta druga pu-luvica »Naruda« pupisala, pa b biu žurna-listem luštn na svet. Al ženske sa čudne stvari: če t gre ceu svet ccgrunt, t na daja ne ene fige ud sebe; če se pa ene le inejčkn dutakneš, t pa klepeta nuč in dan in t na utihne, če h ji iz pudkuvanem škornem na ježek stopu. Ja, Pepe, take sa ženske. Buh dej, de b hmal spet ker kera zjozu, [ de b biu spet en čas kej frkera; gespudičn Kamilc, kokr guvareja, se je že nardila Dr-
pet tri delavce. Dva naša in enega tu-j kajšnjega Nemca. Slovenca sta Savli Filip iz Loma Kanalskega in Andrej Leban, rojen v Grganju, sedaj poročen na Vratih pri Čepovanu. Tretji je tudi poročen, tukajšnji Nemec. Vsi trije ne-* srečneži ležijo neizkopani v pesku. Kdaj se jih posreči dobiti, tega sc šo ne vc.
—	Birmanih jc bilo v župnijah kranjske dekanije, in siccr v šmartnu pri Kranju 371, v Mavčičah Gl, v Trbo*
j ah 02,
v Predosljih 218, v Goričah 92,' na Trstniku 104, Preddvorom 231, v. Šenčurju 396, v Cerkljah 598, na Št. Uri ški gori 71.
—	Planinskega orla ustrelil. Gosp, Jožef VVerdjan. c. kr. davčni upravitelj v Velikih Laščah, jc ustrelil plai ninskega orla pod Grmado pri Ortei neku.
—	Novice z Mirne. 26. majnika ja otvorila Singerjeva družba za izdelovanje šivalnih strojev štirinajstdnevni brezplačni podučni tečaj za šivanje in umetno vezenje. Tečaj se je vršil v prostorih »Katolj izobraževalnega društva« in sc ga je udeležilo 12 učenk. Da so se dosegli tako lepi uspehi, se je zahvaliti gospici učiteljici Pečnik, ki je zelo požrtvovalno in sistematično vodila tečaj. Med učenkami so se nahajale tudi take, ki dosedaj še niso ši* vale na šivalni stroj, a so sc v tem kratkemj času prav dobro privadile šivanju, Poseb-J no lepa dela v vezenju na Singerjevent stroju sta napravili gospici Betka Grabnar in Tropan. Kakor se čuje, se bo prihodnje leto vršil nadaljevalni tečaj v šivanju in umetnem vezenju. — Naši kmetom v a 1 c i hodijo zopet vedrega obraza okoli; ker polje lepo kaže in tudi vinogradi obei tajo šc precej pridelka. Posebno v Morav-ški gori in Gobjeku bo čriček veselo prepeval. Bog nas obvaruj nadaljnjih nesreči — V mirenski fari je med šolskimi otroci nekaj slučajev škrlatinke, vsled česar je poduk na štirirazrednici ustavljen do 23. junija. — 10. t. m. se vrši razlaščevanje zemljišč pri premogovniku v Gorenji vasi, ker se posestniki niso mogli radi ccnc zediniti 7. lastmkom premogokopa. 11. junija pa sc vrši kolavdacija ozkotirne železnice, po kateri vozijo premog iz premogovnika na mirensko postajo. Sedanjemu vodstvu premogokopa se je posrečilo otvoriti več rovov, tako da bo moglo na zimo nepretrgoma oddajati večje množine premoga. V premogokopu so zaposleni sami domači delavci, ker vodstvo načeloma ne sprejema tujih rudarjev v delo. —• Za nedeljski shod »Kir.elske zveze« na Zaplazu se kaže mnogo zanimanja, in upati je, da sc ga kmetovalci udeleže v obilnem številu. — Na sv, Mihaela dan se bo delil na Mirni zakrament sv. birme. G. župnik Kocijančič se zelo trudi, da bi v dostojnem božjem hramu sprejel cerkvenega kneza. Okoli cerkve jc dal zgraditi lepo kamenito škarpo in več betonskih stopnic. Sedaj se bo pa še cerkev pobelila.
—	Ustanovitev vodne zadruge. Il S o r e. Četrtek, 5. junija, je za Soro brez dvoma zgodovinski dan ,ko se jc vršil ustanovni shod vodne zadruge za uravnavo Sore. Dolgih 17 let je tekla in zastajala ureditev tc reke škoaljivke, dokler ni z zadnjim dejanjem — z ustanovitvijo zadruge — stvar dospela do popolne dozo-ritve. Troški za uravnavo so proračunani na 460.000 kron, od katerih bodo morali prispevati udeleženci po skladnem katastru 84.500 kron. Obe svoti sta zares ogromni in na prvi pogled bi se utegnilo soditi, da ni upati uspeha, kakor bo velik trošek. Ali druge pomoči za to ni bilo. Da se vsaj deloma spozna škodljivost reke ob povodnji, naj navedem samo to dejstvo, da je voda tekom petih let do 29. januarja tega leta, ko sc je na licu mesta revidiral skladni kataster, odnesla 10 parcel popolnoma, 56 parcel jc pa deloma uničenih. Kaka stotisočkratna vrednost zemljišča je že izpremenjena v žalosten prod, nam to jasno dokazuje. In ko bi se ne zavrlo to opustošenje, bi reka nadaljevala ob povodnji svoje grozno delo in oral za oralom rodovitnih njih in travnikov bi splaval po vodi. Zato se ni čuditi posestnikom, ki bodo nekateri prispevali na tisoče, da so sprejeli to breme nase, dobro prepričani, da jc brez lega v nevarnosti njihova gruda. Kljub temu je pa zbor z veseljem pozdravil misel deželnega odbora, ki nc namerava oddati dela konkurenčnim potom, ampak povabi vse okoličane, posebno prizadele posestnike, da z dobavo materijah, z vožnjo in delom vsak lahko večino prispevka odsluži. V odbor vodne zadruge so bi'i izvoljeni sledeči posestniki: Frlic Pavel, Frlic Janez, Jenko Lovrenc, Kušar Janez, Stare Ivan. Kot namestniki: Dolenec Jožef, Prelesnik Franc in Knific Andrej. Ob tci priliki nam jc dolžnost, da se zahvalimo deželnemu odboru in tukajšnjim poslancem ::a iskreno zanimanje za tr> nujno potrebo, in v zadnjem času gosp. okrajnemu glavarju Žitniku, ki jc stvar energično pospešil. Delo in leta naj prerode opustošeno zemijo spet v rodovitno, da bo dala kruha.
—	Iz Mekinj. Šolska predstava je prav izvrstno uspela. Godba na lok jc
ski magistrat ni zmenil in je trdil, da iz stavbnih razlogov šole ne pusti otvoriti. Ministrstvo je pritožbo dunajskega magistrata odklonilo. Dne 5- t. m. je pa dobilo Komenskyjevo društvo odlok dunajskega magistrata, da po odloku notranjega ministrstva šola ostane iz stavbnih razlogov še naprej zaprta. Enakopravnost pa res taka, kakor na Mažarskem.
+ Politično banditstvo. Liberalna Stranka je sklenila poslužiti se najpod-lejših sredstev osebnih obrekovanj in psovanj proti S. L. S., da si nekoliko opomore v svojem obupnem položaju, zlasti je izdana parola proti gosp. dež. glavarju kot voditelju S. L. S. Dognano je, da se gre za sistematičen naskok z blatom in gnojem. Slovensko ljudstvo bo znalo na to podlost in surovost primerno odgovoriti. Za vsakega jc danes jasno, da je S. L. S. bila doslej napram liberalcem preccj prizanesljiva. Tu bo treba postopati vse drugače.
+ Nekaj o našem narodnem slogu. ,V Zagrebu gradč novo cerkev sv. Blaža. (Dozdaj so imeli štiri župnije, sedaj ustanavljajo še peto in v ta namen nova cerkev.) Ta zgradba bo v pristnem hrvatskem slogu, Istotako so zidani v hrvatskem slogu banski dvori in mnoge plemiške hiše v Gornjem mestu. Splošno se opaža pri Hrvatih tendenca, graditi monumen-talne zgradbe v domačem slogu, o kojem ne vemo Slovenci ničesar. Vendar, morda bi se dalo tudi pri nas dobiti motivov, ki bi dali pravi slovenski značaj poslopjem, ki se grade pri nas navadno v »slogu sece-sije«, često pa nastane iz tega brezlika hiša, ki ima vrata in dovolj oken, to je vse. Za mesto ni to nikaka pridobitev, ker mu ni v kras, ampak povečuje le dolgočasni značaj naših ulic. — Vzrok leži temu naj-češče v gmotnem vprašanju: — taka stavba velja kolikortoliko manj, a se nc obrestuje nič slabeje — tako računajo lastniki teh hiš. Javna poslopja pa se gradi v romanskem ali kakem drugem slogu, domačega, res pristno našega pa nimajo te zgradbe nič! — Zato bi bila morebiti hvaležna naloga slovenskih gg. arhitektov, da bi vzeli vprašanje slovenskega značaja novih zgradb v pretres, morda bi se dobilo toliko, da bi bilo mogoče združiti pridobljene motive v slog, ki bi bil primeren, da bi dal vsaj zasebnim zgradbam slovensko lice, domač značaj. Glede javnih poslopij je to najbrže neizvedljivo, ker je treba za velike zgradbe historičnega sloga — vsaj zdi se nam tako, a najbrže bi se dal tudi ta nazor ovreči. Na Večni poti pod Rožnikom je krasna vila v slovenskem narodnem slogu. Poglejte si jo in videli bodete, kako bi nioglo biti mesto zidano v narodnem slogu.
-i- V Vodicah pod šmarno goro sc
Je ustanovil nov telovadni odsek Orla.
—	Odlikovanje. C. in ki*, vojno ministrstvo je izreklo c. in kr. nadporoč-niku g. Franju Ketteju pri 14. pešpolku v Lincu ob priliki imenovanja c. in kr. stotnikom za njegova izborna dela v različnih vojaških strokah najvišje priznanje ter ga odlikovalo z redom »Sig-num laudis«.
+ Laška zbornica jc včeraj začela debato o vladnem načrtu zakona glede oblastvenega nadziranja kinematografskih predstav in davka na kinematografe. Zakon se je sprejel.
—	Vrhnika za letovišče in izlet. Vrhniška lokalna železnica je z uvedbo novega vlaka, ki odhaja ob nedeljah in praznikih ob 9. uri zvečer iz Vrhnike v Ljubljano, postala zelo ugodna prilika za ljubljanske ne-
deljske izletnike. Popoldanski vlak odhaja iz Ljubljane ob 1. uri 18 minut in pride na Vrhniko ob 2. uri popoldne. Divna okolica vrhniškega trga nudi izletnikom prav prijetne in znamenite sprehode ter zabavišča. V pol ure te popelje lepa pot po dolini ob šumečem potočku in v hladni gozdni sen-čici proti staremu mlinu na čarobni kraj, kjer razsaja v podzemeljskem jezeru lint-vern in bruha vsak dan ob gotovih urah z vso jezo vodo iz jezera v toliki množini, da nastane v popolnoma suhi potočni strugi — kar hipoma deroči potok. Na drugi strani te zopet vabi sv. Anton v prijetno hladni Močilnik, da si ogledaš znamenite izvirke Ljubljanice in pričetek Krasa. Za ohlajenje živcev pa ima vrelec v kopališču g. doktorja Jos. Furlana v Mirkah, ki ga izletniki lahko uporabljajo, prav priporočujočo zdravilno moč. Iz prijaznega hribčka sv. Trojice pa se ti nudi krasen razgled na ljubljansko barje. Okrepčila potrebnim izletnikom pa so zopet na razpolago dobre gostilne na Vrhniki in v okolici, kjer se izletnike dobro in ceno postreže, Hajdimo na Vrhniko!
—	Z Bleda. Bled se pripravlja za bližajočo se sezono. Pri Zdraviliškem domu je delavna Zdraviliška komisija sezidala krasno in veliko verando, s katere sc uživa veličasten razgled na jezero. Tudi dolgo zaprti blejski grad se je letos občinstvu zopet otvoril in se jc skrbelo tudi za grajsko gostilno. Sezona se prične s 15. junijem in si je Zdraviliška komisija osigurala za letošnjo sezono izboren orkester 22 mož, ki bode sviral vsak dan od pol 5. ure popoldne do 7. ure zvečer ter prirejal v raznih hotelih večerne koncerte in razne večje muzikalne prireditve. V kratkem se bode izdelal načrt zabavnega, športnega in mu-zikalnega programa za to sezono. Ljubljančani imajo z novim posebnim vlakom sedaj jako ugodno zvezo in je pričakovati, da bode naš divni Bled imel tudi letos mnogo obiskovalcev.
—	Župan odstopil. Z Vel. Poljan pri Ortneku. Odložil je v roke dež. odbora in glavarstva v Kočevju čast župana in občinskega odbornika Anton Andolšek iz Vel. Poljan. Začasno župansko poslovanje je prevzel po naročilu dež, odbora županov namestnik Jožef Lunder.
—	Tržaška inženirska komora. Na-redba ministrstva za javna dela z dne 14. maja 1913 (XXXIX. kos, 87), ki tolmači zakon o inženirskih komorah z dne 7. aprila 1913, določuje v § 1., da se ustanavlja za kronovine: Dalmacijo, Kranjsko, Istro, Goriško in Gradiščansko ter Trst, dokler si te dežele ne osnujejo svojih komor, skupna inženirska komora s sedežem v Trstu. Komorno načelstvo obstoja iz 9 članov in 4 namestnikov. Za volitev se razdeli komora v tri nacionalne sekcije: italijansko, slovansko in nemško. Vlada bo pozvala vse civiine tehnike, da se tekom 14 dni izrečejo, kateri sekciji hočejo pripadati. Poznejše menjave volilne sekcije niso dovoljene. Za volitve za prvih šest let se določuje, da voii italijanska sekcija 5 članov načelstva in 2 namestnika, slovanska 2 člana in 1 namestnika in nemška istotako 2 člana in 1 namestnika. Po šestih letih bo ministrstvo, ako se že preje ne razdeli komorno okrožje, izdalo nova določila o volilnih sekcijah. Vsaka volilna sekcija voli njej določene funkcionarje iz celote komornih članov. Revizorje in njih namestnike volijo vsi člani skupno. Voljeni morajo pripadati različnim strokovnim kategorijam. Voli se lahko tudi pismeno, to pa velja samo za člane, ki ne stanujejo v Trstu. Take glasovnice je pošiljati v zaprti ku-
sadna pika na jezik, zatu na morma več velik ud ne prčakvat.«
»Pa če b se use glih še uglasila? A b ji biu še »Narud« na razpulaga?«
»Za kua pa ne? Kar jc, je dobr.«
»Kua pa gespud dohtar Trillar? Kua ti pa on reku?« »Pfff!«
»Nč pfff! A mislš, de je gespud dohtar Trillari luštn pušlušat, kedr ga Kristan mrcvar pu »Zari«?
»Nej ga; kua pa tu mene briga! Ka-milca nej le piše, čc ji prsti udleteja; jest um dajau u list in na um glcdu ne na desn ne na leu.«
»Take čenčarije.«
»Naš Ide use za dobr gor uzameja; sej nisa pusebn zbiren.«
»Kua pa, čc b enkat klerekaln listi začel mal brskat pu leberalneh rodolubari-jah? A mišleš, de b kej lepga vn pršlu?«
»O vem, de ne! Al kua pa men tu mar!«
»Recima, če b začeu jest tkula kluba-xat ud leberalneh rodalubu in rodalubki-nah, kokr klubasa Kamilca; p. mišleš, de b na ble moje klubasarije precej bi žmahtne, kokr ud Kamilce?«
»Use rad verjamem.«
»A m verjameš, de mam jest več za-nemiveh štiklčku ud leberalneh rodalubu in rodalubkin u glau, ket je jagud nabrane!', na patanoštre, in če začnem jest enkat vašem ldem levite brat, de u nastou u lebc-raln strank hujš uulres. kokr soie dni na
Španskem in de vam n več škode pro-uzroču? A verjameš tu?«
»Jest na rečem ne »ja« ne >ne«,
»Če jest, recima: začnem tkula prou na drobn prpoudval, kdu ma prouzaprou zasluge, de u iblansk rotuž usak let metu okrogl eneh tri taužent krone za mestn arhivarstu, ke b jh na biu treba; kar u pa znesl u eneh dvejseteh leteh z ubrestm ured eneh studvejsettaužent krone? A ni tu en lep gnar? In vs ta gnar se u izdau na škoda iblanskeh daukaplačvaucu sam zavlc enga samga sladkega ženskega jezička. A b na bla tu ena žmahtna klubasarija za brauce klerekalneh listu; za vas pa klubasa, ke b vam u želodce ubležala?« »Mhm.«
»No, viš! A, lej; jest sm fajn člouk; jest takeh rči na premlevam; tu sa ženske kvante! Puvedu b tud lohka, kulk s je ena leberalna gespa przadela, de b biu nen mož zvolen u držaun zbor, in tu sam zatu, de b šla tud ona na Duni, kjer ja je žc čaku z razprustrtem rukam nen — Haus-freund«. Viš, prjatu, tu b biu štof tkula za pasje dni; tu nisa družinske zadeve, kc sc jejnaja pred družinskem uratem, tu je javna zadeva, ke se tiče cclga naruda, kajti šc za en cimpermansk las ni mankal, pa b pu-staula držaunga puslanca — ženska. In še več in šc bi pikanlneh stvari m prhaja na pamet, al, kokr sm reku, če čš fajn čluveka videt, čluveka, ke v6, kua je za jaunast in kua jc za kufetarce, puglej
BoitaUu<a Pcoeta iz Kudeluga.
verti, ki mora biti označena z uradno štam-pilijo dotičnega tehnika, namestništvu v Trst do en dan pred volitvami. Namest-ništvo odda na dan volitve zaprte glasovnice predsedniku skupščine. Nadomesto-vanje pri volitvah ni dovoljeno. Skupina voli le tedaj samostojno, ako je pri volitvah zastopanih vsaj četrtina vseh glasov (glasovnic)! Sicer voli celota, toda samo člane dotične sekcije, ki ni dovolj zastopana. Na-čelništvo voli iz svoje srede predsednika in prvega in drugega podpredsednika. Ti trije funkcionarji morajo pripadati različnim volilnim sekcijam. Izvzemši volitve postopa komora enotno. Ako fungira kot častni ali disciplinarni sod, predseduje predsednik ali podpredsednik iz dotične nacionalne skupine. — Tržaško namest-ništvo je bojda ukrenilo vse potrebno, da se prve volitve čimpreje izvrše in komora konstituira.
—	Slovensko Planinsko društvo naznanja, da bo »Aljažev Dom» v Vratih otvorjen dne 22. junija t. 1. Ostale koče pa, in sicer: »Triglavski dom« na Kredarici, »Vodnikova koča« na Velem Polju, »Oražnova koča« na Črni Prsti, koča na Kamniškem sedlu in koča na Veliki Planini sc otvoi ijo dne 29. junija t. 1. »Kadilnikova koča« na Golici, »Ziatorog« v Ukanci ob Bohinjskem jezeru in turistovska koča v Kamniški Bistirici pa so bile, kakor sc je objavilo, že prej otvorjene.
—	Cerkljanska podružnica Slovenskega plan, društva bo svojo kočo na Poreznu (1632 m) začenši s 7. junijem ob nedeljah oskrbovala. Porezen kot izoliran južni iztočnik Julijskih alp nudi krasen razgled po naših planicah in planotah ter vrhtega vsakemu obiskovalcu poplača trud z raznovrstnim planinskim cvetjem. Zaradi svoje lege nad bohinjsko železnico jc zelo primeren za nedeljske izlete, dostopen je s postaje Hudajužna (ključ pri g. S. Kem-perle) in iz Podbrda (ključ pri g. Ivanu Torharju) v treh urah.
—	Vrli gasilci in cenilec za 90 K pa tožba na okrajno glavarstvo. Pravijo, da je v Kranju vse mogoče, zato jc pa mogoč tucli naslednji slučaj: Dne 6. maja t. i. je — kakor smo že poročali — gorelo piv. manufakturnein trgovcu E. K. Na pogorišče so prihiteli domači gasilci, ki so pod vrlim vodstvom njih spretnega načelnika Janka Sajovica gasili ogenj, obenem pa tudi, kakor jc dognala te dni cenilna komisija, pokvarili skoro tretjino'blaga s tem, da so ga z brizganjem prav pošteno namočili. Načelnik gasilcev, nianufakturist Janko Sajovic, bi kot tak moral prav dobro vedeti, kako sc manufakturno blago najuspešneje obvaruje pri gašenju. V zgoraj omenjeni cenilni komisiji je fi-guriral tudi ravnotaisti načelnik gasilcev, Janko Sajovic, ki je zastopal prizadeto tvrdko, g. E. K. Za svoje dvain-poldnevno, mučno delo jc računal samo — 90 kron. Cenilna komisija je končala svoje delo in označila škedo nekaj nad 10.500 kron. V »Savi« pa, kjer ima Sajovčev Janko tudi nekaj besede, so nastavili škodo celo kar na — 50.0U0 kron. Mimogrede bodi omenjeno, da je zavarovalnica »Assicurazione Generali« iz kulance izplačala gosp. E. K. polnih 11.500 kron, vrhutega pa mu zelo ugodno prepustila osmojeno in namočeno blago. Nato si je g. E. K. izprosil pri mestni občini dovoljenje za prodajo tega blaga, kar mu jc seveda bilo tudi dovoljeno. Občinstva sc je pri nakupovanju blaga kar trlo. A glej ga sptika! Kranjska nevoščljivost je brezmejna! Hitro so sc sešli kranjski »velc-trgovci«: Pire, »cenilec« Sajovic in Crobath (vsi manufakturisti) ter je zopet isti Sajovčev Janko vodil doputacijo k okrajnemu glavarstvu, pritožil sc glede od mestne občine žo dovoljene prodaje. Čedne razmere! Kaj takega jc mogoče pač eilinolo v Kranju!!?
—	Velika nesreča na Bavarskem. — Trije Slovenci mrtvi. Zopet prihaja tužna vest iz tujin, kjer delajo naši Slovenci. V Miessbacliu so trije Slovenci postali žrtev nesreeč. Poročilo se glasi: Na Bavarskem pri Miessbacliu Laitzahwerke kopljejo sc rovi (štolni). Delavci kot minerji so večinoma naši rojaki. V rovu Brandlbcrg se je utrgala debela plast zemlje ravno tam, kjer so delali mešani delavci: Nemci in naši Slovenci. Zasulo je štiri, 3 Nemce in 1 našega. Prvega Nemca so kmalu dobili težko ranjenega in so ga peljali v bolnišnico. Drugega Nemca so dobili po 20 min. napornem delu tudi ven. Čez tega je po sreči les tako križem ležal, cla mu ni napravilo nobene poškodbe. A ostala dva pa so odkopali šele po 40 min. napornem delu popolnoma mrtva. Med tema jc eden naš rojak Alojzij Berginc iz Loga pri Zagi. Drugi jo en tukajšnji Nemec. Pogreb jo bil 31. maja v P.aichasdorfu. Naj počivata v miru. še ni konec nesreče! Ravno ta dan med 4. iu 5. uro popoldne se jo les zopet zlomil vsled hudega pritiska, ker jc samo peščen hrib v Seclnunu. Zasulo je zo-
kar najbolje izvršila svojo nalogo ter žela zasluženo priznanje. .Vsa čast gospodu kapelniku IIeybalu, ki jo je v tako kratkem času zopet poživil. Tudi igralci so so potrudili in igrali nepričakovano dobro. Posebno petje malih palčkov je bilo nekaj posebnega. Sploh pa nudi igra toliko lepih prizorov, da bi se lahko z lepim uspehom še marsikje igrala. Šolsko vodstvo se najiskre-nejše zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k prireditvi. Posebno godbi na lok, ki je brezplačno igrala, dalje gospici Albrecht, č. gospodu Riharju in g. So-bodi; zlasti pa še deželnima poslancema č. g. dekanu Lavrenčiču in g. dr. Gregoriču za velikodušen dar.
—	Izprememba v občini Kostanjevica. Županske posle kostanjeviške občine je prevzel podžupan g. Colarič. V kratkem času se razpiše nova volitev župana.
—	Prepovedan časopis. V San Jose v hrvaščini izhajajočemu časniku »Sokol« je na temelju § 26. tiskovnega zakona odteg-njen poštni debit za vsa v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele.
"P"':— Lekarnarja Piccoli v Ljubljani, c. in Icr. dvornega dobavitelja in papeževega dvornega dobavitelja, je sveti oče Pij X. zopet odlikoval. Papež je izrazil po svojem državnem tajniku kardinalu Merry del Val lekarnarju Piccoli svojo najtoplejšo zahvalo za doposlane mu steklenice malino-vega sirupa ter mu podelil papežev blagoslov. '
I. avstrijska razredna loterija. Z izirom na splošno zanimanje občinstva napram nanovo uvedeni razredni loteriji, koje žrebanje se vrši v novembru t. 1., opozarjamo svoje čita^elje na današnji oglas Ljubljanske kreditne banke, ki da interesentom vsa tozadevna pojasnila.
Primorske veslL
p Slovenci na Tržaškem! Jutri, v Iledeljo, se bod vršile volitve za II. oko-iičartski in IV. mestni volilski razred. Poglejte, če imate na glasovnici pravilno pisano ime slovenskega kandidata, ali če niste morda zamenjali svo-tjega kandidata s takim, ki kandidira K kakem drugem razredu ali drugem bkraju. Pojdite na svoje pristojno volišče in ne dajte iz rok legitimacije, fker jo znate rabiti za ožjo volitev! Prigovarjajte omahljivccm, poučite ne-•ednel Dokler glasovnica še ni oddana, fe Se Cas, da zapišete slovenskega kan-flidata.
X ' p Sandali v cerkvi. Neznani zli-fcovci so vlomili v noči od srede na četrtek v cerkvico sv. Jurja, ki spada v tržiško župnijo in so razrezali na velikem oltarju sliko, ki je predstavljala sv. Valentina. Slika je bila iz 17. sto? letja; ostalo je le nekaj nepoškodovane. Žandarmerija iz Tržiča išče zlikovce in jim je že prav za petami.
p Klarič — izpuščen. Bivšega nad-Jboročnika Josipa Ivlariča iz Gradca, ki so ga bili osumili, da je zastrupil svojo ljubimko 24ietno Eleonoro Felbinger in ga zato zaprli, so žc zopet izpustili. Zdi se, da državno pravdništvo na podlagi podatkov, ki jih je ponudil brat pokoj-nice, ne more zasledovati Klariča. Takoj ko so ga izpustili, je šel Klarič v hotel »Union«, kjer je našel svojo mater. V petek je odpotoval Klarič v Gra-jdec.
p Dva dečka utonila. V. Gradežu Sta utonila Corbattova dečka, prvi star 7, drugi pa G let. Kopala sta se in ker sta zašla na nekoliko nevarno mesto, sta utonila, ne da bi bil kdo opazil. Zdravnik ju ni mogel več obuditi, ker jc prihitel prepozno.
p Čudodelni iakir. V Trstu se mudi četa arabskih fakirjev, ki sc produci-rajo z velikim uspehom. Najbolj znamenit med vsemi je Ahmed Mohamed, ki res izvaja reči, da je treba strmeti. Mož je steklo, liže plamen, požira ogenj in tako naprej. V. Petrogradu so ga bili iobsodili na 25 let ječe, a radi njegove umetnosti in izredne moči ga je car pomilostil. Fakir jc tako močen, da ee da povezati z 20 metrov dolgo vrvjo, ki se je pa reši kakor močan otrok rahlih povojev. Stavi tudi, da požre živo kačo, pa nc vem, če so mu jo dali ali ne. Fakirska četa izvaja afrikanske plese V prepeva arabske pesmi.
p Blaznež s sekiro. V četrtek je zblaznel 33 let stari Ivan Jerič, ki stanuje v ulici Rivo št. 42 v Trstu. Mož se je oborožil s sekiro in sc je zabari-kadiral na podstrešju, odkoder jc vsakemu, ki se mu jc hotel približati, grozil s smrtjo. Slednjič so blaznega reveža vendar obvladali in ga poslali v opazovalnico.
p Smrt kočevskega veletržca. V petek proti večeru so odpravili z železnico v Kočevje truplo 84 let starega Janeza Webra, ki jc imel v Trstu veletrgovino z južnim sadjem in ki jc umrl četrtek zjutraj.
p 125krat kaznovana. Po Trstu so potepa razupita pijanka in .vlačuga Vi-
ljemina Bonifaccio, ki je več pod ključem nego na svobodi. Obsojena je žc bila radi najrazličnejših prestopkov, tako da ni nič čudnega, če je dobila ravno te dni mesec zapora radi motenja vere. Spomina vredna je ta obsodba le zato. ker so babo tokrat kaznovali že — 125krat.
p Pomorske blodnje turških vojakov. Kapitan nekega parnika du-brovniške družbe je zapazil v ponedeljek v Jadranskem morju navštric Brindisija kakih 50 km od obrežja malo ladjo, katere posadka je z raznimi znamenji klicala na pomoč. Dalmatin-ci so ponesrečence rešili in jih spravili na krov. Bilo je 25 turških vojakov, ki so se bili natilio vkrcali v Valoni, cla bi odjadrali v — Carigrad. Šli so na morje brez vode in brez živeža in brez poznavanja kompasa. Zato pa so tudi zajadrali proti Italiji. Turke so poslali turškemu konzulu v Masini, da jih pošlje domov.
p Osebne vesti s pošte. Izšolan gimna-zijalec Valerijan Mayer in izšolan pravnik Miroslav Matjašič sta imenovana za c. kr. poštna praktikanta v Trstu.
p Samoumor mladenke. V torek proti poldnevu so v Lovrani potegnili iz morja truplo 20 let stare Marije IMalvis z Reke. Dekle je bila pred par dnevi izginila iz svojega stanovanja, kjer je pustila listič z besedami, ki so cikale na samoumor. Vedel pa ni nihče kam je šla in zakaj bi se usmrtila.
Ljubljanske novice.
VELESPOŠTOVANEMU PREBIVALSTVU STOLNEGA MESTA LJUBLJANE!
Iz vseh hrvaških, čeških, poljskih in slovenskih zemelj prihajajo glasovi, da se naši bratje dvigajo ob glasu, da se vrši v dneh od 24. do 27. avgusta t. 1. v Ljubljani katoliški shod in da hočejo trumo-ma prihiteti v naše belo, lepo mesto. Kot prijatelji našega mesta, kot občudovalci naše prekrasne planinske dežele, prihajajo med nas. Kadarkoli pridejo v drugih mestih ob tem ali onem povodu tolike množice, povsod je vse na delu, da se gostom mesto priljubi, da je vzljubijo, da poneso glas o prijetnem bivanju v najširše sloje in da s tem vedno večje kroge pridobe za tujski promet. Spominjamo na shode katoličanov v Nemčiji, koder ob takih prilikah protestanti in drugoverci gostoljubno odpirajo svoje domove katoliškim gostom; ob letošnjem shodu nemških avstrijskih katoličanov v Lincu bodo vse oblasti in prebivalstvo raznega naziranja svojim bratom po jeziku plemeniti gostitelj. Tisoči onih, ki bodo v dneh od 24, do 27. avgusta v Ljubljani, prihite z ljubeznijo v središče naše domovine, ki ji zvesto stražijo meje po naših izobraževalnih in gospodarskih organizacijah, slovanski bratje prihite med nas, — zato se obračamo do velespošto-vanega prebivalstva stolnega mesta Ljub« ljane s prošnjo, da gostom nakloni vso slovensko gostoljubnost in tako omili vsem naše mesto ter mu da najboljši sloves. Tudi meščani našega prepričanja bodo ob vsakem dohodu gostov stali na istem stališču.
Za goste bomo potrebovali mnogo prenočišč, zato prosimo, naj nam blagohotno vsi, ki bodo imeli v dneh od 23. do 27. avgusta na razpolago kako posteljo, to blagoihotno naznanijo in dajo prenočišče na razpolago brezplačno ali proti primerni odškodnini.
Vsa naznanila za prenočišča nai blagovolijo takoj, vsaj pa do srede 18. t. m., naznaniti:
v župniji sv. Petra: v prostorih šent-peterskega prosvetnega društva (Župna ulica št. 2) v četrtek zvečer od 7. do 8, ure.
V	župniji sv. Jakoba: v prostorih šentjakobskega prosvetnega društva (Florijan-ske ulice) v nedeljo od 10. do 12. ure in v sredo od pol 7. do 8. ure.
V	frančiškanski župniji; pri patru Marijofilu v ponedeljek in torek od 10. do 12. ure dopoldne.
V	trnovski župniji: v prostorih izobraževalnega društva (Kcnjušne ulice št. 4) vsako nedeljo od 10. do 12. ure in v četrtek od pol 8. do 9. ure.
Razen tega sprejema iz vseh krogov naznanila osrednja pisarna v »Ljudskem domu«: vsak delavnik od 7. do 12. ure dopoldne in od 3. ure popoldne do pol 7. ure zvečer.
Na Viču, v Spodnji Šiški in v Mostah
sprejemajo oglase ondotna izobraževalna društva.
Prosimo tudi velespoštovane gospe in gospodične, ki bi blagohotno prevzele kak opravek pri velikih priredbah v nedeljo, 24. avgusta, da sc v zgoraj omenjenih lokalih vpišejo v posebne pole, ki so v ta namen na razpolago.
Potrudimo sc vsak po svoji moči, da bo dragim gostem bivanje v Ljubljani milo in drago.
Osrednji pripravljalni odbor za katoliški shod v Ljubljani.
lj Slovenska umetniška razstava v Ljubljani. Danes se je v umetniškem paviljonu g. Riharda Jakopiča v Later-manovem drevoredu otvorila slovenska umetniška razstava. Razstavili so umetniki gg.: Ivan Franke iz Ljubljane 8, Rudolf Gasperin iz Deviiia. 2, Hu-go Viktor Gerbič iz Ljubljane 7, Fran Klcmenčič iz Kosez 4, Maks Koželj iz Kamnika 11, Rado Kregal- iz Lljubljane 1, Srečko Magolič star. iz Ljubljane 19, Karol Mysz z Bleda 7, Lojze Poljšak iz Kanala 3, Fran Roprct z Bleda 2, Stcrnen "Matej iz Ljubljane 5, Franc Zupan iz Vrhnike 6, Ivan Vavpotič iz Ljubljane 7, Fran Berneker z Dunaja 1, Martin Burja iz Ljubljane 3, Lojze Dolinar iz Ljubljane 6, Maksim Gaspari iz Ljubljane 7, Pavel Gustinčič iz Voloskega 2, Rihard Jakopič iz Ljubljane 10, Matija Jama iz Steina na Donavi 13, Ivan Napotnik z Dunaja 1, I ojze Perhavec s Červinjana 13, Marko Rašica iz Ljubljane 13, Anton Štefič iz Florence 2, Ivan Zajec iz Rima 16, Anica Zupanec iz Florence 41, Peter Žmi-tek iz Ljubljane 10 umetnin. Nadalje obsega razstava 5 objektov pok. Ivana Groharja. Ena soba sc še priredi z umetninami, ki so šele zadnji hip do-šle. Komur ugaja starejši, skoraj bi se lahko reklo: solidni način upodabljanja, ta bo našel na razstavi marsikak biser. Pa tudi med zastopniki novih struj je nekaj prav lepih umetnin. Opozarjamo zlasti na sledeče številke razstavljenih predmetov: 7, 76, 83, 84, 87, 88, 89, 90, 100, 130, 144, 150, 155, 156 161, 162, 163, 164, 169, 170, 183, 216, 217, 220, 223, 224 in 225. Pridržujemo si, da sc po možnosti vrnemo k razstavi ter priobčimo strokovnjaško poročilo. Za sedaj pa obisk te splošno lepo uspele razstavo najtoplejše priporočamo. Razstavljeni predmeti so decentni in se z veseljem poudarja, da so se izločili odurni akti, ki so časih užitek razstav v Jakopičevem paviljonu več ali manj motili.
lj Ljubljanski občinski svet ima redno sejo v torek, dne 10. junija 1913, ob šestih popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu jc: Obljuba nanovo sprejetega meščana ljubljanskega Ivana Zajca. Poročila: o dopisu mestnega magistrata glede nekaterih prememb načrta zakona za pobiranje kanalskih pristojbin; o dopisu mestnega magistrata glede načrta pogodbe med mestno občino in nemškim vitežkim redom radi odstopa nekaj sveta in starega rimskega zidu za c. kr. obrtno šolo na Mirji; izvolitev enega člana v upravni odbor mestne hranilnice; o dopisu upravnega ravnateljstva mestne hranilnice glede sistemiziranja enega mesta oficijala in treh mest praktikantov; o račuskem sklepu mestne hranilnice ljubljanske za leto 1912; o računskem sklepu kreditnega društva mestne hranilnice ljubljanske za leto 1912; o dveh ponudbah za nakup mestnih stavbnih parcel ob Cesti na Rožnik, odnosno ob Poti v Rožno dolino; o dopisu mestnega magistrata glede izvršitve Poti v Rožno dolino; o prošnji Fran Kušarja, podjetnika mestnih voženj, za podaljšanje teh voženj za daljno dobo 6 let; pritožba Davorina Rovška in drugov proti odloku mestnega magistrata glede dovolitve prodajalne barake v Kolodvorski ulici; o letnem poročilu mestnega tržnega nadzorništva za leto 1912. Samostalni predlog občinskega svetovalca Ivana Štefeta glede ustanovitve ogrevalnic. — Tajna seja: Poročila: o prošnjah petero uradnikov mestne hranilnice ljubljanske v raznih personalnih zadevah; o prošnji vdove nekega policijskega stražnika za zvišanje vdovnine; o prošnji vdove nekega magistratnega uradnika za vzgoj-nino; o prošnji nekega uslužbenca mestne elektrarne za izredno podporo; o neki prošnji za izplačilo nagrade za izvršitev nekih načrtov; o prošnjah za razne obrtne koncesije.
lj Vrtna veselica v Spodnji Šiški se vrši jutri ob 4. uri popoldne pri >Vodniku«, nasproti Keršiča. šišensko prosvetno društvo izvaja sledeči zanimivi spored: Nastop domačega pevskega zbora, šaljiva loterija, kupleli, šaljiva pošta, turška kavarna in prosta zabava. Vstop prost. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v nedeljo, dne 15. junija,
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo jutri ob sedmi uri sv. mašo na Rožniku. Pri sv. maši bo pel društveni pevski zbor.
lj Udeležniki italijanskega tečaja naj se prihodnji ponedeljek ob pol osmi uri zvečer zglasijo na slovenski trgovski šoli na Kongresnem trgu, da dobijo nazaj svoj denar.
lj Zborno tekmovalno streljanje v Ljubljani. Od 11. do vštevši 13. t. m. bo na ljubljanskem vojaškem strelišču tekmovalno streljanje 3. zbora, kateremu sta med drugimi tucli deželni odbor in mestna občina ljubljanska naklonila dragocena darila. Ob tej priložnosti obišče Ljubljano poveljnik 3. zbora, ekscelenca baron Lrithncr, ki sc nastani v hotelu »Union<t.
lj Dobrodelni vojaški koncert. Povodom tekmovalnega streljanja častnikov 3. voja, ki se vrši od 11. do 13. junija 1913 v Ljubljani, priredi c. in kr, pešpolk Albert I. kralj Belgijcev št. 27 v sredo, dne
I	1. junija ob 8. uri zvečer na vrtu hotela »Union« velik vojaški koncert na korist mestnemu ubožnemu zakladu.
lj Jubilej. Gospod Adolf Eberl, lastnik znane pleskarne tvrdke in njegova gospa Fani Eberl, zaslužna predsednica Krščanske ženske zveze, praz-. nujeta te dni 401etnico svoje poroke. Ugledni, velespoštovani zakonski dvojici naj Bog živi še mnogo, mnogo let!
lj »Zarje« včeraj dopoldne naročniki niso dobili, ker so imeli socialni demokrati v »Učiteljski tiskarni« 1500 kron dolga in je tiskarna pritiskala na plačilo. Danes je »Zarja« zopet izšla. Čobal iz Zagorja jo poravnal dolg.
lj Tržne razmere v Ljubljani Da-, nes je bil na trgu zopet cel direndaj* Obnašanje tržnih organov je 'danes presegalo že vse meje. Upili so na vse pretege, prerivali uboge branjevke iit prodajalke in jih izzivali. Naše somišljenike so prestavljali po trikrat na druga mesta. Kjer je bil kak prostor, ki je bil kupujočemu občinstvu skoro nedostopen, tja so porivali naše somiš-ljenice, ki so seveda protestirale. Nekaj so jih tržni organi zapisali, nekaterih se pa niso upali, ker se je kupujoče občinstvo zavzelo zanje in jih branilo pred tržnimi organi. Prodajalke zelenjave nameravajo skleniti, da bodo bojkotirale ljubljanski trg vsled takih razmer in bodo zelenjavo raje pošiljale v druga mesta. Seveda s tem bo v Ljub-* ljani nastala še večja draginja. V z r o k te draginje pa bodo liberalci, ker sežupan ne upa na praviti
II	a ljubljanskem trgu enkrat z a v s e 1 e j r e d ! — Stvar bomo pa šel bolj natančno preiskali in bomo priobčili. javno tudi imena vseh tistih tržnih organov, ki se tako vedejo napram brani evkam in prodajalkam.
lj »Gostilničarski Vestnik« je, kakor čuiemo, vzela suša. Vsaj mi nismo dobili že en mesec nobene številke.
lj Nemški »Turnverein« v Ljubljani bo praznoval v dneh 21. in 22. junija petdesetletnico svojega obstanka.
lj Artiljerijski inšpektor na inšpekcijskem potovanju. Inšpektor tehnične arti-ljerije, generalni major Viljem Pucherna odpotuje 10. t. m. z Dunaja s podpolkovnikom Steringom, da nadzira artiljerijska skladišča, zavode in delavnice v Ljubljani, Kamniku, Vipavi, Trstu, Pulju, Celovcu, Št. Vidu ob Glini in v Gradcu.
lj Aiera s špiritom. K včerajšnji ob» ravnavi proti trgovcu Spreitzerju se nam poroča: G. Spreitzer je bil radi manipulacije s špiritom včeraj pri sodišču oproščen. Hlapec Anton Dermastia, katerega je g, Spreitzer, odpustil, je pa naznanil, da je Spreitzer pred šestimi leti odstranil pečat na sodu, kateri je bil zapečaten na mitnici, Vsled te točke je bil g, Spreitzer obsojen( a je vložil pritožbo.
lj Ustrelil se je v Srednjem Kanala na Goriškem stotnik 27. domobranskega pešpolka iz Ljubljane Viktor Fritscli.
lj Preprečen samoumor blazne. 20 let stari Jožefi Sonc, delavčevi hčeri, stanujoči v Cekvenih ulicah št. 25, je že dalj časa omračen um. Nedavno je pila špirit, hoteč se s tem zastrupiti, včeraj se je pa poizkušala obesiti. Vzela je brisalko in se obesila. Sestra je to še pravočasno opazila in brisalko prerezala. Ubogo umobolno dekle so prepeljali v deželno blaznico.
li Odklonjena žganjarna. G. Franc Breskvar je hotel na Cesti na loko napraviti v svoji gostilni žganjetoč. Deželna vlada ni prišla do prepričanja, da bi bila nova žganjarna potrebna in se je izrekla proti. Radi tega je tudi magistratni gremij Breskvarjevo prošnjo odklonil.
lj Prenos koncesij. Magistratni gremij je pritrdil prenosu gostilniških koncesij: Josipine Bilina na Poljansko cesto 53, Marije Kavčič, vdove po magistralnem slugi, na Tržaško cesto 10 in Ivanu Ogorelcu Pre igriščem št. 9.
Nervoznost, ta bolezen našega časa so vsled zaprtja šc bolj poostri, kajti zaradi tega povzročena motenja se občutljivo razširijo po vsem telesu in povzročijo splošen nemiri Z naravno Franc Jožcfovo grcnčico sc doseže pri mnogih boleznih prebave zelo dobre rezultate. To izvrstno mineralno vodo radi jemljejo pacijenti in jim tudi pri nadaljnji rabi jako dobro služi. »Žc mnogo let,« tako piše profesor Ober-steiner, predsednik društva dunajskih zdravnikov za živčne bolezni, »som imel priliko se prepričati o izbornem učinku Franc Jožefovei grenčicc.« — Dob' se v lekarnah, drogerijah in s pro-dajalnicah rudninskih voda. Ravnateljstvo razpošiljalnice Franc Jožefovih zdravilnih vrclccv v Budimpešti,
Gremij je pritrdil, da sme gostilničar-jeva soproga Frančiška Soklič dobiti VVeissovo koncesijo v Konjušni ulici 12, ako ji jo Weiss, od katerega jc kupil hišo njen soprog Matej Soklič, popusti.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Za-lokar, posestnikova žena, 31 let. — Janez Kenk, sin zidarskega pomočnika, 4 leta. — Josipina Jancžič, liči mestnega učitelja, 19 let. — Rozalija Soklič, hči gostilničarja in poestnika, devet mesecev.
lj S trga. Na trg so pripeljali včeraj in danes iz Vipave 2 voza češenj, katerih je bilo 224 škatclj. — Piščanci so bili par 3 K, raco po 4 K, jajca pa 3 komadi za 20 vin. Na trg so pripeljali 8 voz krompirja, katerega so prodajali 100 kg po 7 K.
lj Dovoljenje za prodajo loncev je V včerajšnji seji dobila Frančiška Ju-hant. Njena mati je lonce za semenišče prodajala 40 let, tržni nadzornik Rib-nikar je pa več mesecev povzročeval, da ni dobila koncesije.
lj Mestne ustanove za morske kopeli v Gradežu je letos dobilo 12 otrok: Mat-ko Miloš, Zavodnik Miroslav, Kocjan Eliza, Bizjak Viktor. D. Bcnčina, Kink Viktor, Manfrcdo Ivan, Križman, Herman Iv., Mehkota Alojzij, Bukšek Evgen in Sporgar.
lj Za nogometno tekmo, ki bo jutri ob 6. uri popoldne na tivolskem travniku za dirkališčem med prvimi moštvi Prvega hrvatskega gradjan-skega športkluba iz Zagreba in S. F. K. Ilirije vlada med ljubljanskim občinstvom veliko zanimanje. Osobito, ker bomo imeli v svoji sredini nam vedno mile in drage brate llrvate ter eno najmočnejših moštev kraljevine Hrvatske in Slavonije. Na drugi strani smo pa radovedni, v koliko so je moštvo Ilirije od zadnjih tekem zboljšalo, kajti ta tekma naj bode nekako merilo, na katero mesto bi prišlo moštvo Ilirije v slučaju tekme za nogometno prven-stvo med Hrvati in Slovenci. Kakor smo že poročali, se nahaja Gradjanski v nogometnem prvenstvu za Hrvaško in Slavonijo na tretjem mestu in sta edino moštvi llaška in zagrebške Con-cordije boljši od njega. Ker ima Ilirija s to tekmo obilo stroškov, bo vsled tega sledeča vstopnina: Numerirani sedež 2 K, navadni sedež 1 K, stojišče 40 vin. Tekma se vrši točno ob 6. uri popoldne in to ob vsakem vremenu!
lj Stavbinske zadeve. Magistratni gremij jc dovolil: Alfredu Liningerju dozidati eno nadstropje na njegovo hišo na Rimski cesti in zidavo novega hleva, Ivanu Ogrin zgradba nove šupe v Konjušnih ulicah št. 7, že obstoječo šupo pa sme predelati v delavska stanovanja; Franu Kočevar zgradba nove odprte šupe na Erjavčevi cesti 9, Gabrijelu Piccoli zgradba novega skladišča za steklenice ob lvnafljevi ulici, F. M. Schmidtu nov portal v Lingerjevi ulici. Svoj čas je ugovarjal ravnatelj Pammer, da zidarski mojster Ogrin ne sme biti pri načrtu o preuredbi delavnice gospe Čamernik, omož. Brezovšek, v stanovanja, podpisan in da se mora podpisati kak stavbenik. Dež. vlada je odločila, da je za podpise na načrtih pri takih stavbah upravičen tudi zidarski mojster. — Filip Supančič bi rad imel barako na vogalu Nunske ulice in Bleiweissove ceste tudi za pijačo. Dovolilo se mu je v principu, predložiti ima še načrt. Ugovarjal je član gremija Štefe, češ, da bo postala Ljubljana počasi mesto barak. Dovoljenje za ba-rako-trafiko je bilo izdano že pred leti. — Karol Počivavnik mora preurediti stranišče ob Mikuževi hiši v Kol. ulici, sicer preuredbo izvrši magistrat na njegove stroške.
lj Posledice poglobljenja Ljubljanice. Posestniku Fr. Škrabi se je v Črni vasi \isedla zemlja okoli njegove hiše. Vsled tega je bil deložiran. Sedaj sc jc posedanje ustavilo in Slcraba je dobil dovoljenje, da sme zopet v hišo, dokler ne nastane kaka povodenj. Pri hiši, ki jo je kupilo kreditno društvo Mestne hranilnice na Barju, se je zemlja posedla za pol metra. Na Kollmannovi hiši ob Ljubljanici so se kljub betoni-ranju pričele kazati razpoke.
lj Plakatiranje. Posestnik cirkusa Schmidt je dobil od magistrata dovoljenje, da sme sam plakatirati. V seji magistrat-nega gremija je opozarjal Ivan Štefe, da ie gremij že nekoč sprejel predlog, da morajo taka plakatiranja izvršiti samo domači plakaterji, Naročilo se je, da se v bodoče strogo izvršuje ta sklep.
lj Patent je dobil Fr. Ševčik, puškar v Ljubljani, na praktične topiče, ki se priporočajo zlasti zaradi varnosti. Skrajni čas bi bil, da se odpravijo starovrstni možnar-ii, vsled katerih se dogaja toliko nesreč, in se vpeljejo novi moderni topiči za slavnostno streljanje.
Jlli ste že odposlali položnico ^Slovenski Straži"?
MARIJIN VNEBOHOD VERSKA RESNICA.
Iz Rima se poroča: Večkrat so razne verske družbe, osobito Marijanske kongregaeije, papeža prosile, naj bi so nauk o Marijinem Vnebohodu proglasil za versko resnico. Tudi na zadnjem mednarodnem shodu sodalov v Solno-gradu sc jc solnograški kardinal nadškof Katschthalcr goreče zavzel za to, da se Marijin Vnebohod za dogmo proglasi. Zdi se, da se to zgodi. V vatikanskih krogih se namreč govori, da misli sv. oče Pij X. cerkveno tradicijo o Marijinem Vnebohodu proglasiti za versko dogmo. Vera o Marijinem Vnebovzetju jc prastara in neoporečna. V najstarejših časih Cerkve se je Marijinega Vnebohoda polastila cerkvena umetnost.	.,•:.
Zadnje vesli.
TISZA. MINISTRSKI PREDSEDNIK.
Dunaj, 7. junija. Cesar je podelil danes sestavo novega kabineta grofu Tiszi. Po avdienci je Tisza izjavil, da bo nadaljeval po poti mirnega dela in da se nikogar ne ho provociralo, če pa nam ho kdo boj vsilil, se mu pa tudi ne bomo umaknili. Cesar ie mojemu programu pritrdil in izrazil svoje veselje, da sem jaz to težavno misijo sprejel. — Za ministra notranjih zadev se imenuje Ivan Sandor, predsednik zbornice pa postane Beothy. Tisza je danes konferiral z Lukacsem, nato pa obiskal grofa Berchtolda in Stiirgkha. — Naš dopis n i k avtentično izve, da se istodobno z imenovanjem Tisze izvrši odstavitev Slavka pl. Čuva j a. Tisza bo že v bližnjih dneh cesarju predlagal novega bana. Danes se Tisza vrne v Budimpešto in se prihodnji teden vrne, da predloži cesarju listo kabineta. Opozicija napoveduje že najostrejši boj proti Tiszi.
MOFNARIŠKI POVELJNIK OBOLEL.
Dunaj, 7. junija. Mornariški poveljnik admiral Haus je zbolel. Nadoinc-stuje ga konireadmiral Ivailer.
VLADNI JUBILEJ NEMŠKEGA CESARJA VILJEMA.
Ob vladarskem jubileju cesarja Viljema pridejo v Berolin vsi nemški vladarji izvzemši vojvode Sachsen Meiningen, ki sc je radi svoje visoke starosti opravičil. Viljema bo v imenu vladarjev nagovoril bavarski princ regent Ljudovit.
FRANCOSKI ZUNANJI MINISTER IMA Z BALKANA UGODNA POROČILA.
Pariz, 7. junija. Včeraj se jc vršila seja francoskega ministrskega sveta, kjer je podal minister za vnanje zadeve, Pichon, jako pomirjevalno pojasnilo o sporih med balkanskimi državami. Tako v Sofiji, kakor v Belgradu in v Atenah so prišli do prepričanja, da je najboljše, če se izognejo oboroženemu konfliktu, ker bi le v tem slučaju velesile ugodile njih zahtevam po vojni odškodnini, kar je zlasti za Srbijo in Bulgarsko velike važnosti.
MIROVNA POGAJANJA S TURČIJO.
London, 7. junija. Mirovni delegati se posvetujejo dalje o protokolih, ki se imajo priključiti preliminarni pogodbi. Med Bulgarijo in Turčijo vlada še vedno navskrižje glede meje Enos—Midia, ker Turki zahtevajo, da se bulgarske čete čez to črto umaknejo in se izmenjajo vjetniki, Bulgari pa zahtevajo, da Turčija prizna še pred internacionalno komisijo, ki ima mejo natančno določiti, da se ima meja začeti nc pri Enosu, ampak 20 km jugovzhodno.
RUSIJA PRITISKA NA BULGARIJO.
Soiija, 7. junija. Ruski poslanik Nehlju-dov je konferiral z dr. Danevom, preden se je ta podal k caru. Gre se za to, ali sc osnuje koalicijsko ministrstvo ali popolnoma novo. Nacoinalistični krogi se hudu-jejo nad Rusijo, češ, da Bulgariji narekuje pogoje, kakor da bi sc nahajala slednja pod rusko suvereniteto,
MIROLJUBEN BULGARSKI KABINET?
Soiija, 7. junija. Noben politik, ki je bil zadnje dni od cara v avdijenci sprejet, sc ni izjavil za vojsko. Novi kabinet bo sestavljen iz politikov, ki so za mirno poravnavo.
GRŠKA NA MORJU.
Atene, 7. junija. Grčija je sklenila zgraditi dreadnought 19.500 ton.
POSLANIKI VELESIL GLEDE ALBANIJE.
London, 7. junija. (Reuter.) Včerajšnja seja poslanikov sc je bavila z organizacijo Albanije. Sklenilo sc ni še nič. Splošno mnenje pa jc bilo, da imajo vsi ukrepi glede Albanije biti provizričnega značaja. Debatiralo se je o komisiji za natančno določbo severnih in severovzhodnih meja Albanjie, sklenilo se pa tudi v tem oziru ni še nič. Vprašanje južnih meja in egejskih otokov sploh ni prišlo na razgovor, pač pa se bo konferenca z južnimi mejami Albanije pečala v ponedeljek. Govorilo sc jc tudi o formuli, s katero naj
se Srbiji zasigura principielno priznani trgovinski izhod na Jadransko morje.
SAN GIULIANO IN SASONOV.
Rim, 7. junija. Danes je odpotovala turinska mestna delegacija v Rusijo, kamor je bila povabljena od občinskih svetov in trgovskih zbornic z Peterburgu in Moskvi. Župan grof Rossi nese pri tej priliki s seboj lastnoročno pismo laškega vnajega ministra di San Giuliano ruskemu ministru za zunanje zadeve Sasonovu.
RAZSODIŠČE V BALKANSKEM SPORU?
Pariz, 7. junija. »Matin« poroča, da, če bi se balkanski ministrski predsed-niki ne sporazumeli, razsodi o sporu razsodišče, sestoječe iz Sazonova, Del-
casseja in sir Buchanana.	i ■<?
RgTl
SRBSKI SPECIALNI DELEGAT.
Belgrad, 7. junija. »Mali Zumal« poroča, da se šef srbske misije v Londonu Nova kovic poda v specialni misiji v Peterburg.
VENIZELOS.
Atene, 7. junija. Venizelos se je iz Soluna vrnil semkaj.	' ,•
ZOPET NEZGODA ZARADI MINE.
Atene, 7. junija. V Pireju je zadel belgijski parnik »Kurland« na mino fn se resno poškodoval. Človeških žrtev ni bilo. .	/
NOROST SUFFRAGET NA VRHUNCU.
London, 7. junija. V Bradfordu so suf-fragete v {amošnji veliki ribnjak vrgle toliko kislin, da so vse ribe poginile.
Razne slvari.
Samoumor Kranjice na Ogrskem.
V Aradu se jc vrgla pod brzovlak 20 let stara vzgojiteljica Ivana G r i 11 iz Kranjskega, ker ni imela službe. Bila jc takoj mrtva.
Zeppelin obišče Dunaj. Grof Zeppclin namerava z zrakoplovom »Sachsen« se peljati na Dunaj, kamor se pripelje v torek okoli 3. ure popoldne. Peljal se bo čez Dunaj v Schonbrunn, da počasti cesarja, Zeppelina bo cesar v avdijenci sprejel.
Protikatoliška agitacija na Češkem. Češki listi poročajo, da so pričele češke organizacijo anarhistov agi-tirati za odpad iz katoliške cerkve. Baje jc do 16. m. m. izstopilo iz katoliške cerkve 1654 čeških anarhistov.
Nadvojvoda napravil izkušnjo na bu-dimpeštanski univerzi. Nadvojvoda Jožef Franc, sin nadvojvode Jožefa in nadvojvo-dinje Avguste, je 6. t. m. napravil na bu-dimpeštanskem vseučilišču prvo juridično izkušnjo. Izpraševali so ga skupno s tremi drugimi kandidati. Komisija je nadvojvodo aprobirala,
Protivojaška propaganda na Francoskem. V Parizu so 6. t. m. preiskali stanovanja 11 revclucijonarjev. Našli so spise o protivojaški propagandi po francoskih vojašnicah.
Velikanski izgredi ob stavki v Stet-tinu. V stettinskem predmestju Fraucndorf so stavkujoči delavci napadli nekega stav-kokaza, ki je enega napadalca z nožem zaklal. Stavkokaza je neki orožnik aretiral, a 500 do 600 stavkujočih delavcev jc zahtevalo, da naj jim morilca izroče in so poizkusili v tvornieo vdreti. Orožniki so to z orožjem preprečili in razgnali množico, ki je na orožnike streljala. En orožnik je lahko ranjen.
Velik požar v železniških delavnicah na Tiszovcm kolodvoru je divjal od 2. ure popoldne do 6. ure zjutraj. Rešili so le železniške vozove.
200.000 mark mesto bombe. Tajnik neke bolnišnice v Londonu je našel v pisarni ovoj. S strahom so ga veščaki odprli, ker so mislili, da so sulražetke bombo potožile, a prijetno so bili presenečeni, ko so našli v zavoju 200.000 mark, ki jih je neki človekoljub bolnišnici daroval.
Odvetnik goljtif. V Berolinu so zaprli odvetnika Thiela, ker jc ponever-jal po klientih mu poverjeni denar.
Večja vohunstva. Slučaj Redi žali-bog ni osamljen; žc pred Redlom je cela vrsta aktivnih in vpokojenih avstro-ogrskih častnikov podleglo zapeljivosti mamona. Pred desetimi leti sta pravosodni poročevalec domobranskega poveljstva v Lvovu polkovnik avditor Ilckalljo in neki štabni častnik v nekem gališkem domobranskem pcšpol-ku izdala proti plačilu Rusiji več voja-šhi tajnosti. Polkovnik je odnesel pete in so ga šele čez več let prijeli v južni Ameriki, poslali v domovino in obsodili v večletno težko ječo. Omenjeni častnik generalnega štaba jc bil takrat zaradi tega osumljen, ker je imel pri večjih vajah vedno svojo lastno — posteljno opravo s seboj. Tako takrat! Sedaj pa dva avtomobila nista vzbudila suma pri človeku, ki bi naj živel samo od svoje plače! — Pred osmimi leti se je o glavnem štabu, prideljenem nad-Dcročniku Firbasu v Olomucu dokaza-
lo, da je izdajal vojne skrivnosti Italiji. I.ani se je na južnem Tirolskem iz istega razloga in zavoljo veleizda--je usmrtil neki nadporočnik prvega polka deželnih strelcev, ko hi imel oditi k domobranskemu pešpolku št. 2 v Lincu. Pred petnajstimi leti jc ulanski ritmojster Carina tudi že, ko jo še bil v aktivni službi, in sicer prideljen tretjemu kavalerijskemu oddelku vojnega ministrstva, »deloval« za Rusijo. Ta »delovanje« je nadaljeval v pokoju, Tako prehajamo k vpokojenim častnikom, ki so vohunili na škodo naše vojske. Zlasti znan med njimi je nadporočnik Pavel Bartmann, ki se pokori sedaj žc tretjikrat za svoje zločine. Prvič jc sedel skupaj s svojim pajdašem Waniekoin, s katerim je bil pred okoli šestnajstimi leti blizu mesta Zašlo v Galiciji vsled pozornosti nekega železniškega sprevodnika prijet.
Prepovedan lov na ptiče v Italiji-Laška zbornica je sprejela predlog, ki prepoveduje neusmiljenosti pri lovu ptičev v Italiji. Prepovedano jc pod težkimi kaznimi med drugim ptice pevke slepiti.
EIOVI
? <3 H5
MSdffiSEŽfJS feffiftB-uosii, uetiso pri-praoljenlza ti^bauo
7.a pročastito
duhovščino
priporoča •Sosipina PodEtrajSek
Ljubljana, Čevljarska ulica štev. 2 ^
— Naročila po pošti se izvrše točno. — 3
Išče se
1740 3

z dobrimi spričevali o triletnem učenju in dve-lotnem praktičnem delovanju v trgovini z me* šanim blaoom.
Informacijo: Franc Terpin. Sv, Frian orl GoricL
ZAHVALA.
»Zlatopolje pogorelo«. Pod leni naslovom sem poročal pred sedmimi tedni o velikem požaru, ki je vpepelil osmim gospodarjem vsa poslopja. Tedaj sem prosil milodarov za ponesrečence. Dobil sem od veliko strani prav lepe denarne darove, za katere se moram sedaj v imenu pogorelcev prav toplo zahvaliti. Posebna hvala za obilni dar naj velja g. dekanu iz Moravč in Kamnika, potem vsem župnim uradom domače dekanije iu drugih sosednjih in daljnih krajev. Za doposlani denar so sc za prvi trenutek nakupila živila, ki so bila prav hvaležno sprejeta za prvo hrano delavcem.
Zlatopoljski župnik.
POSLANO.
Na razne dopise, ki jih objavlja liberalno časopisje z Viča, odgovarjamo sledeče:
1.	Gosp. župan Franc Oblak se jc iz-favil, da je najboljše mislil o C. M. družbi, ker nobenih časopisov nc bere kakor »Občinsko upravo«. Ko se mu je pa povedalo to in ono, je rekel g. župniku na Viču. »da je že sam mislil odstopiti od C. M. družbe in da hoče tudi pri prvem občnem zboru odstopiti«. Tako je govoril g. Oblak dne 2. junija 1. 1912. okrog 6. ure zvečer.
2.	Gosp. župan je pravil, da bo odstopil od C. M. družbe in ko se jc to leto dne 18. maja sestavil novi odbor, je rekel, da se bo lažje iznebil predsedstva pri novoizvoljenih odbornikih, kakor pa na občnem zboru, ko je vse vanj tiščalo.
3.	Zadnje dni maja je govoril g. Oblak, župan na Viču nekemu človeku: naj mu plune v obraz, ako bo še čez pol leta predsednik pri C. M. družbi.
4.	Gosp. župana ni nihče odslovil od procesije kot take, ampak dobil ni povabila, da bi kot običajno svetil ob strani sv. Rešnjega Telesa.
To jc resnica. Ne mislimo nikogar žaliti, še manj mu jemati časti, ampak le odbijati napade in pokazati javnosti, kako vsa stvar stoji, o kateri se toliko govori
in piše.	Vičani.
Zahvala.
Za presrčne dokaze odkritega sočutja, ki so nam došli povodom bolezni in smrti naše iskrenoljub-ljene hčerke, sestre in sestrične, gospodične
Katinke Oblak
se tem potom kar najpresrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni preč. duhovščini za njihov trud in tolažbo, kakor tudi vsem darovateljem prekrasnih vencev in vsem onim, ki so prerano umrlo spremili v tako ogromnem številu k večnemu počitku.
Novo mesto, 4. junija 1913. 1752	Žalujoči ostali.
Gospoda
Schneider & Verovšek
v Ljubljani.
Letošnjo pomlad sem kupil pri Vaši tvrdki kosilnico Zmaj — s spreobra-čilnim strojem za seno ter konjske grablje in uporabljal vse te stroje pri letošnji košnji na svojem posestvu v tmpoljal na Dolenjskem.
Radcvoljc ustrezam Vaši želji ter Vam potrjujem, da so se vsi navedeni 3troji, zlasti kosilnica Zmaj — izborno obnesli in so porabni tudi pri neravnem svetu. Za vprego vporablja se lahko konje ali vole. Vsakomur te predmete najtopleje priporočam.
S spoštovanjem
Otmar Bamberg.
m m
i"
z dvojno prestavo model 1912 in Neckarsulm 3V2PH model 1910 se poceni proda.
Ernest Speil, mehanik, Ljubljana.
1717
Sprejmeta se takoj
E krolaška pomočnika m I učenec
pri Francu Pelko-tu v Rudolfovem. 17139 2
Tužnitn srcem naznjamo, da je naša ljubljena hčerka, oziroma sestra, gospodična
w (
n
v 19. letu starosti, večkrat previdena s svetotajstvi, udana v božjo voljo, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne bo v nedeljo ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Turjaški trg 4, na pokopališče k sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Priporoča se v molitev.
Ljubljana, 7. junija 1913.
Matija Janežič,	Josipina Janežič,
mestni učitelj, oče.	mati.
Matko, Ana, Mimi, Jelko, Lev, Teja.
bratje in sestre.
Brez posebnega naznanila.	1767
Tržne cesie.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 7. junija 1913.
Pšenica za oktober 1913 . . .	11-54
Rž za oktober 1913.....9'39
Oves za oktober 1913 ....	8'59
Koruza za junij 1913.....80(3
Koruza za julij 1913.....8T6
Proda se nov
1765
amer. sist. s (i registri za nizko ceno. — Obrniti se je pod „har-monij", posle restante, Ljubljana.
r

f^esna ženilna ponudba.
3^letni, že s 60 t\ mesečno vpokojeni, zdnj zasebni uradnik z mesečno plačo 130 i^, želi sc v svrho ženilve seznaniti z gospodično ali vdovo v starosti do 34- lel.
potična oseba mora biti poštena, vrla Slovenka, blondinka, vpokojena ali pa inieti pravico do bližnje vpokojilve, ali brez pokojnine z najmanj 5000 K premoženja, ponudbe, samo resne, naj sc naslavljajo pod šifro „Srečen zakon 1766" na upravništvo „31o-vcnca". priloži naj se slika in popiše oseba,
1766 3
4
razpisuje župni urad v Senožečah. Nastop takoj. Prednost imajo oni, ki so vešči knjigovodstva v hranilnici, kjer bi prevzel tajništvo. Plača za organista je 600 K in prosto stanovanje. Za tajnika plača po dogovoru. Prošnje naj se pošljejo do 15. junija župnemu uradu v Senožečah.	i7fil 3
1703
20
0
more doseči vsaka gospodinja, če rabi mesto surovega masla edino polnovredno nadomestilo Rlaimschein-ov „Unikum"-margarin. „Unikum"-margarin se izdeluje i z najčistejše goveje zrnate maščobe z najfinejšo smetano ter se rumeni in peni kot navadno surovo maslo. Dobi se v vsakem mestu ali vsaki avstr. vasi, izvedo se pa prodajalne na vprašanje pri edinih izdelovalcih svetovne znamke Elaini-schein-ovega »Unikum«-margarina, združ. tov. za margarin in maslo, Dunaj XIV.
utrTOTnniraffiBmOTsa
Na prodaf se
na Čatežu ob Savi nri Brežicah, politični okraj okraj Krško, poleg Čatežkih toplic, obstoječe iz: enonadstropne nove hiše z dvema stanovanjema in sicer spodaj dve sobi s pritiklinami, zgoraj štiri sobe s posebnimi vhodi, pripravno za letovičarje. Pri hiši sta dva vrtiča za zele-njad in dvoje gospodarskih poslopij, 7 parcel vsega posestva, in sicer njive, travniki, vinograd, dve liosti in gmajnska pravica. Cena vsemu posestvu skupaj je 20.000 K. Posameznosti prodajo se po dogovoru.
Pojasnila daje uprava „Slovenca" pod št, 1760. (Znamka za odgovor po pošti.)
Išče se
1715
sni
poštenega ter vestnega mladeniča.
Priliko ima, da sc lahko uči tudi glasbo (orgle). Več se izve v upravi lista pod: Štev. 1715. (Znamka za odgovor.)
Za avgustov termin se odda v pritličju Pod Rožnikom št. 248 1762 2
obstoječe iz dveh sob, kuhinje in vsemi pritiklinami, event. z delom vrta.
Več sc izve pri stavbni tvrdki Ivan Ogrin, Gruberjevo nabrežje št. 8.
S
IHf 111!
5C1 orali travnikov in go&da.
1759
Graščina stoji v prav lepem kraju v solnčni legi in ima vodovod v poslopju in na vrtu. Po ribniku se lahko vozi s čolnom. Okolica je krasna, kjer sc prijetno prebiva v zimskem in poletnem času. Pojasnila daje g. Hugo Turk v Ljubljani.
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče za notranje iu kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli, Lastnik in šef-zdravnlk: Dr. Fr. Derganc, prirnar. I. klr. odd. dež. boln*
prodajalka
izurjena v trgovini z mešanim blagom išče službe, najrajši na deželi. Naslov pove upravništvo „Slovencau pod štev, 1768. (Znamka za odgovor.)	1768
Pisarniški sluga
in
s=e= Siišnik
se takoj sprejme. Naslov pove uprava „Slo-venca" pod št. 1755. (Znamka za odgovor pa pošti.
Iščem
za pekovsko obrt iz poštene družino, koji se obenem priuči lahko tudi nekoliko slaščičarske obrti. Naslov pove uprava lista pod štev. 1756,
(Znamka za odgovor.)
Močnega
sprejme takoj ANTON HAFNER, kovač, Škofja Loka, Gorenjsko.	1757
iil
v Ljubljani sc odda takoj z vsem inventarjem in blagom; vina čez 500 1. Potrebni kapital 1000 K. — Več pove A. Cerar, Ambrožev trfl št. 7.	1758 2
spretna v stavbnem delu, sprejme
takoj ali pozneje	1693
Lazar, mizar. Jesenice. Gorenj.
ovacnica
eno uro od Ljubljane, z 2 ognjišči, vse skoro novo, se proda. Posebno ugodno za kovača, ki izvršuje tudi kolarske obrt. Dela mnogo. Cena po dogovoru. Ivan Bui-keljca, Spodnja Zadobrova 3, p. Ti. M. Polje.	155S
iMiiiiii:iiiii;iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii:iiiiii:ii;iiniimiii5tMiiinniiiiiiiiiiinii|
Sprejmem
za svojo manufakturno trgovino,zmožna tudi nemščine. T. OGRIN, Novomesto,
Trgovsko izobražen
slovenskega iu nemškega jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožen. 40 let star, oženjen mož želi takoj ali v kratkem službo skladiščnika, pisarja, oskrbnika, urad. sluga ali slično, tudi na deželi. Plača po dogovoru pod „Absti-nent" 1688 na upravo tega lista.	1688
z mešanim blagom na najboljšem prostoru v Zeleni jami št. 53 se odda za mesec avgust pod
prav ugodnimi pogoji.--Več se poizve na
Sv. Petra cesti, v prodajalni oblek št. 14. 1751
s fundusom okolu 100 do 150 oralov. Naslov pove uprava lista pod št. 1724. (Znamka za odgovor.)	1724
Si&K1		
		
Pisarna: DUNAJ Vlil.
UudongaMC 9. Telefon 18SS1 b.
z zaklopnim krmilom „Sistem Lentz" Jedncstavna postrežba. zmožnost uo 1000 P S. Največji prihranek.
Obisk Inženirja in pouudb? brezplačno. I
idrijske novice.
i Pokopali so 4. junija v Spodnji Idriji 68letnega Matevža Bončina, enega najboljših naših mož v Gorenji Kanomlji, posestnika z Navršja. Ko jc peljal bika na vodo, ga je isti tako pobodel, da je živel le še malo časa.
i Preroki! »Narodov« dopisnik zelo rad napoveduje konkurze. Če bi sc godilo kakor je brati v liberalnem glasilu, bi ne obstajal noben naš obrtnik ali trgovec več. Tukaj se pa smejejo, ker poka res — pa le bolj pod liberalnimi strehami. Tam tudi pomilujte, je dovolj dela!
i Dvorni svetnik baron Klimburg nadzoruje naše čipkarske šole. V sredo dopoldne se je pripeljal v Idrijo, v četrtek dopoldne je bil v Žireh in popoldne se je odpeljal v Cerkno in potem proti Sv. Luciji na goriško stran. Tam namerava obiskati šc več enakih zavodov. Po našem okraju ga je spremljal svetnik Vogelnik.
Jeseniške novice.
j Tovarniški zibnjak na Javorniku Je neki zlikovec poškodoval, zato so nastavili stražo v osebi znanega »prijatelja delavcev« Koritnika. Pred par dnevi pridejo mimo ribnjaka trije delavci; eden je šel obiskat v Rovt svojo sestro, dva pa sta ga spremljala. Kar skoči iz grmovja Koritnik, tovarniški valpet, brez stražnega znaka ter nameri puško enemu delavcu v prsa. K sreči ga jc šc o pravem času srečala pamet; zato pa je drugega delavca brez povoda pošteno obrcal. Čujemo, da nedolžni delavci tega ne bodo kar meni nič tebi nič požrli!
j Jeseniški lov se jc letos podražil. Doslej ga je imela tovarna za 500 Iv, sedaj pa ga jc zdražila za 1015 K, in vrhutega je še odsek upravičencev sebi pridržal lov v svoji planini, ki meri nad 200 oralov, in ki jo bil odslej združen 7. ostalim občinskim lovom.
j Dela za zgradbo nove šole na Jesenicah so se oddala sledečim tvrdkam: tvrdka IIolinsky - Valli - Rego-vec z Jesenic je dobila stavbinska in betonska dela, Pust iz Ljubljane tesarska dela, Mravlje iz Dravelj krovska, Cihla? iz Ljubljano umetni kamen, Neuman z Jesenic kleparska, Šmajdck z Jesenic kovaška in ključavničarska dela ter strelovod, Ivan ŠiSka iz Ljubljane tlak iz hrastovih deščic, Jos. Pavlin iz Radovljico kiparska, Urbar z Jesenic pleskarska, Martine z Jesenic slikarska, Ignacij Konc z Jesenic tapetniška, Heuffel z Viča pečarska, Lazar z Jesenic ter Senica in Bizjak iz Ljubljane mizarska dola. V nekaj dnevih. se začne s stavbo, ki bo Jesenicam v ponos.
j Koncert, ki ga jc pred nekaj tedni priredilo vrlo katoliško delavsko društvo, se ponovi jutri, v nedeljo, ob 8. uri zvečer v dvorani Delavskega doma na Savi z nekoliko spremenjenim vzpo-redom. Lepi umetniški vžitek, ki smo ga imeli ob prvi prireditvi, bo gotovo privabil mnogo prijateljev. Vstopnina kakor prvi pot.
j Delavsko strokovno društvo priredi v nedeljo, dne 15. t. m., ob pol 4. uri popoldne na dvorišču prvega delavskega konsumnega društva na Savi srečkanjo in tombolo na korist bolnim flancm. Ob neugodnem vremenu se vrši prireditev v dvorani Delavskega doma. Ker ima prireditev blag namen, pričakujemo obilne udeležbe.
Književnost.
»Sveti Just«. Zgodovinska igra v štirih dejanjih. Italijanski spisal dr. Fr. Petronia, stolni, prost, v Trstu, iz rokopisa prevedel dr. J. Debevec. Vsebina te igro jc veličastna; vodi nas v duhu v leto 303. po Kr. r., v dobo zadnjega in naj silovite j šega preganjanja kristjanov pocl cesarjem Dioklecijanom. Po vsem rimskem cesarstvu so tedaj trpeli kristjani; tudi v primorskem mestu Trst. Tu jo tedaj umrl mu-čeniške smrti zavetnik težaške škofije sv. Just.
Med vsemi podobnimi igrami sc ta odlikuje po posebno živahnem dialogu
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
in pesniškem jeziku; za nas Slovence je pa tucli še zaraditega zanimiva, ker gledamo v njej junaško smrt zaščitnika škofijo, ki je v velikem delu slovenska.
Značaj Juslov se sicer precl nami ne razvija nič več; preccj, ko prvič nastopi, ga žc vidimo trdnega, odločnega v sveti veri. Dramatična pa je njegova borba z zastopniki tostranske religije. Ob zgledu svojega gospoda se razvije značaj osvobojcnca Petra v krščanskega junaka; istotako sc vrši in izvrši v duši pogana Agabija preobrat, ko mož gleda junaštvo Justovo. Ovaduh Muk-ron je narisan po življenju.
Pisatelj, clr. Fr. Petronio. stolni prošt v Trstu, se je — to se mora priznati — dobro zamislil v čase rimskih imperatorjev in ho igra gotovo zelo blagodejno vplivala.
Druga igra »Ljubezen Marijinega otroka« v treh dejanjih za ženske vloge je krajša, pa zelo prikupna.
Ravnokar je izšel nov molitvenik pod naslovom
Sv. Anton Padovanski. Življenjepis in češčenje velikega čudodelnika iz frančiškanskega reda z molitvenikom. Po nemški izdaji P. Sebastjana Scheyring priredili ljubljanski bogoslovci.
Ta krasni molitvenik bo gotovo vsled svoje bogate vsebine nadvse dobrodošel vsem častilcem sv. Antona Padovanskega, poleg tega pa tudi navadne in mašne molitve. V njem najdemo pobožnost deveterih in trinajsterih torkov, vse razne dnev-nicc ter premnoge druge pobožne vaje k temu velikemu svetniku. Izdajatelj pravi v predgovoru:
»Če sc knjižici posreči, da se bo še bolj razširilo in poglobilo med našim narodom češčenje sv. Antona, o katerem jc zapisal papež Gregor IX., ko ga je prištel med svetnike, da jc sedaj v nebesih in da ga poveličujejo na zemlji mnogi čudeži, ki se gode danzadnem na njegovem grobu in ki so izpričani od verodostojnih prič, je dosegla svoj namen.«
Cena za ta krasni molitvenik jc zelo nizka in znaša za vezano v platnu z rdečo obrezo 1 K 20 vin., za vezano v šagrinu z zlato obrezo 2 K 40 vin.
Molitvenik sc dobi in naroča v
»Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
je in ostane slejkoprej nedosežen v presenečenem naravnem barvanju las in brade. Dobi sc v svetli, rujavi in od Bergmann & Co., črni barvi, steklenica po Točin T ohi K 2'50 v lekarnah, dro-lesin oo Jjaoi gerijah in parfumerijah.
MATTONI^i
naravna
alkalična kislina
preizkušena pri želodčnih in črevesnih ka-farih, obistnih in mehurn h boleznih, katero
priporočajo najveljavnejSi zdravniki kot bistveno
pstoiraSnig sretistoo
pri karlovovarijskem in drugih Stopellš^ih zdr?,v-i|an|ih in kot poznejše zdravilo po kopcljili 24 38	in trajno porabo.	I (VI.)
Izvirek:
železniška podaja, ziiravilr.o kopališče pri Karlovih variti
Prospekti za3lonl in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Zaloge pri Mihael Kasfner-u, Peter Lass-niku in Andrej Sarabonu, Ljubljana. n
! Zozna krema
Pozor! Pozor!
Drože — Presgerm.
Uljudno naznanjam vsem pekovskim mojstrom in trgovcem, da sem povečal svojo znano tovarno za drože in isto s parnim strojem uredil, ter mi je zato mogoče postreči brez konkurence po najnižjih cenah in z najboljšim blagom.
Cene po dogovoru, večja naročila imajo še za celo leto popust. — Naročila od 4 kg pošiljam franco. Pričakuje ccnjcnili naročil, beležim z odličnim spoštovanjem	3955
Mat«	Prv!1 M'loma drož»lastni hiSi
ma&b	Krakovski nasip St. 20.
Domača najnovejša

Franca Jožefa cesta 3
o


4>
V v
mam
m

m
m;m
WW
m
m
sc priporoča cenj. p. n. občinstvu v nakup
= narejenih ob!ek. _-
Sprejemalo ss naro&la 530 meri, ter se isvrše točno m solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. železnice. Solidna postrežba. — Najnižje cene.
rat
od priprostih do najfinejših po primerno nizki ccni priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu FR. CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, p. Domžale.
3013 1
F. IL KAISER, puškar
Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6.
Priporoča svojo največjo zalogo pušk in | samokresov ter lovskih priprav. Avtoma- S tične pištole: „Browniii[j", „Steyei" itd. «
Najboljši topič „SaIut".	g
§ V zalogi ima vse potrebščino za ribji lov, | v največji izbiri po najnižjih conah. Po- ^ prava koles (bieikljev) ter njih deli. | Popravila točno in cono. Umetalni ogenj. C. kr. prodaja smodnika. Cenik zastonj in poštnine prosto.

nu deželi z dobro vpeljano tr0ovino z mešanim bln u o m. Poleglega je njiv za 8 mernikov posetve in sadni vrt. Naslov se izve pri upravništvu ..Slovenca" pod Številko 1573. (Znamko zu odgovor!) —
rijTOV-s« MNI« »"».m-tiviimtacia^rm^iarcTOJ
C. kr.
Splošna pro
Najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
Obstoji že nad 38 let. 3022
ANA HOFBAUER
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Vfolfova ul. 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter sl. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-hinc, plašče, kazule, pluvljale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prto itd. itd., sploh vse kar so rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje so vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih conah, ter so prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila.
Zagotavljajoč hitro In najpoitenejio postrežbo, prosi, da to pri naročilih izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko.
Proda se dobro idoča
HB5M3S58BSHfflH!SČ6®fflHil
z veliko trgovino posode, s 4—5 pomočniki, 60—100.000 K letnega prometa, velikim številom odjemalcev, tudi na Kranjskem. Cena 3000 K. — Zaloga posebej le proti gotovini, v Celovcu v bližini »Narodnega Doma«. — Vprašanja sprejema uprava lista pod št. 795.
I	ffiKMIUIHinaa«
Umetni zavod za cerkveno slikanje
slikar cerkvenih podob
Praga Krat. Vi5i©2irady
Puchniajerjeva ul. št. 68.
Priporočamo prečastiti duhovščini poznate slike svetnikov, nltarne slike, kri-ževa pota, pasijonske slike
itd. na platnu, cinkasti pločevini itd., umetniško izvr-še ne po ugodni ccni. Slike ali načrte pošiljam zastonj na ogled.
Dopisuje se slovensko. 3502 Najboljša priporočila.
Zlale svetinje: Berlin, Pariz,
iz, lin itiV
kdelovntelj
0.
Ljubljana, Stritarjeva ulica I

jO© ■WBKHBB|
is®*® je na prodaj assh
v prav lepem kraju blizu Celja; enonadstropna hiša, gostilna in trgovina z mešanim in manufakturniin blagom, velik sadonosnik, dva orala vinograda, hlev, ledenica, klet ter veliko posode za vino, travniki, njive, gozd in velik inventar. - Proda se tudi sama hiša z gostilno in trgovino, sadnim vrtom in vinogradom. Pojasnila daje gosp. Hugo Turk v Ljubljani.
1605
Telefon št. 41.
Irg — Feira cesta. Relciskl kapSisl Ita reserve 52,000.000 kron.
Najkulantnejšo izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebunjo vrednostnih papirjev. — Kupovanje iu prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najcmodaja varnih predalov sauioshrambc (safes) za ogniovarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promeso za vsa žrebanja Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadnjočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje denarnih vlon na hranilne knjižice dne 31. maja 1913. K 69,642.371-—
31. decembra 1912 na knjižico in tekoči račun K 214,160-979 —.
Centrala na Dnnaiii. - Ustanovljena 1864. - 30 podružnic, Migal marijšra
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilno knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-koreut z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar sc lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanjo.	15
Najcenejše
dežnike in
soinčnike
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu obCinstvu in preCastiti duhovščini
Josip Vidmar, tovarna dežniKov, LJubljana
Pred Škofijo 19. Prešernova ulica 4.
Popravila točno in ceno.	537
£ Jj^ oblastveno potrjeno
sanja.
učilišže krojnega ri-
Dobi se tudi kroj po životni meri. Istotako se izdelujejo obleke točno in po primerno nizki ceni.
pranja Jesih,
4172	LJubljana. Stari trg 28.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F. Hiti	3534
Pred Skotijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno Izvršujejo
Anton Presker
krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta 14.
s« priporoča sl. občinstvu za ranogobrojen poset zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške obleke (talarjev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52
Telefon 145.
2114
Tovarna za feouiisko blago m zuonalitinica
J.HILZER&KO., Dunajsko Novouiesto,
sc priporoča za nabavo zvonov, melod. in liannon. zvonila vsake velikosti in glasu Jamstvo za določen in poln glas, najčistejšo vglasitev in najboljši materiial. Stojala za zvonove iz kovanega železa ali lesa. Lahkotno zvone nje, najboljši način teka. Nagla
izvršitev najnižje cene. Ugodni plačilni pogoji. Stan nerabni zvonovi se sprejmo v prelitje, ravnotako se izdelujeio železna stojala najboljše konstrukcije z dolgoletnim jamstvom, proračuni in prospekti vsak čas zastonj iu franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi pri-znalna pisma.
>i* i-'I
Salti Korn
(poprej Henrik Korn)
pkrivalec streh in klepar, vpelialec strelovodov ter instalater vodovodov
Ljubljana, Poljanska cesta 8.
Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
asbest-cementnim shriliem ttternm patentHatsctieh
z izboCno in ploščnato opeko, lesno-cementno in stresno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proiatunl brezplačno ln poštnine prosto.
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
LJubljane čez Antwerpen v New-York
je proga

u
Na naših parnikih „Lapland", »Finland« »Kroonland«, »Vaderland«, »Zeeland«, »Sam-land«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborita hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovetti urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 6 dni.
Odliod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa jc izdatno cc-nejSa kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 35, od južnega kolodvora na desno, poleg prcdilnice.
Dunajska cssia št. 93 poteg »Figovca"
s.c priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kekor p n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetsep steklarstva In slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portaino steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	368<i
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
Priporočamo hitre
drože(presgerm)
iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica 8. Izborno blago! Točna postrežba. Zahtevajte drože v prid »Slovenske Straže«.	159
• • ,	■■'■ \ v cr
mm

tovarna dežnikov
LJubljana. Mestni trg 15.
Kadar hočete dobro blasjo kupiti, obrnite se na tvrdko
pri „S0LNCU" za vodo
katera ima v zalogi dobre in trpežne
Čevlje za dame. gospode in otroke, izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakovi z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd.
Postrežba točna, cene najnižje. Prosim prepričajte se!
3090
za pomladansko in poletno sezono 1913. RupGn 3 i0metr.QQlg.za f ] gg; kompletno moško obleko i kupon 15 kron
(suknjo, hlače, telov- I 1 kupon 17 kron nik) zadostno, stane le l 1 kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20'-, kakor tudi blago zu površnike, turistovske obleke, svileni kamgarn in blago za domsko obleke, pošilja po tovarniški ceni kot reelna in solidna, dobrožnana
zaloga tovarniškega sukna
SlegeMmhof Brno, Morava.
Vzorci zasloni in ir«nko. Vsled direktnega naročila blaga pri tvrdki Siegel-Imbol iz tovarne imajo zasebniki mnogo
prednosti. Vsled velikega blagovnega prometa vodno največja izbira povsem svežega blaga. Stalne, aa|iiiž|e cene. Tudi najmanjša naročila »e
izvrše najskrbnoje. natančno po vzoren.	464.
potniki v severno iu južno Jlmeriko se vozijo sedaj le po domači avstrijski prog
Austro-Amerikana
Trst — New York, Buenos Aires, Rio de Janeiro, Santos, Portland, Quebeo, Montreal, Kanada i. t. d.
znajnovejširnibrzoparnikizdveraa vijakoma, električno razsvitljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrano z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod pamikov:
v severno Ameriko vsako soboto, južno Ameriko vsakih 14 dni, v Kanado vsaki mesec enkrat.
Vsakovrstna pojasnila daje radc-volje brezplačno in prodaja vozne liste glavni zastopnik za Kranjsko, Štajersko in Koroško
Sunoti JCmetetz, Sjubljana
21 J-Cotodvorska ulica 26.