Posamezna številka 10 vinarjev. Štev. 128. V LMODI, V SODOlO, 7. IIMijil 1913. Leio XLI. Velja po pošti: = Za oelo leto napre] ., K 26'— za en meseo „ . . ,, 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en mese. ,, • • t« 2'— V upravi prejeman mesečno „ 1*70 = Sobotni- izdaja: = za celo let( ...... 7'— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo Inozemstvo „ 12'— Inseratl: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popust. Porodna oznanila, zahvale, osmrtnice Ud.: enostolpna petitvrsta po 18 vin. --Poslano: enostolpna petitvrsta po 30 vin. Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vozni red, KS" Uredništvo ]e v Kopitarjevi ullol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma so ne a sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi ullol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 16 strani. Albanija in tekmeci. { D r. I g. Ž i t n i k,) Qui aimc bien, chatie bien. Avtonomna Albanija je sad soper-ničestva med Italijo in Avstrijo. Albansko vprašanje se je porodilo s trozvezo, da si tekmeca ob Adriji vežeta roke. Repetita non juvant. Albanci sami so se spomnili, da so morda en narod, šele ob berolinskem kongresu, ki je odklonil deputaciji zahtevo avtonomije. Nekaj Albancev je nato sklenilo albansko ligo, ki pa je za jetiko že leta 1880. sklenila življenje. Tudi v dobi mlado-turškega terorizma albanski upor ni imel narodnega ali verskega značaja. Albanci so bili zadovoljni s Hamidovo »avtonomijo«, da so smeli živeti brez davkov in nositi orožje v turški armadi proti ostalim balkanskim narodom. Izmail Kemal, »predsednik začasne albanske vlade«, je bil desna roka Abdul Hamida proti mladoturkom. V Italiji živi do 80.000 Albancev, katerim so italijanski politiki in diplomatje vzbujali spomine in skomine na staro domovino. Tako so Italijani pričeli s šolami, trgovci in krošnjarji mirnim potom si osvajati Albanijo ob Adriji in izpodrivati avstrijski protektorat. Tako je nastala konkurenca med Avstrijo in Italijo in strupeni sad tega soperničestva je albanska pogodba. Zgodovino te pogodbe je pojasnil v italijanskem parlamentu Tommaso Tittoni kot minister za zunanje posle v letih 1903 do 1909. Takoj v prvem svojem govoru dne 15, decembra 1903 je Tittoni zagovarjal zvezo z Avstrijo, ker zagotavlja »status quo« na Balkanu, To svoje stališče je označil z besedami: »Ako parlament sklene drugo politiko, naj to izrazi jasno in odločno, da morejo drugi možje na ministrski klopi določiti politiki drugo smer. Nič ni v politiki slabše, nego polovičarstvo, re-kriminacije in diletantizem irredente,« Dne 14. maja 1904 je Tittoni odločno zavrnil svojega najhujšega protivnika, poslanca Barzilaia, češ, da Barzilai s svojimi govori samo olje vliva v ogenj in povsod išče samo Macchiavellije. Ostro je zopet grajal demonstracije proti Avstriji, V tem govoru je Tittoni tudi odkril javnosti pogodbo med Avstrijo in Italijo glede Albanije iz leta 1899., da je namreč Albanija za obe državi »noli me tangere«. V senatu je Tittoni 9. svečana 1905 odgovoril na interpelacijo senatorja di Camporeale: »Odnošaji med Avstrijo in Italijo se od zadnje pogodbe niso izpreme-nili. Avstrijska vlada zaupa (!) lojalni in korektni politiki Italije. Makedonsko vprašanje je urejeno v pogodbi trozveze, albansko pa v posebnih pismenih dogovorih iz leta 1899. in 1900. Ako je navzlic temu v Italiji javno mnenje razburjeno, moram pripomniti, da se to razburjenje ponavlja od časa do časa. Vzroka sta dva: Oboroževanje (armamenti) Avstrije in makedonsko vprašanje. Glede oboroževanja smo od Avstrije dobili informacije, da to zahteva velikopotezna politika za vse slučaje, ne pa za trenotje. Isto more storiti tudi Italija.« Z ozirom na balkanska vprašanja sta najvažnejša Tittonijeva govora iz leta 1908, Dne 11. sušca 1908 je Tittoni priznal, da ima Avstrija po členu 25. berolinske pogodbe pravico zgraditi železnico od Uvca skozi Sandžak do Mitrovice. To pravico so Avstriji priznale vse države, ker od nobene države se ne more zahtevati, da bi ob svojih mejah postavila kitajski zid, Tittoni je izjavil brez ovinkov, da bi ne ugovarjal avstrijski železnici do Mitrovice, tudi ko bi člen 25, tega »expressis verbis« ne določil. Zato pa je baron Aehrenthal v dogovoru z Rusijo dovolil zgradbo železnice od Donave skozi Niš v Srbiji do Sv, Ivana di Medua ob Adriji, do Drača ali do Bara, kakor je želela Črnagora. Obenem jc Aehrenthal bil zadovoljen, da italijanski kapital zgradi pristanišče v Baru in železnico do Novega bazarja ter prevzame plovbo na Skaderskem jezeru. Baron Aehrenthal se je po Tit-tonijevi izjavi sprijaznil tudi z železnicami Kustendil-Kumanovo, Larisa-Solun in Valona, Za Italijo in tudi balkanske države je najvažnejša železnica od Donave do Adrije, ker bode odprla pot trgovini z Balkana proti zapadu in Italiji proti vzhodu. Tittoni je zavrnil ugovore, da bi ta železnica Slovanom odprla pot do Adrije, rekoč: »Ali res mislite, da se prične novo preseljevanje narodov, da bodo Slovani zasedli obrežja Adrije in prepodili Albance? Evropa želi vsem balkanskim narodom kulturni razvoj in blagostanje, in tej želji sc pridružuje tudi Italija!« (Živahno pritrjevanje.) V govoru meseca junija 1908 je Tittoni ponovil svojo trditev, da Avstrija več ne ugovarja železnici od Donave do Adrije in da je Aehrenthal dovolil tudi vse ostale železnice na Balkanu, Največje pozornosti pa so vredne Tit-tonijeve izjave v sejah poslanske zbornice 3. in 4. decembra 1908. Tittoni je odgovoril na interpelacijo poslanca Mirabellija glede na aneksijo Bosne in Hercegovine. Ta Tit-tonijev govor je še danes aktualne vrednosti, ker nam pojasni vse tedanje blodnje diplomatov in osvetli tudi zadnje dogodke, Stenografski zapisnik italijanske zbornice izpričuje, da je bila tedanja seja jako burna in da so se razni radikalni poslanci z medklici kakor sršeni zaganjali v Tittonija. ,To ga je menda spravilo iz ravnotežja, da je javno odkril vse intrige diplomatov proti habsburški monarhiji. Iz teh pojasnil pa je tudi razvidno, da je baron Aehrenthal za aneksijo Bosne in Hercegovine žrtvoval skoraj vse iste »življenske koristi«, o katerih je grof Berchtold govoril v delegacijah. Iz obširnega govora naj zadostujejo nekateri odstavki, Najprvo je Tittoni označil berolinski dogovor kot delo največje hinavščine in zvijačnosti. Berolinska pogodba ni zagotovila Evropi miru, ampak ustvarila nove težave in vprašanja. To velja o Bosni, Sandžaku, Bulgariji, Kreti, Albaniji, balkanskih železnicah itd. Prvo preporno vprašanje je, ali je smela habsburška monarhija brez privoljenja ostalih velesil izvršiti aneksijo Bosne? Tittoni je kratko in odločno odgovoril: Ne! Avstrija bi bila morala aneksijo državam opravičiti in utemeljiti z razlogi, tega pa ni storila. Temeljno načelo mednarodnega prava je, da nobena država ne more in ne sme kar na svojo roko izpreminjati pogodb, ki jih je sama podpisala. To je Avstrija storila 5. oktobra 1908 in s tem do temelja vznemirila javno mnenje v Italiji. Zato je tedaj Italija podpirala zahtevo Rusije, da se snide evropejska konferenca. Italija je torej ugovarjala aneksiji in ta ugovor bi mogla dejansko izvršiti le s silo, z vojsko, toda ostala bi bila osamljena, kakor je trdil Tittoni. »V berolinski pogodbi — nadaljuje Tittoni — sta bila Italiji škodljiva dva člena: 25. in 29. Ko bi Avstrija nam sedaj predlagala, da prekliče aneksijo Bosne in Hercegovine in si pridrži pravice členov 25. in 29., bi mi odklonili ta predlog. Ta dva člena sta Avstriji priznala pravico, da za- sede Sandžak in si odpre pot do Soluna te* straži ob črnogorskem obrežju. Ko bi Avstrija to storila, nastal bi v Italiji najhujši odpor.« Zakaj je torej Avstrija zapustila Sandžak in si zaprla pot do Soluna? Zakaj je Avstrija odobrila načrt železnice od Donave do Adrije? Na ta vprašanja je med drugimi avstrijskimi listi odgovorila tudi »Oest. R.« Tittoni je prečital dotični odstavek, da se Avstrija umakne iz Sand-žaka, in te dve državi imata sedaj največjo korist. Avstrija je dala iz rok najboljše sredstvo, s katerim je mogla na Balkanu nadaljevati aktivno politiko, Rusija in Italija pa sta s tem dobili večji vpliv. Most do Soluna je za Avstrijo uničen!« To dejstvo ida, — nadaljuje Tittoni, —« še večji pomen za Italijo v italijanski luči, Poslanec Bovio je trdil že 1.1901.: »Avstrija obrača svoje poglede proti Solunu in proti Skadru, torej na Egejsko in Adri-jansko morje. V obeh slučajih velja za Italijo: Gorje ti!« De Marini je izjavil v zbornici 1. 1903.* »Avstrija se pripravlja v Sandžaku, da prodre preko Mitrovice do Skoplja in Soluna. Ali more Italija to mirno prenašati?« Tittoni pa je tudi lojalno priznal, da je za okupacijo Bosne in Hercegovine morala priti tudi aneksija, katero so pozneje vse države molče odobrile. Avstrijski veleposlanik v Carigradu je naznanil turški vladi, da je Avstrija s krvjo svojih vojakov in ogromnimi stroški dobila pravico do zasedenih dežel. Turška vlada se je pritoi žila na velesile, ki pa so bile gluhe. Iz teh iTittonijevih pojasnil moremO* sklepati: 1. Avstrija se je odpovedala svojim pravicam, zgraditi železnico od Uvca do Mitrovice in tako zvezati bosansko omrežje s progo do Soluna. 2. Avstrija se je umaknila iz Sandžaka na željo Italije in Rusije in dala iz rok poroštvo za trgovinske koncesije. 3. Avstrija je dovolila železnico od Donave do Adrije in zagotovila Srbiji trgovinsko pristanišče v Sv. Ivanu, Baru ali drugem primernem kraju ob Adriji. 4. Avstrija je v dogovoru z Italijo dosegla avtonomijo Albanije in tako ustvarila z ogromnimi stroški drugi Schleswig-Holstein. Latinski pregovor pravi: »Com. munio est mater rixarum,« Za presojo avstrijske politike pa nisQ merodajni Hardni in drugi politični pustolovci. Zalo tudi ne moremo soglašati z ljudmi, ki dnevno politiko uganjajo s puhlimi in bobnečimi frazami. Odkrito in odločno smo grajali vihravost, nedoslednost LISTEK. velko v vojski. Resničen dogodek. Bulgarski spisal Ivan Vazov. Poslovenil Aleksij. Ko so ga poklicali k vojakom, sc Je skril v skednju v slamo . . . Stari oče je šel v mesto, da bi izprosil pri uradu, naj mu puste sina, ker je njegov edinec in nima nikogar drugega, ki bi pasel vola in obdeloval polje. Doma je ostala lc stara mati, ki naj bi vse one, ki bi vprašali, kje jc Velko, odslovila. »Vida . . pokliči Vclka! ... Iti Tnora v mesto ... je rezervist . . . Naj vzame puško s seboj . . .,« ji je rekel župan. »Velko ni doma, moj sinko!« »Mati Vida! . . . Morebiti sc je Velko skril? . . .« vprašujejo rezervisti, ki hodijo mimo. »Ne, sinovi! . . . Ka mnaj se skrije? ... Že od predvčerajšnjim ne vem, kje je... Saj vendar ni ničvrednež!... Saj ga vsi poznate . . .« Toda sedaj prihaja Ivan Morisivina, vodja rezervistov, Oborožen je od nog do glave. Vsakdo >?a pozna kot grozovitega človeka, in vs ivaščani trepetajo pred njim. »Mamica! ... Ce ne bo Velko jutri fcgodaj zjutraj pred našim odhodom na mestu, mu jih bom dal naložiti sto s palico, kakor hitro ga dobim! , . . Dobro si zapomni! . , .« »Toda kako? . . . Mene umorite, kakor hitro ga dobite!. . . Saj vendar ni ničvrednež! , . . Ali ne veš tega? ...« mrmra prestrašena mati Vida in misli na Velka, ki sedi v skednju . . . »Sto udarcev s palico iz najtršega lesa! . . . Niti enega manj! . , .« je ponovil Ivan in odšel. In Velko? Trepetajoč kot v mrzlici jc gledal za njim skozi neko odprtino, ki jo je napravil v strehi. Slišal jc grožnje strašnega Morisivine in jc bil še bolj prestrašen. Hitro je zdrsnil v kot pod streho, zlezel v slamo in sc zaril vanjo do vratu. In v tem položaju je ostal do večera. Drugi dan zgodaj zjutraj gleda skozi razpoko; na ravnem prostoru na vasi stoji množica rezervistov, vsi njegovi tovariši, vsi zadovoljni, vsi v uniformah in na njihovih čepicah, ki so okrašene z jesenskimi cvetlicami, sc svetijo v solncu majhni zlati levi . . . V ustih inaajo majhne bukovo vejice, s katerimi so si okrasili tudi puške ... Patroni, nabrani kakor biseri na verižico, sc križajo na njihovih prsih . . . Tihota je nastala med posameznimi skupinami. Rezervisti so sc postavili prav ob njegovi koči v lepo vrsto. Od krčme sem jc prihajal Ivan Morisivina. Pokrit je bil z visoko kapo, na kateri je bilo pritrjeno belo pero. Obstal je pred vrstami, jim nekaj povedal, in dal z roko znamenje . . , pričeli so korakati, enakomerno, urejeno, on precl njimi. Za njimi pa se jc pomikala pisana množica sorodnikoy in prijateljev, ki so prišli, da bi se od njih poslovili. Glasna pesem jc zadonela, ubrana .. . Velko je prisluškoval ... ni se mogel naveličati sladke melodije . , , In lepa pesem je odmevala po vasi.,, se dvigala proti nebu . . . Odšli so . . . izginili so . . . Semintja mu jc prinesel veter odmeve pesmi, ki jc utihnila v zraku. Vendar jc nekaj lepega ob času vojske . . . V prsih Vclka jc vztrepetalo srce .. Pogledal se je . . . Ves prašen od nog do glave, na njem visi slama in pajče-vine . . . okoli njega težak vzduh, tema, zalega miši ... in tuintam skozi razpoke skromno sevajoči solnčni žarki .. . kakor ukradena luč . . . In tam . . . široka polja, jasno nebo, svetlo sevajoče solncc . . . Reka šumi v dolini, ptiči se dvigajo v drznem poletu v višave, in njegovi tovariši korakajo po zelenem polju in pojo . . . Velko jc tiho vstal in hitel v sobo, vzel puško, ki je visela na steni, šel v hlev, pobožal lepega voliča, skočil čez plot, da bi ga nc zapazila mati, in tekel po polju, kot bi ga kdo podil. Rezervisti korakajo in pojo.,, kof zlate luči se svetijo bajoneti v solncu,.. Njihova zastava plapola kot velik ptič z razprostrtimi peruti . . , Pred vsemi koraka Ivan Morlsivi-. na. Včasih se obrne nazaj, poveljuje in koraka zopet dalje, pokrit z visoko če< pico. Ko jih je Velko dohitel, je utihnila pesem, vrste so se razkropile in vsi so zakričali. »Umalejtan! . . , Umalejtan! . . * Kako je s teboj?! . . . Kakšen junaki si! . . . Kje si bil vendar? , * .« so go-i voričili nekateri. »Umalejtan jc prišel! . . .« so krt* čali drugi; »sedaj sc ne bojimo nič več in gotovo ujamemo sultana!« »ITajdi! . . . Hajdi! . . . Veseli bodimo! . . . Dalje! . . , Na noge! . , , Carigrad je naš! . . .« In vsi rezervisti se smejejo in radovedno gledajo Velka Umalejtana, na katerem visi šc vedno tuintam kaka pajčevina. Velko je zardel in molčal. Ivan Morisivina se je smehljal, to« da kmalu nagubančil čelo in ostro za-« klical: »Dosti, dosti!.,.. Čemu se tako smejete?.. Dobro, Velko!... Dalje !..<; Rezervisti so se v redu dalje pomi-* kali. Toda predno so prišli čez prvi hrib", so prekrstili Vclka iz Umalejtana v, »Unterlcutnanta« (podporočnika.) in kratkovidnost avstrijske diplomacije. Dvakratna mobilizacija v zadnjih petih letih, ki je zahtevala nad milijardo škode in žrtev, jc doslej brez vsake vidne koristi, bilanca jc globoko pasivna. To pa so posledice iz dogodkov leta 1908. Mi nismo zagovarjali stalne aneksije Sandžaka, ampak priporočali tedaj in pozneje začasno okupacijo. S to bi si bili ohranili in zagotovili svoje »življenske koristi«. Te pa so prosta Adrija in odprta trgovinska pot v Makedonijo. Ako nam je na jeziku Solun, hočemo s tem označiti le zadnjo postajo železnice, kajti za trgovino je končno cenejša pot po Adriji, nego po suhem do Soluna. Obenem bi bili Črnogorcem in Srbom prihranili velike žrtve in novo sovraštvo do Avstrije, ker so se končno le morali umakniti iz Skadra in Drača. Največji prijatelj Srbije vendar ne more zahtevati, da bi si Avstrija sama zgradila kitajski zid ob meji in se kot polž zalizala v svoji hiši. To menda razumejo tudi politični otročaji in frazerji. Ravnotako pa ne moremo razumeti politike, ki Srbom zastavlja trgovinsko pot do morja. Ne glede na to, da Skader nikdar ni bil albanski in da so si ga Črnogorci osvojili s pravico orožja, nima ta pokrajina brez Sandžaka niti najmanjšega pomena za Avstrijo. In to temmanj, ker je habsburška monarhiji vezana z besedo, da dovoli železnico od Donave do Adrije in Srbiji trgovinsko pristanišče. Nasprotja se poravnajo s kompromisi. In kompromisi so bili mogoči le toliko časa, dokler se Avstrija ni odpovedala členoma 25. in 29. berolin-ske pogodbe. Sedaj imamo prazne roke in žepe, zato pa stiskamo pest. Kaj je tega treba bilo? Zato odkrito rečemo: Še ena taka zmaga, kakor sta bili zadnji dve, potem bodemo res morali reči: Fuit Ilion, fuimus Troes. Srbsko MM. (Od našega poročevalca.) Belgrad, 4. junija. Vaši spoštovani čitatelji mi ne bodo zamerili, da se v poslednjem času bolj po-redkoma oglašam, dasi je dosti snovi nabrane, ako izvedo, da »Slovenca« namenoma nočem vlačiti v spor med Srbi in Bulgari. Kajti, čeprav se mi zdi, da sem bil jaz kot časnikar kolikortoliko objektiven in moram z zadovoljstvom konštati-rati, da si je prizadeval biti objektiven tudi moj sofijski kolega v »Slovencu«, vendar ne moreva ne jaz ne on v takih vprašanjih, kakor so zdaj na vrsti, biti zadostno in vseskozi objektivna. Vendar pa se čutim dolžnega Vas v sedanjem momentu obvestiti o razpoloženju v Srbiji. Pri tem mi ne pade niti na um, agitirati za srbsko stališče proti bul-garskemu. To itak ne bi imelo nobenega pomena, ker tega spora ne bodo rešile nobene simpatije ali antipatije drugih. »Slovenec« je tekom balkanske vojske bil tako dobro informiran, da je v marsikaterem oziru prekašal ne samo vse v našem jeziku pisane liste, ampak tudi mnoge svetovne. »Slovenec« je bil prvi list sploh, ki je objavil bistvene določbe srbsko-bul-garske pogodbe glede razdelitve osvojenega teritorija, in sicer tako iz peresa svojega londonskega dopisnika po informacijah od dr. D a n e v a samega, kakor tudi od moje strani, ki sem »Slovencu« sporočil one točke te pogodbe, katere so Bulgari pred vojsko in tekom nje pogazili: namreč da jc bila Bulgarija zavezana Srbiji poslati na makedonsko bojišče na pomoč 100.000 vojakov, da pa ne samo tega ni storila, ampak je Srbijo prosila za pomoč 50,000 ljudi in obsedno artiljerijo, brez katere se Odrin nc bi bil zavzel, »Slovcnec« pa je tudi prvi avtentično objavil, da Bitolj, Prilep, Veles in Ohrid ostanejo srbski. Jaz sem, ko sem Vam takrat ta minimum srbskih zahtev sporočil, dejal, da sem to vest dobil od vrle visoke vojaške osebe. Danes morem odkrito razodeti, da jc ta informacija pohajala od samega prestolonaslednika Aleksandra. Srbija stoji na stališču, da so Bulgari prekršili vse točke pogodbe. Srbija je, hočeš nočeš, morala to krševanje trpeti, ker, če bi bila Srbija tekom vojske na to reagirala in bi ne bila več naredila nego to, na kar je bila vezana, bi balkanska vojska imela danes čisto drugačen rezultat, nego ga ima. Sedaj pa zahteva Srbija revizijo pogodbe, ki je že sama na sebi, tudi. če bi se bila držala, za Srbijo krivična. Razloge revizije je »Slovenec« že objavil, če se ne motim, januarja ali februarja, a sedaj jih je obširneje razložil ministrski predsednik Pašič v skupščini. Ti razlogi so tako evidentni, da Srbija od svojega stališča ne bo odstopila, tudi ne, čc bi pretila vojska. Srbija je v pretekli vojski doprinesla ne samo zase, temveč i za Bulgare, za osvobojenje Makedonije, toliko žrtev, da se več ne more žrtvovati. Srbija se pa čuti tudi zadosti močno, da svoje interese brani do skrajnega. Nečem prikrivati, da si stoje zavezniki do zob oboroženi nasproti. V visokih srbskih vojaških vrstah se govori: Mi smo s Turki opravili že pred sedmimi meseci, pa smo zato, da Bulgari dobe Odrin, že osem mesecev ločeni od svojih družin. Mesece in mesece smo Bulgare preskrbljevali z mu-nicijo in hrano, oni so nas pa v vprašanju izhoda na Jadransko morje pustili na cedilu. Zato naj jim pa zdaj damo, kar smo sami brez pomoči nikogar osvojili, Prilep, I mesto kraljeviča Marka in Bitolj, kjer smo izgubili toliko tisoč najboljših življenj in se je naša armada tako izkazala! Nc, in če bi bilo treba gaziti kri do kolena!... Neki višji častnik, ki je igral v pretekli vojski veliko vlogo in je eden najres-nejših in najzmernejših, mi je dejal, da Bulgarov, katere dobro pozna izpred Odrina, niti najmanj ne podcenjuje, da pa se srbska armada nima vojske z njimi nič bati. Politični krogi bi bili zelo veseli, čc bi bilo mogoče spor mirno rešiti, toda to je skoraj nemogoče, armada pa gori nepotrpežljivosti, da rešita mučno stanje meč in top, če že mora do tega priti. Končno moram, akoprav visoko cenim informacije Vašega londonskega poročevalca, konstatirati, da je izjava dr. Danevo-vega zastopnika, nekega Georgijeva, glede bitke pri Kumanovu odvratna neresnica in kleveta, češ, da je bulgarski general Teodorov bil na Kumanovem in doprinesel k srbski zmagi. General Teodorov — moje informacije iz armade so iz prvega vira — je stal pod komando srbskega generala Stepanoviča in bil na skrajnem levem krilu II. srbske armade, ki je čisto drugie operirala, na dan kumanovske bitke pa je bil od Kumanova tri dni hoda oddaljen. TržiSke novice. t VoHtev krajnega šolskega sveta. Preteklo sredo sc je sestavil novi krajni šolski svet. Za predsednika je bil izvoljen g. župnik J. Potokar, za namestnika g. Fr. Ahačič, trški župan. — Po končani volitvi je gospod predsednik v imenu krajnega šolskega sveta čestital g. šolskemu vodji Kalinger, ki j c dobil za svoje zasluge, ki si jih je stekel na polju šolstva, naslov ravnatelja. ' t Nova slovenska šola. Za soboto, 31. majnika, jc povabil gospod okrajni glavar Schitnik vse tri občinske odbore, namreč tržiškega, kovorskega in šentkatarinskega na dogovor glede nove šole, ki naj bi se zgradila v trgu. Povabljeni so se udeležili skoraj polno-številno. Iz Kranja je došel gospod okrajni glavar, c. kr. okrajni, šolski nadzornik Simon, dr. Šavnik in inženir glavarstva. Komisija si je ogledala dosedanje šolske prostore in se zelo nepovoljno izrazila o njih. Dekliška šola nasprotuje vsem zdravstvenim predpisom. Primanjkuje najpotrebnejših prostorov, tako za učne sobe kakor tudi za razna učila. Ker so se vse mero-dajne osebe izrazile za novo stavbo, ker bi popravljanje starega poslopja ne stalo mnogo manj nego zgradba nove šole, zato so ti odbori s komisijo na čelu izbrali primeren prostor na posestvu g. inženirja Karola Pollaka. Po mnenju vseh izvedencev je ta prostor najpripravnejši. G. inženir Pollak je voljan ga za primerno nizko ceno odstopiti. V kratkem se bo izdelal načrt za novo šolo. Komur je mar blagor našega trga in kdor jc prijatelj delavstva, ki bo svojim otrokom v novi šoli moglo dati višjo izobrazbo nego je bilo sedaj možno, bo gotovo pozdravil najtoplejše to podjetje. Po sveiu. Nižjeavstrijska kmečka zveza jc imela minulo nedeljo na Dunaju svoj obiini zbor. Iz raznih poročil izhaja, da šteje zveza žc 68.000 članov in se njih število od lani naraslo za 5157. Zveza ima svoje člane po vseh 1600 nižjeav-strijskih občinah — tudi po mestih in industrijskih krajih. Kako zelo se člani zavedajo svojih dolžnosti do zveze, priča okolnost, da je med vsemi 68 tisoči članov lc 300 talcih, ki še niso poravnali članarine. Dohodkov je imela zveza lani 191.140 K, stroškov 131,163 K preosta. nek znaša torej 56.296 K. Zveza jc sklenila ustanoviti lastno tovarno za umetna gnojila in sc v ta namen osnuje delniška družba. 200 milijonov novih davkov na Francoskem. Francoska republika mora pokriti primanjkljaj v letu 1913., ki bo prihodnje leto vsled večjih izdatkov za triletno vojaško službovanje še znatno narastel. Zato išče vlada novih virov za dohodke. Finančni minister jc pravilnega mnenja, da zemljiškim posestnikom ne kaže nalagati še večjih bremen in da se živila zaradi splošno draginje ne smejo še bolj podražiti. Dobiti namerava potrebnih 200 milijonov na ta način, da sc zviša davek na alkohol za 36 milijonov. Razni pristojbinski davki bodo vrgli nadaljnih 22 milijo- s Zvečer so dospeli v Plovdiv. Prenočili so v novi vojašnici. Zjutraj je šel službujoči častnik okoli po vojašnici, pregledal Morisivino četo in odšel. .Vclku je tukaj ugajalo: juha z mesom, nov vojaški plašč in tovariši in pesmi in zabave — vse, kar mu jc poželelo srcc. Privadil sc je novega življenja, navad in govora vojakov . . . in nič več ni bil podoben prejšnjemu Velku. Poveljnik ga pokliče. »Tukaj!« zakliče iz polnega grla, se postavi ravno kot struna in gleda predstojnika smelo v oči. In drugi se iz njega norčujejo. »Velko!« . . . zakliče Ivan Morisl-Vina, ki je bil že častnik, »leva si prišli narobe na kapo! . . . Neotesani deč-.ko! . . .« »Na uslugo. Vaše Blagorodje!...« in Velko gleda s spoštovanjem svojega predstojnika. Vedno iznova prihajajo nove čete novincev, katere dajejo v nadzorstvo rezervistom, da bi jih izučili. Velko je dobil deset kmetov in pet meščanov. Ivan Morisivina je gledal precej pisano enega izmed zadnjih in ga je strašno stiskal. Dobil je sedaj priložnost, maščevati se. »Velko!...« pokliče svojega podanika na stran. In ko je stal Velko poleg njega, je pokazal z očmi v lepi vrsti stoječe novince in ga vprašal: »Ali te ubogajo? ..« »Ubogajo, .Vaše Blagorodje . . .« »In vidiš tam onega velikana?...« »Vidim ga, Vaše Blagorodje . . .« »To je pasji sin ... to je .... saj razumeš? . . . Pazi dobro . . . ne dovoli mu, ganiti se . . . čc slabo koraka, mu stopi na noge ... če ne gleda čisto naravnost, ga udari po ustih s pestjo ... ne prizanašaj mu . . . Pojdi!« »Kakor ukažete! . . .« Velko se je vrnil k svojim novincem in Morisivina je odšel proti mestu. Velko ni mogel razumeti, zakaj je dobil ukaz, 1olči onega dolgina. Marsikateri kmetje so med vajami pravi levi, in doigin koraka najbolje. Ali se ni častnik zmotil? Ni mu hotelo iti v glavo, toda od takrat je bil vedno zmeden pred dolginom, dasi ni vedel zakaj. Zvečer ga je poklical Morisivina v pisarno. »Velko, kako je z onim oslom ...« »Kakor ukazujete, Vaše Blagorodje . . .« »Ali so mu otekla usta? . . .« »Nikakor ne, Vaše Blagorodje, zelo natančno opravi vse ukaze . . .« Častnik je nagubal čelo. »Slišiš, ti si kamela! Jutri pridem med vajami . . . Naj dela kakor hoče, v moji navzočnosti ga moraš dobro ozmerjati, sicer naj te vzame vrag!...« Velko jc prestrašen odšel. Opazil je, da je bil gospod častnik veliko sitnpjši kot zadnjič, in končno ... kdo ve . . . morebiti je taka navada. Naslednje jutro je prišel častnik k vajam z veliko gubo na čelu. Volku ie oblil mrzel pol,- Takoj po prvem povelju: »Ena, dve!« je stopil Velko k dolginu, ga prijel za obleko in rekel s temnim, slabot-» nim glasom, kot bi prihajal iz zemlje: »Prosim . . . Gospod!-. .« Dalje ni mogel govoriti in proseče je gledal velikana. Nekateri vojaki, meščani, so sc nehote smehljali, ko so videli Velka v tako sitnem položaju, da ni vedel, ali je v nebesih ali na zemlji. Morisivina jc zaškrtnil z zobmi, preblcclel, skočil k Velku in ga udaril po obrazu, da se mu .jc vlila kri iz nosu. To jc častnika šc bolj razjezilo, zaklical jc: »Velko! . . . štiriindvajset ur zapora . . . brez kruha! . . .« * * * Žalosten jc bil Velko vsled kazni. Vso noč je jokal. Oslabel je vsled bolesti. Spominjal so jo svoje, matere, ki vzdihuje kadarkoli misli nanj . . . svojega očeta, kateremu so odpovedale noge službo pri težkem delu . . . lepega voliča v hlevu, ki so ozira, kdaj bo prišel Velko in ga pobožal . . . Dolgo je mislil. Tretjič so zapeli petelini, prvi svetlobni žarki so se prikradli v sobo skozi okence. Kmalu se bode prebudila vojašnica, minil bo čas kazni in zopet bo šel na vaje ... in zopet bo gledal nagubano čelo strogega čvtnika. Ne . . . danes zvečer bo ušel . . . takoj, ko se bo stemnilo . . . Naj sc zgodi, kar hoče. Vendar Velko ni izpolnil svojega načrta. Ivan Morisivina je bil prestavljen, in na njegovo mesto jo nrisel pameten, miren častnik. nov, med njimi pristojbina od trgovinskih efektov. Pristojbina od zavarovanj bo dala -iS milijonov, pristojbina ob spremembah v posesti nepremičnin 513 milijonov. Od čistega dobička premogovnikov, ako znaša dobiček nad 350 frankov pri tonelati, bo plačevati 20 postoten davek, kar bo dalo 9 milijonov. Izdelovanje električnih svetil-nic bo neslo 150 milijona in pristojbina po 10 vinarjev za vsak meter kino-matografiških filmov 55 milijonov. Nadalje namerava vlada zvišati tudi razne panoge borznih davkov, na primer kolkovino za izdajo inozemskih vrednostnih papirjev, davek od dohodkov vrednostnih papirjev, od dobitkov na srečke itd. Zvišanje teh borznih davkov bo neslo okoli 58 milijonov. Novi davki bi torej v prvi vrsti zadeli premožne stanove, ki imajo od ohranitve miru in varnosti lastnine največ koristi. Redovniki in redovnice v šolah. Redovniki poučujejo v Avstriji na 11 javnih državnih gimnazijah, 8 zasebnih gimnazijah, 5 učiteljiščih, 2 trgovskih šolah, 6 meščanskih in 20 ljudskih šolah ter vodijo 28 dijaških zavetišč. Redovnice učijo na 3 dekliških gimnazijah, 10 učiteljiščih, 8 li-cejih, 4 trgovskih šolah ter vodijo 108 pen-zionatov. Nadalje poučujejo na 56 zasebnih meščanskih šolah, na 671 zasebnih in 143 javnih ljudskih šolah. Končno vodijo še 312 delovnih šol, 273 otroških vrtcev, 64 nadaljevalnih šol, 5 tečajev za otroške vrtnarice, 6 tečajev za učiteljice ročnih del, 19 gospodinjskih šol in zavod za hčere vojakov (moštva). Koliko redovnikov in redovnic pa deluje na bolniškem polju in skrbi za zanemarjeno mladino itd., itd.! In to človekoljubno delovanje ni bogato plačano. Vendar pa svobodomisleci to »klerikalno« armado sovražijo in z gnojnico oblivajo, češ, da je že cela Avstrija »črna«, ker da je bilo v letu 1910. v Avstriji 11.116 redovnikov in 27.389 redovnic. Zakaj pa se judje in njih svobodomiselni bratci ne posvečajo takim »lukrativnim« poklicem? Koliko pa je judov v Avstriji? Spomenik zvezdoslovcu Schiapa-relliju. Pod predsedstvom italijanskega kralja se je sestavil odbor, ki ima nabaviti sredstva za spomenik leta 1910 umrlemu italijanskemu astronomu Schiaparelliju. Spomenik mu postavijo v rojstnem mestecu Saviglianu v zapadnem Piemontu. V palači Brera. v Milanu, kjer je izvrševal svoja opazovanja in pisal svoje zvezdoslovne obravnave, pa mu vzidajo spominsko ploščo z njegovo podobo. Schiaparclli si jc stekel velikih zaslug z raziskovanjem zvezdnih utrinkov, o katerih je dokazal, da nastajajo vsled razpadanja repatic. Tudi takozvane zvezde dvojčke ali dvozvezde je on prvi raziskoval in razložil njih postanek. Sve-tovnoznan pa je postal vsled svojih opazovanj Marsa. Zlasti je opisal vodotoke na Marsu in njih razširjanje in zoževanjc. Novejše preiskave pa so dognale, da temeljijo ti vodotoki samo na prevari v vidu. Vkljub temu so Schiaparellijeve zasluge za napredek v zvezdoslovju velike. Enajstleten dečko, ki je hotel za« strupiti mater. Na dunajski kliniki za umobolne opazujejo enajst let starega Edvarda Binderja, ki je trikrat poskušal zastrupiti svojo mater: prvič z no-< ln Velko je ostal. Častnik jc kmalu opazil Velkove vrline, njegovo ubogljivost in nepo-kvarjenost srca. Nekega dne ga je pred zbranim oddelkom glasno pohvalil, ker jc dobro opravil, kar mu je bilo naročeno. »Izvrstno, Velko! Ti si vrl dečko! Želim, da bi vsi postali taki vojaki, kot si ii.« Vclku se je zdelo kot bi se povrnil v nebesa. Od tedaj naprej jc bil pripravljen, na prvi migljaj umreti za svojega predstojnika. Oživel jc nanovo in pričel izpraševati tovariše, čc bo kmalu vojska s Turki, ker bi bil namreč. rad nasadil nekaj Turkov na svoj bajonet. Vedno bojevitejši jc postajal. »Velko, ali boš v bitki pobil veliko Trnkov?« so ga izpraševali hudomušni tovariši. »Njihove matere jih bodo objoko« vale.« »In kako jih boš potolkel? Saj še nisi bil v bitki.« »Kaj, jaz?« se jc razjezil Velko, stopil na stran, zgrabil puško — in jezno suval v zrak z nataknjenim bajonetom. Vsi so se umikali, kajti pogumni Velko bi bil v resnici nasadil katerega na ostro bajonetovo konico, ki sc je svetila v solncu. Nenadoma mu jc položil nekdo roko na ramo. Obrnil se je. Pred njim je stal njegov častnik in ga smehljaje se gledal. kim barvastim papirjem, ki ga je namočil v mleku, potem z neko zdravilno kroglico, ki jo jc zdrobil v prah in zop(1t pomešal v mleko. Obrakrat se mu jo ponesrečilo, ker je mati opazila rdečo barvo, oziroma bridki okus, ter zlila mleko preč. Tretjič pa je imel kupiti kuhinjsko sol, a je prinesel lužno sol. Mati jc posolila s tem strupom fižol, a je zopet zapazila na bridkem okusu, da nekaj ni v redu ter stvar naznanila. Fantič se jc sprva izgovarjal na trgovca, ki je pa dokazal, da je dečko izrecno zahteval lužno sol. Nazadnje je Edvard priznal, da jc hotel mater zastrupiti, da bi po njeni smrti prišel nazaj na Štajersko, kjer je bil po očetovi smrti na reji in kjer je živel prosto kot ptič. Materino truplo je hotel skriti v stanovanju in potem zbežati. Sicilijansko. Italijanska zbornica je zopet ovrgla volitev znanega sicilijanskega panamista Nasija. Ko se je ta vest raznesla v Palermu, se je ljudstvo zbralo pred Nasi-jevo hišo in mu prirejalo velike ovacije. Nasi je stopil na balkon in v silno bojevitem govoru slavil zvestobo svojih rojakov, njihovo plemenito srce in njihovo pravno zavest. Imenoval se je žrtev političnih strasti in sovražnosti, ki nočejo smrtno zadeti samo njega, marveč z njim vred celo Sicilijo in cel jug. Toda Sicilija in južne pokrajine bodo pokazale, da niso kolonije druge vrste, marveč da so živ del domovine in da jim gredo z enakimi dolžnostmi tudi enake pravice. IZ Lilije. Iz Litije nam pišejo: Zadnje čase so se izvršile v Litiji važne spremembe glede trškega gospodarstva. To gospodarstvo je bilo pod liberalnim na-čelstvom tako »vzorno«, da sta bila pri-morana deželni odbor in deželna vlada gospodarski odbor razpustiti. Kaj je dalo povod razpustu, za sedaj zamolčimo; če potreba pokaže, se bo pa povedalo. Za gerenta je bil imenovan gospod Franc Rozina iz Litije. Zakaj je bil ravno ta imenovan, to naši »višji« liberalci dobro vedo, mi pa tudi! Čudno pa je, da tega ne ve »Danov« »inteligentni« dopisnik! Iz tega sklepamo, da nedeljski dopis v »Dnevu« iz Litije ni izšel iz liberalnih višjih krogov; prej-kone ga je spisal skrit potuhnjenec ali pa celo Šmarčan! Pa bodi kdorkoli, mi stojimo na stališču, da je za vse suroi vosti bodisi v listih ali kjerkoli odgovorna liberalna stranka! To povemo v pojasnilo tistim hinavcem, ki se pridejo opravičevat, češ: to obsojamo, to se je zgodilo brez naše vednosti. Dobro, če res obsojate podlo pisavo ali nečastna dejanja katerega svojih somišljenikov, imejte tudi toliko poguma, da to poveste na glas; sicer ste le hinavci in vredni drug drugega. Torej oni dopis v »Dnevu« v grdem tonu napada gospoda dekana, ker vrši svojo pastirsko dolžnost. Lastno stranko pa ponižuje s trditvijo, da je dekan zakrivil ves propad liberalne stranke. To priznanje je častno za dekana, liberalna stranka pa stoji jako na slabem, čc jc od enega človeka odvisna vsa njena usoda! Velko se je vzravnal in onemel Vsled sramu. " »Rad bi te videl tudi pred pravim sovražnikom tako drznega,« ga ogovori predstojnik. »Kakor ukažete, Vaše Blagorodje!« « * » Bilo je leta 1885. Cel polk je bil zbran na Lačnem polju in je stal v lepi vrsti. Kmalu je prijezdil poveljnik na iskrem vrancu in naznanil, da je Milan, kralj srbski, napovedal Bulgariji vojsko in da bo odšel zvečer cel polk na boj, cla bo branil meje očet-njave. Po prvem, nenadnem čustvu zadovoljstva vsled vojske s Srbijo je nastala v Velkovi glavi velika zmešnjava. Dveh reči ni mogel razumeti: prvič, zakaj se ne bojujejo Srbi s Turki, ki so hudobni in ne kristjani, in dalje, če je zelo strašno, peljati se po morju v Srbijo? Toda ni imel časa, vse zvedeti; vsi so imeli veliko dela, tekali so semintja in spravljali skupaj svoje reči in končno odšli na kolodvor. Na postaji je bilo veliko, veliko ljudi. Jokajoče "matere so sc poslavljale od vojakov. Deklice, so krasile njihove čepice s cvetjem. Nekateri so vtaknili v puškino cev smrekove vejice. Lc od njega se ni nikdo poslovil, nikdo ni tožil, da odhaja na vojsko. Zahrc-penel je, pa ni bilo časa: razvrstili so jih v posamezne skupine, godba jo zaigrala, množica se jc poslavljala s klicem: »Hura!« in vlak se je pričel pomikati dalje, * s H Da se vidi, kako majhni so ti ljudje, povemo še, da se liberalci ne sramujejo dan za dnem v vseh krogih vsako malenkost naprtiti na dekanov rovaš. Da sc vreme ravna po dekano-vem povelju, to je neomejana vera vseh liberalcev. Kadar imajo Sokoli izlet, jih samo to skrbi, če bo dekan za to zvedel; tedaj jim gotovo pošlje dež za hrbtom. To je neštetokrat dokazano. Zadnji slučaj se je zgodil o Binkoštih. Sokoli so zvedeli, da gredo Orli v Štango. Hitro so se odločili, da napravijo izlet Podkum, češ, ker bodo imeli tudi Orli izlet, bo gotovo lepo vreme! Binkoštno nedeljo zjutraj, ko so odhajali Sokoli, je vse kazalo, da bo lepo vreme. Toda, glej spaka! Orli so si premislili ter sklenili, da gredo v ponedeljek v Štango. ln čudež — nič čudež, dekan je naredil, — da je Sokole cel dan dež »plajhal« zato, ker so šli na izlet, k maši pa ne. Tolažili so se s tem, da bodo v ponedeljek pa Orli mokri. Pa nič tega! Cel dan je bilo lepo, kakor nalašč. Pa nele vreme, sploh vse, kar se kateremu liberalcu kje kaj nevšečnega pripeti, vsemu jc kriv dekan. Neki liberalni prvak je nekoč dekanu v obraz očital, da ga je »zamaševal«! Torej, če je že v narodnem življenju vse odvisno ocl dekana, kaj šele v politiki. Pri vseh volitvah je le dekan zmagal. »Klerikalcev« sploh ni! Pa ne le, da je zmagal, on tudi vse zastopo sam upravlja. Zupanuje v šmartnem in Litiji, načeljuje zdravstvenemu zastopal, cestnemu odboru, krajnim šolskim svetom v šmartnem in Litiji, kmetijsk* podružnici itd. itd. In končno ni prej miroval, da je vlada gospodarski odbor razpustila, samo, da bo on gospodaril s trškim premoženjem! Ne pišemo tega za kratek čas, ker lahko dokažemo, da liberalci resno tako mislijo, saj pripisujejo dekanu vsemogočnost Neki trgovec dan za dnem od jutra do noči pridiguje v svoji prodajalni o dekanovi vsemogočnosti. Z ozirom na njegove duševne vrline mit tega niti ne zamerimo. Niti se ne čudimo gospodom gotovega urada, ki klečeplazijo pred tem človekom, ker poznamo svobodo njih režima. Pač pa sc čudimo našim svobodnim kmetom, da se jim ne gabi poslušati takšnega človeka. V zahvalo za dekanovo požrtvovalnost in nezasluženo naklonjenost Litiji, da se kolikor toliko trgovcem in gostilničarjem na ljubo vsako nedeljo in praznik opravlja sveta maša s pridigo v litijski podružnici, dekana sramote in zaničujejo. Taka je hvaležnost takozvane »inteligence«! če bi dekan zaprl litijsko podimžnico za eno leto, bi se lahko prepričal, kako ga bodo ravno ti ljudje pogrešali. Redlovo vohunstvo. Trije samomorilci v Redlovi rodbini. »Naprzod« poroča iz Lvova, da je v ondotni bolnišnici šest oseb, na katere je Redlova afera tako učinkovala, da mislijo, da jih radi vohunstva zasledujejo. Od Red-lovih bratov in sester so z Redlom vred trije izvršili samoumor. Usmrtil se je nje- Ze dva dneva je bilo čuti grmenje topov, ki je odmevalo po visoki Vitoa planini. Gora je žakrivala svoje jezno čelo v sive, goste oblake. Razburjeno je tudi staro mesto Sredec, bulgarska prestolnica, na cestah zmešnjava in gnječa, na cestah žalost in srca — težka. Povsod plapolajo bele zastave z rdečimi križi, mesto sc je spremenilo v bolnišnico, neprenehoma prihajajo vozovi z ranjenci in z bojišča prihajajo vedno bolj žalostna poročila; grmenje topov se bliža, vedno strašnejše je, steklo v oknih se stresa. Za Sredcem, v smeri proti Slivnici, je vsa cesta polna vojaštva; prihajajo: z Rodopov, od obrežja Egejskega morja, oc! Donave prihajajo ti junaki. Noči so spremeniji v dneve, ne spijo nič, nc jedo skoraj~nič in vendar so veseli. Ali slišiš? pojo v odgovor grmenju topov, čeprav so vsi blatni, le njihove puške se svetijo in v srcih je veselje. Vedo, da gleda nanje vsa Bulgarija in pripoveduje, kar od njih pričakuje, vedo, da Bulgarija zanjo moli. Kakor daleč sega oko proti zahodu, je cesta pokrita s pešci, ki imajo nasajene bajonete. Železna vozna kolesa. škripljejo, nosijo težke topove in vozove s strelivom, čc se izognejo, oblatijo trudne jezdece. * * * Strašen boj divja žc eno uro na celi črti za Slivnico. Že. tri dni grmijo topovi neprenehoma in milijoni krogci sikajo v ozračju. Gosta, modrikasta megla je razprostrta nad bojiščem in se noče umakniti. gov brat, ker je kot tovorni blagajnik na lvovskein kolodvoru poneverjal; sama sebe je tudi usmrtila Redlova setra. V Rusiji zaplenjujejo liste, ki pišejo o Redlovem vohunstvu. V Varšavi so zaplenili šest političnih dnevnikov in ustavili list »Slovo«, ker so pisali o Redlovi špionaži. Listom je najstrožje ukazano, da o Redlovem vohunstvu ne smejo pisati. Sodi se, da je Redlova zadeva v zvezi s Kuzminovo zadevo. Obsojena vohuna v Galiciji. Krakovska porota je obsodila brivskega pomočnika Jožefa Gondeka ia njegovo ljubimko Zofijo Link radi vohunstva, in sicer Gondeta v dve in pol letno, Lin-kovo pa v eno in pol letno ječo. Vohuna sta ob krizi izdaja Rusiji podatke o gibanju čet, o vojaških dobavah, o zastraženju mostov, o maršnih načrtih itd. Podatke sta dobila od vojaka 13. pešpolka Scapa v Krakovu in od pešca Banazika v Przcmyslu, Scapa so zaprli, Banazik je pa pobegnil v Rusijo. Nadalje sta dobila Gondek in Lin-kova veliko množino eksplozivnih snovi, da bi raztrelila več mostov in vojašnic. »Pozabljen« revolver v Redlovi sobi. »Zeit« poroča, da se ji z avtentične strani zatrjuje, da je revolver »pozabil« neki gospod vojaške komisije. Revolver so gospodje kupili, ovoj odprli; tudi kroglje so »pozabili« v Redlovi sobi. Redi jc izjavil, ko ga je komisija zapustila: »Do jutri zjutraj uredim zadevo na edin mogoč način.« Komisija je torej natančno znala, da se je Redi hotel ustreliti. Vprašanje, zakaj da Redla niso zaprli, še ni rešeno. Vročinski vol v juniju mesecu. Zopet sc nam vzbujajo spomini na vroče poletje 1911 in pred nami vstajajo grozna muke, ki so jih takrat morali brez vsake pomoči prestati v juliju in avgustu. Koledarsko poletje se še ni pričelo in že plava nad celo Evropo vročinski val poznega poletja, ki nas vse tlači in dela pobite, otožne, klavrne, poparjene in potrte. Zlasti tožijo milijoni Dunajčanov, da jih gozdovi in livade dunajskega loga le slabo ščitijo pred pekočimi žarki neusmiljenega solnca. Dežja ni, niti kapljice ni, ki bi razpršila to morečo vročino in prinesla vsaj nekaj hlada. Pekočina leži nad morjem palač, kakor koklja nad pišče-ti in pazi, da no pride nobena sapica preblizu. Žgalina jc pregrela ceste in zidovje in odseva iz njih zopet kakor iz žareče peči. Ubogo ljudstvo je od tega ognja že vse omamljeno in še v kratkih, malo ohlajenih nočeh najde le kratkega, nemirnega spanja. In ko sc zjutraj zbudi, ga začne pretresali strah, ko se prikradejo prvi pekoči žarki »ljubega« solnca na obzorje. Posebno moški svet, ki mu je navada dala najneumnejšo obleko, ki si jo je mogel izmisliti sam peklenšček, trpijo in gi-nejo. Široko odprte turistovske srajce, to jo še edina tolažba. Oh, ko bi smeli brez sukenj in suknjičev na cesto! Ženske so srečnejše. Kdo pozna vse njihove »trike«, s katerimi se znajo boriti tudi proti temu peklu. Lahne bluze, čim tanjše, tem boljše, in čim manj jih je, tem rajše jih nosijo! Pa še marsikaj Predvčerajšnjim so bili sovražniki trikrat močnejši, včeraj jih je bilo dvakrat več, danes so moči enake. Boj divja povsod, na levem krilu, v sredini in na desnem krilu, kjer se nahaja tudi Velko. Bojuje so za deset drugih, izvršuje junaška dela. Grič, s katerega so streljali Bulgari, je bil prod kratkim v srbskih rokah. Po večkratnem napadu so pregnali naši vojaki Srbe s te pozicije — sovražnik se je umaknil na nasproti ležeče višavje, kjer se jc ponoči dobro utrdil. Zjutraj koncentrira ves ogenj na nas in velika množina krogel se vsuje na našo pozicijo, ki leži nižje kot srbska. Srbi so nevidni. Tuintam se prikažejo med oblaki črnega dima čepice, a takoj zopet izginejo. Ure potekajo, boj divja dalje. Strašni ogenj iz srbskih utrdb se vsak trenutek veča. Naš oddelek hrani patrone in no strelja zastonj, čaka na povelje »Naprej!«, ko bo odgovoril na streljanje z bajoneti. Med tem poslušajo naši mladeniči žvižganje krogel ali njihove zamolkle padcc na zemljo. In kakor hitro zagrmijo naši topovi, sledijo z očmi granatam in kličejo: »Hural«, če krogla zadene. Le Velko nc preneha streljati, sa-! no on enakomerno odgovarja sovražniku in zato pade največ krogelj blizu njega. Najbolj ga jc jezilo, da ni imel že od včeraj grižljeja v ustih, vsled neprestanega ognja niso mogli pripeljati kruha v utrdbe. .Velko jo tiho klel in streljal dalje. Toda = lakota osvoji mesta, drugega manjka. Toda, pst, da se kdo ne pohujša! Sploh pa takih skrivnosti gentleman nc izda. Lica začrncla, kakor Beduini! Kdor ima dovolj mamo-na, na kmete, ali vsaj v bližnja kopališča, ubogi uradnik in kdor je sploh navezan na svoje posle v mestu, pa si kupi na prednji strani tramvaja za 14 vinarjev — vetriča. Tako hudo pri nas pač ni, kakor na Dunaju; toda zadnje dni je bila sopara žc tudi prav neprijetna. Zlasti če so vročini pridružijo še oblaki prahu, ki so prava specialitcta Ljubljane. Nocoj proti jutru pa je začelo grmeti in bliskati se in obilen dež jc ulic e očistil in zemljo ohladil. Ljudje in vsa narava so si oddahnili. S Češkega in Nemčije prihajajo poročila o hudih urah, ki so povzročile velike škode. Bog nas varuj vsaj tega! XXX Strašna nevihta v Nemčiji. Na H«* senskem so neurja povzročila milijonsko škodo. Utonilo je 12 oseb, v Kran-lukenu je voda vzela 7 hiš, neko rodbino petih oseb pogrešajo. Povodenj je porušila tudi več železniških mostov in poplavila železniške nasipe. Toča je skoraj vso žetev uničila. Voda je stala po nekaterih krajih dva metra visoko; samo strehe hiš so se videle. Drevesa je vihar ruval, tudi veliko živine je utoni« lo. Strla je ubila več oseb. Polja so zasuta s promo. Pri Burghausnu se utonili štirje šolarji. V Stuttgartu je vihar dvigal iz tirov vozove električne železnice. Posamezni zrni toče so tehtali do 100 gramov. Tiirinški brzovlak jo moral na progi obstati, ker bi ga bil drugače vrgel vihar iz tira. Na vojaškem vežbališču pri Grafemvohru (Bavarsko) je ubila strela stotnika Hi. ckelna. Solkansko vprašanje. Danes došla poročila o položaju na Balkanu so zopet nekoliko bolj pesimistična. Predvsem se zrcali to iz dopisa našega belg rajske ga poročevalca. (Glej drugo stran li-sta!) Pa tudi druga poročila kažejo, da je Srbija postavila minimum svojih zahtev, glede katerih ne bo izlepa odnehala. Na drugi strani pa šc zdaj ni razjasnjeno, kaj kabinetna kriza v So-fiji pravzaprav pomeni. Naše nedavno poročilo iz Londona iz merodajnega bulgarskega vira pa je bilo tudi vse kaj drugega kakor optimistično. Piše se pa tudi, da belgrajski diplomati trdno verujejo v poravnavo. Če se v Solunu, kjer se ministrski predsedniki balkanskih držav menda že jutri snidejo, ne doseže sporazum, bodo za-* čele zopet švigati okoli najelivjejše vet sti — to je gotovo. Vendar pa sc že danes ve, da se bodo v slučaju, če se solunska pogajanja brez rezultata nehajo, pogajanja nadaljevala drugod; najbrže v Peterburgu. To pa jo preccj neverjetno, da bi sc tam pod neposrednim vplivom Rusije sporna vprašanja no rešila. Seveda se zna medtem kaj nenavadnega pripetiti, kar bi mogle med- Velko je vstal, se vzravnal in pričel brskati v nahrbtnikih mrtvih tovarišev, da bi našel grižljaj kruha. Ni slišal brenčanja krogel, ki so padale ob njem vedno gosteje. »Vlezi se na zemljo, Umalejtanls so klicali vsi, prestrašeni vsled Velko-ve neprevidnosti. Toda Velko molči, se vzravna in zopet skloni ter preišče vse žepe, ko-* nečno najde kos plesnjivega prcpeCcn-' ca, in ravno stoječ ga vtakne v usta, da bi kljuboval Srbom. Krogla pribrenči tikoma ob njegovih ustih in. odnese prepečencc daleč proč. To jc bila velika napaka Srbov\ Velko sc jc razjezil. Da bi jih kaznoval, je dvignil roko visoko kvišku in krik-i nil na vso moč: »Hura! Hural Hura!« Neštevilno krogel jc padalo okoli divjajočega Vclka na tla. In ni sc zbal. »Nedolžnega varuje angel,« pravi pregovor. Tovariši so mislili, da je Velko zblaznel, a se mu vendar niso mogli ustavljati in so na tleh ležeči kričali na Volkovo povelje: »Hura!« Častnik se jc čudil neustrašenosti Velkovi; toda igra bi se lahko vsak trenutek spremenila v tragedijo, in Velko je bil izvrsten vojak. »Velko, na zemljo!« je poveljeval častnik. Toda kakor bi bil gluh, jc pretil Velko še dalje z visoko dvignjenimi rokami Srbom in klical: »Hura! Hura! Hura!« In na zemlji ležeči tovariši so ponavljali: »Hura! Hura! Hura!« Čudovito! Bcsnost poguma jc nalezljiva. MelJvov klic je ohrabril vse, sebojne strasti še podžgati. Prerokovati pač ni ničesar. Neizrečeno grdo pa bi bilo, če bi bratje, ki so junaško skupnega sovražnika skupno premagali, zdaj drug po drugem padli. Še vedno je upati, da se to prepreči. Jako uvaže-vanja vi*edno je v tem oziru poročilo, da je Rusija v Belgradu, Sofiji in Atenah izjavila, da si v slučaju vojske med zavezniki pridrži popolno akcijsko svobodo, to je, da ne bo ostala nevtralna. XXX Solunski sestanek. Belgrad, 6. junija. Ako bi se v Solunu, kjer se vrši sestanek balkanskih premierov menda že v nedeljo, ne dosegel sporazum, se bodo ministrski predsedniki zbrali v Peterburgu. Demisija Gešova je tu slab vtis napravila, tembolj, ker sc je razširila govorica, da bo nov kabinet sestavil general Dimitrijev, vodja vojne stranke. Vendar pa vodilni vladni krogi kljub vsem težavam absolutno upajo v mirno poravnavo. Staliiče Pašiča. Milan, 6. junija. »jCorriere della Sera« poroča iz Belgrada, da Pašič Bitolja iu Ohrida pod nobenim pogojem ne odstopi Bulgariji. Srbija tudi ne privoli v to, da bi se Bulgarija med njo in Grčijo kakor klin zarila. Kljub bojeviti pisavi listov se pa Pašič z vso eneržijo upira bojeviti struji. Vojne priprave Grkov in Bulgarov. Solun, 6. junija. Tako Grčija kakor Bulgarija nadaljujeta svoje vojne priprave. Komično je, da je Bulgarija Grčijo resno prosila, naj bi ji dala na razpolago parnike za prevoz čet iz Čataldže v Kavallo. Grčija je odgovorila, da rabi parnike za prevoz lastnih čet iz Pireja v Solun. Čataldška črta je že skoro popolnoma ocl Bulgarov izpraznjena. V kratkem pričakujejo 2000 srbskih vojakov, ki imajo solunsko garni-zijo ojačiti. Vojne priprava Srbije. Belgrad, 6. junija. »Politika« poroča, da je Srbija pozvala 25.000 prostovoljcev (četa-šev) ter jih odposlala proti bulgarski meji. Demisija bulgarskega kabineta. Sofija, 6. junija. Oficijozni »Mir« poroča: Že 30. majnika neposredno potem, ko se je podpisala mirovna pogodba, ki znači izpolnitev glavne naloge balkanske zveze, je Gešov caru predložil demisijo. Car je pozval vse voditelje opozicije k sebi in zasliši še Daneva, nakar se kriza reši. — Sofija, 6. junija. Včeraj je zboroval ministi-ski svet. Gešov jc izjavil, da tako finančni minister Teodorov kakor tudi Danev odobravata. ker hoče odstopiti. Kabinet odstopi, ker ne more prevzeti odgovornosti za predloge, ki jih Rusija za sprejem razsodništva stavlja, pa tudi ne odgovornosti, da nastopi proti Rusiji. Srbski vojni minister o sporu. Belgrad, 6. junija. Vojni minister Bojanovič je nasproti dopisniku »Novega Vremena« izjavil, da Srbija ne odneha in zasedenega ozemlja ne odstopi. Ako se konferenca v Solunu neha brez uspeha, je vojska neizogibna. Vojska bo kratka, a silno krvava. Srbija je popolnoma pripravljena. Energični korak Rusije. Peter-bu r g, 6. junija. Rnska vlada je storila v Belgradu, Sofiji in Atenah jako energičen korak, da omogoči sporazum. Načrt balkanske konference je Rusiji zelo všeč. Ne da se pa tajiti, da je srbsko - bulgarski spor jako resen. Največ skrbi prizadeva vprašanje, ako se sedanji vladi vzdržita. Rusija je bnlknn-skim državam tudi sporočila, da si v slučaju vojske pridržuje popolno akcijsko svobodo, ker ne bi mogla brato. mornega klanja mirno gledati. Nek visoki ruski diplomat je izjavil, da upa na povoljen uspsh solunskega se< Stanka. »Mir« o položaju. Sofija, (i. junija. »Mir« piše: »Po daljših posvetovanjih med grškim in bulgarskim generalnim štabom v Solunu se je doseglo popolno soglasje, katere točke naj imajo zasedene bulgarske, oziroma grške čete, dokler se ne določi definitiv-ua meja. Toda istočasno nastopajo Grki jako izzivajoče, zapirajo bulgarske makedonske prvake, posegajo v poslovanje bulgarske pošte v Solunu, ovirajo bulgarski železniški promet, zadržujejo bulgarski premog v Solunu in sploh je grško postopanje v nasprotju z uradnimi izjavami. Grško časopisje je napovedalo brezobzirno literarno vojsko proti vsemu bulgarskemu. Bulgarska vlada ne more mirno gledati tega protizavezniškega postopanja. — Srbsko - bulgarsko razmerje je neiz-premenjeno. Nadaljujejo se prizadevanja, da so prepreči bratomorna vojska. Ni pa še mogoče soditi, koliko uspeha bodo imela ta pogajanja. Bulgarija ne bo odgovorna za posledice srbskega protizavezniškega postopanja. — »Mir« še vedno otsro napada Pašičevo izjavo. »Blgarija« presoja položaj mirneje in poživlja občinstvo, naj zaupa vladi, ki bo znala braniti bulgarske koristi. — Iz Makedonije se poroča, da so Srbi Štip popolnoma zapustili; iz Bitolja so odšle vse srbske čete, ostali so le še civilni uradi. Mohameianci v bulgarski armadi. Sofija, 0. junija. Vlada je predložila zakonski načrt, po katerem mohame-dancem v Bulgariji ne bo več dovoljeno, da se od vojaške službe z denarjem odkupijo. Splošna vojaška dolžnost se raztegne tudi na mohameclan-ske podanike. Efektivno stanje sč bo povišalo s tem na 127.000 mož. Grozodejstva bulgarskih komita-čev. Solun, 6. junija. Pretekli teden so bulgarski komitaši ujeli po bitki pri Pangkaionu clva grška vojaka, eden njih je advokat, drugi sin župaija iz Kardice in ju neznansko mučili: obema so izkopali oči, nato pa ju s petrolejem polili in zažgali. Ta čin napolnjuje vso Grčijo s silnim ogorčenjem. V Aul Xiosarju so komitaši z bombo ubili mohamedansko družino, sestoječo iz sedem oseb. Krečanski orožniki so vjeli bulgarsko četo. ki je porezovaia telegrafske in telefonske žice, vodeče v Solun. Carigrad prosta luka? Čari« grad, 6. junija. Tukajšnji trgovski krogi razmotrivajo, če ne kaže Carigrad proglasiti za prosto pristanišče. Tozadevne načrte v kratkem predlože vladi. Albanski drobiž. D u n a j, 6. junija. »Albanska korespondenca« (kakor znano najbolj lažnjiva izmed vseh) poroča iz Skadra: Dne 2. t. m. zjutraj se je podal glavar malisorov Ded Žolču, ki jc pred tedni zasedel Leš, v Sv4 Ivan di Mecluo z oddelkom malisorov. 1 Zahteval je, naj Črnogorci sv. Ivan takoj zapuste, ker hoče mesto za Albanijo zasesti in razviti albansko zastavo. Pu daljših pogajanjih so sklenili, da obdrže Črnogorci brzojavni urad, carinsko poslopje, vojašnico in pristaniški kapitanat so pa zasedli Albanci. Obrežje od Valone do sv. Ivana di Medua jc zdaj od Albancev zasedeno, edino izliv Bojane straži še mednarodno brodovje. DRŽAVNI ZBOR, Proračunski odsek je včeraj zboroval s triurnim presledkom od 10. dopoldne do pozne noči. Sodi se, da vlada dobi za začasen proračun večino. Finačui minister Zaloški jo naznanil, cla namerava vlada dosedanje proračunsko lc Velko Umalcjtan. Tovariši niso opustili prejšnjega priimka, dasi niso mogli pozabiti, da je bil on tisti, ki je osvojil utrdbe pri Slivnici. Tudi on ni pozabil svojega junaštva in pri vsaki priložnosti je pripovedoval svoje spomine iz vojske. Če jc vojaku vojašnica šola, jc vojska njegova višja šola. In — resnično — Velko sp jp naučil veliko reči. Le ?ne stvari ni mogel razumeti dobri imet: zakaj ie bila vojska s Srbi? Mi pametni politiki imamo takoj pripravljen odgovor na otročje vprašanje. Toda zdi se mi, da je gotovo pri nas in pri naših sosedih šc stotine in stotine dobrih kmetov kot Velko, ki še danes ne morejo razumeti, komu je bila vojska potrebna in neizogibna, ko so potrebovali le solnce in dež o pravem času. Priproste glave! Sam enmal cikajna. Letaš jc pa res tku nanadaina naslu-pila uručina, de ni čuda, če use jamra in zdehuje. Uplivala je pa ta uručina na lcbe-ralce, kc maja bi h sfrderbajn pudvržene mežgane, tku hedu, de se morja usakmu, če ma le kulčkej srca, smilt. Puglejma urednike ud leberalneh listu! Čist kumfuzn sa. Nubene misl, ne pametne ne naumne, nisa tli več rudit nhn mežgani; in jest na vem, kua b biu iz nim, če b jm na prskučila u ta nar hujš sil ge-spudična Theimerjuva na pumuč in jh rešila iz soja zguvornastja iz te neprjetne zadrege. Ke sm jest unkat gespuda Mulavrha interpeleru, kuku je tu, de pesti, de zadne čase ena ženska, ena sama ženska »Narud« piše, ke je vnder tulk moškeh za tu plača-neh, de b pisal. Vi na veste, kuku je biu gespud Mulavrh grob iz mana; kuku me je nahrulu in speglu: »Kua pa tebe tu briga, gofla grda!« m je reku. »Še to nam udžr iz sojmo jezi-kam, pol uma pa mel! Še Buh, de če in de more kdu pisat u te uručin. Men se že kar u glau vrti, kokr de b se ringlšpil vozu ud same ice; pol nej pa pišml Gespud dohtar Trillar je glih tku kunštn, kokr ti. On me je tou tud neki herštelal; čš: sami pište •Narud«, ke ste plačan za tu, nc pa de pestete tamla en žensk pisat, kc je glih tku prprauna za tu, kokr če b Sluvenska Filharmunija« najela enga vosla, de b na flauta špilu. Ženska je za šlumfe pudštri-kavat, knofe k hlačam za šivat Ža take rči jc ženska, nc pa za pulitka! Ženska je ustvarjena za kuhunca, iz kuhunca se pa na meša pulitka. Tu s zamerkite, gespud Mulavrh!« Tku m je reku gespud dohtar Trillar in še tulk ni pučaku, de b mu jest puvedu, de se on glih tku ena figa zastop na pulitka, pa ja vnder meša in meša, kokr de b druzga uprauka na biu zajnga na svet. Kar šfOU je in me pustu u štih, jest nej pa premešlujem in s belem glava, iz kum uma usak dan tulk puperja pumazal. Usi ste glih! Ti tud nis nič bulš. Kumenderu b usak, de b pa delu; o tist pa ne!« »Oh, nekar se tku na jez, gespud Mulavrh! Sej usi verna, de s pridn in marliu bi ket usak mrgulinc in de če ti kerga ublezeš, de ga bi skeli, kokr če b ga ublezu ta nar hujš, ta rdeč mrgulinc. A tu morš pa vnder prznat, de je mou gespud dohtar Trillar prou, če le je ušteu zavle tistga Kamilčnga pisajna. Tu je biu ja en tak klubasajne, de ni mel use skp ne nog ne glave.« »Klubasajne gor al dol; pu »Naruda* je biu pouhnga brez naše muje in skrbi; in tu je zadost. Če b le mogl še k kašna taka ženska steknet, de b nam še ta druga pu-luvica »Naruda« pupisala, pa b biu žurna-listem luštn na svet. Al ženske sa čudne stvari: če t gre ceu svet ccgrunt, t na daja ne ene fige ud sebe; če se pa ene le inejčkn dutakneš, t pa klepeta nuč in dan in t na utihne, če h ji iz pudkuvanem škornem na ježek stopu. Ja, Pepe, take sa ženske. Buh dej, de b hmal spet ker kera zjozu, [ de b biu spet en čas kej frkera; gespudičn Kamilc, kokr guvareja, se je že nardila Dr- pet tri delavce. Dva naša in enega tu-j kajšnjega Nemca. Slovenca sta Savli Filip iz Loma Kanalskega in Andrej Leban, rojen v Grganju, sedaj poročen na Vratih pri Čepovanu. Tretji je tudi poročen, tukajšnji Nemec. Vsi trije ne-* srečneži ležijo neizkopani v pesku. Kdaj se jih posreči dobiti, tega sc šo ne vc. — Birmanih jc bilo v župnijah kranjske dekanije, in siccr v šmartnu pri Kranju 371, v Mavčičah Gl, v Trbo* j ah 02, v Predosljih 218, v Goričah 92,' na Trstniku 104, Preddvorom 231, v. Šenčurju 396, v Cerkljah 598, na Št. Uri ški gori 71. — Planinskega orla ustrelil. Gosp, Jožef VVerdjan. c. kr. davčni upravitelj v Velikih Laščah, jc ustrelil plai ninskega orla pod Grmado pri Ortei neku. — Novice z Mirne. 26. majnika ja otvorila Singerjeva družba za izdelovanje šivalnih strojev štirinajstdnevni brezplačni podučni tečaj za šivanje in umetno vezenje. Tečaj se je vršil v prostorih »Katolj izobraževalnega društva« in sc ga je udeležilo 12 učenk. Da so se dosegli tako lepi uspehi, se je zahvaliti gospici učiteljici Pečnik, ki je zelo požrtvovalno in sistematično vodila tečaj. Med učenkami so se nahajale tudi take, ki dosedaj še niso ši* vale na šivalni stroj, a so sc v tem kratkemj času prav dobro privadile šivanju, Poseb-J no lepa dela v vezenju na Singerjevent stroju sta napravili gospici Betka Grabnar in Tropan. Kakor se čuje, se bo prihodnje leto vršil nadaljevalni tečaj v šivanju in umetnem vezenju. — Naši kmetom v a 1 c i hodijo zopet vedrega obraza okoli; ker polje lepo kaže in tudi vinogradi obei tajo šc precej pridelka. Posebno v Morav-ški gori in Gobjeku bo čriček veselo prepeval. Bog nas obvaruj nadaljnjih nesreči — V mirenski fari je med šolskimi otroci nekaj slučajev škrlatinke, vsled česar je poduk na štirirazrednici ustavljen do 23. junija. — 10. t. m. se vrši razlaščevanje zemljišč pri premogovniku v Gorenji vasi, ker se posestniki niso mogli radi ccnc zediniti 7. lastmkom premogokopa. 11. junija pa sc vrši kolavdacija ozkotirne železnice, po kateri vozijo premog iz premogovnika na mirensko postajo. Sedanjemu vodstvu premogokopa se je posrečilo otvoriti več rovov, tako da bo moglo na zimo nepretrgoma oddajati večje množine premoga. V premogokopu so zaposleni sami domači delavci, ker vodstvo načeloma ne sprejema tujih rudarjev v delo. —• Za nedeljski shod »Kir.elske zveze« na Zaplazu se kaže mnogo zanimanja, in upati je, da sc ga kmetovalci udeleže v obilnem številu. — Na sv, Mihaela dan se bo delil na Mirni zakrament sv. birme. G. župnik Kocijančič se zelo trudi, da bi v dostojnem božjem hramu sprejel cerkvenega kneza. Okoli cerkve jc dal zgraditi lepo kamenito škarpo in več betonskih stopnic. Sedaj se bo pa še cerkev pobelila. — Ustanovitev vodne zadruge. Il S o r e. Četrtek, 5. junija, je za Soro brez dvoma zgodovinski dan ,ko se jc vršil ustanovni shod vodne zadruge za uravnavo Sore. Dolgih 17 let je tekla in zastajala ureditev tc reke škoaljivke, dokler ni z zadnjim dejanjem — z ustanovitvijo zadruge — stvar dospela do popolne dozo-ritve. Troški za uravnavo so proračunani na 460.000 kron, od katerih bodo morali prispevati udeleženci po skladnem katastru 84.500 kron. Obe svoti sta zares ogromni in na prvi pogled bi se utegnilo soditi, da ni upati uspeha, kakor bo velik trošek. Ali druge pomoči za to ni bilo. Da se vsaj deloma spozna škodljivost reke ob povodnji, naj navedem samo to dejstvo, da je voda tekom petih let do 29. januarja tega leta, ko sc je na licu mesta revidiral skladni kataster, odnesla 10 parcel popolnoma, 56 parcel jc pa deloma uničenih. Kaka stotisočkratna vrednost zemljišča je že izpremenjena v žalosten prod, nam to jasno dokazuje. In ko bi se ne zavrlo to opustošenje, bi reka nadaljevala ob povodnji svoje grozno delo in oral za oralom rodovitnih njih in travnikov bi splaval po vodi. Zato se ni čuditi posestnikom, ki bodo nekateri prispevali na tisoče, da so sprejeli to breme nase, dobro prepričani, da jc brez lega v nevarnosti njihova gruda. Kljub temu je pa zbor z veseljem pozdravil misel deželnega odbora, ki nc namerava oddati dela konkurenčnim potom, ampak povabi vse okoličane, posebno prizadele posestnike, da z dobavo materijah, z vožnjo in delom vsak lahko večino prispevka odsluži. V odbor vodne zadruge so bi'i izvoljeni sledeči posestniki: Frlic Pavel, Frlic Janez, Jenko Lovrenc, Kušar Janez, Stare Ivan. Kot namestniki: Dolenec Jožef, Prelesnik Franc in Knific Andrej. Ob tci priliki nam jc dolžnost, da se zahvalimo deželnemu odboru in tukajšnjim poslancem ::a iskreno zanimanje za tr> nujno potrebo, in v zadnjem času gosp. okrajnemu glavarju Žitniku, ki jc stvar energično pospešil. Delo in leta naj prerode opustošeno zemijo spet v rodovitno, da bo dala kruha. — Iz Mekinj. Šolska predstava je prav izvrstno uspela. Godba na lok jc ski magistrat ni zmenil in je trdil, da iz stavbnih razlogov šole ne pusti otvoriti. Ministrstvo je pritožbo dunajskega magistrata odklonilo. Dne 5- t. m. je pa dobilo Komenskyjevo društvo odlok dunajskega magistrata, da po odloku notranjega ministrstva šola ostane iz stavbnih razlogov še naprej zaprta. Enakopravnost pa res taka, kakor na Mažarskem. + Politično banditstvo. Liberalna Stranka je sklenila poslužiti se najpod-lejših sredstev osebnih obrekovanj in psovanj proti S. L. S., da si nekoliko opomore v svojem obupnem položaju, zlasti je izdana parola proti gosp. dež. glavarju kot voditelju S. L. S. Dognano je, da se gre za sistematičen naskok z blatom in gnojem. Slovensko ljudstvo bo znalo na to podlost in surovost primerno odgovoriti. Za vsakega jc danes jasno, da je S. L. S. bila doslej napram liberalcem preccj prizanesljiva. Tu bo treba postopati vse drugače. + Nekaj o našem narodnem slogu. ,V Zagrebu gradč novo cerkev sv. Blaža. (Dozdaj so imeli štiri župnije, sedaj ustanavljajo še peto in v ta namen nova cerkev.) Ta zgradba bo v pristnem hrvatskem slogu, Istotako so zidani v hrvatskem slogu banski dvori in mnoge plemiške hiše v Gornjem mestu. Splošno se opaža pri Hrvatih tendenca, graditi monumen-talne zgradbe v domačem slogu, o kojem ne vemo Slovenci ničesar. Vendar, morda bi se dalo tudi pri nas dobiti motivov, ki bi dali pravi slovenski značaj poslopjem, ki se grade pri nas navadno v »slogu sece-sije«, često pa nastane iz tega brezlika hiša, ki ima vrata in dovolj oken, to je vse. Za mesto ni to nikaka pridobitev, ker mu ni v kras, ampak povečuje le dolgočasni značaj naših ulic. — Vzrok leži temu naj-češče v gmotnem vprašanju: — taka stavba velja kolikortoliko manj, a se nc obrestuje nič slabeje — tako računajo lastniki teh hiš. Javna poslopja pa se gradi v romanskem ali kakem drugem slogu, domačega, res pristno našega pa nimajo te zgradbe nič! — Zato bi bila morebiti hvaležna naloga slovenskih gg. arhitektov, da bi vzeli vprašanje slovenskega značaja novih zgradb v pretres, morda bi se dobilo toliko, da bi bilo mogoče združiti pridobljene motive v slog, ki bi bil primeren, da bi dal vsaj zasebnim zgradbam slovensko lice, domač značaj. Glede javnih poslopij je to najbrže neizvedljivo, ker je treba za velike zgradbe historičnega sloga — vsaj zdi se nam tako, a najbrže bi se dal tudi ta nazor ovreči. Na Večni poti pod Rožnikom je krasna vila v slovenskem narodnem slogu. Poglejte si jo in videli bodete, kako bi nioglo biti mesto zidano v narodnem slogu. -i- V Vodicah pod šmarno goro sc Je ustanovil nov telovadni odsek Orla. — Odlikovanje. C. in ki*, vojno ministrstvo je izreklo c. in kr. nadporoč-niku g. Franju Ketteju pri 14. pešpolku v Lincu ob priliki imenovanja c. in kr. stotnikom za njegova izborna dela v različnih vojaških strokah najvišje priznanje ter ga odlikovalo z redom »Sig-num laudis«. + Laška zbornica jc včeraj začela debato o vladnem načrtu zakona glede oblastvenega nadziranja kinematografskih predstav in davka na kinematografe. Zakon se je sprejel. — Vrhnika za letovišče in izlet. Vrhniška lokalna železnica je z uvedbo novega vlaka, ki odhaja ob nedeljah in praznikih ob 9. uri zvečer iz Vrhnike v Ljubljano, postala zelo ugodna prilika za ljubljanske ne- deljske izletnike. Popoldanski vlak odhaja iz Ljubljane ob 1. uri 18 minut in pride na Vrhniko ob 2. uri popoldne. Divna okolica vrhniškega trga nudi izletnikom prav prijetne in znamenite sprehode ter zabavišča. V pol ure te popelje lepa pot po dolini ob šumečem potočku in v hladni gozdni sen-čici proti staremu mlinu na čarobni kraj, kjer razsaja v podzemeljskem jezeru lint-vern in bruha vsak dan ob gotovih urah z vso jezo vodo iz jezera v toliki množini, da nastane v popolnoma suhi potočni strugi — kar hipoma deroči potok. Na drugi strani te zopet vabi sv. Anton v prijetno hladni Močilnik, da si ogledaš znamenite izvirke Ljubljanice in pričetek Krasa. Za ohlajenje živcev pa ima vrelec v kopališču g. doktorja Jos. Furlana v Mirkah, ki ga izletniki lahko uporabljajo, prav priporočujočo zdravilno moč. Iz prijaznega hribčka sv. Trojice pa se ti nudi krasen razgled na ljubljansko barje. Okrepčila potrebnim izletnikom pa so zopet na razpolago dobre gostilne na Vrhniki in v okolici, kjer se izletnike dobro in ceno postreže, Hajdimo na Vrhniko! — Z Bleda. Bled se pripravlja za bližajočo se sezono. Pri Zdraviliškem domu je delavna Zdraviliška komisija sezidala krasno in veliko verando, s katere sc uživa veličasten razgled na jezero. Tudi dolgo zaprti blejski grad se je letos občinstvu zopet otvoril in se jc skrbelo tudi za grajsko gostilno. Sezona se prične s 15. junijem in si je Zdraviliška komisija osigurala za letošnjo sezono izboren orkester 22 mož, ki bode sviral vsak dan od pol 5. ure popoldne do 7. ure zvečer ter prirejal v raznih hotelih večerne koncerte in razne večje muzikalne prireditve. V kratkem se bode izdelal načrt zabavnega, športnega in mu-zikalnega programa za to sezono. Ljubljančani imajo z novim posebnim vlakom sedaj jako ugodno zvezo in je pričakovati, da bode naš divni Bled imel tudi letos mnogo obiskovalcev. — Župan odstopil. Z Vel. Poljan pri Ortneku. Odložil je v roke dež. odbora in glavarstva v Kočevju čast župana in občinskega odbornika Anton Andolšek iz Vel. Poljan. Začasno župansko poslovanje je prevzel po naročilu dež, odbora županov namestnik Jožef Lunder. — Tržaška inženirska komora. Na-redba ministrstva za javna dela z dne 14. maja 1913 (XXXIX. kos, 87), ki tolmači zakon o inženirskih komorah z dne 7. aprila 1913, določuje v § 1., da se ustanavlja za kronovine: Dalmacijo, Kranjsko, Istro, Goriško in Gradiščansko ter Trst, dokler si te dežele ne osnujejo svojih komor, skupna inženirska komora s sedežem v Trstu. Komorno načelstvo obstoja iz 9 članov in 4 namestnikov. Za volitev se razdeli komora v tri nacionalne sekcije: italijansko, slovansko in nemško. Vlada bo pozvala vse civiine tehnike, da se tekom 14 dni izrečejo, kateri sekciji hočejo pripadati. Poznejše menjave volilne sekcije niso dovoljene. Za volitve za prvih šest let se določuje, da voii italijanska sekcija 5 članov načelstva in 2 namestnika, slovanska 2 člana in 1 namestnika in nemška istotako 2 člana in 1 namestnika. Po šestih letih bo ministrstvo, ako se že preje ne razdeli komorno okrožje, izdalo nova določila o volilnih sekcijah. Vsaka volilna sekcija voli njej določene funkcionarje iz celote komornih članov. Revizorje in njih namestnike volijo vsi člani skupno. Voljeni morajo pripadati različnim strokovnim kategorijam. Voli se lahko tudi pismeno, to pa velja samo za člane, ki ne stanujejo v Trstu. Take glasovnice je pošiljati v zaprti ku- sadna pika na jezik, zatu na morma več velik ud ne prčakvat.« »Pa če b se use glih še uglasila? A b ji biu še »Narud« na razpulaga?« »Za kua pa ne? Kar jc, je dobr.« »Kua pa gespud dohtar Trillar? Kua ti pa on reku?« »Pfff!« »Nč pfff! A mislš, de je gespud dohtar Trillari luštn pušlušat, kedr ga Kristan mrcvar pu »Zari«? »Nej ga; kua pa tu mene briga! Ka-milca nej le piše, čc ji prsti udleteja; jest um dajau u list in na um glcdu ne na desn ne na leu.« »Take čenčarije.« »Naš Ide use za dobr gor uzameja; sej nisa pusebn zbiren.« »Kua pa, čc b enkat klerekaln listi začel mal brskat pu leberalneh rodolubari-jah? A mišleš, de b kej lepga vn pršlu?« »O vem, de ne! Al kua pa men tu mar!« »Recima, če b začeu jest tkula kluba-xat ud leberalneh rodalubu in rodalubki-nah, kokr klubasa Kamilca; p. mišleš, de b na ble moje klubasarije precej bi žmahtne, kokr ud Kamilce?« »Use rad verjamem.« »A m verjameš, de mam jest več za-nemiveh štiklčku ud leberalneh rodalubu in rodalubkin u glau, ket je jagud nabrane!', na patanoštre, in če začnem jest enkat vašem ldem levite brat, de u nastou u lebc-raln strank hujš uulres. kokr soie dni na Španskem in de vam n več škode pro-uzroču? A verjameš tu?« »Jest na rečem ne »ja« ne >ne«, »Če jest, recima: začnem tkula prou na drobn prpoudval, kdu ma prouzaprou zasluge, de u iblansk rotuž usak let metu okrogl eneh tri taužent krone za mestn arhivarstu, ke b jh na biu treba; kar u pa znesl u eneh dvejseteh leteh z ubrestm ured eneh studvejsettaužent krone? A ni tu en lep gnar? In vs ta gnar se u izdau na škoda iblanskeh daukaplačvaucu sam zavlc enga samga sladkega ženskega jezička. A b na bla tu ena žmahtna klubasarija za brauce klerekalneh listu; za vas pa klubasa, ke b vam u želodce ubležala?« »Mhm.« »No, viš! A, lej; jest sm fajn člouk; jest takeh rči na premlevam; tu sa ženske kvante! Puvedu b tud lohka, kulk s je ena leberalna gespa przadela, de b biu nen mož zvolen u držaun zbor, in tu sam zatu, de b šla tud ona na Duni, kjer ja je žc čaku z razprustrtem rukam nen — Haus-freund«. Viš, prjatu, tu b biu štof tkula za pasje dni; tu nisa družinske zadeve, kc sc jejnaja pred družinskem uratem, tu je javna zadeva, ke se tiče cclga naruda, kajti šc za en cimpermansk las ni mankal, pa b pu-staula držaunga puslanca — ženska. In še več in šc bi pikanlneh stvari m prhaja na pamet, al, kokr sm reku, če čš fajn čluveka videt, čluveka, ke v6, kua je za jaunast in kua jc za kufetarce, puglej BoitaUuVodniku«, nasproti Keršiča. šišensko prosvetno društvo izvaja sledeči zanimivi spored: Nastop domačega pevskega zbora, šaljiva loterija, kupleli, šaljiva pošta, turška kavarna in prosta zabava. Vstop prost. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v nedeljo, dne 15. junija, lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo jutri ob sedmi uri sv. mašo na Rožniku. Pri sv. maši bo pel društveni pevski zbor. lj Udeležniki italijanskega tečaja naj se prihodnji ponedeljek ob pol osmi uri zvečer zglasijo na slovenski trgovski šoli na Kongresnem trgu, da dobijo nazaj svoj denar. lj Zborno tekmovalno streljanje v Ljubljani. Od 11. do vštevši 13. t. m. bo na ljubljanskem vojaškem strelišču tekmovalno streljanje 3. zbora, kateremu sta med drugimi tucli deželni odbor in mestna občina ljubljanska naklonila dragocena darila. Ob tej priložnosti obišče Ljubljano poveljnik 3. zbora, ekscelenca baron Lrithncr, ki sc nastani v hotelu »Union V v mam m m m;m WW m m sc priporoča cenj. p. n. občinstvu v nakup = narejenih ob!ek. _- Sprejemalo ss naro&la 530 meri, ter se isvrše točno m solidno. Založniki c. kr. priv. juž. železnice. Solidna postrežba. — Najnižje cene. rat od priprostih do najfinejših po primerno nizki ccni priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu FR. CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, p. Domžale. 3013 1 F. IL KAISER, puškar Ljubljana, Selenburgova ulica št. 6. Priporoča svojo največjo zalogo pušk in | samokresov ter lovskih priprav. Avtoma- S tične pištole: „Browniii[j", „Steyei" itd. « Najboljši topič „SaIut". g § V zalogi ima vse potrebščino za ribji lov, | v največji izbiri po najnižjih conah. Po- ^ prava koles (bieikljev) ter njih deli. | Popravila točno in cono. Umetalni ogenj. C. kr. prodaja smodnika. Cenik zastonj in poštnine prosto. nu deželi z dobro vpeljano tr0ovino z mešanim bln u o m. Poleglega je njiv za 8 mernikov posetve in sadni vrt. Naslov se izve pri upravništvu ..Slovenca" pod Številko 1573. (Znamko zu odgovor!) — rijTOV-s« MNI« »"».m-tiviimtacia^rm^iarcTOJ C. kr. Splošna pro Najstarejša slovenska tvrdka te stroke. Obstoji že nad 38 let. 3022 ANA HOFBAUER imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja Ljubljana, Vfolfova ul. 4 si usoja javiti preč. duhovščini ter sl. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne bandere, balda-hinc, plašče, kazule, pluvljale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prto itd. itd., sploh vse kar so rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje so vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih conah, ter so prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila. Zagotavljajoč hitro In najpoitenejio postrežbo, prosi, da to pri naročilih izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko. Proda se dobro idoča HB5M3S58BSHfflH!SČ6®fflHil z veliko trgovino posode, s 4—5 pomočniki, 60—100.000 K letnega prometa, velikim številom odjemalcev, tudi na Kranjskem. Cena 3000 K. — Zaloga posebej le proti gotovini, v Celovcu v bližini »Narodnega Doma«. — Vprašanja sprejema uprava lista pod št. 795. I ffiKMIUIHinaa« Umetni zavod za cerkveno slikanje slikar cerkvenih podob Praga Krat. Vi5i©2irady Puchniajerjeva ul. št. 68. Priporočamo prečastiti duhovščini poznate slike svetnikov, nltarne slike, kri-ževa pota, pasijonske slike itd. na platnu, cinkasti pločevini itd., umetniško izvr-še ne po ugodni ccni. Slike ali načrte pošiljam zastonj na ogled. Dopisuje se slovensko. 3502 Najboljša priporočila. Zlale svetinje: Berlin, Pariz, iz, lin itiV kdelovntelj 0. Ljubljana, Stritarjeva ulica I jO© ■WBKHBB| is®*® je na prodaj assh v prav lepem kraju blizu Celja; enonadstropna hiša, gostilna in trgovina z mešanim in manufakturniin blagom, velik sadonosnik, dva orala vinograda, hlev, ledenica, klet ter veliko posode za vino, travniki, njive, gozd in velik inventar. - Proda se tudi sama hiša z gostilno in trgovino, sadnim vrtom in vinogradom. Pojasnila daje gosp. Hugo Turk v Ljubljani. 1605 Telefon št. 41. Irg — Feira cesta. Relciskl kapSisl Ita reserve 52,000.000 kron. Najkulantnejšo izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebunjo vrednostnih papirjev. — Kupovanje iu prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najcmodaja varnih predalov sauioshrambc (safes) za ogniovarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promeso za vsa žrebanja Ustmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadnjočih transakcijah vsekdar brezplačno. Stanje denarnih vlon na hranilne knjižice dne 31. maja 1913. K 69,642.371-— 31. decembra 1912 na knjižico in tekoči račun K 214,160-979 —. Centrala na Dnnaiii. - Ustanovljena 1864. - 30 podružnic, Migal marijšra Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilno knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-koreut z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovanjem. — Denar sc lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanjo. 15 Najcenejše dežnike in soinčnike domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu obCinstvu in preCastiti duhovščini Josip Vidmar, tovarna dežniKov, LJubljana Pred Škofijo 19. Prešernova ulica 4. Popravila točno in ceno. 537 £ Jj^ oblastveno potrjeno sanja. učilišže krojnega ri- Dobi se tudi kroj po životni meri. Istotako se izdelujejo obleke točno in po primerno nizki ceni. pranja Jesih, 4172 LJubljana. Stari trg 28. Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah EMIL KRAJEC preje F. Hiti 3534 Pred Skotijo štev. 20. Zunanja naročila se točno Izvršujejo Anton Presker krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta 14. s« priporoča sl. občinstvu za ranogobrojen poset zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške obleke (talarjev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52 Telefon 145. 2114 Tovarna za feouiisko blago m zuonalitinica J.HILZER&KO., Dunajsko Novouiesto, sc priporoča za nabavo zvonov, melod. in liannon. zvonila vsake velikosti in glasu Jamstvo za določen in poln glas, najčistejšo vglasitev in najboljši materiial. Stojala za zvonove iz kovanega železa ali lesa. Lahkotno zvone nje, najboljši način teka. Nagla izvršitev najnižje cene. Ugodni plačilni pogoji. Stan nerabni zvonovi se sprejmo v prelitje, ravnotako se izdelujeio železna stojala najboljše konstrukcije z dolgoletnim jamstvom, proračuni in prospekti vsak čas zastonj iu franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi pri-znalna pisma. >i* i-'I Salti Korn (poprej Henrik Korn) pkrivalec streh in klepar, vpelialec strelovodov ter instalater vodovodov Ljubljana, Poljanska cesta 8. Priporoča se slavnemu občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z asbest-cementnim shriliem ttternm patentHatsctieh z izboCno in ploščnato opeko, lesno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Poprave točno in ceno. Proiatunl brezplačno ln poštnine prosto. z modernimi, velikimi brzoparniki iz LJubljane čez Antwerpen v New-York je proga u Na naših parnikih „Lapland", »Finland« »Kroonland«, »Vaderland«, »Zeeland«, »Sam-land«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborita hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovetti urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 6 dni. Odliod iz Ljubljane vsak torek popoldan. Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa jc izdatno cc-nejSa kakor v New-York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 35, od južnega kolodvora na desno, poleg prcdilnice. Dunajska cssia št. 93 poteg »Figovca" s.c priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kekor p n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega umetsep steklarstva In slikanja na steklo za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portaino steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 368