""-1 llT .....> - i« koristi delav-Itudetva Delav-go opravičeni do [gcga kar produciralo. » paper la devoted ihrt intereete of the rorkin« claaa. Work-r0 are entitled to all what thev produce. 5tev. (No.) Chicago, III.. 2. fobi Pre KAJ NAM JE TREBA? _Uj potrebujemo za vojno v da nji človeški družbi? Denar in et denar! Tako nekako je dejal ri grof Montecuculi pred leti, je še danes pribita resnica. 0 so delavci v vseh bojih to Od blizo in daleč eliki Ali za ljudi se niso menili, ke,m|«it so se rešitelji bolj brigali, da rqjHne šijo privatno lastnino. Zasutome. ljudje so morali vsled lakote i) maj-žeje storiti grozno smrt. Rešiteai,k0 ljev je bilo v izobilju, a imeli s toda d ni g nalog. d li Reditelji so delali d nove, da s*.ttkal - Reakcionarna večina v ruski dumi je izključila poslauca-socia-lista Pokrovskija iz dume, ker je >kraj oceana že skusili nešteto- protestiral, da je Avstrija ugra- od k opal i blagajno talijanake baibniba X, Denar je potreben občasu ^ila H(»no in Hercegovino in ker ke v Mesini, da*i je bila zgraden — vke, denar je potreben za na- je 0čital ruski vladi, da jo zakri- i/ tvarine, kteri tatovi in ogeivdija to modernega delavskega oroz- VJjtt klanje Armencev leta 1895 v niso kos, dasiravno so poleg njiTava isdajo dobrih delavskih Suni- Carigradu. Glede klanja Armen- ponesrečeni klicali na pomoč. :et v in knjig. cev je izjavil Pokrovskij, da ima Ako bi vojaki reševali ljud0iju. Neustrašene delavnske voditelje uradne dokumente v svojih rokah,' mesto, da so stražili lastnino ij^jh >adne zveze rudarjev in plav- s kterimi lahko dokaže, da govori odkopavali uialika -— denar, ^nega (W. F. of M.) Moyera, ranico. Pričel je citati dokument bil marsikteri brut-elovek še živj i(0. ywooda in Pettibona bi bili o- za dokumentom. Nakrat so ga ki je žalostno poginil pod grotfrga-iki. dssi niso pokn vil i nobene- vladni hlapci prekinili :4aije ni prišel. Vladni Lastnina je več, kot člove«kjV0jo lnem boju med delavci in ka- hlapci so ga iztirali iz zborovalue življenje. Ali ima taka Človeškjnora družba še al isti najboljše sredstvo za na- dvorane. Komaj se je to z vršilo, fo dobrega duševnega orožja. HO Vsi socialistični poslanci vstali nravnosti in kulturi? i še nekaj druzega je treba med |.nt ,.M IMt>/ m np^j dvorano, NTe!!! avci. ako hočemo izvojevati kar je provzročilo, da zbornica ni ago nad kapitalisti Se v priho- i,j|a Več sklepčna, je. To je solidarnost. Delavci « ^ • jo biti tudi solidarni, drug z — Serbija je radi ugrabi jen ja govoriti snov 1» pravico ;mn 'logo, * rarja- — Na Angleškem se sedaj n nistri tako vozijo k sejam kot sveti" Rusiji. Boje se žensk. ugim, ako nočejo, da jih bo tla- Bosne in Hercegovine po Avstriji zahtevajo volilno pravo za žensV " a kapitalistična peta. Potrebu- poslala vsem velevlastim protest- in brezposelnih delavcev, ki l ][ tn.a! Jnnar in anl i/l n rnrtst .TI _ . • »• ■ _____i:. A no torej denar in solidarnost in no not0. ! morejo živi v zemljo. >et solidarnost in denar. Serbija zahteva autonomijo za Dne 26. jan. t. 1. 20 so se pelj Organizirani slovenski delavci HOSno in Hercegovino in za sebe ministri v zaprtih kočijah na seJrantu Ameriki smo si nabavili dobro teritorialno odškodnino v južni Ob kočijah so jezdile močne stt ta ožje za boj s kapitalisti. To oro- Bosni. - že in na ulicah so Ntražili moč za je "Proletarec", kterega pa \r tPga ne bo nič. Že eukrat smo polieajski kordoni. Ko je dospepa- moremo le takrat vihteti vspeš- povedali, da se močan ropar ne zadnja kočija, je policija zap*'iš- t>roti vsem zakletim sovražni- ozira na zahteve slabejšega. ulieo Downing. Vzlie policajsV m delavcev, ako ga vsi sloven- • % • I1IU kordonu se je približalo ad- i delavci, ki se zavedamo, da je — Nemškim državljanom v raj-1 tisoče brezposleeev, kočijam, ne našuja človeška družba krivič- hu so sporočili milostno, da je Vi- so klicali: "Dajte nam delo rao- solidaruo podpiramo gmotno ljem nemški cesar in govornik raz- hrano!" rok duševno. delil svojo knjižnico v pet oddel- Brezposleci so dosegli svoj nra- Mi zavedni in organizirani slo- kov. meni bi- nski delavci vemo, da je "Pro- Oddelki so: • $ • odo *rec" dandane* neobhodno po- 1. oddelek vojaški spisi. Kristjan Rudovič je politič in 2. oddelek mornarsko tehnični begunec, tako je odločil tajn^le «Pisi- Zdr. drž. Elihu Root, ki je »nuje 3. oddelek ž odovina starega ?ovoriti zaubliki s., /mamili. vrgliJmo Zato je pa treba denarja in soli- sta prva dva oddelka najobširaej-j oh tla |M^ast reakcijo, ki je zojPrana in zlikana. Nemški cesar vendar ne more pobirati umazanih srajc, ktero je c i on ar je, da .i i h bodo poten Rusiji pošiljali na natezalnica' so vislice. Zdaj so te nade šle žen-vodi! x ime- Ameriško ljudstvo se je zdrapaz-lo in zaklicalo je trinogom v 'el v siji: do tukaj in ne naprej ^mo-prvi vrsti gre /asliiL'a soeiali^ do nemil časopisju v naši repub da .ie ljudstvo pričelo misliti. Itske "Proletarec" je po svojih s kri, ki nih močeh v družbi z dnusvo-soeialističnimi časniki priptntro-gel, da je Rudovič prost, azne'0-soeialističnega časopisja je icl v;e- kakšen bosjak slekel za plotom, > da so slp(|nji? , do- da se reši nagajivih zivalic. Ce ee-^^^^j mp^anski (,ftsniki n)(ratn>bi sar najde srajci mora Int. cista, pjsatj nfli so ft11)lovir.a no i2tere. Mjiiana in zlikana. -' - V rnski.t. bipižem. Kot SOjirana in zlikana. Zakaj n<*ki klečeplazne duše in bizantinci tako veselo in podrob-no poročajo o najmanjšem deja-Ali ne bi bilo bolje, da bi zemlja nju kakšnega vladarja? To vpra->ila last vseh ljudi, kakor pa, da Šanje je opravičeno in podueno, )i jo lastili le nekateri posamezni 8vefti kruh In fino peelvo dobit« vedno v hrvatsko slovenikl pekarni Curiš i Radakovič 623 So. Throop Street Vosi tudi na dom CHICAGO. M. LacRo?ic in Fr. 47H Heat ISth St., Chicago MODEKNO OPREMLJENA 8UJVEN 8KA TRGOVINA Z J EST VINA MI (GROCEBUA.) Najboljii rit, kava, ftaj, moka itd., eplob vnakuvratno poročam se za obili obisk. John Mladic, 617 So. Centre Av., Chicago. 111. Kot soeifudje _ nismo ponosni 110 svoje delodosti nismo druzega storili kot sv ran; mi pravimo, da jih ima, le j prestati podaniki v monArhistič-Kirabiti jih časih prav ne zna; na nih državah tekom minolih stole- rolilni dan jih pa celo pusti doma. t i j. ako se vesele, če vladar to - - Zopet nesreča v premogo- - zvrsi, kar bi z vršil vsak pošten kopu. Hrzojav poroča, da je Listu v podporo: človek v enakem slučaju t eksplozija v rovu Hoswell, Somer- los Dmač Steel O $ 25 V resniei pa razumejo bizantin- ^et okraj Pa. ubila dva premo- Otlb št v 10. Aurora. 111. 1.75 ei in klečeplszci bolj fino zvršiti ^rja. dvajset pa zasula. Club št v. 15. Waukegan. 111. 2.00 hudodelstvo rn/žalenja veličnn- Zdaj bodo kapitalistični listi gnjir Bozovičar. TTudson, \Yyo. ^nton Starman. Hudson, Wyo. ^ak. Starman. Hudson, Wvo. rohn Tušek. TTudson, Wyo. lohn Jereb, Rock Springs, Wvo. Vitnofc. Kogoj. Cleveland. zopet modrovali, kdo je zakrivil nezgodo. Ej. kdo *lrtitri kot kapi- gatstvo, tak bog ni pravičer neskončno usmiljen: tak boj se moral abolirat. )venecm at Delničarji Jn^osk0-delavske tiskovnna družbe, pozor! . Prosi se vse delničarje, naj""®J" P) y n I Mogoče kdo misli, da v Cbicagi mi dobiti i JL\« taeega mesa kot v stari domovini. Ampak to -;- je zmota! Pri meni se dobi: domače klobase, domače suho meso, iive kokofti čiste kokoil in meso vse vrste. . Cene najniije, blago najbolje. MIHAEL LACKOVIC, 376 W. 18th St., Chicago. Slovencem in Hrvatom! naznanjamo, da isdeJujeovo raano vratne nhlpkp P° najnovejieim kroju. Unijako delo; trpedbno In lične UIMtlit, V zalogi imamo tudi razne druge potrebččine, k epa. zalogi da ji v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si nafto ialotbo. Z n«n apofttovafljasn 1ST flrt^TIl NA dobr°3in vedno p^cskj^bljcna "v/Jl ILnfl, z najboljšimi pijačami, unij- skimi smodkami in prostim prigrizkom^* Hvnr^nP za dru^venene sejc< svatbe, UfUl d H v p zabavne večere, veselice itd. Potujoči rojaki vedno dobro došli. Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk Frank Mladič 587 SO. CENTRE AVE., CHICAGO. ILL. Vsakdo SE VESELI lepe slike Mi vemo, da smo vetanu izdelati take slike, da jih »olete veseli Vi in Vaii prijatelji. jc izkušen fotograf, Sedaj smo v položaju fotografirati ob večerih, s pomočji elektičnih nzrnic z najboljiim vepehom. 391-393 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO. TELEFON CANAL 287. USTANOVLJENO 1883. Slovenci Pozor! Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške — za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. JURAJ MAMEK. blizo 18. ul., Chicago stva kot najhujši prekueuh. 1 00 - Minoli teden .o#v Mesini re- uiS m ^Je^j 11 ^ ^ 1.00 šili še živega človeka iz podrti*. ™ključek - Uhko doseže brez Urnike in naj glasovnice ' To dokazuje, da je po potresu IU' modrovanja, ako se hoče povedati .50 velo še mnogo ljndi pod razvali- resnico. ^ .50 nami in da bi bili lahko rešili * mnogo ljudi, ako bi si bila vlada Zdaj imamo v Ohicagi po u- .501 koltfkai prizsd.iala re5if1 ljv.di iz- radnem izkazu 1" tisoč več ne- ' .r>0 immI »-arvalin. srečnih drhovire boginje Venere ZEMANOVO "GRENKO VINO", je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boles-nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRBSEOLJIV LEK ZA MALO KRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenčec.Tatra je izdelana is zdravilnih zelišč tatran skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo in drobno najboljša Califomijska vina. B7PMAN 777 A,P°rt Street, . /^CiUAn, ChicaKO, lil. J: »»♦♦♦♦»»»»»♦o»♦»»•♦♦♦»♦♦»»♦♦»»»» odpošljejo na "Proletarca".žvečenje To je treba storiti čimpre^rete. to, da se v poročilu, ki se poJh cenah Springfield navede tudi no^ bor družbe za leto 1909. p£| Vodstvo J v g. del. ti jk ft rago, HI. ALOIS VANA — izdelovatelj — J sodovice, mineralni vode in raznih nedpojnlh pijač. • J-H4 Flak 9«. Tel. Caaal 1405 DR. F. J. PATERA Ordinuje: na sererosah. voglu ASHLAND IN MILWAITKBB A VB. od 12. do t. ure nopol.; od 7. do 4 ure »večer v pond«ljklh, torkih, Četrtkih in j>«tkih Telefon Canal 180. «t ** koristi deUv-^Ky4«tva Dclav- „ ipravifeni do producira|o. pftpor devolod , the imtrwl« of th* rorkinj cImi. Work-r# *r« •milled to »II what thev produc«. m Kni*r*4am »f00dd-rU»» mau»r, 0*e. IW07, »t t h* poat offlo« »t Chicago M. uod«r tb« Act of OongreM of March trd IH79 Office: 587 So. ;tev. (No.) 73, Chicago, III., 2. febi UJ NAM JE TREBA? aj potrebujemo za vojno v da-jji {loveški družbi? Denar in et denar' Tako nekako je dejal ■j grof Montecueuli pred leti, je ie danes -pribita resnica. 0 go delavci v vseh bojih to o Od blizo in daleč. i it Ali za ljudi se niso menili, k< so se rešitelji bolj brigali, da sijo privatno lastnino. Zasut ljudje so morali vsled lakote ii /»Jj^toriti grozno smrt. Rešil —Reakcionarna večina v ruski ie bilo v izobilju, a imeli dumi je izključila poslauca^ocia /drfTg nalog. ________ - ----------lista Pokrovskija iz dume, ker je Rešitelji so delali dnove, da kraj oceana že skusili nešteto- protestiral, da je Avstrija tigra-1 od k opal i blagajno talijanake b t. Denar je potreben občasu bila nl>sMO in Hercegovino in ker ke v Ntesini, da.si je bila zgrad« rke, denar je potreben za na- je 0čjtal ruski vladi, da je zakri- i/ tvarine, kteri tatovi in og( 0 modernega delavskega orož- vila klanje Armencev leta 1895 v niso kos. dasiravno so poleg nji ifdajo dobrih delavskih časni- Carigradu. Olede klanja Armen- ponesrečeni klicali na pomoS. in knjig. cev je izjavil Pokrovskij, da ima A ko bi vojaki reševali ljudi feuitrašene delavske voditelj«' nradne dokumente v svojih rokah, meito, «la so stražili lastnino i tulne zveze rudarjev in plav- s kterimi lahko dokaže, da govori odkopavali malika denar, T (W. F. of M.) Moyera, n.sUico. Pričel je citati dokument bil niarsikteri brat-elovek še žr .ooda in Pet t i bona bi bili o- ZH dokumentom. Nakrat so ga ki j,, žalostno poginil pod grol „ dasi urno pokrivili nobene- vladni hlapci prekinili :"To je | ,.,,m kamenja, opeke in peska, dotina, ak<> bi ne bili delavci napaČQQ, krivo! Pokrovskij je pa Ta ..,kt nam odkriva odpi vali lepo svoto za obrambni „iirno dejal, to ni napačno, to so vso brezsrčno bestialnost dai tajni vladni dokumenti s podpi-nje kapitalitične človeške druz.. __je torej v današnjem ao- |S(Mll ,.ftrja. Dalje ni prišel. Vladni i Lastnina jr vel, kot elovefl _itr boju med delavci in ka- hlapci so ga iztirali iz zborovalne življenje Ali ima taka člove® d isti najboljše sredstvo za na- dvorane. Komaj se je to zvršilo, ■o dobrega duševnega orožja. HO Vsi socialistični poslanci vstali še nekaj druzega je treba med kot en mož in zapustili dvorano, avci, ako hočemo izv oje vati kar je provzročilo, da zbornica ni • , • igo nad kapitalisti še v priho- bila več sklepčna. — Na Angleškem se sedaj e. To je solidarnost. Delavci • • n is tri tako vozijo k sejam kot ■ajo biti tudi solidarni, drug z —Serbija je radi ugrabljenja j ''sveti" Rusiji. Boje se žensk, igim, ako nočejo, da jih bo tla- |ioane in Hercegovine po Avstriji zahtevajo volilno pravo i* žensl k kapitalistična peta. Potrebu- poslala vsem velevlastim protest- m brezposelnih delavcev, ki to torej denar in solidarnost *n n0 n0t0 morejo živi v zemljo, et solidarnost in denar. Serbija sakteva autonomijo za i)Me 86. jan. t. 1. 20 so se pelj >cganiziraui slovenski delavci Bosno in Hercegovino in za s«-i»e ,,nM|Stn v zaprtih kočijah na M ^eriki smo si nabavili dobro teritorialno odšk in vs,» rusko rabelj -------" ku? Ali v tretjem? Morda so v jim ho ameriška repub kega še ne čita. Njegove otročje j politične begune-rev tdeči Prapor". "Delavski List "Naprej" za slovenske delav-kmete in male obrtnike v stari movini. Slovenski delavci v stari donio-li s svojimi pičlimi plačami j n%^n bodo za zgled. Posnemaj govorance pričajo to! • • * Klečeplazne časnikarske du- n^in bodo za zgled, rosnemaj- — Klečeplazne časnikarske du- jil^in nasnrotniki delavcev ge; p(Kire]>ni patriotje sporočajo do utihnili na vseh voglih, po rili se bodo v luknje kot podga Lepe besede nam ne pomagajo 5, ako z dejanji ne dokažemo, da K) res za stvar, da smo za svoje epričanje pripravljeni dati vse. takoj v svet, če kak krmo lahko še prVe žarke solnca Nemški cesar vendar ne more pobirati umazanih srajc, ktero je kakšen bosjak slekel za plotom. obode — socializma, ako vsi sto no svojo dolžnost. Torej na delo! eionarje. da jih bodo potei Rusiji pošiljali na natezalnico vislice. Zdaj so t«1 ua«le šle vodi! 4 Ameriško ljudstvo se je zdrt lo in zaklicalo je trinogom v •siji: do tukaj in ne naprej prvi vrsti gre zasluga soeialiJ nemn časopisju v naši r«'pub| da je ljudstvo pričelo misliti. "Proletarec" je po svojih ski nih močeh v družbi z drill socialističnimi časniki pri] gel, da je Rudovie prost.. Kapitalizem dela panike, sociali-m bode odpravil to, kar dela pake,. socialističnega časopisja je ' KiiKson nnsjHK s.eKo. z.a pimom. takn mo-an da so sl(.,lnji? Wa se res, nalivih m-a ,c < « ce- ^^ ,ne5fiuiski m sar najde srajco, mora niti cista, ) oprana in zlikana. Zakaj neki klečeplazne duše in bizantinci tako veselo in podrobno poročajo o najmanjšem deja- i - Ali ne bi bilo bolje, da bi zeml ja nju kakšnega vladarja? To vpra la laat vseh ljudi, kakor pa, da šanje je opravičeno in podučno, jo lastili le nekateri posamezni Upitaliatif Trdi s?, da delavec nima mož- pisati, naj s«* Rudoviča ne i; ruskim biričem. Kot soci nismo ponosni na svoje deloj nismo druzega storili kot s^ dolžnost. Ali slučaj Rudoviča nas uči odprto, da ljudstvo lahko vse do-seže, če je složno in če ima ob svoji strani časnike, ki niso na Mutilated v vodi! ako o njem, premišljujemo resno. To vprašanje nam razkriva psi hologiio podanikov v monarhi- - . • * .« i v t tr i«, ii nrodai kot vlačuge ob cestnem stičnih drŽavah. Koliko so morali n H Rn; mi pravimo, da jih ima, le prestati podaniki v moriArhistič- u. ^ ^ Drabiti jih časih prav ne zna; na nih državah tekom minolih stole- r>lilni dan jih pa cclo pusti doma. tij, ako se vesele, če vladar to — Zopet nesreča v premogo- - zvrši, kar bi zvršil vsak pošten kopu. Brzojav ' poroča, da je Listu v podporo: j človek v enakem slučaju? eksplozija v rovu Bos\vell, Somer- Da. Dmač Steel O ' % .25 V resnici pa razumejo, bizantin- okraj Pa. ubila dva premo-Inb št v 10. Aurora, 111. 1.75 «m in klečeplazci bolj fino zvršiti W. dvajset pa zasula.^ lab št v 15, Waukegan, IU. 2.00'hudodelstvo razžalenja veličan- Zdaj bodo kapitalistični Bog, ki pusti na milijone vsaki dan stradati, da nekate^ ve v zadovoljstvu in zasuti gatstvo, tak bog ni pravičei neskončno namiljen: tak bo< se moral abolirat. mne Bozovičar. TTudson, t Wvo. ntoj. Starman. Hudson, t\'yo. »k. Starman. Hudson, Wyo. ohn Tušek. Hudson, Wvo. ohn Jereb. Rock Springs. Wvo. rinmž. Kogoj, Cleveland, O. stva kot najhujši prekucuh. listi zopet modrovali, kdo je zakrivil 1 • • I nezgodo. KJ. kdo druiri kot kapi- - Minoli teden so v Mesini re- talistični zistem. To je jasno in ta 1.00 šili še živega človeka iz podrtin. ™k1jueek se Uhko doseže brez To dokazuje, d« jO J* potresu ži- modrovanja, ako se hoee povedati .50 velo še mnogo ljudi pod razvali-.50 nami in da bi bili lahko rešili mnogo ljudi, ako bi si bila vlada .50 količVni pri za d ja ln relitl ljudi iz-.50 nod ra/vnlin. ritnico. • • ♦ - Zdaj imamo v Ohicagi po u- radnem i/kazu 15 tisoč ver nesrečnih dnhovire boginje Venere Delničarji Ja?osl| delavske tiskovi družbe, pozor! Prosi se vse delničarje, naj ko mogfočc odglastijejo nov^ borni ke in naj glasovnice odpošljejo na "Proletarca" To je treba storiti čimprej to, da se v poročilu, ki se Springfield navede tudi noi bor družbe za leto 190C. Vodstvo Jvg. del. thk. m Vabilo na maškaradni bal katerega priredi Društvo Slovenija it. 44 č. s. m. P. J. v soboto večer dne 13. februarji 1909 v Narodni dvorani 587 So. Centre Ave. 14 nagrad v vfednosti $150.00 bo razdeljenih med najlepše maske Začitek ob 8 uri. Vstopnina 25c za osebo. i Vabilo na domačo zabavo, li * ktero priredi DRUŠTVO 'SLOVENSKI DOM", št. 86 S. N. P. J. ns severni strank Chicsge v dvorani it- 357 Grand Av. ai Ada St., v nedeljo, dne 7. februarja 1909. Začetek ob polu treh popoldne. VrcskrbHcno je za na jboljšo zabavo. Rojaki, nikartr je zamuditi. Rojaki iz West-side naj vzamejo Centre ate karo, s ktero te naj peljejo do Grand Ave. Od tam «č treba iti tri bloke proti zapadu (west); ravno nasproti dvorane se nahaja "Nickel Theatre", tako da bo lahko najti prostor. VSTOPNINA PROSTA. — PRIDITE GOTOVO. Rabite premog? Rabite drva? To vam najboljše in najhitrejše preskrbi Frank Udovič, EKSPRESMAN Dr. W. C. Ohlendorf, * Zdravnik za notranje Wits ln ranoceinik. Iadravniika preiskava krespinlg čati je le zda vila. 647 in 648 % Ave., Chicago. Za dne ure: Od popol. Od 7 do 9 sveder. Isv«* c živeli bolniki naj pitalo slov«^ Vac. Toure izdelovalec finih Havana cigar. Prodaja cigare na ikatlje. N, »e izvrftuje jo točno. 1210 So. Albany A v., Chlcag Aka hočeft dobro naravno vin< oglaai ae pri JOS. BERNARI 620 Blue Island Avcoq Telefon Canal H42 (g Pri njemu dobii najbolja kalil ska in importirana vina. I. STRAUI URAR 836 W. llth St., ChiCSj Ima večjo zalogo ur, veriifc, nov in drugih drago t is. Ir.vrfaj vsakovrstna popravila v tej str zelo nizki ceni. Obilčite ga! Fran Kvasil Trgovina z železni no, raznim o in pohi&tvom. Topravlja peti. 643-645 W. 18th S Chlraito. III. Najbolje in \ neje obuvalo pri Ali se selite? 539 W. 18th street CHICAGO, ILL. Prevaža pohištvo, premog, drva in drugo. Oglasite se pri njem. Splošna prodaja! Ta me^ec si prihranite 25% na čevljih in robirjih pri KAPPERS. velika trgovina za obuto West 18th St, cor. Wood St. CHICAGO, ILL. » Zdravljenje v 5 dneh brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele Ali se vam dopade hrana? /Večkrat naletimo n« ljudi, ki imajo dober apetit a kljub temu se jim hrarm no dopado. No stori Ijih močnejših ; takoj po jodi so Ispet la^rt>Tako stanje ni zdravo, (kajti najpotrebnejši doli hrano zapuščajo tolo, no dk bi mu koristili. To jo dokaz, da so prebavljalni organi preslabi, da bi prebavili in odpravili jod. Ojačiti jih morate torej s Trinerjevim, ameriškim, zdravilnim, grenkim vinom, ktero pomaga zopor ozdravljive bolezni v želodeu in drobu. To vino bo pomoglo probavljalnim organom do rodnoga delovanja, in tako vam prido vesolje do jodi. Narodi čisto kri. močno živce in elastične miišop Vlivajte ga v vsob slučajih kadar vam oslabi apotit. ka«lar izgubljate niso >n težo in kadar se počutite trudno brez vzroka. V Dekarnah. -los Trinor. filfv H22 |So. Ashland ave.. Chioago. Tli. (RAZSIKANJE ŽIL) Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Stricturi. Dalje ozdravim nalezljivo zastruplenje, živčne nezmožnosti, vodenico in bolezni tičočih se možkib. Ta prilika je dana tistim, ki so izdali že velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravnikov brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s kterim zdravim vspeino. Za nevspetao zdravljenje ni treba plakati—le za vspeino. Ozdravim pozitivno želodečne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah ne glede kako stara je bolezen. Tajne moike bolezni zdravim hitro, za stalno in tajno, živčene onemoglosti, slaboet, zguba kreposti, napor, zastruplenje in zguba voda Pljuča, naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejio metodo. ... ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. — Zaatrapljenje in vse druge kožne bolezni kakor priiče, ture, garje, otekline.—Močni tok in druge bolezni. Preižče in svetuje zastonj. DR. ZINS, 41 80. CLARK ST., CHICAGO. (Med. Randolph in Lake St.) Uraduje: od 8 ure zjut. do 8. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 ure pop. Vedno pri rokah. Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller, zamorete sc vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-raleijc, prchlajenj.i, l>olczni v prsih CL in hrbtu. Ono imaSoictal rekord svojega vspeha. Brrt varnostne znamke 'sidro" ni pravo. 25 in 50 ccntov. ralgije, F. Al). RICHTER & Co. 115 Pearl St. New York. POZOR! SLOVENCI! PCZOR! SALOON s modernim ktglji&en Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijač« ter unijake smodke. Potniki dobe čedno premo čiiče za nizko cemo. Postrežba točna ln liborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 564 SO. CENTER AVE., CHICAGO Pozor Slovenci! FRANK STASNY, gostilničar, na vogalu Pauline in 21te ceste, N. W. Corner, toči izvrstno pivo, dobro wisky in pro daja najbolje smodke. Kdor se oglasi enkrat, ta pride zopet. John Klo 631 Bine Ista CHICAGO Sprejema t ni (pravila. NOVA SLOVENSKA 60STI pri FRANC CECi Rojakom v Chicagi naznaiji sem zopet odprl svoj novi Ml kterem točim vedno sveže pivo, i vino itd. Dobre smotke na raq Imam tudi prostorno dvoru* »elice, svatbe, zabavne večere II poročam se v obili obisk S spoitovanjem FRANC ČECH, 56* So. Centre Ave. fl Halo, Johny Kje si pa bil včeraj? Sai vel k; kjer je največ zabave. Ali le i da je največ zabave v GOSTU John Košiče 590 So. Centrt Ave., Cticil Jože Sabat advokat in pravni zastopnik ? sklh in cl vinih udmi Pilite slo venski! 1629 1638 Unity BoUti« 79 Dearborn St., CM« Ree. 5155 Prairie Ava Phone DrexeJ 72TL Leopold Sal ODVETNIK v kazenskih in eivilnlh ■ Auto Phone 6065. Offics Phone Maia 3068 Residence Phone Ink URAD: 27 METROPOLITAl Severozap. ogel Randd) In La Salle uliet Stanovanje: 1217 Bherldsa 1 Pristno domači CATAWBA...........70-J BELO VINO............. RDEČE VINO............ RDEČE STARO VINO.... RMENO VINO........... Posoda prosta. Te oen« jemalcem od 50 galonov «|_ kot 50 galonov se ne po&iljfcj Siljam proti nredplnčilu ali po vsi Ameriki. _ Priporočam se rojakom t« moje lepo urejeme gostilno ■ pijačami in z vedno pripravil stim prigrizkom. Za dobro in točno poatl tudi za pristnost vina ji JOSIP ZAI.OK1 199 Edisoi Roil N. E., *Tjtt,m................ 1 DOPISI Rock Springs, Wvo. Pragi PniMar« <•: — Namenil ^ ge napisati par besedi j :/ na * kraja Pred jedniin mesecem videl dopis i/ našega kraja v uekeui slovenskem dnevniku, n^ličnik y hvalil, kako dolu r /a tfoiek j«' tukaj. Pozabil pa j«' z vlgledoin pokazati zakaj? Ker bi potem kmalu ljudje razumeli, k»ko j« v rexnici s tistim dobrini jjiluikom. Torej poglejmo malo tt dober zaslužek. Korapanija 26 , Tisti, ki delajo s pi kom, dobe na visokem premogu 54 na nizkem pa 63 centov od tone. U tega lahko vaak preračuna, takte" je zaslužek v resnici. Dela j« vsak dan ampak zasluži milo. Tudi delo se dobi težko to panto, ker je preveč ljudij. Naj torej razni slovenski listi ne pisarijo o dobrem delu, ampak o iirabljevanju delavcev; pošil-jim ti celoletno naročnino in pa oekaj v podporo lista, ker je Pro-letaree v resnici edini delavski lat, kteri se bori za nas delavce trpine. John Jereb. Virden, 111. Xovo leto je nastopilo. Marsikdo se ga je veselil misleč, da pri-BMe boljše čase. No — leto je res novo, razmere so pa ostale kot so bile prej. Ta izprememba ne polni torej nič posebnega v navad nem življenju, pač pa pomeni IMOgo v časnikarskem. Z novim lrtoni poteče navadno naročnina in treba je gledati, da se dobi do-rolj naročnikov za n<*vo leto. Tre- ke in Ne prav škodoželjno smeje tej neprevidnosti. Jaz čitam in čislan^ oba lista. Proletarea in O. S. — seveda sva-cega sodim po njega zaslugi in Čti-vn, kar je za koristi slovenskega proletarjata v Ameriki. 1'reduiki O. S. predbacivajo po-d poro Proletarcu in zaničevalno pišejo, če* saj je dolžan, Jaz svetujem Majorju in Kondi naj bode-ta tiho v bodoče; kajti steni ne kažeta nobene izobrazbe, pač pa le zavist in ne svobodomiselnost. Vsak otrok lahko sprevidi, da je počenjali je od strani G. S. zlobno in neznačajno, pa naj bo potem že kakv>r hoče in kar hoče! Svobodoniisleei ne delajo tako! Ce ne bo (1. S. upošteval mojega svarila glede podpore za Proletarea — bom jaz pri m oran nekaj neljubega povedati ljudem okoli 01. Svob. Da bi Gla« S. kritiziral čtivo 44Proletarea" je naravnost smešno in otročje; da razumejo zelo vrjainemo, kat; piši* njih glasilo Slovenec". Do zdaj je bila viia slovenska javnost prepričana, da je edino kranjska deželna vlada odgovorna za brutalni Čin soldatenke 20. sept. ni. 1. Deželni prislsednik Schwartz pa pravi, da je župan Hribar prišel na večer 19. septembra 1908 ves razburjen k njemu in ga naprosil za vojaško pomoč, ker je bila njegova policija preslaba . . . Hribar, veliki Slovan, veliki narodnjak (!), vodja slovenski, župan napredne in bele Ljubljane — je dal streljati na svoje sonte-sčane, na svoje rojake!!! O, maj-ka Slovenija, pokrij si lice! Lahko je tudi, da Schwartz laže — toda laihko je tudi resnica, in ui li morda Schwartz ualašč čakal deželnega zbora, da bo bomba učinkovala toliko silnejšeTTT —* Komedija, narodna komedija na Kranjskem, ktera se odigrava v znamenju slogaške politike, v malo o svobodomiselnosti in soei- znamenju dr. Tavčarjevega polju-jalizmu, to menda ne bo tajil Ma- bovanja škofovih, maziljenih jer ne Korvda. Prelahki so v znan- prstov, v znamenju narodnega stvu uredniki okoli 4O. S.' — Ne- žalovanja, odkar je po krivdi ko-rečem, da Gl. S. ni za grobo delo.1 medijantov vojaška zver raztrga-za tesati grče — ampak finega o- la krit z volncuo odejo, in vozilo se je počasi sredi med nepregledno množico veselih ljudij, ki so nakupovali za božič, kakor je to dandanašnji: nekoliko Spravili so ga v okrožno bolnico, kjer mu. je mlad zdravnik spah- z delom v mladosti, potem z malo njeno roko uravnal in obvezal; potem so ga umili in prenesli v veli- trgovino in slednjič s trgovino na ko bolniško sobano, kjer je že ležalo v posteljah dvajset do trideset debelo, pri kterej je odri svojega bližnjika, kterega je le mogel. Zgodilo se je pa čudo... Peter Belorepec je podaril svoje tri hiše treni neposetnikom, ki niso imeli ničesar. "Pojdite vsak v jedno hišo in pohabljenih ali ranjenih mož. Jurgis je prebil božič v tej bolnici, in bili so zanj najlepši prazniki, ki jih je doslej preživel v Ameriki. . Škandali so bili v tem zavodu na dnevnem redu in vsako leto ao se vršile velike preiskave,- ker so časopisi zdravnike dolžili, da delajo na bolnikih razne čudne, baje "znanstvene" eksperimente; počnite tam kar se vam poljubi, toda Jurgis o tem ni vedel nič, — edino kar mu ni bilo po godu, je Hiie so zdaj vaše; jaz imam itak bilo to, da je dobival uživati konzervirano meso, ki bi ga ne dal noben dovolj," dejal jim je Peter, ilovek, ki je kdaj delal v klavnicah, žreti niti svojemu psu. Jurgis Trije reveži so plašno gledali v je prej večkrat o tem premišljeval, kdo pač zauživa konzervirani Petra Belorepca. Niso znali kaj bi "corned beef" in "roastbeef" iz ohikaških klavnic; zdaj se mu je pa rekli. sačelo jasniti, — pripravljali so se torej ti "neprekosljivi" mesni "Vidim, da sem vas iznenadil," izdelki v to s vrh o, da jih pokupije oblasti in dobavitelji, in da jih omeni zadnji. "Pojdite ln se po-pojedo vojaki in mornarji, jetniki in gojcnci raznih zavodov, revni svetujte sami med aabo, kedaj da aloji in delavci na železnicah.' sprejmete darilo." V štirinajstih dneh je prišel Jurgis toliko k sebi, da so ga mogli Reveži 80 8e oddahnili in odšli, odpustiti iz bolnice. Stem pa še ne rečem, da je bil spet pri polni moči in zmožen za delo, temveč le, da lahko okreva brez iiadaljne zdravniške pomoči, in da naj torej napravi prostor za druzega. Ako je bil popolnoma brez vse pomoči in čisto nezmožen za preživljenje Dogovorili so se, da se posvetujejo takoj. "Peter Belorepec je navadni bedak," začel je prvi. "Pomislita, ■amega sebe, je bila to okolnost, ki je predstojnika bolnice ravno tako z^tonj nam ponuja avoje^jie^ malo brigala kot kateregakoli drugega človeka v Chieagi. a ! aj a e?a ..P? > ' . misli zamore storiti kaj takega le Slučajno se je poškodoval na ponedeljek, na ta dan pa je pla- človek, kteri je iztresel možgane iz cevni stanovanje in brano, in tako mu je preostalo le nekaj dena-|8VOj0 buče." rja. Imel je v žepu komaj petinsedemdeset centov in dobiti je še <*t0 §e nj vse," dodal je dru-imel poldrugi dolar od onega dne, na katerega je ponesrečil. Lahko , gj — "Belorepec je premeten bi družbo tožil za odškodnino, a tega ni vedel, in družba je umevno goljuf! Oslepariti nas hoče! Morda tudi previdno molčala in se skrbno čuvala opozoriti ga na to. ftel nam dovoli, da se nastanimo v hiši, si je tja po denar in po svoje orodje, katero je za petdeset centov t0 ka hala droben sneg v obraz. Suknje ni imel ni nobene strehe, kjer kor da bl 8PreJel Belorepčev hi bi iskal, zavetja, — vse njegovo premoženje pa je obstojalo le iz navsko sleparski dar. ^ dveh dolarjev in petindvajset centov, — in poleg tega je natančno "Lahko je pa tudi drugače, vedel, da nekaj mesecev ne bo zaslužil niti centa. Pri snegu sedaj °8lasi1 se i6 tretJl rcvež ''i>et* tudi ni bilo nič; moral je hoditi okrog in gledati, kako so ga drugi Belorepec se je spomnil, da bo pridno in z veseljem kidali, — njemu pa je bila leva roka trdno ob treba umreti. In* Belorepec je ve-strani privezana! Niti na to mi smel računati, da bi se preživel z grešnik. Zapomnita si to! Gre-vsakovrstnimi malimi deli tu pa tam: nakladati ni mogel niti vozov, Peter od do Klave» !.n niti prodajati časopisov, niti prenašati ročnih kovčekov, ker se ni da se <*lsti Pred zafiel Je mogel braniti pred svojimi tekmeci. Ne da se popisati z besedo, *V0J.e krivično pridobljeno premo-kak smrtni strah ga je obšel, ko je na vse to pomislil! Podoben je MnJe deliti z reveži. Jaz pa ne bil ranjeni gozdni živali, tekmovati je moral v boju za obstanek i maram Krešnikovega daru; naj neprimerno močnejšim sovražnikom in pod silno teškimi okolščina- vse sanJ; za kar tud! 8a™ mi. Nikdo se ne bode nanj oziral radi njegove slabosti. Noben člo- j^&ovoren^V njegovi hisi bi itak vek se ni čutil dolžnega, da bi mu v njegovi bedi pomagal in mu bo ne sreče, le nekoliko olajšal. Tudi če bi se vrgel na beračenje, mu ni nič kori- „ , Stvar je T01?* k°D*ana , stilo. iz razlogov, ki jih je imel spoznati le se prekmalu. Belorepec naj obdrži svoje hise. " Belorepec je bedak! V začetku ni mislil na ničesar druzega, nego kako bi se zavaro-j "Slepar!" val pred strahovitim mrazom. Sel je v eno izmed onih gostilen, v "Grešnik!" katere je poprej zahajal; poklical je nekaj pijače in stal potem jn trije reveži so še tisto ur tresoč se pri peči, dokler ga niso napodili. Po nekem nezapisanem spisali in podpisali sledeči: zakonu je dajala ena pijača gostu pravico, da je smel ostati v pivni- • Protest: Mi podpisani reveži na ci toliko in toliko časa; potem je moral spet nekaj piti ali pa oditi, ogorčneje protestiramo proti ne Ker je bil Jurgis star znanec, bi smel ostati nekoliko dalje. Toda zaslišanemu činu bedaka, sleparja izostal je štirinajst dni in se je sedaj očividno nahajal v revščini. in grešnika Petra Belorepca, ko se Naj je še tako prosil in pripovedoval o svoji nezgodi, nič mu ni pomagalo; gostilničar. ki bi ga take pripovedke ganile, b\ kmalu imel na glavi vse polno "bumov" in revežev brez strehe. Tako je'torej Jurgis odšel v drugo gostilno in spet plačal nikelj. Glad ga je tako tri, da se ni mogel več upirati vabljivi, lepo dišeči pečenki, k,i je stala na mizi za "free lunch", — predrznost, ki je čudoviti hitro skrajšala njegovo bivanje v gostilnici! Ko so ga ven vrgli, se je napotil v nek zloglasen lokal v "distriktu Levee", kamor je včasih -zahajal s podganskookim Čehom 11a obisk k ženskam. Jurgis se je v svojem upanju varal, da ga bo gostilničar pustil nekaj časa "sedeti". V najmrzlejših zimskih mesecih so gostilničarji pustili včasih enega ali dva s snegom pokrita ali do kože premočena postopača sedeti pri ognju, kot nekako <%vabo". Če je stopil potem Nova vera - (MODliKNO NAZIRANJE O 1KXJU.) -;-- novi Bog. # Po Ingersollovih spisih za Slovence predelal IVAN KAKER. (Nadaljevanje.) Noben vrag še ni bil kila j obdol/en tako satan« lopovščin! . Eden izmed onih bogov je utopil pred davi časom, kakor nam pripoveduje sveto pismo, veto! svet, razun osem oseb. Vse ostalo, mlado in stt lepo in grdo, zdravo in bolno, vse, vse, je pogolti neskončna voda. Ta dogodek, — pač na>traln tejša žaloigra, ki jo je kdaj zasnovala fanta; |M«mikova, — pa ni morda delo hudičevo, mm čin takozvanega boga, katerega še do današnj dne ogromno število človeštva v svoji nevedni slavi in moli. — Kako bi se pa hudobca radi tak Neki 1 da je dal glede suženjstva sledeče poat h ve: " kupiš hebrejskega (judovskega) hlapca, naj ti 1 šest let, in v sedmem naj bo prost, brez vsake Dokler še človek veruje, da je sveto pismo ne-popaeeiia čista resnica, dotlej bo ta kujiga imela se vedno čez njega moč in s v d j odločilen upliv v življenju. Vsa današnja civilizacija pa ni nastala iz vere, marveč je dete nevere, je posledica svobodnega mišljenja. Da prepričaš nepristranskega človeka o tem, da je sveto pismo le človežko delo, duševni proizvod ali pesniška fantazija neoinikanih barba-rpv, ni druzega treba, nego da je čitaš. Čitaj enkrat sveto pismo tako, kakor čitaš tudi vsako drugo knjigo; razmišljaj o njem, kakor razmišljaš o vsebini katerekoli druge "nesvete" knjige; odvzemi si izpred očij mreno svete spoštljiv ost i, ki ti zapira de jarija klelo in čezenj zabavljalo!! jasen pogled; preŽeni iz srca pobožen strah; pahni s rok ravnoistega botfa je ujetega kralja razsekal prestola svojega lazuma niskotno in grdo pošast kosce v navzočnosti vsega ljudstva. Ali se je k praznoverstva — in potem čitaj to "sveto pismo" že slišalo tako barbarstvo od najzadnjega zlodejčl /. vaeml kričečimi protislovji: in čudil se boš. "kako t) nekem drugem bogu sc nadalje pripovi si mogel verovati le en trenotek, da bi neskončno modro, dobrotljivo in čisto bitje sklatilo skupaj toliko neumnosti!----, Naši predniki pa si niso ustvarjali le bogov, kupnine. Če pa je prišel k tebi prostovoljno, lal fabricirali so tudi hudiče. Ti ubogi belcebubi na-'tudi prostovoljno odide, kadar hoče; je li bil < vadno niso bili nič druzega nego bivši bogovi nižje njen, smo njegova žena oditi ž njim. Ako pa mt vrste (angelji), ki so pri najvišji oblasti padli v ne- dal ženo gospodar jn je rodila sinove in hčere, poi milost. Eni so se apuntali, drugi so bili zasačeni, da naj bodo žena in otroci v lasti gospodarjevi, hla so ljubkovali in uživali prepovedan sad s soprogo pa naj odide sam. In če hlapec reče; Jaz ljn) najvijega.boga. Po navadi so vsi ti zlodčji s člove- svojega gospoda, svojo ženo in svoje otroke, ne< kom sočustvovali, in iznenadi nas. ko izvemo, da se biti svoboden, — potem ga naj gospodar odf ttkoro v vseh bogoslovjih, bajeslovjih in verah opi- ■ pred sodnika, naj ga sam pripelje k vratom ali sujejo peklenščeki kot veliko bolj človeški, ljudem prag; in njegov gospodar naj mu prevrta uh mnogo prijaznejši in bolj naklonjeni, nego neskonč- svedrom, in naj ostane Juženj za vedno." no usmiljeni in dobrotljivi "Oče" in najvišji bog Glasom te postave ke je dala možu prostog dotičnega verstva ali naboženstva. Ali se je kdaj pod pogojem, če z&pusfi ženo in otroke! Ali je slišalo že o satanu, da bi zapovedal vojskovodji in svojemu privržencu, da naj pomori majhne otroke t Taka okrutna grozodejstva odredijo navadno le neskončno dobrotljivi bogovi.' Kuge in bolezni pošiljajo le posebno usmiljeni bogovi. Strašne lakote, tekom katerih umirajoči otročički zaman vlečejo na materinih prsih, povzroči navadno le 'bog ljubezni'. soprogu in očetu tako 1 o je še v stanu takega b na kolena pred tako zvei lil kak peklenšček kdi in brezsrčen pogoj? moliti ? Kdo more p as j pošastjo? Skoro vsak bog jk dalje grozil, da bo izi duše svojih sovražnikovivečnim mukam. Ali je hudobec svojim žrtvam fkdaj kaj taeega grozil? ■1 je ta predrznil. ponuditi nam svo je tri hiše zastonj. Želimo, da ta protest ponatisnejo vsi časopisi, da tako najde Peter Belorepec povsod tak odgovor, kamor bi se še obrnil s svojo neumno ponudbo. Pfej!!! — Ko je prišel protest v javnost, nastal je šele pravi vihar. Kaj vihar — bil je tornado. Pošteni ljudje so se trkali po prsih in po čelu in sikali in pljuvali v Petra Belorepca. Duhovniki so brali ma- otvifawa o 1,11 1 »v/, m. »u>i../ ■ « - - ^v f * v notri kak delavec, ki je po storjenem dnevnem delu bil pri dobri se za njegovo pamet in voditelj« volji, pač ni mogel gledati takega reveža in piti sam, in navadno se je pač obrnil'proti njemu in mu zaklical: "Brate, kaj pa je s teboj?. Saj vendar izgledaš, kakor da bi ti toča vse pobila!" In potem je oni začel pripovedovati kako žalostno zgodbo, in dobri mož je rekel: političnih strank so sklicavali shode, na kterih so na dolgo in široko merili njegovo neumnost. Končno je posegla vmes tudi vlada. Prišla je namreč do strašnega spoznanja. da tak človek kot je Peter Belo- "Pij enega, to ti bo dobro delo!" Tako sta potem pila, in če je "bum***"izgledal dovolj revno ali pa znal dobro "bluffatj", sta pila (la tak eloveK ko1 mj še en kozarček, in ako se je končno celo Ukazalo, da sta rojaka ;ili ne\aren javnemu 1 da sta delala v enem in istem mestu ali pa enako delo, potem sta se vsedla k mizi in se pogovarjala, in predno sta odšla, je bil gostilničar za en dolar bogatejši. To sicer ni bilo lepo, a radi tega se gostilničarja ni moglo grajati. Nahajal se je v istem slabem položaju kakor tovarnar, ki je prisiljen svoje izdelke ponarejati in jim dajati drugačno ime, kakor jim pa gre. Če tega ne stori on. stori to drugi; in gostilničar tiči navadno, ako ni ravno mestni odbornik, pri pivovarni v takih dolgeh, da je vsak dan v nevarnosti, da mu vse zarubijo. Toda tisti večer so bili vsi taki "sedeži" zasedeni, m za Jurgisa ni preostal noben prostor. Tisti strašni dan je Jurgis izdal šest Helorepca. nikljev, samo da bi imel streho nad glavo, in potem se je ravno napravila noč, a policijske postaje se odprejo šele ob polnoči! K sreči pa je našel v zadnjem lokalu bartenderja. ki je Jurgisa poznal in ga rad imel; ta ga je pustit dremati pri mizi dotlej, da se je gostilničar vrnil Ko je odhajal, mu je stisnil v roke še celo nekaj drobiža, V bližnji ulici se je vršil nek verski shod s petjem in propovedmi, in na stotine revežev, brez doma se je tam zbralo radi svetlobe in gorkote. Jurgis se je odpravil tja in opazil plakat z oznanilom, da se bo dvorana odprla ob polu osmi uri. Potem je tekel še en block naprej in se stisnil za trenotek v neki predveži; potem je spet stekel dlje; tako je delal, dokler ni prišla znželjena ura. Končno je popolnoma otrpnil in si priboril vstop (ne da bi na svojo zlomljeno roko kaj paziO in cel6 še prostor v bližini velike peči. (Dalje prihodnjič.) in redu. Aretirali so ga še ysti dan; ker pa še niso imeli zakona, da bi ga* za njegovo preofeho obsodili na vislice, in ker je bil Peter Belorepec — kar je bila glavna stvar — kljub svoji neumnosti bogat človek, so-ga poslali samo za deset let v opazovalnico za umobolne z dostavkom, da bo po-miloščen, kadar se spametuje. Tako se je končala slava Petra Glasovnica je ključ do socializma. Sedaj ko se prosperiteta vrača, srečen kedor je delavec. Cc ji "dinner pail" tako velikega pomena, zakaj ga tudi kapitalisti ne nosijo? 1 Kapitalisti in delavci, kakor se udi, se vedno bolj združujejo; t. j. z rokami v laseh.