/^Gregorju sonca bo tudi poletje suho in vroče. Murska Sobota, 19. maj 2005, leto LVII, št. 20, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Vreme Sprva bo v \ £ spremen^O^^ oblačna, nato pa sončno In toplefe. M Zbiranje podpisov 3 odstotki RTV-prispevka za lokalne in regionalne radijske in televizijske programe s statusom posebnega pomena. To je pobuda za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. Zanjo potrebujemo 1000 podpisov državljank in državljanov. Poslušalke In poslušalce Radia Murski val prijazno vabimo k podpisu pobude v ponedeljek, 23., in v torek, 24. maja 2005, od 8.00 do 18.00. Podpisovanje bo na sedežu uredništva Radia Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, v Murski Soboti. Mnogi ste bili že doslej prepričani, da .program Vašega domačega radia nastaja ob podpori naročnine za nacionalno RTV. Vendar to ni res. In vse regijske in lokalne radijske in televizijske postaje, ki z nami delijo usodo, zanimivo, oddajajo zunaj središča države. jo Pomurkina Jlesna industrija MlP-ova? str. 9 S podpisom boste pomagali vašemu domačemu radiu Murski val in še 23 lokalnim in regionalnim radijskim in televizijskim programom po Sloveniji, da v programih ohranijo informativne in druge lokalno obarvane vsebine ter da lokalna radio in televizija preživita. Pridite k nam v ponedeljek in torek! Na obisk k prijateljem! Na skodelico klepeta. Z vašim podpisom boste prispevali k temu, da bo država našo pobudo vzela zares. In priznala, da so radii in televizije na obrobju za vse pomemben del življenja. Radio Muraki vai- 94,6 Mhr in 105,7 Mhz Obrazložitev pobude na strani 2. Avstrijci, Italijani in Madžari brez razprave o denacifikaciji »Vsi, ki nismo »Kranjci«, smo talci razprave na Kranjskem« »Moti me, da se zgodovinarji zatekamo k politiki in medijem in celo pristajamo na medijsko in politično govorico ------ Protestni shod v podporo delavcem podjetja Koncept Optimum Peticija vladi in državnemu zboru Podpisi v podporo stavkajočim str. 1U Hura, poletje str. 17-24 Str. 3 - S priložnostno slovesnostjo tudi uraden začetek poslovanja RIS Moda v Gornjih Petrovcih Ženska oblačila visokega kakovostnega razreda Str. 3 - Ernest Bore, direktorsoboške bolnišnice Zaradi težav pri poslovanju sanacijski program Str. 7 - Ljutomersko deponijo zapirajo s podaljševanjem njene uporabe Kdaj jo bodo zares zaprli, ne ve nihče NE PUSTIM, da majo našo regijo in LJUDI!!! Str 8 - Terme 3000: Nečedni posli sindikalista Izginilo 60 milijonov tolarjev? Omar Naber s prekmursko krvjo Pevec z jordanskim priimkom je pravzaprav potomec Čontalovih in Harijevih NAROČNIK 2 AKTUALNO 19, maj 2005 - 3 % RTV-prispevka za lokalne in regionalne RTV-programe Utemeljitev pobude za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma Lokalni, regionalni in študentski radijski in televizijski programi s statusom posebnega pomena so pomembna dopolnitev programskih vsebin javne službe, ki jo izvaja RTV Slovenija. Pomembni so zlasti za uresničevanje pravic državljanov do obveščenosti in svobode izražanja predvsem o vsebinah, ki so povezane z življenjem, dogajanjem in problemi prebivalstva v lokalnem in regionalnem okolju, s čimer pomembno prispevajo k uresničevanju 39- člena Ustave Republike Slovenije. Soustvarjajo razmere za skladnejši regionalni razvoj, so podpora zadovoljevanju in uveljavljanju specifičnih interesov ljudi na določenem območju in vključujejo programske vsebine, povezane z delom in življenjem narodnih, etničnih in verskih skupnosti, ki živijo v določenih okoljih Posebno skrb namenjajo ohranjanju tradicije, ljudskega izročila in narečij. V obmejnih okoljih so nepogrešljiv dnevni stik slovenske manjšine z matičnim narodom in so med Slovenci v zamejstvu rudi zelo dobro sprejeti in poslušani. V vseh lokalnih in regionalnih RTV-programih s statusom predstavljajo te in druge za lokalno in regionalno skupnost pomembne vsebine najmanj 30 odstotkov programskega časa Priprava teh vsebin je strokovno zahtevna in bistveno dražja od vsebin, ki jih posredujejo tako imenovani komercialni radijski in televizijski programi. Ravno zaradi cenovne konkurenčnosti slednjih na oglaševalskem trgu lokalni, regionalni in študentski RTV-programi s statusom posebnega pomena samo z oglaševalskimi prihodki na morejo ohraniti zahtevane vsebinske strukture. stveno osiromašena. Več kot polovica izdajateljev teh programov deluje oziroma ima sedež na demografsko ogroženih in obmejnih območjih države. IV II. Potem ko je Ustavno sodišče na pobudo Javnega zavoda RTV Slovenija razveljavilo del 82 člena Zakona o medijih in s tem kot vir sofinanciranja 3 odstotke RTV-prispevka, za vsebinsko pripravo ni več stabilnega javnega vira sofinanciranja. Ustavno sodišče je sicer napotilo zakonodajalca, da ta problem razreši do septembra 2004, vendar se to ni zgodilo. Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti v 82. členu zakona o medijih razveljavilo besede »in RTV-prispevka«, začetek učinkovanja razveljavitve pa je odložilo za sedem mesecev. S tem je Ustavno sodišče zakonodajalcu naložilo in dalo možnost, da na ustavno skladen način uredi sofinanciranje priprave programskih vsebin lokalnih in regionalnih ter Študentskih radijskih in tv-programov. Zakonodajalec ni postopal skladno z napotilom v ustavni odločbi in v predpisanem roku ni pripravil ustavno dopustnih rešitev financiranja omenjenih programov, tako da ti programi še vedno nimajo ustreznega in stabilnega vira financiranja. Trije odstotki RTV-prispevka, ki bi ga namenili za sofinanciranje lokalnih in regionalnih RTV-programov posebnega pomena, ne morejo vplivati na poslabšanje materialnega položaja javne službe RTV Slovenija ne na njegovo finančno samostojnost in tudi ne morejo povzročiti ogroženosti programske in organizacijske samostojnosti zavoda, saj gre v proračunu RTV Slovenija za minimalna sredstva v okviru enega od zakonskih virov, iz katerih se financira dejavnost RTV Slovenija. V zadnjih nekaj letih je javni zavod zlasti na področju oddajnikov in zvez pridobil dodatne komercialne vire sredstev in iz te dejavnosti ustvarja iz leta v leto večje dobičke, RTV-prispevek pa zaradi tega ni bil zmanjšan. Na področju oglaševanja obstajajo številne neizkoriščene možnosti, saj Zakon o medijih v enaki višini omejuje obseg oglaševanja za programe RTV Slovenija kot za lokalne in regionalne RTV-programe posebnega pomena, s tem da ima RTV Slovenija po zakonu še dodatno možnost zaslužka s TV-prodajo, to pa lokalnim in regionalnim RTV-programom posebnega pomena ni dovoljeno. RTV Slovenija bi lahko dosegla bistveno večje prihodke iz oglaševanja, če na trgu ne bi povzročala zmede in nelojalne konkurence z nerealno visokimi popusti na veljavne cenike. Nam dostopne analize tudi kažejo, daje bilo zaposlovanje v Javnem zavodu RTV Slovenija neracionalno in naj bi blizu 20 odstotkov zaposlenih delalo malo, nekateri celo nič. S prerazporeditvijo minimalnega dela RTV-prispevka za sofinanciranje lokalnih in regionalnih RTV-programov posebnega pomena bi bil dosežen neprimerno večji programski in finančni učinek tega dela prispevka, saj bi z njim omogočili vsebinsko kakovostno informiranost na lokalni in regionalni ravni izdajateljem, ki so razpršeni po vsej državi, kakršne Javni zavod RTV Slovenija objektivno ne more zagotavljati v svojih programih - zaradi časovnih omejitev in vsebinske nezanimivosti lokalne problematike za vso slovensko javnost. Z dopolnjevanjem javnega servisa na lokalni in regionalni ravni bi bil proračun RTV Slovenija v bistvu razbremenjen. v. Ill Zgolj z oglaševalskimi prihodki ti programi ne morejo preživeti, zato obstaja resna nevarnost, da bo večina od 17 radijskih in 7 televizijskih lokalnih, regionalnih in študentskih RTV-programov prisiljena spremeniti programsko strukturo in programske vsebine bistveno osiromašiti. Okolja, v katerih delujejo, bodo s tem osiromašena ne samo v medijskem in informativnem smislu, pač pa tudi v kulturnem, jezikovnem in navsezadnje razvojnem smislu Izdajatelji bodo že v letošnjem letu prisiljeni odpuščati novinarje in druge ustvarjalce programskih vsebin, nekateri lastniki pa so že začeli s prodajo. Lastniška struktura lokalnih in regionalnih RTV-programov posebnega pomena je bila doslej zelo raznolika Glede na neurejene razmere je velika nevarnost, da se še ta del radijskih in televizijskih programov znajde v že obstoječih lastniških RTV-mrežah, kar po naši presoji ne more biti v interesu enakomernega ekonomskega in kulturnega razvoja Slovenije. Pomembno je tudi, da imajo vsi RTV-programi po- Da ne bi prišlo do prenehanja delovanja izdajateljev lokalnih, regionalnih in študentskih programov s statusom posebnega pomena, predlagamo zakonodajalcu, da tem programom zagotovi preživetje z minimalno podporo iz javnega vira. Po naši presoji je najbolj realen, stabilen, vsebinsko primeren in transparenten vir sofinanciranja delež v RTV-prispevku v višini 3 odstotkov prispevka, kar v strukturi prispevka mesečno znaša 80 tolarjev na zavezanca za plačevanje prispevka. Naši dodatni argumenti so poslušanost in gledanost teh programov pa tudi prepričanost večine naših poslušalcev in gledalcev, da že zdaj RTV-prispevek plačujejo tudi za svoje lokalne in regionalne programe. Ker so ti programi po vsebini dopolnitev javne službe na lokalni in regionalni ravni in pomembno prispevajo k uresničevanju v 39- členu Ustave zagotovljenih pravic do svobode izražanja vsakomur in uresničevanje pravice do obveščenosti vsem državljanom, so po naši oceni predlagane dopolnitve Zakona o RTV Slovenija utemeljene in ustavno dopustne. V Odločbi št. U-I-106/01 -27 z dne 5. 2 2004 je Ustavno sodišče v 16. točki navedlo, da se ni spuščalo v vprašanje, ali lahko zakonodajalec predpiše uporabo prispevka tudi za namene iz drugega odstavka 82. člena ZMed, tako da Odločba ne vsebuje odločitve, da je RTV-prispevek sebnega pomena sedež zunaj glavnega mesta in so ustavno sporen vir za sofinanciranje lokalnih in pomemben del medijske podobe Slovenije, ki bi bila z njihovim programskim preoblikovanjem bi- regionalnih RTV-programov posebnega pomena Izdaja Podjetje za informiranje d, d., M Sobota 8. kongres Slovenske demokratske stran Janša ze petič izvoljen za pred- sednika strani Nekaj mest v pomembnih organih tudi pomurskim članom stranke kongresa in ke pa bo njegov 8°*®^ i Portorož je kot monden kraj že večkrat gostil kongrese slovenskih političnih strank, največkrat tistih, ki so bile na oblasti. Prejšnji teden si ga je za svoj osmi kongres izbrala tudi Slovenska demokratska stranka (SDS), trenutno najmočnejša stranka pri nas. je, da tokrat, v primerjavi z zadnjim kongresom, ni bilo glasu proti. Brez večjih težav so izvolili še 18 Članov izvršilnega odbora stranke in pet članov nadzornega odbora. V svojem govoru se je Janša poleg gospodarstva dotaknil tudi vprašanja mladine, zaposlenih ter drugih slojev in področij. Ni pa mogel mimo ne- ostal v spominu P° petnajstih letih jc ’ , svojem mestuh S tem Ina za stranko n-MP" Na tokratnem kongresu stranke je več kor štiristo delegatov volilo vodstvo stranke, sprejeli so nov program stranke in nekatere spremembe statuta. Kar se programa tiče, je bil poudarek na zavzemanju za socialno pravično družbo, ki naj bi temeljila na globalno konkurenčnem gospodarstvu Prav pri slednjem stranka zagovarja čim manj neposrednega državnega lastništva ter želi ustvarjati ugodno okolje za svobodno podjetništvo in vzpodbujati razvoj majhnih in srednjih podjetij. Zavzemali pa se bodo še naprej za povečanje delovnih mest in nižjo obdavčitev plač. Kar se tiče še nekaterih drugih področij, bodo na šolskem zagovarjali bolj raznoliko ponudbo javnih šol in konkurenčnost, pri zdravstvu pa dopuščajo postopno privatizacijo organizacijsko manj zahtevnih oblik javne zdravstvene službe, da bi se lahko povečala učinkovitost, Vse novosti strankinega programa in številne resolucije ter nekatere spremembe statuta so delegati sprejeli brez večjih razprav in zapletov V tem duhu so minile tudi volitve. Predsednik stranke je ponovno postal, tokrat že petič, Janez Janša, kar ni presenečenje, saj je bil tudi edini kandidat za to funkcijo. Bolj presenetljivo katerih pomembnih sprememb, ki so se zgodile v zadnjem Času za stranko in državo, kot sta vstop v EU in NATO ter ratifikacija evropske ustave. Vsem delegatom ter drugim obiskovalcem IMP MONTAŽA SI-2001 Maribor. ŠP«”3 SLOVENIJA „ .-W* Telefon -IM (°>24?™CČ> Teiefer -366 <0)24^Z,.si E-mtil: impH-mm©«^^ uspeh, zmago na rvah. Ob robu ko n# , . Janša sestal tudi shf' dsedmkom vlade lv(1 jem, s katerim gim pogovarjala001’ državama in prite''' rešitev ob nedavn „4 v Pomurju projekt gradnje ' Na kongresu K?’,/* di 23 delegatov izr^ je povedal Drag0"'^^ stnega odbora bota in član stranke, je tokratni nil uspešno tudi -■ člane. V ožje organ® namreč Ranami—j| dati iz Pomurja inn ( izvoljeni Tako jeP,^ niega član izvrs^ di Anton Stihec/J^f^, nadzorni odbor? ta Celeča. odbora budoar ji sveta na stranke ir, dntki stranke J m znal poveda*1’ _ kdo so morebiti11 . th r funkcijo, imoh l4’ (jijAp predsednike, do sedaj. Sicer P da je bil zadnji^/J sodeloval je ..jjbO .... ..nrtJ 1 i gih, tako p<> tudi po drugih F, i*. **^/*1, spešnejših VABILO K SODELOVANJ11 . Smo podjetje z dolgoletno tradicijo na področju id zaradi povečanega povpraševanja po naših ston nove sodelavce. ril ; K sodelovanju vabimo monterje strojnih inštalacij s 1 da, centralne kurjave in klimatskih naprav ter plina1 * ^^lo be, ki se želijo priučiti za monterska deia ter jim nl nu po celotni Sloveniji. Zaposlili bomo M 3 monterje vodovodnih na P 3 monterje ogrevalnih MP z 3 monterje klimatskih napr a ,zob<^ J Delovne izkušnje na področju dela in strokovna । ni, vendar niso pogoj Mjj* Zaposlitev je na začetku za določen čas 6 rneS.eimi! j poskusnim delom ter možnostjo podaljšanja oziro dbe za nedoločen čas ■ Ponujamo vam primerno plačilo za delo in ' ost m-1"” J terenu v skladu s kolektivno pogodbo ter možno « napredovanja. $ Vlogo z dokazih o izpolnjevanju pogojev pošljite • iT^pj I oglasa na sedež družbe v Mariboru. Špelina 0%' Za dodatne informacije smo vam na voljo po ‘e* ali 02/460 07 71. IZHAJA OB ČETRTKIH. Uredništvo: hma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažič-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, • (fotografinja). Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva In uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 1720 (naročniška služba), n.c. £ -41l ' ’ Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.700,00 tolarjev, letna naročnina 14.800,00 tolarjev, letna naročnina za naročnike v tujim -za delovne organizacije, podjetja in obrtnike j e 11.100,00 tolarjev. Izvod v kolportažr je 300.00 SIT. Celoletna naročnina u Internetno izdajo je 12.400,00 SIT oz. 52 EUR Transakcijski račun za naročnino pri Raiffeisen Krekova • Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12.1998. št 89 in Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12, 2001, št 103. Naklade: 15.400 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si. Venera: venera@p-inf.si, Naročniška služba: oglasi .ves tnik@ p-inf-SU RIM-IM 2005 AKTUALNO 3 * Vložnostno slovesnostjo tudi uraden za-c^ek poslovanja RLS Moda v G. Petrovcih f Zenska oblačila I , visokega kakovo stnega razreda * družba je rezultat uspešnega ^vais?^ । |zard ' Ivanja med Muro in nemško firmo Rene Lezar S| Predstavniki p0dvidevaI] dapbo Mode znanih Znamk’po h ‘ "ij-,. v Gornjih NlNN'* podobno kt Zat0 50 k sode-. 1 "di Zavod za za-fell110 s,. ”'istrstvo za delo, blla uium>-IpJ^ J'^oda. v družbi ''Jh. ,(ijp. 'enija ima Mura delež matič-^'odstotni in z »a, r,UrCf t s'Ovenski in tistš ki ,na'Poniembnej-izdela . f1”1. in ta8°Vno znamko '-luni J "''"viiiie s. 'J ' za delo 81 ^’lijon tolar- jev po zaposlenem, v nasprotju z dosedanjimi pogodbami o spodbujanju novega zaposlovanja pa sta oba lastnika zagotovila jamstvo o vračilu sredstev, Če projekt morebiti ne bi uspel. S 1. aprilom se je 79 delavk in delavcev, ki so delali v Murinem obratu v Gornjih Petrovcih, zaposlilo v novi družbi RLS, ki je začela poslovati 3- maja Kot je po otvoritvi na novinarski konferenci povedal Thomas Schafer, ustanovitelj in direktor nemške firme Rene Le-zard, je nova družba v Gornjih Petrovcih rezultat dvajsetletnega sodelovanja in zaupanja v Muro, saj njeni delavci z znanjem in kakovostjo izpolnjujejo njihove zahteve. V tovarni v Gornjih Petrovcih bo- do izdelovali damska oblačila višjega kakovostnega razreda, poskrbeli bodo za dodatno usposabljanje zaposlenih, po vstopu v Evropsko unijo bodo kar najbolj izkoristili tudi ugoden geografski položaj Slovenije, želijo pa, da bi ta obrat čez čas prerasel v logistični center. Po Schaferjevih besedah imajo v Sloveniji še druge načrte, od uspešnosti tega projekta pa bo odvisno, kako jih bodo realizirali. Tudi predsednik Murine uprave Borut Meh je zadovoljen, da je skupni projekt z nemških partnerjem dal rezultate, ohranja delovna mesta v tem delu Goričkega in bo prispeval k realizaciji projekta prestrukturiranja Mure. Ludvik Kovač občinski svet proti novim koncesijam Ernest Bore, direktor soboške bolnišnice Zaradi težav pri poslovanju sana cijski program Za sestavo vodstvene ekipe si bo vzel čas Direktor murskosoboške bolnišnice še ni sestavil ekipe ožjih sodelavcev, saj je za to, tako Ernest Bore, najprej treba spoznati delovanje bolnišnice, za kar pa je potreben čas. »Izbor vodstva bo zato postopen in rezultat podrobne proučitve sposobnosti posameznikov in njihove pripravljenosti za konstruktivno delo,* je napovedal Bore. K sodelovanju bo povabil tiste ljudi, ki imajo dovolj znanja in volje za uresničevanje vizije bolnišnice, imel pa bo tudi strokovnega direktorja Bore je prepričan, da je strokovni direktor potreben, saj usklajuje in vodi delovanje stroke in povezuje delo oddelkov Poudarja tudi, da bolnišnice ne bo vodil avtokratsko, ampak dovolj demokratično, ob tem pa bo upošteval dobre predloge ožjih sodelavcev in tiste, ki jih bo dobil z oddelkov in vseh področij dela. Odločitve bo sprejemal šele po dobri presoji, pozneje pa tudi intuitivno in rutinsko, vse z namenom, da bodo zadovoljni bolniki in zaposleni, da bodo doseženi dobri poslovni rezultati, boljša likvidnost, obvladovanje stroškov, finančna disciplina in usklajen razvoj vseh poslovnih funkcij. »Gre za vodenje, ki ni usmerjeno zgolj v kratkoročno pozitivno poslovanje in doseganje drugih kratkoročnih ciljev, ampak v optimalni razvoj bolnišnice,* je poudaril sogovornik Že tretji dan po prevzemu funkcije so na pni seji vodstva bolnišnice sprejeli tudi prednostne naloge. Najprej bodo dopolnili poslovno poročilo za lan- sko leto, ki še vedno ni potrjeno, in pripravili poslovni načrt za letošnje leto. »Vidite, maj je tu, načrta pa še ni, zato smo si zadali nalogo, da ga pripravimo do konca maja,* je dejal sogovornik. Med prednostnimi nalogami je tudi opremljanje porodnišnice, pripravljajo pa se tudi na spremembo delovnega časa in proučujejo možnost sklenitve koncesije za ureditev parkirnih prostorov, S prvim julijem bodo v bolnišnici spet začeli delati ob sedmi uri. Za vse naloge so tudi določili časovni rok izvedbe in izvajalce. »Trenutno največji problem bolnišnice so likvidnostne težave, in to predvsem zaradi lanske izgube in izgube iz preteklih let, ki skupaj znaša 600 milijonov tolarjev. Konkretne ukrepe bomo zapisali v sanacijskem programu, v načrtu za leto 2005 in v srednjeročnih aktih za obdobje 2005 do 2010,« je povedal direktor bolnišnice Ernest Bore. Likvidnostne težave rešujejo na ta način, da nekaterim pomembnejšim dobaviteljem odlagajo plačilo do konca leta, za plačilo najnujnejših racu-nov pa s: pomagajo z najemanjem kratkoročnih premostitvenih posojil. Neporavnane obveznosti dobaviteljem znašajo 800 milijonov tolarjev, kar je ob prihodkih bolnišnice, ki znašajo 7 milijard tolarjev, zelo dosti. Bolnišnica pa se s Še večjim razkorakom med potrebami in dejanskimi možnosti ubada tudi pri in- ve s tiči j ah. Po obravnavam prioritetni listi investicij za letošnje leto je potreb za več kot milijardo tolarjev, ta trenutek pa jih lahko izpeljejo le tretjino ali v vrednosti blizu 300 milijonov tolarjev Pri tem računajo na pomoč ministrstva, za dodatna sredstva pa se bodo potegovali tudi na razpisih »Z dodatno opremo bi lahko ponudili tudi dodatne storitve in jih prodajali drugim bolnišnicam, ki jih sedaj večinoma kupujemo od drugih in so bistveno dražje, kot če bi jih izvajali sami,« je dejal sogovornik. Približno štiri petine opreme je namreč odpisane, zato je posodabljanje opreme nujno potrebno za ohranjanje strokovne ravni in uspešno delo. Ernes Bore prevzema vodenje bolnišnice v času, ko zdravstvena politika napoveduje hitrejše uvajanje zasebništva, ne le v osnovnem, ampak tudi bolnišničnem zdravstvu Sam pravi, da temu načeloma ne nasprotuje, saj za vse zdravstvene potrebe ni dovolj javnih sredstev. »Vendar moramo prej natančno proučiti pozitivne in negativne posledice tega, še posebno v naši bolnišnici. Ugotoviti bomo morali, na katerih področjih dela bi lahko brez škode za nemoteno delovanje bolnišnice kot celote vključili zasebni kapital. Sodelovanje zasebnega in javnega kapitala vsekakor ne sme biti v škodo poslanstva bolnišnice, to pa je uspešno izvajanje zdravstvene dejavnosti na sekundarni ravni,« je o uvajanju zasebništva tudi v murskosoboški bolnišnici dejal sogovornik. Majda Horvat ^rrcrji BrjiMikr Umesile u tejimlri fHHj novedaU odh«d inje zdravo^ nap ' svet je ’‘Msiv ’ Ul “ "v. 0 jV* mcesije, uprava pri-,1 j za srju in se pri 'ht" 'u občin ** zdravstve-"•A," 'j Obr aduti« i nava- mora lokal- na skupnost upoštevati pri odločanju o podeljevanju koncesije. Zoper izdajo koncesij je z navajanjem pričakovanih negativnih posledic za delovanje zdravstvenega doma in predvsem za zagotavljanje zdravstvenega varstva bolnikov nastopil tudi direktor zdravstvenega doma Jože Šumak. Za koncesijo so zaprosili Miro Lasbaher za splošno medicino, Zvonimir Cesarec za splošno medicino in medicino dela, prometa in Športa, za isti področji pa tudi Predrag Kaurin ter Božica Cerovič Budinski za otroško in šolsko varstvo. Zaradi zavrnitve so trije zdravniki že napovedali, da bodo zapustili zdravstveni dom, kjer bi sicefnajeli prostore za svoje delo in kjer bi, kot so zagotavljali svetnikom, še naprej na enak način skrbeli za varstvo bolnikov V vsej zgodbi pa je zanimivo, da naj bi dva zdravnika ob zavrnitvi v Ljutomeru z zasebno dejavnostjo po dogovoru z županoma začela prav na Razkrižju in Veržeju, čeprav sta občini hkrati v vlogi ustanoviteljic ljutomerskega zdravstvenega doma, tretji pa ima že ta teden pogovor o podelitvi koncesije za ambulanto v Juršincih Pre- seneča tudi, da je občinski svet pred odločanjem o koncesiji v prvem branju obravnaval tudi odlog o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer, s katerim si občine delijo ustanoviteljske deleže in pristojnosti, s tem pa tudi odgovornosti. Občine Križevci, Veržej in Razkrižje doslej v svetu zavoda sploh niso imele svojega predstavnika. Ljutomerski občinski svetniki se o tem, zakaj odlok šele sedaj, niso spraševali, Še manj, da bi ga povezovali z vlogami za izdajo koncesij. M, H. ste nam doma - zdaj je na vrsti še svet. KD prvi izbor, Najemni sklad delniških skladov v,aQajte v najboljše svetovne delniške sklade! ■P ona ltcib Klil www.ktJ-qroup.ilwww.f fnar>cn>-točka.si Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj (ARR) kot nacionalni organ za upravljanje in izvajanje Programa pobude Skupnosti INTERREG III A Slovenija - Avstrija 2004-2006 vas vabi na informativne delavnice v okviru 2. javnega razpisa za zbiranje projektnih predlogov, ki bodo sofinancirani iz Programa pobude Skupnosti INTERREG IIIA Slovenija -Avstrija 2000-2006, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije dne 13. 05. 2005. Informativne delavnice bodo: KO • v ponedeljek, 23. maja 2005, ob 10,00 v Celju v večnamenski dvorani Razvojno, inovacijsko in tehnološkega središča Savinjske regije (RITS), Kidričeva ulica 25, 3000 Celje; • v torek, 24. maja 2005, ob 13.00 v Pesnici pri Mariboru v Štajerskem tehnološkem parku (ŠTP), Pesnica pri Mariboru 20 a, 2211 Pesnica pri Mariboru; • v sredo, 25. maja 2005, ob 10.00 v Kranju v veliki sejni dvorani Območne obrtne zbornice Kranj, Cesta Staneta Žagarja 37/11, Primskovo, 4000 Kranj; • v četrtek, 26. maja 2005, ob 10.00 v Rakičanu v Raziskovalno izobraževalnem središču, Dvorec Rakičan, Lendavska 28, 9000 Murska Sobota; • v petek, 27. maja 2005, ob 10.00 v Dravogradu v konferenčni sobi Hotela Hesper, Koroška cesta 47, 2370 Dravograd. Razpisno dokumentacijo lahko najdete na spletni strani http://www.gov.si/arr/. Vljudno vabljeni! LOKALNA SCENA 19, maj 2005-VBW V Sončku Sedemdesetletnica najstarejšega pomurskega vrtca S K Otroške vrtna rice z 278 otrok Pomursko društvo za cerebralno paralizo Sonček Murska Sobota je pripravilo šolo za starše in delavni- ce za strokovne delavce. Udeležilo se jih je petnajst družin iz Pomurja in okoli štirideset strokovnih delavcev. V Sončku so prepričani, da je pridobljeno znanje koristilo vsem udeležencem in tudi okolju, kjer živijo in delajo. Odgovore na mnoga vprašanja so s starši in strokovnimi delavci iskali sodelavci Zveze društev za cerebralno paralizo, ki profesionalno delujejo na različnih področjih. Obstaja namreč več načinov vključevanja oseb s posebnimi potrebami v okolje, najpomembnejše pa je, da se jim omogočajo izkušnje, tako lepe kot tudi težje, so ugotavljali na srečanju. Le z enakopravnim vključevanjem oseb s posebnimi potrebami v družino in okolje je namreč mogoče doseči, da bodo dosegli določeno stopnjo neodvisnega življenja, tudi od staršev. Delavnice so bile namenjene tudi strokovnim delavcem iz raznih zavodov in institucij, ki se ukvarjajo s problematiko oseb s posebnimi potrebami in njihovimi družinami. Svoje delo namreč lahko gradijo le na dobrem poznavanju problemov in iskanju izhodiščnih točk, na katerih potem lahko utemeljijo svoje delo. M. H. VESTNIK Gomjeradgonski vrtec so ustanovili 1935. leta, le leto dni po ustanovitvi avstrijskega vrtca v sosednjem # Gornja Radgona je bila nekdaj napredno podjetniško in izobraženo mesto ter branik slovenstva ob reki Muri. Tudi daljnega leta 1935 so ustanovili vrtec v stari zgradbi na trgu ob Lackovi ulici samo zato, da zaposleni starši otrok ne bi vozili v sosednji avstrijski vrtec. Danes je radgonski vrtec s sedežem v Kocljevi ulici mentorski vrtec petim pomurskim vrtcem in študijsko središče za programe predšolske vzgoje. Pa vendar bi bili danes gor-njeradgonski starši veseli, če bi imelo občinsko vodstvo Še vedno tako velik posluh za potrebe mladih družin kot nekoč. Potrebe po še enem oddelku vrtca so velike, toda... tisti, ki delijo denar, menijo, da je šestnajst oddelkov in šest enot dovolj veliko breme za občinski proračun, Še posebej, ker je večina staršev v prvih treh plačilnih razredih. V prihodnjih dneh bo najstarejši pomurski vrtec, ki so ga 1989 leta poimenovali po domačinu, pedagogu, pesniku in pisatelju Manku Golarju, praznoval 70-letnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo izdali posebno publikacijo, v kateri je zapisal zanimivo zgodovino vrtca Vinko Rous, dolgoletni računovodja in pomočnik ravnatelja vrtca. Med 1. in 2. svetovno vojno je bila Gornja Radgona bogato in napredno mesto, tu so bili kar nekaj uglednih tovarn, opekarna, vinogradi in gostilne. Zato ni čudno, da so uredili v stari občinski zgradbi v Lackovi ulici Te dni urejajo okolico vrtca v Kocljevi ulici, kamor bodo postavili bronasti odlitek lesenega kipa matere z otrokom, ki je bil prvotno postavljen pred zgradbo ob otvoritvi vrtca 1976, leta in nato odstranjen. Med najbolj priljubljenimi je bil norički vrtec, ki so ga zaprli 1992. leta; od takrat ta občinska stavba nezadržno propada, karje velika škoda. strstvom za šolstvo, saj so leta 2000 pridobili kurikulom za vrtec, izvajajo mednarodni projekt Skriti zaklad, pri dveh projektih pa sodelujejo tudi z Zavodom RS za Šolstvo. Imenovani so bili za mentorski vrtec petim pomurskim vrtcem, letos pa izvajajo dva projekta, in sicer Odkrivanje otrokovih močnih področij ter Usposabljanje sodelavcev za multiplikatorje. Že dve leti so vključeni v mrežo učečih se Šol oz. vrtcev. Prav tako so že dve leti vključeni v projekt Fit Slovenija pod geslom Svet gibanja - svet veselja in ravno na to temo je organizirana tudi sklepna prireditev majskih praznovanj - 28. maja bo namreč v apaški športni dvorani Fit cicibanov dan. Ponosni so tudi na dobro uveljavljeno sodelovanje s Stadischer Kindergarten iz Bad Radkers-burga, že od 1994 leta pa so študijsko središče za programe predšolske vzgoje. 17. maja bodo pripravili okroglo mizo z naslovom Pomen gibanja za otroke, 27. maja bo slavnostna akademija v Kulturnem Občina Hodoš in Center za pomoč mladim Maribor Mavrično in dvojezično Otroci hodoške občine so imeli v soboto prav posebno igriv in ustvarjalen dan Župan Občine Hodoš Ludvik Orban se je odzval na ponudbo Društva Center za pomoč mladim Maribor in jih povabil v svojo občino. S tem, ko jih je povabil, se je obvezal, da jim bo povrnil potne stroške, otrokom pa je omogočil lep ustvarjalen dan. Člani društva so namreč predvsem študentje (prihodnji učitelji in vzgojitelji), ki se v svojem prostem času posvečajo nekoliko drugačni igri z otroki. To so igre, pri katerih uporabljajo nekoliko nenavadne in naravne materiale, tudi testo, glino, les, blago ... Dogajanje ni vnaprej določeno, am- pak se prilagajajo trenutnemu zanimanju najmlajših. Gre torej za dejavnost, kjer pridobita obe strani - tako Študentje kakor tudi otroci. Na Hodošu pa so jih otroci učili peti pesmice v madžarskem jeziku. V soboto, 14. maja, je bil torej Mavrično ustvarjalni dan na Hodošu, kjer so se zbrali na prostoru nekdanje stražnice na Hodošu, ki je zaradi svoje lokacije, urejenosti in odmaknjenosti prav zares idealna za taborjenje, družabna srečanja in obšolske dejavnosti. Hodoški župan se že nekaj časa trudi, da bi pridobil tudi uradno »licenco* za ta objekt. Upamo lahko, da ga bodo posnemali tudi drugi župani, kajti takšen ustvarjalni dan bi si želeli prav gotovo vsi predšolski otroci, le redko pa lahko naletimo na ljudi, ki se želijo z otroki le igrati in pri tem ne mislijo na zaslužek. Bernarda B. Peček (kjer je bila najprej prva šola) v enem delu prvi vrtec, v drugem pa stanovanje za vzgojiteljico-oz. otroško vrtnarico, kakor so ji takrat rekli. Novo zgradbo vrtca na Tratah so odprli 1976. leta. V zadnjih desetih letih so delovanje vrtca pod vodstvom Brede Forjanič strokovno utrdili, ponosni so na uspešno sodelovanje z institucijami, npr. miru- Breda Fo rja nič naloge ravnat6^^ 1990. leta. Ves«,, je uspela ušiva lektivu dobro nje. Še sedaj v« zaide med otro 80 odstotkov fr po imenu m otroci povrnejo w no energijo- Glede na to, da je to najstarejši pomurski vrtec i. bo drugo leto praznoval 60-letnico), m ker je Študijsko središče za SV Slovenijo, si zasluži ve^>^ ------------------------------------------~ 1 ■ domu Gornja Radgona ter odpr- pa bodo pdpn tje spominskega obeležja na plo- vrat in predsta g. ščadi pred vrtce m, v vseh enotah---------B! Protestni shod v podporo delavcem P Peticija vladi in V podporo stavkajočim 6870 podpisov Kaj vse se lahko počne v narav? Tudi zamesi testo in peče kruh (pereče) na palici nad ognjem. Najpogumnejši so upali zlesti v sredino paoaia. Z delavsko himno se je v torek popoldne v Lendavi začel protestni shod, ki ga je organizirala v podporo stavkajočim delavcem v podjetju Koncept Optimum območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Pomurje. Delavcem, ki stavkajo že osemintrideseti dan, je s podpisi izrazilo podporo 6870 ljudi, na shodu pa so jo izrekli tudi zaposleni v podjetju Mura, velenjskem MClubu in vrhniškem podjetju Industrije usnja ter predstavnika sindikata iz Avstrije in Madžarske. V pismu jih je podprl tudi župan občine Turnišče Jožef Kocet, na shod pa nista prišla niti svoje odsotnosti opra- vičila poslanka Maria Pozsonec in župan Anton Balažek, kar so protestniki izžvižgali. 188 delavcev podjetja Kon-cep Optimum, od tega 60 delavk iz Madžarske, je doslej od delodajalca brezuspešno zahtevalo izplačilo februarske in marčevske plače ter stroške dela, čeprav je ta prejel za njihovo zaposlitev 120 milijonov tolarjev državne pomoči. Zato so bila sporočila na transparentih naperjena ne le proti Druscovichu, ampak tudi proti vladi in državi. S svoji nastopom je to še bolj podžgal sindikalist iz Mure Drago Forjan, ki je državi očital mačehovsko držo ter podporo lopovom in korupciji. Bučno odobravanje je požel tudi nastop prrdseJn^ y ra Jožefe danes smo & ■ pj" spoštljivo, oo1 kazali svoje Pf pX že, a dobili sni čoinpolovK^^s^ leto imamo ^i dobe, saj , in davki. SO vpleten" P1,,/ oglasijo m 0 priO vkajoči^/V^1 shoda križa s hra^' (Liifi’ (LX; je opozoril. [f-' .r Madžarske, od ‘ dalo odpoved' pf izbrisani, saj bokdopre^1 J nSTNIK r 19- maj 2005 LOKALNA SCENA 'ova, vas na stičišču meja treh držav Oskrbo z vodo uredili pred več kot četrt stoletja Ministrstvo za okolje in prostor: »Namen prikazovanja rabe prostora v občinskih prostorskih aktih je namreč drugačen kot namen prikazovanja vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru, zato prihaja do tega, da prostorski planski akti občine in zemljiški kataster za isto zemljišče ne prikazujejo enake rabe « %® odhajajo, Moma ni možnosti Zaposlitev ^ova ti uj. delu ?“a Skrainem 9i t ’ Goričkega na stičiš-k ena od pe- Kuzma' Tako P« 'e ^Ua -j . ’tevilu prebivalstva :"j. ,. večja, m! sla ' '"Va in Martinje se-^192] r ° 31 H'. šv zapisi iz 1 trf j,.'Ropajo |r Trdkovo, ki 7?1 b7 'n »25 P«-nes živi v Trdkovi v Kanet J U' 210 Prebival-^ioia n । skupno naselje ki je sicer Po ](./'ndar najdcjo na njem 'ta, y^otn mdl vaščani ’e tud* mrliška 'taGou.J"zace^3 graditi sredi Stalna 1 le| in 2dai 2e služi čeprav formal-Poženi. 60 odstot-t'^dll i sredstev zanjo so kopani, 40 odstot-k l^ic.'1n' Martinja, seveda , Omskih sredstev. *■,, marsikje na Goričkem llov> srečujejo z demo-f t0^emi, saj nekatere do-nas!ednikov in hiše os-ktaetaV;ProPadai°. Pet, ih? ' 'Mir V ni'h Ve^ Ž‘V' ■’ ta™ ■' K še dalo ohraniti, k 1 letnik Stanko Žampar ^frž^ndaše^ tu Prnr. ?ckniške hišice, tem pa trije Nemci in en št. otnaČinov se sezonsko šiki' ta- Avstriji, v vasi sta neka’ Pa ie manj‘ 'n„ ta|rJ7niem Pridelujejo le 'n ta kmK Qbdda' W^tnij et|je nimajo nasled-'t ni'k^a vendar stanje ' A?lli pa so s C ^delS.50 dve tretji-tustd|,itkai;jnik Površin. . $ed_- servis in gostilna, tajvečje goričko tr- Martinje in Trdkova sta bila nekoč ena vas, na to pa še zdaj spominja skupno pokopališče, kjer so vaščani obeh krajev zgradili novo mrliško vežico. Pred dvema letoma so na gasilskem domu ob' novili fasado in tuje prostor, kjer se zbirajodo-mačini, člani različnih društev, in pripravljajo prireditve. ■’ ■ * .? ■ Stanko Žampar je tisti, ki so ga sovaščani izvolili za občinskega svetnika, in prizadeva si, da bi to zaupanje tudi upravičil. govsko podjetje Goričanka, ki ima trgovine tudi v drugih krajih, imajo novo žago, tu pa so doma tudi krovci slamnatih streh, ki svoje storitve opravljajo po vsej Sloveniji Kmalu se jim bo pridružil Še kmečki turizem, saj je domačin odkupil stavbo nekdanje stražnice. Če bi bilo doma več možnosti za zaposlitev, tudi mladi ne bi zapuščali kraja, ki se ponaša s številnimi novimi pridobitvami. Imajo ure- jene ceste, saj so z asfaltom povezali zgornji in spodnji del vasi ter asfaltirali še nekaj krajših odsekov. Asfaltiranje enega daljšega odseka jih še čaka, vendar so ga začasno odložili, saj so proračunska sredstva zdaj predvsem namenjena gradnji občinskega vodovoda Tega pa v Trd ko vi ne bodo dobili, saj so tu problem oskrbe s pitno vodo rešili že leta 1988, njihov vodovod pa je za soboškim drugi najsta- rejši vaški v soboški upravni enoti. Z gradnjo vaškega vodovoda so v kraju uredili tudi hidrantno omrežje, gasilci so pred tremi leti kupili novo orodno vozilo za prevoz moštva in prikolico za prevoz orodja, letos pa načrtujejo še nakup nove motorne brizgalne. Obnovili so še gasilski dom, ki se zdaj ponaša z novo fasado, v njem pa so prostori, kjer se zbirajo in organizirajo prireditve. Ob gasilskem društvu v vasi delujeta še športno in kulturno društvo, večina članov Turističnega društva Tromejnik pa je prav tako iz Trd ko ve Med pridobitvami Stanko Žampar omenja še ureditev parkirišča pri mejnem prehodu, ki služi tudi za potrebe pokopališča, načrtujejo pa še odkup nogometnega igrišča, kjer želijo urediti športnorekreacijski center. Se pa Trdkova ponaša še s številnimi zanimivostmi, ki v kraj privabljajo številne obiskovalce. Tromejnik je bil nekoč znan po srečanjih prebivalcev iz treh sosednjih držav, s pomočjo Helioso-vega sklada so lani v kraju uredili star Sajami vodnjak, kraj pa se ponaša s starim hrastom, ki tu raste že več kot štiristo let, ob nekdanji stražnici pa stoji evharistični križ, ki so ga postavili leta 1999 krščanski demokrati, simbolizira pa tri države in tri veroizpovedi na tem območju. Ludvik Kovač * * * Dr. Oto Lutar na vprašanje, ali je možno uporabiti manjšino, v tem primeru madžarsko, za uveljavljanje ekspanzionizma matice, odgovarja: »Ne kaže posploševati. Pred kratkim sem bral delo Atile Kovača o nacionalizaciji, kije izredno korektno visoko profesionalno in nekontaminirano. Se enkrat, dehortizacija Madžarske je problem in je podoben tistemu v nekdanji Vzhodni Nemčiji, ki so jo zasedli Rusi Vtem delu denacifikacije ni bilo in v tem delu je sedaj v Nemčiji odpor do tujcev bistveno večji kot v zahodnem delu, in to zato, ker niso razgradili nekaterih procesov iz časa druge vojne. Za Avstrijo, kjer denacifikacije tudi ni bilo, je znano, da je prišlo 600 tisoč ljudi, ki so bili člani NSDP, direktno v socialdemokratsko stranko. O tem piše Wisenthal Podobno je z Madžari, kjer prav tako ni bilo klicanja na odgovornost malih storilcev »mitleufel« Če tega ne bodo predelali, se bo velikomadžarska govorica, ki je revanšistična in ekspanzionistična, seveda obdržala in bo poskušala posegati v »naravno pripadajoče ji dedne pokrajine«. Toda to je oslarija Pa vendar hodijo otroci pripadnikov narodnosti in slovenskih državljanov k tabornikom na Madžarsko. To je lahko element prodiranja ali ohranjanja kulturnega prostora, ki ga nekdo želi videti, lahko je težnja po več pravicah. Z naše strani pa se to da razumeti kot ekspanzionistične trende.« J incept Optimum K ^vnemu zbo ’ I a '’tbumu dtUll brez Dniscovi-<.'• tukaj v Pomurju hočemo za denar, ne zasu u' '^’"k.ZSSS Dušan Semolič je V P°djetju Koncept V” v koncept optl-tatv uk°hščanU drlas k in drl.v 'akemu Gmecptu ta’ ’’''’pitamo . Protestiramo, da Pta?? delo nv dobiš plače, '*r'V 'J1™''1 nad obnašanjem la ^šihtovarn,ki nsvilastniki, "e.1 lOTatnv brez kapitala, (ties^t?ar'a’kt ponujajo delovna o n ' kateta že vnaprej v tdo da .. ^edstvo za bogatenje, sred-denar od lahko-ta" '' ’'e Dr avet m delavke kla£0 ne smejo biti le ta t...'Zabogatenje nekaterih. Mi t4hke konkurence ne iz Ki-Vdajajw mi * bojimn naših ta t’stih gr niso sposobni *ldcl. Maži delavci in dela- vke si ne zaslužijo takšnih delodajalcev. To so delouničevalci « Pred koncem shoda so prebrali peticijo, ki so jo protestniki naslovili na vlado in državni zbor. »Predlagamo m zahtevamo takojšnji sprejem ukrepov za dokončanje agonije stavkajočih delavcev podjetja Koncept Optimim, ki morajo skoraj tri mesece preživeti s 30 do 40 tisoč tolarji. Drugič, predlagamo in zahtevamo sprejem pralsta vnikov sindikata stavkovnega odbora, na katerem želimo predlagati zakon ske spremembe in dopolnila z našle dnjimi cilji, prednostno zagotovitev izplačila plač delavcem s predlogom, da ne bi bilo možno poslovanje pravnih oseb, dokler le-te teh ne izplačajo. Zagotoviti predstavnikom delavcev v družbah, ki prejemajo različne oblike denarnih pomoči, kontrolo namenske porabe le-teh. spremembe zakona o stavki oziroma sprejem slovenskega zakona o stavki, ki bi pravno opre- Protestirali so proti Druscovichu in državi IGEPWL mix wauif Kpusn Cl deljeval ravnanje tistih, ki povzročajo razloge za stavko.« Zaposleni v podjetju Koncept Optimum bodo s stavko nadaljevali tudi po protestnem shodu, po njem pa so se njihovi predstavniki sestali s predstavnikom ministrstva za delo oziroma direkcije za trg dela in zaposlovanja. Majda Horvat ★ * ★ Ivan Muhič s Sp. Kamen-ščaka: »Čeprav semi bliža osemdeseto leto življenja, se Še zelo dobro spominjam tistih časov 6. maja leta 1945 sem kot komunalni delavec takratne občine Ljutomer kakšnih petsto metrov od ljutomerske železniške postaje rezal dolge šibe, mi pla- vimo »rahle«, za fižol Zaslišal sem petje s postaje in kmalu mi je bilo znano, da je tja prikorakala četa iz Vida novec. Nosila je slovensko trobojnico. Takoj sem zaslutil, da se bliža svoboda. Še istega dne popoldne je po glavni cesti, zgodbo in petjem, prikorakal v Ljutomer prvi prekmurski bataljon. Že dva dni prej pa je komanda domačih partizanov (Pušenjak, Joha idr.) v sodelovanju z delom štaba 4. Jugoslovanske armade izdala odlok o obvezni mobilizaciji letnikov 1923-1928. Tako sem 7. maja prejel poziv za mobilizacijo tudi jaz, veljati pa je začel 8. maja, ko sem se moral javiti na zbornem mestu v Ljutomeru. Tega dne smo lahko šli spat še domov, 9 maja pa smo Prekmurci in Prleki skupaj, veselo in ponosno, krenili prek Kamenščakaproti Ptuju in Mariboru...» ★ ★ + Jože CinČ: Presneti Kanadčani, slabši so, zdaj pa izzivajo s pretepi. Ampak naš Ciglenečki, ta je pa verjetno svetovni rekorder po številu kazenskih minut. Si videl, kako igra Obilinovič zadnje čase? Če bi imel ta fant urejene vse papirje’, bi mu lahko ponudili slovensko državljanstvo in ga poklicali v reprezentanco.« VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC V MURSKI SOBOTI 25. MAJA 2005 Obisk je namenjen vsem, ki se želijo pogovoriti o problemih, ki sodijo v pristojnost var uha človekovih pravic, To so primeri kršenja človekovih pravic in drugih nepravilnosti pn delu državnih organov v odnosu do posameznika. Pogovorili se boste lahko v prostorih Upravne enote Murska Sobota, Kardoševa ulica 2. Kdor želi priti na pogovor, naj se o tem predhodno dogovori po brezplačnem telefonu našega urada, št. je 080 15 30, najkasneje do torka, 24. maja, do 12. ure. i ________________________________ GOSPODARSTVO Ponovno zapora? Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Je rešitev enotni davek na nepremičnine? Ker nekatere občine preveč samovoljno določajo višino nadomestila za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča, se v Sloveniji pripravlja rešitev za uvedbo enotnega davka na nepremičnine G1-3 prevzela vlogo avtoceste »Ce ne dobimo odgovora do 20. maja, že naslednji dan začnemo z organizacijo zapore.« Odbor za spremljanje izgradnje pomurskega kraka avtoceste se je pretekli teden ponovno sestal s predstavniki ministrstva za promet in predstavniki Darsa ter se seznanil z izvedbo nalog v obdobju od lanskega decembra do letošnjega aprila, z roki za pospešeno izvajanje gradnje avtoceste ter uresničevanjem kratkoročnih ukrepov na državni cesti G1-3 v Pomurju. Čeprav dela za izgradnjo avtoceste potekajo po terminskem planu, se zatika pri kratkoročnih ukrepih. »Razmere postajajo nevzdržne, število tovornjakov se iz dneva v dan povečuje. Mi nekako moramo preživeti do leta 2008. Opažamo petodstotno mesečno povečanje tovornega prometa, in če se bo do leta 2006 res zgradil mejni prehod Pince- Lendava, bo njegova prehodnost 15 odstotkov večja, kot je bila do sedaj, kar pomeni še več prometa na naših cestah. Zdi se mi prav smešno, da moramo za kratkoročne ukrepe, ki bi nam vsaj malo olajšali življenje, izsiljevati,« je prepričan Stanko Sakovič, predstavnik civilne iniciative. Hkrati civilna iniciativa zatrjuje, da so pritiski prebivalcev ob cesti G1-3 iz dneva v dan večji in da počasi ne bodo imeli več argumentov, da bi preprečili ponovno zaporo ceste. Gregor Ficko, sekretar za avtoceste na ministrstvu za promet, je z zadovoljstvom ugotovil, daje parlament 19 aprila soglasno sprejel letni plan razvoja in obnove avtocest v Sloveniji in tako omogočil nadaljevanje gradnje avtocest. Letos se začenja delo na treh gradbiščih, na odsekih Pince-Lendava, Vučja vas-Cogetinci in Pesnica-Lenart, kjer že odkupujejo zemljišča, objavljeni pa so bili tudi razpisi za izdelavo izvedbene dokumentacije. Župan občine Gornja Radgona in koordinator odbora Anton Kampuš je zbrane iz ministrstva in Darsa opozoril tudi na posedke na že zgrajenem delu avtoceste nastale zaradi gline, a mu ti žal niso mogli dati odgovora, zakaj je do njih prišlo in ali se bo to dogajalo tudi na novem delu, je pa Ficko zatrdil, da se o posedkih že delajo analize. Milan Kerman, župan občine Beltinci, je poudaril, da je cesta Gl-3 prevzela vlogo avtoceste: »Ceste so v razsulu in še ena zima in vozili se bomo po makadamu.« Glede na to, da se predstavniki civilne iniciative niso mogli z nikomer pogovarjati o kratkoročnih ukrepih, saj je bil direktor Direkcije RS za ceste Vili Žavrlan službeno odsoten, so na sestanku zahtevali, da se do 20. maja srečajo z ministrom za promet Janezom Božičem, ko naj bi se dogovorili za takojšnje izvajanje teh ukrepov, Če ne, bodo že 21. maja začeli pripravljati ponovno zaporo ceste Gl-3. Vanja Poljanec, foto: V. P. Če gre za višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki sega preko vseh razumnih mej, imajo prizadeti možnost pritožbe na Ustavno sodišče, vendar pa NUSZ ne morejo v celoti ukiniti, saj bi morali v tem primeru korenito spremeniti način financiranja občin, so nam sporočili z Ministrstva za okolje in prostor (MOP). Ta dajatev je namreč pomemben vir za polnjenje občinskega proračuna. Ravno zaradi tega so občine, predvsem take, ki nimajo »močnih« virov za polnjenje proračuna, zainteresirane za povečanje števila stavbnih zemljišč (zazidanih in nezazidanih). Ponekod gredo čez vse razumne meje - Obdavčenje nepremičnin je v vseh državah EU pomemben sestavni del davčnega sistema in ga zato nikakor ni mogoče oceniti kot neustavno ali v nasprotju s predpisi EU. ustavnosti in zakonitosti prostorskega akta lokalne skupnosti In še ena zadeva je, ki bega mnoge občane in državljane: namenska in dejanska raba zemljišča. Status zemljišč in namensko rabo zemljišč določajo prostorski planski akti občine, ne glede na to pa je lahko zeml jišče po geodetski identifikaciji v zemljiškem katastru opredeljeno drugače. »Namen prikazovanja rabe prostora v občinskih prostorskih aktih je namreč drugačen kol namen prikazovanja vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru, zato prihaja do tega, da prostorski planski akti občine in zemljiški kataster za isto zemljišče ne prikazujejo enake rabe,« pojasnjujejo na MOP-u. Eno je predvidena, druga pa dejanska raba. In ker je nova poselitev usmerjena v poselitvena območja (znotraj vasi, mesta), naj bi torej občine spreminjale zemljišča (opravičeno?!) znotraj naselij v stavba zemljišča. Občine so torej tiste, ki urejajo prostor v javnem interesu; prostor se lahko spreminja zaradi človekovih dejavnosti usklajeno z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi vidiki razvoja. In vsekakor je po mnenju MOP-a bolje, da o tem, kakšno bo katero zemljišče, odločajo občine in ne posamezniki oz. lastniki zemljišč:«... že sedaj, ko velja p Sloveniji, da je treba pred začetkom gradnje pridobiti gradbeno dovoljenje, ki pa mora temeljiti na prostorskih aktih, prihaja med sosedi do sporov zaradi gradenj. Menimo, da si ni težko predstavljati, kaj bi šele bilo, če bi lahko vsak gradil, kar bi si želel...« Bernarda B. Peček Novi mesečnik pomurskih obrtnikov Pomurski obrtnik Skupna publikacija h-posledica vedno povezovanja in skupiš nastopanja ter zastopal1 malega gospodarstva?1' Siji- Sodelovanje in ličink ’ območnih obrtnih zbom11 Pomurju bi bila lahko v01 mnogim drugim zbornicam ali agencij s tesnim sodelovanji segle določene strokov® J® cije obrtnikov večjo ucp'"1 tost. Prav tako so ugot* lažje organizirajosllrf? ekskurzije, izobtažr?^* seminarje, Če sM cije, obrtniki in celotne regije. Tako]tu ' skupnega mesečnika logična posledica *_ snejšega sodelovanja zovanja. . Pred kratkim je številka mesečnika I obrtnik, ki ga skupno. i območne obrtne I Gornja Radgona, Lend®’ comer in Murska Sob^, I štiri območne zborf< I skupno 26 občinah jejo okoli 2450 gospo« subjektov oziroma Ujetnikov, s. p. in Sedanji obrtnozb01^ sistem s trdnimi |čD*i^‘r ba ohraniti, seveda pa/ roti nadgrajevati poenostavitvi # ?‘'^bR1 ' Delovanje zborih . pr I izključno v prid čla" 1 fjSpe j naj dobijo Člani za i | vek čimveč -*Je''“Lovof / med drugim zapisa ni urednik. BernatO^ Stanko Sakovič, predstavnik civilne iniciative: ^Ugotavljamo, da avtocestni program teče po rokih, čeprav bi po moji oceni lahko bistveno hitreje, Dnevno se viša Število tovornjakov, slabša se prometna varnost, predvsem pa bivalne razmere. Izračunali smo, da če se v Sp. Ščavnici zgodi prometna nezgoda, se ponesrečencu lahko pomaga komaj v 35 minutah, ker niti gasilci, niti reševalci, niti policija zaradi prenatrpanosti ceste s tovornjaki ne morejo priti pravočasno na kraj dogodka. Skrbi me, kerz novim ministrom, z novo vlado do nekega konstruktivnega dialoga o reševanju teh težav še ni prišlo. Upam, da ceste ne bo treba zapreti. Vendar pa tudi tokrat na sejo z ministrstva za promet ni bilo kompetentnih ljudi, ki bi dali odgovore na kratkoročne ukrepe, in glede na to, kako se obnaša država, saj Še vedno ni sanirala poškodb, ki so nastale pozimi, se bojim, da bo zapora res potrebna, če ne prej, ob obletnici prvega avgusta.« V aprilu letos so na mejnem prehodu Dolga vas našteli 73.556 tovornih vozil, leto pred tem pa le 29.356. Dr. Miklavž Čepon, izvršni direktor za pripravo projektne dokumentacije na Darsu: »V tem trenutku lahko ugotovim, da aktivnosti pri gradnji in pripravi postopkov za pomurski avtocestni odsek sledijo sklepu vlade, se pravi do končanja 2008, Aktivnosti poteKajo v različnih fazah. Nekje so bile sprejete zadnje uredbe, tam poteka projektiranje, nekje se izvajajo razpisni postopki, na nekaterih odsekih pa že poteka gradnja. Rok izgradnje avtoceste je zelo napet. Poleg tehničnega izziva gre tudi za velik finančni zalogaj, izgradnja 70 kilometrov avtoceste je vredna več kot 100 milijard v izredno napetem terminskem pianu. In mislim, da glede na tehnološke zadeve tega roka ni mogoče več skrajšati.« Trajni prometni hrup nad 65 decibelov povzroča visok krvni tlak, srčni infarkt ter bolezni srca in ožilja. Hrup enega samega tovornjaka pa znaša 84 decibelov. tako pri določanju stavbnih zemljišč kakor tudi pri določanju višine dajatev. Vse je nam- reč v rokah občin, država le nadzoruje, ali je vse zakonito. Razpon za določanje višine dajatev je lahko velik, žal pa ni veliko primerov, da bi občina glede na svojo politiko razvoja določila začetno najnižjo stopnjo obremenitve (blizu nič) in jo nato postopno dvigovala. »Praksa pa žal odstopa od zakonskih določb. Zato je treba tudi ugotoviti, da morebitne previsoke ali neupravičene obremenitve, predvsem nezazidanih stavbnih zemljišč, pogosto izhajajo iz nezakonitega ravnanja občin,« so pojasnili na MOP-u. Občine so kot temeljne lokalne samoupravne enote pristojne za pripravo in sprejem prostorskega akta oziroma njegovih sprememb in dopolnitev, pri čemer je prizadetim občanom zagotovljena pravica do sodelovanja: osnutek prostorskega akta mora biti razgrnjen na sedežu občine ter v prizadetih krajevnih skupnostih najmanj en mesec; vmes mora biti organizirana javna obravnava, na kateri imajo občani možnost podajati pripombe in predloge. Toda občinski svet, ki mora vse te pripombe in predloge obravnavati, ni dolžan upoštevati vseh predlogov, mora pa vsak zavrnjen predlog ustrezno utemeljiti. Če kdo meni, da mu je bila storjena krivica in se z odločitvijo občinskega sveta ne strinja, lahko pri Ustavnem sodišču RS vloži pobudo za oceno Murska Sobota Navzoče je pozdravil Zlatko Erlih, ki bo po Infopiki Pomurje svetoval ofinancah. Po letu dni delovanja se je Infopika - svetovalni center za posredovanje informacij in koristnih nasvetov Gospodarske zbornice Slovenije za majhna in srednje velika podjetja razširil na regionalne območne gospodarske zbornice. Maja lani je GZS odprla svetovalnico Infopika za mala in srednja podjetja na sedežu zbornice v Ljubljani. Njen namen je svetovanje novoustanovljenim podjetjem pri začetnih poslovnih in razvojnih težavah. Ker je bilo zanimanje veliko - 42 strokovnjakov Infopike je samo letos odgovorilo na 50.000 telefonskih klicev in 5200 elektronskih pisem ter opravilo več kot 1000 osebnih pogovorov - je gospodarska zbornica razširila projektna trinajst regionalnih gospodarskih zbornic, tudi na območno zbornico za Pomurje. Regionalne Infopike je z videokonferenco odprl predsednik gospodarske zbornice Jožko Čuk. Po njegovih besedah imamo eksplozijo v podjetništvu in malem gospodarstvu, saj so letos na spletni strani zabeležili že več kot 62.000 obiskov. V novi mreži Info-pik bo sodelovalo 77 strokovnih sodelavcev, ki bodo najprej odgovarjali na vprašanja z najbolj perečih področij. Svetovalec na soboški zbornici Robert Grah meni, da je regionalizacija velika pridobitev za našo regijo, saj številna podjetja nimajo strokovnjakov na področju financ in delov'nOp^urj^ [jt* daje. PoInfop^1 p ji nancah svetoval Z1 r„ strokovni delavC1|Hr|i v s1 pič Horvat, in«• ček in odvetnik ,pi t -i svetovali o delovn ® tor daji Strokovno P* z** p celotno dajo. Infopiho la- vsi Člani gosp0^!^ vsak prvi in tretp pa iCz od devetih do tn d fh J I območne gosp0 -£ tf^/0 Za osebni najaviti. IHs^pDL ji Jr dobite tudi po letni strani: .tfr pomurje ali e'P° Md8* @gzs.si. VESTNIK J9. maj 2005 GOSPODARSTVO Ljutomersko deponijo zapirajo s podaljševanjem njene uporabe Kdaj jo bodo zares zaprli, ne ve nihče in občinska uprava vsak s svojo razlago - Sanacija ljutomerske deponije, ki je stala 131 milijonov tolarjev, neuspešna Tacite a ktt v postopki komunal- ...... deP°' 'Mtlir • pr'• črednost in- 131 mi- h..-,, je Podzem-^’bčin, "ll,;'dniti Mnij, ki Molila u ' r"' lanskega leta ?a pridobitev ugotovj-P°dzemnih vod ■ štetih parametrov - sku- Presegajo mej-^tli^ Ucednih vodah “Milne naprave pa ^rujevega dušika, r^zgrat i„ r* izvesti dodatne f^"dlagi lc-teh v o h opraviti ponov-'“ženusn pod-’’evarnimi snov- brez in hvalnega ^Wn|a, svetnih odtakanje 'TO \c W» d»n, ko F * bumetitnt negat’vn° U3- decem-na oMtm i katere ie ^.Wa ne^ativim odločit :'M>hirw^ ., npjtiiA^amuupora- *1, \ nenevarnih odpa- 'h, p? "^Va Mitumcj* cetv V«. dl niipoineie do .„/ Lww. je občinski .. "^e' za ta pomemb na de j-rwthnsko čistil-...’'''-'o'bt-kiirt svetniki . "' d* trga njflo sedeli četi^?* • "bčltnka uprava in up-4, Wl-nbn Koi jc A^'10 ™ M hi up' J h''V ljutotner s Podaljšanju uporabe v'e Spolnil vlogo za pri-kun - ^Potabnesw dovoliti' 'a, v u. na Mir istrstvo za ptQslQt ho državnem šb-? *’ ° odlagati-u Mn til bi \e^u moral pričo- "PSI j ---- 5te nam doma - zdaj je na vrsti se svet. v,aQajte v najboljše svetovne delniške sklade! ; j K D Prvi izbor, V2aJemni sklad delniških skladov KD biti do 31.12.2004. Toda Agencija RS za okolje je že konec lanskega leta ugotavljala, da KSP formalno ne izpolnjuje pogojev za izdajo obratovalnega dovoljenja. Dovoljenje za poskusno obratovanje je namreč poteklo, po poizvedovanju na UE Ljutomer pa so izvedeli, da bo glede uporabnega dovoljenja izdana negativna odločba. »Ker bo odlagališče Ljutomer z odlaganjem odpadkov predvidoma zaključilo v letu 2005 in zaradi dejstva, da formalno ne izpolnjujejo pogojev za OVD, imamo v torek, 11.1. 2005, dogovorjen sestanek na ARSO (ob prisotnosti MOP in IRSO) s ciljem, da odstopijo od vloge za pridobitev OVD za obratovanje odlagališča in vložijo novo vlogo za postopek zapiranja odlagališča in izdelave načrta še neizvedenih del. Odpadki naj bi se vnaprej odlagali v Puconcih,« so januarja za Vestnik odgovarjali na Agenciji Postopek zapiranja deponije pa seveda aktualizira vprašanja, do kdaj bo deponija še obratovala in na kak način jo bodo zaprli oziroma kateri ukrepi bodo potrebni za to. Toda po poizvedovanju pri lastnici deponije, občini Ljutomer, ter na ARSO jasnega odgovora nismo dobili Različne razlage namreč dajo misliti, da se bodo zadeve zaradi interesov občin, da deponija ostane v obratovanju do odprtja centra v Puconcih, spet speljevale priložnostno in po potrebi Zapiranje, ki je v bistvu legalizacija Občina Ljutomer je Komunal-no-stanovanjsko podjetje Ljuto- mer zaprosila, da ji poroča o sklepih januarskega sestanka na ARSO, in v dopisu, poslanem 14. februarja, med drugim piše, da bo na podlagi spremembe vloge opravljen inšpekcijski pregled deponije, kateremu bo sledila ureditvena odločba, ki bo nalagala, kaj bo treba izvajati po zaprtju deponije. »Neuradno je bilo rečeno, da bo ureditvena Odločba o zaprtju deponije dovoljevala deponiranje komunalnih odpadkov še leto ali dve, odvisno od usposobitve Centra za ravnanje s komunalnimi odpadki v Puconcih, in da bo zahtevo po kvaliteti izcednih voda in izvajanje monitoringa podzemnih voda treba upoštevati, medtem ko odplinjevanje, ki predpisuje gospodarsko izrabo ali sežig, naj ne bi bilo zahtevano.« Podobno razlaga tudi občinska uprava. »Upravljalec deponije in tudi občina Ljutomer do danes še nista sprejela odločbe o zaprtju odlagališča Ljutomer... zato vam ne moremo posredovati, katera dela je treba izvesti in kakšen je terminski plan.« In še:« Ker odločba s strani MOP, ARSO še ni izdana, ne moremo navesti roka, dg kdaj se mora odlagališče v Ljutomeru zapreti.« Toda z ARSO so na vprašanje o izdaji odločbe o zaprtju deponije odgovorili naslednje: »Ko bo upravljalec po potrjenem načrtu še neizvedenih del (kjer so tudi terminsko opredeljene faze zapiranja) izvedel vsa dela, nas je dolžan o tem obvestiti. V pregled bomo poslali okoljskega inšpektorja, ki bo izvedbo del pregledal, in v primeru, da bodo vsa dela izvedena v skladu s sprejeto zakonodajo in potrjenim načrtom še neizvedenih del, bo v zapisnik napisal pozitivno mnenje o zaprtju odlagališča. Na osnovi pozitivnega mnenja bomo nato na ARSO izdali odločbo o zaprtju odlagališča « V njej bodo upravljalen zaprtega odlagališča naložili pogostost in vrsto monitoringa, ki jih bo po zaprtju odlagališča moral opravljati še najmanj deset let ARSO in občinska uprava o obratovanju deponije vsak po svoje Podrobnosti iz načrta še neizvedenih del niso razkrili niti na ARSO, prav tako so zaobšli vprašanja, ki so se nanašala na »neuradne« izjave g. Tauzesa o vsebini ureditvene Odločbe o zaprtju deponije, kot so občini poročali s Komunalno-stano-vanjskega podjetja. Na posebno vprašanje, do kdaj je z načrtom predvideno odlaganje odpadkov, so na ARSO odgovorili, da je načeloma ta možnost dana, vendar ne dlje kot dve leti. Na občinski upravi o tem mislijo drugače Občinski svet je sprejel dopolnjen odlok, s katerim se odlaganje odpadkov podaljšuje do konca leta 2008 oziroma do odprtja centra v Puconcih, to možnost pa dopušča, kot odgovarjajo na občinski upravi, tudi 66. člen Pravilnika o odlaganju odpadkov. Pred izdajo odločbe MOP, ARSO o zaprtju pa je zanje tudi preuranjeno na glas govoriti o scenariju v primeru, ... da deponija Ljutomer preneha delovati pred odprtjem v Puconcih, vendar pa občina kljub temu že išče možne rešitve.« Krajevna skupnost opozarja, da bodo kratko potegnili tudi pri sežiganju plinov Eden pomembnejših ukrepov ob zapiranju deponije je odpli-njevanje deponije in sežiganje plinov. Vodstvo krajevne skupnosti Ljutomer in okoliške prebivalce skrbi, da bodo kratko potegnili tudi pri tem. Glede zapiranja so jo že, saj zanje vloga o zapiranju v bistvu pomeni dovoljenje za njeno nadaljnje obratovanje, čeprav deponija ni dobila uporabnega in zato tudi ne obratovalnega dovoljenja. Po evropski zakonodaji, ki jo povzema tudi Slovenija, bo sežiganje plinov obvezno za vse deponije, ki jih bodo zaprli v priho dnjih letih (če se z raznimi navodili spet ne bodo iskale stranske poti), za odlagališče v zapiranju pa to naj ne bi povsem veljalo. S Komunalno-stanovanjskega podjetja so občini že poročali, da v primeru ljutomerske deponije država sežiganja naj ne bi zahtevala, o minimalnem uhajanju plinov, ki da jih ne bi bilo treba sežigati, pa je občinskim svetnikom na marčevski seji poročal tudi direktor KSP Stanko Klemen in dodal, da bi jih to stalo od 89 do 100 milijonov tolarjev. Na Agenciji so se podrobnejšim razlagam glede sežiganja plina izognili, rekoč, da so upra-vljalci dolžni zapiranje izvesti skladno z navodili MOP iz leta 2003. Med predlogi minimalnih ukrepov za ureditev odlagališč, FENIKS MURSKA SOBOTA, D. 0. 0. ULICA ŠTEFANA KOVAČA 12 9000 MURSKA SOBOTA V prodajo posredujemo vozila: 1. BMW 520 KARAVAN, letnik: 2000, cena: 4,942.000.00 SIT 2. FORD FIESTA 1.4, letnik: 1999, cena: 1,075.000,00 511 _ 3. NISSAN TERRANOII LUXURY, letnik 2004, cena: 5,700,000,00 SIT 4, OPEL ASTRA 1.61 YOUNG, letnik 1997, cena: 833.000,00 SIT 5. RENAULT LAGUNA GRAND PRIVILEGE 1.9, letnik 2002, cena: 3,774.000,00 SIT 6. CLIO AUTHENT1QUE 1.2/5V, letnik2002.cena: 1,506.000,00SIT 7. AUDI A4 1.8, letnik 1999, cena: 2.000.000,00 SIT 8. KIA SEPHIA 1.8, letnik 1998, cena: 791,000,00SIT 9. RENAULT THALIA EXPRESSION 1.4, letnik 2002, cena: 1,378.000,00 SIT 10 AUDI A4, letnik 1995, cena: 1.250.000 SIT ll.OPELVECTRA 1.6, letnik 1997, cena: 1.050.000,00SIT 12, LANCIA LYBRA 2.4 JTD, letnik 2003, cena: 4.827.000,00 SIT 13. BMW 3181, letnik 1998, cena: 2.326.000,00 SIT 14. KIA PREGIO 2.7, letnik 1999, cena: 1.067.000 SIT 15. FIAT PUNTO 1.2 ACTIV, letnik 2002, cena: 1.335.000 SIT 16. VOLKSWAGEN PASSAT 1.9 COMFORTLINE, letnik 2003, cena: 4.600.000 SIT 17. OPEL OMEGA 2.2, letnik 2000, cena: 2.281.000 SIT 18. ALFA ROMEO 1663.0, letnik 1998, cena: 1.839.000 SIT 19. AUDI A8 4,2, letnik 1999, cena: 4.600,000,00 SIT 20. RENAULT MASTER MAESTRAL 2.5 DCI. letnik 2004, cena: 4.300,000,00 SfT ža vse dodatne informacije pokličite na sedež podjetja FENIKS Murska Sobota, d. o. o., po telefonu 02/521 4710, g. Šticl ali 02/521 47 05 ga. Gerenčer. Htr Mtki boRžkGptrt md mi k i hh* doO , faks; 02/530 83 34 ivw.Mbk.sI MARIBORSKA BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA, d. 0. o. Poslovalnica BROD NA MURI Kocljeva 1 a, 9000 Murska Sobota OBVESTILO DELNIČARJEM DRUŽB POM-NALOŽBE, d. d., in PO Md N VEST, d. d. Vse imetnike delnic družbe POM-NALOŽBE, finančna družba, d. d., obveščamo, da je družba POM-INVEST, družba za investiranje, d.d., dne 6, maja 2005 objavila ponudbo za odkup delnic POM-NALOŽB, V skladu z javno ponudbo je možno prodati delnice POM-NALOŽB, d. d., po 430 sit za eno delnico, kar predstavlja 12,27 % premijo glede na enotni tečaj na dan objave ponudbe. Skrajni rok za sprejem ponudbe za prodajo delnic POM-NALOŽB, d. d., je 3. junij 2005. Če se ne boste odločili za prodajo delnic v skladu z javna ponudbo za prevzem, se utegne zgoditi, da delnic POM-NALOŽB, d. d., ne boste več mogli prodati po tako visoki ceni. Praksa ob že izvedenih prevzemih v Sloveniji (npr, LEK, d. d.; TERME 3000, d. d.;je pokazala, da po končanem prevzemu tržna cena delnic prevzetih družb praviloma pade. Češe odločite za sprejem ponudbe za odkup delnic POM-NALOŽB, Vam v Ma-riborski borznoposredniški hiši ne bomo zaračunali nobenih stroškov, prav tako pa Vam ponujamo tudi enkratno ugodnost, da lahko prodate delnice POM-IN-VESTA, d, d., na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev po tržni ceni, prav tako brez kakršnih koli stroškov. Glede na to, da je število delničarjev družbe POM-NALOŽBE. d. d., v naši regiji zelo veliko, in sicer več kot 10.000 delničarjev, opozarjamo vse zainteresirane delničarje, da s sprejemom ponudbe ne odlašajo do zadnjih dni veljavnosti ponudbe za odkup delnic, saj se bodo le tako lahko izognili gneči, ki običajno vlada ob izteku ponudbe za odkup delnic, Sprejem ponudbe za odkup delnic POM-NALOŽB m prodaja delnic P0M-INVE-STA na Ljubljanski borzi pod zgoraj navedenimi pogoji sta mogoča v: poslovalnici BROD NA MURI, - vseh poslovalnicah Turistične agencije KlAS in - vseh poslovalnicah Nove KBM, d. d. Za podrobnejše informacije se oglasite v poslovalnici BROD NA MURI v Kocljevi ulici lav Murski Soboti oziroma nas pokličite po tel. št,: 02/530 83 30 ali 02/530 83 32. ki prenehajo obratovati, pa piše, da je odplinjevanje deponije smiselno pri možnosti izkoriščanja zajetega plina ali vsaj sežiga plina na bakli, je pa nujno, če se ugotovi, da obstaja možnost povečanja koncentracije plina v mejah eksplozivnosti ali zaradi drugih razlogov (na primer preprečitve Širjenja smradu v bližini naselij). Občinska uprava je na vprašanje, ali se bo zaradi smradu v bližini naselij zavzemala za sežiganje deponijskega plina, odgovorila: »Ker je na MOP, ARSO podana vloga za zaprtje deponije, bo ukrep v zvezi z odlaga-liščnim plinom znan šele po pridobitvi odločbe.« Majda Horvat, foto: Natalija J uh nov (IZ)BRANO 19. maj 2005 -VESTMI 8 Barometer Drago Šiftar je bil kljub drugačnim napovedim izvoljen v izvršilni odbor SDS-a z največ glasovi med pomurskimi kandidati. Dedek je otroštvo preživel v Sodišincih Omar Naber s prekmursko krvjo Pevec z jordanskim priimkom je pravzaprav potomec Čontalovih in Harijevih Terme 3000: Nečedni posli sindikalisti | Izginilo 60 milijonov tolarjev? Darko PejnoviČ, diektor Pomurke Internacional, je prodal Pomurko mesno industrijo novogoriškemu MIP-u. Omar Naber, naš zastopnik na Evrosongu, po dedku izvira iz Sodišinec. Naberjev dedek Franc je imel težko zgodnje otroštvo, saj ga je dala mati takoj po rojstvu kot nezakonskega otroka v rejo v Negovo, sama pa odšla v Ameriko. Toda njegovi babici vest ni dala miru. Oče Matija ga je moral vzeti k sebi. Tako se je za Franca vse dobro izteklo in je otroška leta preživel skupaj s polbratom Alojzom pri Harijevih v Sodišincih. Vse to se je dogajalo pred 1. svetovno vojno. Franc Čontala se je rodil kot nezakonski otrok 1909. leta, zato ima materin priimek. V takratnih časih je bil nenačrtovan otrok za mlado dekle veliko breme, zato ga je takoj po rojstvu dala v rejo, sama pa odpotovala v Ameriko. Tam se je menda kar dobro znašla, poročila se je s Prekmurcem in bila dokaj premožna, s Francem pa sta si na stara leta celo dopisovala v prekmurščini, nam je zaupal njen vnuk Borut Čontala iz Trzina. Njegov oče je danes star 96 let in je dolga leta skupaj z družino zelo rad zahajal v Sodišince k svojim sorodnikom in znancem Otroška in mladostna leta je namreč preživel pri Harijevih skupaj s polbratom Alojzom. Pred 2. svetovno vojno je bil v žandarski službi nekje v Gorjancih, kjer je tudi spoznal ženo Angelo iz Trebnjega. Med vojno je bil partizan, po vojni pa sta si skupaj z Angelo ustvarila dom v Ljubljani. Mama je bila zelo podjetna, prizna naš sogovornik Borut, ki se je rodil 1945. leta Omarjeva mama Alenka se je rodila 1949. leta. Zanimivo je, da so ljubljanski Čontalovi ohranili stike s Ha-rijevimi v Sodišincih. Velikokrat so bili tudi v zdravilišču v Radencih, obiskovali prekmurske sorodnike, Harijevi pa so bili na počitnicah pri njih v Ljubljani. Jože H ari, .Alojzov sin in Matijev vnuk, se še zelo dobro spominja teh obiskov iz Ljubljane: »Vedeli smo, da je bil Franc nezakonski sin dedka Matija in da je otroštvo preživel pri nas. Pst so radi hodili k nam na obisk, saj smo se zelo dobro razumeli Tudi Borut in Alenka sta bila večkrat pri nas. Mi pa smo hodili v Ljubljano, Njuna mama Angela iz Ljubljane se je kar na veliko ukvarjala s »štrikarajem«, tako da so nas založili s temi stvarmi, mi pa smo jim spet ‘zrihtali’ kakega prašiča ali kaj drugega. Ko sem prišel z vojske 1974. let-a, je bil teh srečanj manj,« nam je pripovedoval Jože, ki danes uspešno gospodari na Harjjevj kmetiji in ima tri odrasle hčerke. Sicer pa so si v tistih letih mladi ustvarjali svoje družine. Francev sin Borut živi v Trzinu, Alenka pa v Ljubljani. Z Jordancem Omarjem (s katerim pa več ni poročena) ima dva sina, Omarja in njegovega tri leta mlajšega brata Bernarda B. Peček Foto: Nataša Juhnov Omarjev dedek je otroštvo preživel ob Kučnici in na tej Harijevi kmetiji v Sodišincih, Kriminalisti soboške policijske uprave preiskoi*' , četje predstavnika sindikata v Termah 3000, gre za M. K., ki ga sumijo, da je zlorabil svoj položaj, okoristil za približno 60 milijonov tolarjev. Med preiskavo, ki še traja, to nam je potrdil tiskovni p. , nik soboške policije Zoran Kosi, so preiskovalci zasegi1 ° ■ dokumentacijo in naredili več razgovorov. Po naših p°a prišlo do nepravilnosti pri obračunavanju plač, in to pri obračunu bolniških dni zaposlenih v podjetju pravilnosti so se še dogajale pri razpolaganju Z denarj dikata. Informacije smo iskali pri odgovornih v Termah. Na rašanja je direktor kadrovske in pravne službe Slavko D • sial po elektronski pošti naslednji odgovor: »Seznanje01 . preiskavo, ki poteka zaradi domnevnih nepravilnosti | f vanju sindikata družbe. Ker gre za samostojno prava^ ,. pravice do vpogleda nimamo, zato nam podrobnejše j. cije niso znane. Ker pa je poslovanje sindikata ‘ računom plač, smo v družbi uvedli notranjo revizijo po na tem področju. O ustreznih ukrepih se bomo om končani reviziji.* Sicer je to že tretji neprijetni pripetljaj, ki se je zgočne enote Murska Sobota Bo Pomurkina Mesna industrija MlP-ova? Govorice o tem, da ABC Pomurka International išče kupca za Pomurko Mesno industrijo, so se v preteklosti pojavile že večkrat, v zadnjem času pa so postale ponovno aktualne. Preverili smo jih pri direktorju ABC Pomurke International Darku Pej-noviču, ki je potrdil, da že nekaj časa potekajo zelo resni pogovori z MIP-om Nova Gorica, saj se zavedajo, da brez ustreznih pove- ® Kako smo začeli 1991. leta ^l^^j,.. do, (nekoč Naj... kmetija) ima že svojo zgo-3? ta^rat nastopali na naših prireditvah, so že non ustvarili družine. Tudi sedanja koordi- je na Pn i sklepni prireditvi 1991. leta v p' :L Torej je že res preteklo veliko časa, me-Itl Ptav |^eineiiilo, tudi kriteriji In člani ocenjevalne • tfiUje sploh prišlo do ideje, da je Vestnik । klili, " 11,1 Pet let in ki se je tako dobro »prijela«, me je „’: •’ v,. ’ 'hu a sem pogledati v stare Časopise, da sem lahko za- Dejstvo pa je, da se je v začetku devetdesetih 1 fti ij r'Z| Um 0 nuJk051* večje skrbi za podobo naše krajine, it kme ', . 0 sP°^ovanju tradicije; o tem so razmišljali It n । °cenje. .. svet°valci in ekologi, ki so predlagali nekak-'1 ek 4 ^ralo ji ' ureIenosti krajev Uredništvo Vestnika je vse (fc/KJ uresn’oilo To naj bi bilo ocenjevanje naj- .' L^0(1<)ba vaj' ' PrekmUf iu in Prlekiji (kajti kmetije se- L%l$t i.5,n,sijo so J' J P°membna za podobo celotne kraj ine). le, fhij;j., toar, ,irj,,' T''i*11 v'kmetijsko svetovalne službe, eko-Pty ’ frnenj n''d novinač ki so ocenjevali po točno določe-'411 '• 1 - '' '’ni । ,C aterih malce Prestrogo). Pozornost smo na-°' ir j ' zgradh'e' kmetije (čistoča, urejenost vrta, oken-smo poudarjali, da ne iščemo starih ^.’^pliai. '1 ^umeli, da pridejo v poštev predvsem stare *•> načinu kmetovanja, ki naj ne tl|di etno]Oe.5 odvoz smeti...), tej kategoriji smo vM«®*** domače ozimnice, predelavo do- S,"' ,1 Ov° vPeliati i/Jl 1 *7 pn’av in bil° ie tudi na)tež’c' “’i0 L 11 ■ n:k°Vo'ietiie n , ri' k' 1 ■ '• ■ terenu, ljudem pojasniti in 1,1 Po ]!'?’ b’še . ' po njihovem dvorišču in 1 .a'^0)1=, pe 0 nam je zaradi prepričljivosti in želje J Anaii v nuisnu । - kajti s predstavljanjem itd ijudi kai-f1' Prav gotovo vplivali na splošen Pri,nerni za n fasada, kritina, ureditev vrta, s tk, j 1 Prekmursko in prleško okolje. O tem sem M«ihšeenV (ši,.'' ^ok1 Mir s a rLat ZaP^etn imena prvih ocenjevalcev: ......J >Dešnik, Ivanka Donko. Janko Slavič, lefa" Smej. Bernarda B. Peček njihove odločitve vedno večje nezadovoljstvo v pomurski javnosti, v sosednjih občinah, še posebno pa pri večini prebivalcev občine Velika Polana, ki da se na zboru občanov o tem niso opredelili z glasovanjem (dviganjem rok za ali proti). Poleg tega sta prepričana, da njihova občina nikakor ni primerna za lokacijo gradnje odlagališča radioaktivnih odpadkov zaradi močvirnato-poplavnega območja, neustrezne geološke strukture tal, goste poseljenosti območja, ekološke nevarnosti objekta (pokanje betona zaradi močvirnatega terena, za kar ni garancije, da se to ne bi zgodilo v obdobju od 300 do 1000 let) ter dejstva, da je občina v zaščitenem območju Natura 2000 in prihodnjem regijskem parku Mura. Jože Ternar je ob tem posebej poudaril, da jih je izvolilo ljudstvo, zato so dolžni poslušati in upoštevati tudi mnenje zav slovenske mesne industrije nimajo prihodnosti. Pejnovič pa je odločno zanikal govorice, da je Pomurka Mesna industrija že prodana, saj o tem niso podpisali še nobene pogodbe. Povezave morajo potekati na kapitalski osnovi, pravi Pejnovič, tovrstni razgovori tečejo, ni pa izključena tudi možnost prodaje. Direktor ABC Pomurke International zagotavlja, da se s tem ne občanov, ki temu v večini nasprotujejo. Župan ni soglašal z mnenjem, da ne bi upoštevali 58. člena občinskega statuta, saj je na zboru občanov 23. marca letos predlagal glasovanje, pa se prisotni niso strinjali. Prav tako po njegovem mnenju še niso ignorirali volje ljudstva, saj bi se le-ta lahko pokazala na referendumu Med drugimi prisotnimi svetniki se je o zadevi še enkrat opredelil Alojz Jerebic, ki je dejal, da je na redni seji 31- marca letos glasoval za sklep o sodelovanju občine v postopku za izbiro lokacije za gradnjo odlagališča radioaktivnih odpadkov, ker je v tistem trenutku menil, da je treba dati možnost, da se o tako pomembni zadevi odločijo volivci na referendumu. Dejstvo pa je, da so bile reakcije na njihovo odločitev med ljudmi zelo negativne. Zato je o zadevi še enkrat premislil in prišel do zak želijo rešiti »vročega krompirja«, pač pa želijo.skupaj z MIP-om najti najboljše rešitve, ki bodo v korist obeh. ABC Pomurka International je namreč vložila v Mesno industrijo več kot pet milijard tolarjev, zato so odgovorni, da se bo ta Mesna industrija ohranila. Tudi če bo prišlo do kapitalskih povezav ali lastniških sprememb, bo Pomurka Mesna industrija ostala delniška družba, ki bo ohranila tudi svojo blagovno znamko, pa tudi do zmanjšanja zaposlenosti ne bo prišlo, zagotavlja Pejnovič L. Kovač ljučka, da je treba poslušati ljudi. Iz tega razloga njegov prejšnji glas »za« ne more več veljati. Omenil je tudi poročanje medijev, ki je bilo v glavnem odklonilno, edino v našem Vestniku je zasledil tudi članek, ki je bil pozitivno naravnan. Je bilo to odločilno za kasnejše glasovanje? Župan je namreč poudaril, da bodo ravno s tem vzeli ljudem možnost, da oni odločijo na referendumu in da prehitevajo postopke, ki Še potekajo. Svetnika Prša in Ternar sta v pobudi navedla predlog, da bi se o preklicu oz. odpravi sklepa, ki so ga sprejeli o odlagališču radioaktivnih odpadkov na marčni seji, odločali s tajnim glasovanjem Tako so tudi storili, čeprav je najprej kazalo drugače. Potem ko so bili v drugo štirje za tajno glasovanje, dva pa za javno, je bilo pričakovati, da bo takšen tudi izid. In res je bilo tako - 4:2 za preklic sklepa, kot je bil predlagan. Vanj pa so vključili še člen, da so to storili zaradi odklonilnega stališča večine javnosti. Sledilo je Še eno presenečenje, in sicer je župan prebral odstopno izjavo svetnika in podžupana Jožefa Hozjana, iz katere se je dalo razbrati, da je vedel ali pa predvideval, da bodo drugi svetniki z večino glasov preklicali omenjeni sklep. On pa je navedel številne razloge, ki govorijo v prid tako sodelovanju v postopku za izbiro lokacije kot rudi za zgraditev skladišča radioaktivnih odpadkov v velikopo-lanski občini, saj bi si s tem zagotovili zelo potrebna sredstva za razvoj in omogočili nova delovna mesta. Jože Graj Thomas Schaefer, ustanovitelj Rene Lazarda, je v Gornjih Petrovcih končno odprl podjetje RLS. Danilo Šipoš, vodilni pomurski Sindikalist, namesto Druscovicha s stavko izčrpava delavke, čeprav bi bilo bolje, da bi predlagal stečaj podjetja in po tej poti zagotovil minimalno socialno varnost delavk. Ernest Bore, novi direktor bolnišnice, je prilagodil delovni čas bolnikom, tako se bo ta po novem začel ob sedmi uri, hkrati pa je že temeljito pregledal finančne luknje, ki jih bo treba zakrpati. Jože Hozjan, polanski podžupan in svetnik, je odstopil s položaja, ker se ni strinjal s tem, da občina odstopi od izbora lokacije za radioaktivne odpadke. Denis Žilavec Še vztraja pri potopljenem Murinem bro-du, pa četudi je porabil že vse svoje prihranke 10 INTERVJU 19, maj 2005- VE$H Najbližje je najnižje! Avstrijci, Italijani in Madžari brez razprave o denacifikaciji »Vsi, ki nismo »Kranjci«, smo talci razprave na Kranjskem« 56.990 SIT Garnitura posode, FISSLER 4- pa skorajda popolo0 rajo koroško manijo ko štajerske sploh .,«i4 Kljub ponovni aktu’1 problema ne pričakuf -tJ premikov, še posebno . so v času praznoval posamezne člene no široko, le pri sed’J navedli. Časepfip11® stavitev dvojezičnih dr čan pa sem, da bo z u,y Slovencev znotraj H-manjšine vse bolj P' Njihova problem”’^^^ skih sklepov jim ne P la, hkrati pa sm0 pobudo obdelal’ 'J , gre za njinovo’'1 ds1" no inM< rnp<^ | občutek za sprega .>0 | Madžari sefdi* * anonain da so v času ponovljent P1' j skušali rizacijo 4%^ štora. Zdi nfftdjd protiuteži Wr^tP ekspanzionist‘ ni stroki Spet se janjem osnovnih d pttp p Udozatako^>> nost Prekmurja1 ’ -srt1.. štoru pa tudi . saj bi lahko tizirali. Na nacioo* , blematično neP-art* Čanje •ali celo P0^ ,f ,’, polemike z ■ narjem Žigom o zdomstvuinJ' daCij« J totole««^/ ter je končam« voljenje.'J" ziskovalne |M> . Skratka, nastav k ' točke. Prekmurje zanin ju j. murje osvet1* irJi» A slovenskega p pto’ ,v-, Gre za speciH^j^aCi^. remseje-aM ^jtiM sobivanja. Pa" v.vc^fj, odnosa do Ro^jj^J bistveno ,. džarskem, Slo1-1 dvo^ Dolenjskem ' zUsp , t0 povezano H nomijo. vestnik ^19. maj 2005 KULTURA 11 Podoba se prikaže iz čarovnije jezika ^stavitev nove zbirke Milana Vincetiča v študijski knjižnici ii K i J i J l J f et0snjeg3 Lagra,enca ie kr,,"založba U-serpu "?rednikNino Fli-^^^^lg\'VOniZavtor' linja da n josti ustvar- il ** Pr*nifc Slovenski knji-dvajset let. ^čttjr „ Pa tudi kot romana Go-sSbL gradazanj pa je pri-' " Ravno zato, je Ve!e]inpj ”"'k " je posebno ^aS^'33^0'^ hitreje In kot ''tl ri prej je poudarii ' 7 iy,rji Pomurski ustvar-^^^-'"'Vir-l.ikotka-^Majo namreč '*,pav prek' . K'csel me- ki mu omo' Sovori o nekaterih ) Sicer pa se zadnje tri zbirke Balta, Lakmus in Raster z značilnimi kratkimi naslovi prerivajo na vrhu pesnikovega ustvarjanja, naslovi pa vedno označujejo neko misel ali spoznanje, ki je obšlo pesnika. Oblikovno pa ima tudi zadnja zbirka značilen Vincetičev red: sedem poglavij po sedem pesmi - tokrat strnjenih sedemnajst vrstic ter uvodno in zaključno pesem. Pesmi so podobe in pesnik opozarja, da jih je treba brati dobesedno in v tem smislu, da za njimi ni nobene »globoke filozofije« - da ga tako imenovana inspiracija obiskuje kadarkoli: v šoli, v avtu, vedno so dva ali trije verzi, ki jih je nato treba piliti in obdelovati, včasih pa se zgodi, da ostanejo pozabljeni. Tudi v zadnji zbirki ostaja pesnik dvojine - ker pač, kot pravi, človek se lahko izpolni samo v stiku z drugim človekom, poleg tega pa je dvojina arhaična lepota našega jezika - vsebinsko n1 n n i t f /i a it a it f t io f f lepota našega jezika - vsebins ^turni maraton (f'3Miklošiča Ljutomer že vrsto Jet pripra-■ ’ ^ii’ ,niaraton) ki je v začetku trajal štiriindvajset pa aktivnosti potekajo v glavnem podne-t Profesorji ljutomerske gimnazije želijo, maratona vsak dijak izbere dejav-' izrazi svoje sposobnosti. •„tJ1' Ig ‘ kulturni maraton na ljutomerski gimnaziji od po-l^?^ kul'ma|a' Gimnaz’>ci Pa se vključujejo v ra-V^pr. J^^-umetniške, športne, likovne, literarne, 'h, iiia*J'M’e h* računalniške ustvaqalne delavnice. ^dii n:i 1x1 nastalo Šolsko glasilo Beg iz mišnice, pri-Potm.^1 bocv1<11r' sahovski turnir, varnostno- obrambni dan, nis,? serninatske naloge, ki so nastale pri informatiki, |i?n( L"1 na maturitetne naloge četrtih letnikov, 'rir' |i- sl 50 '^dli prvo prireditev v hotelu Radin v Ra- ' *Upina dijakov nastopila z gledališko predstavo : zdan>. odlomke iz te predstave pa bodo bi tud* na četrtkovem koncertu Vlada Kresli- %ov ■ Pro&ramu vzgojitelj predšolskih otrok klij |^c° Pika Poionica nastopili za najmlajše na "Ekarja. Maraton pa bodo popestrili še z lite-"tuifJ na katerem se bodo pogovarjali z letošnjim na-n°vega sklada Milanom Vincetičem. t f J f f r t Vanja Poljanec : svet firme EPAS. lil list?’' r <1$^ a visakir| 7,rm° ^CADA, proizvajamo vrhunsko modo, kvalitete. Temelja za naš uspeh in ta Zarad' ." tehnologija in fleksibilna organizacija 1' '' 'a|jnjega razvoja podjetja želimo zaposliti : šrtS v finančno- računovodski službi u ’ ''ni Pegram EKONOMIJA (3-letni študij) ali In hln EkOn°MuA (4-letni študij) ^znoi dl računovodstvo in revizija. m' ' i ■ ri Md ružit v a S vesel'del 0 v rač u n ovodstvu, vas va b I - “ ^'Iw °ku,hentQv ,J ■'Pričakujemo dve leti delovnih izkušenj . ajanJe Plačil, vodenje tolarskega in deviznega pri(leiu Sa ■' ' Predpisov s področja računovodstva), 'niCiativnost r.,,1' Odločil'1'^" niunJ‘’ a žal še nimate delovnih izku-vam ' 3 Pot,udi mo priložnost tudi pripravnikom. - ^Bn1, dinamiko 'C?' a PersPektivo in delovno okolje v ■ cnarn kolektivu h=-h tt! ■ 'aa:rrGd J/"11 '■ 8 dneh po objavi, za dodatne infor-iri t "■ °' d. t■«_ 0 po teL štev'lka 02 564 90 5 L ^^aks: 02 56j'jg'^'Gornja Radgona, tel.: 02 564 S t —S MM pa pesmi tako kot raster prehajajo iz belega v sivo in nato v temno. Vse, kar vidim, zapišem, je povedal Milan Vincetič, kar pa ni tako preprosto, kol se sliši na prvi pogled. Videno je namreč treba zapisati z besedami in v tem Šele se pokaže pesnikovo mojstrstvo - da jih ne uporabi vsakdanje, ko opisuje vsakdanje stvari: prebedel sem se - tratimo se, zaspiva se - navidez napačna oblika povratnega zaimka, počivaj me - prešuštvuj me - »napačna« glagolska vezava, ki pa dobi čisto drug, »pomembnejši« pomen, ali vso voljno noč je očenaŠil - deležnik iz samostalnika. Treba si je pač upati, upa pa si lahko, kdor jezik zelo dobro pozna, ga ima rad, zbira besede kot zaklade. Ker sicer, kot že vemo, je motivov od rojstva do smrti le malo, besede pa jih naredijo vedno nove in zanimive tako za pesnika kot bralca. Zanimivo in »sopes niško« spremno besedo je zbirki napisala pesnica Lucija Stupica, kar bo bralcem tudi olajšalo pristop. A naj končamo - Vincetičeve pesmi so bralcu prijazne, simpatične - in ta beseda nikakor ni mišljena kot podcenjevanje, kar smo lahko ugotovili že po interpretacijah Simone Zadravec na literarnem večeru. B. B. L, foto: J.Z, Bel Canto v soboški cerkvi Cerkev sv, Nikolaja v Murski Soboti je bila minuli petek skoraj polna do zadnjega kotička ob nastopu domače vokalne skupine Bel Canto in Mladinskega pevskega zbora Glasbene šole Murska Sobota. Skupina Bel Canto se pod vodstvom zborovodkinje prof. Gabriele Bratina že od leta 1997 trudi razširiti lepo pesem med čim več ljubiteljev domačih in tujih skladb različnega repertoarja. Od takratpa do danes seje zaradi različnih vzrokov (študij, porodniški dopusti ,..) pn tej izključno ženski zasedbi zamenjalo že precej članic, kljub temu pa ima skupina izdano že zgoščenko Zlato zrno, kije bila na voljo tudi ob tem koncertu. Tokrat so se pevke predstavile z deli Certona (Je nefu jamais si aise), Brahm-sa/Zippa (Wiegenlied), Heymanna in Rupnikove (Irgendwoauf der Welt), trad I-cionalne/Jeffersove Amazing Grace, Gerbiča (Gondolirjeva pesem), Copija (Deček in deklica), Mihevca (Zlato v Blatni vasi), Ježa (Svitanje), ljudske/Me-rkujeve čarni kus II in Santa Luzia, ljudske/Kalanove Dn’ga šocja s’m miela, ljudske/Tomčeve Škrjančki, ljudske/Simonitijeve Pomlad, uradni program pa so sklenili s skladbo Cafa Stevensa oz. Ulija Fuhrta Morning Has Broken, -T, K. Svet mode je svet firme EPAS. Za našega partnerja, firmo ESCADA, proizvajamo vrhunsko modo, ki ustreza visokim zahtevam kvalitete. Temelja za naš uspeh in našo rast sta sodobna tehnologija in fleksibilna organizacija proizvodnje. Zaradi nadaljnjega razvoja podjetja želimo zaposliti -TEKSTILNO KONFEKCIJSKE TEHNIKE - 5. stopnja izobrazbe - ŠIVILJE - 4. stopnja izobrazbe ■ LIKALCA - KONČNO LIKANJE IZDELKOV - 4. stopnja Izobrazbe - DELAVCA V PRIKROJEVALA ICI - REZALCA Če imate ustrezno kvalifikacijo in želite sodelovati pri konfekcioniranju visoko kvalitetnih izdelkov, vas vabimo, da se nam pridružite. Od vas pričakujemo nekaj let delovnih izkušenj pri podobnih delih (šivanje, likanje ali krojenje), pripravljenost za vestno izpolnjevanje navodil in željo po dodatnem praktičnem usposabljanju. Ponujamo vam poklicni izziv s perspektivo in delovno okolje v mladem, dinamičnem kolektivu. Smo vam vzbudili zanimanje? Potem nam pošljite prošnjo v 8 dneh po objavi ali pokličite za dodatne informacije po tel št. 02 564 90 72 (ga. Jasna Lepoša - Habjanič). EPAS, d. o. o,, Črešnjevci 5,9250 Gornja Radgona, Tel.: 02 564 90 50, faks; 02 561 18 97 Znani izvajalci Glasbenega maja 2005 Znani so že izvajalci letošnjega Pacovega glasbenega festivala v Pomurju, ki bo potekal od 26. do 29. maja. Festival bo imel tokrat tudi pridih incernacionalnosti, saj se bo en koncert zgodil tudi čez mejo, in sicer v Čakovcu. Drugače pa je program takšen, v četrtek, 26. maja, bo nastopila v Murski Soboti pianistka Jasminka Staočul, v Moravskih Toplicah organist Tomaž SevSek in flavtistka Milena Perič, v Radencih violinistka Kristina Šuklar in pianistka Nada Majnarič, v Lendavi pa Slovenski klavirski kvartet; v petek, 27. maja, bosta nastopili v Murski Soboti Kristina Šuklar in Nada Majnarič, vRadencih Slovenski klavirski kvartet, v Lendavi Jasminka Stančul, v Beltincih pa Tomaž Sevešek in Milena Perič; v soboto, 28. maja bo v Murski Soboti koncertiral Slovenski klavirski kvartet, v Radencih Jasminka Stančul, v Lendavi Kristina Šuklar in Nada Majnarič, v Čakovcu pa Tomaž Sevšek in Milena Petič, V nedeljo, 29- maja ob 20. uri bo že po tradiciji v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti dobrodelni koncert vseh udeležencev. T. K. Razstava Andreja Jemca V Galeriji Murska Sobota je na ogled razstava novejših slik in grafik Andreja Jemca. Razstava je na ogled do 3- junija. Andrej Jemec je nedvomno eden naših najpomembnejših likovnih ustvarjalcev. Hkrati pa je eden od tistih pionirjev, ki jim je uspelo dvigniti slovensko likovno umetnost do tiste stopnje, kjer je postala preverljiva ne več z lokalnimi, ampak z univerzalnimi merili. Tako njegova dela lahko zasledimo v prominentnih galerijskih zbirkah, kot so londonska Tate Gallery, dunajska Albertina in tokijski Nacionalni muzej. Jemec je v svojem več kot petdesetletnem likovnem iskanju razvil veliko lastnih stilov, ki so vedno predstavljali logičen razvoj njegovih likovnih raziskovanj, katerim lahko sledimo vse od njegovih zgodnjih treh kubističnih slik, ki jih je v dogovoru s profesorjem Gabrijelom Stupico oddal skupaj z uradno predpisanim diplomskim delom. Novejša dela Andreja Jemca predstavljajo sintezo vseh njegovih slikarskih izkušenj. V ospredje sta ponovno postavljeni barva in gesta. Kenneth Clark pravi, da je barva včasih veljala za nemoralno - morda po pravici, ker je občutek neposreden in učinkuje neodvisno od urejenih spominov, ki so osnova morale. Po Gillesu Deleuzu pa koren germanske besede Mal izhaja iz latinskega izraza macula, madež. Od tod beseda slikar (der Mater) in slikarstvo (die Maleref). Slika, kije naslikana z navidezno nekontroliranimi barvnimi nanosi in barvnimi madeži, v preprosti ljudski zavesti še vedno ne pomeni nič drugega kot nemoralno barvno čutno transgresijo in prav žaljivo omadeževanje domačijske estetike, ki najde svoj vrhunec v domačijsko suvenirskih podobah. Pri stilu in načinu Jemčevega slikarstva gre za pravi Action Painting. Interakcija hipnega vtisa in njegove refleksije narekuje hitro dokončanje slike, ki je zdaj zajeta v vsej svoji neposrednosti. Čeprav je razkroj predmetnega sveta dosleden, se ponekod barvni madeži - ravno obratno Leonardovemu strmenju v madeže na starih zidovih - združujejo v antropomorfne barvne entitete. Na posameznih delih slik pa se nam zdi, da smo uzrli del predmeta, ki ga poznamo iz lastnega izkustva, ko pa ga hočemo razbrati v celoti, se tudi ta del, za katerega smo mislili, da je ključ, s katerim bi lahko razbrali podobo, razblini v barvne lise. Podobno se zgodi, ko se nam zdi, da smo na slikah uzrli črke zahodnjaškega alfabeta ali vzhodnjaških pismenk, Varljivost iluzije je popolna. Slika ne o d stiku j e ničesar predmetnega Tisto, kar predstavlja, je njena lastna podoba - globoka, premišljena in vseskozi optimistična hvalnica življenju in slikarstvu. To niso enostavne barvite slike, ampak so to slike, ki so izpolnjene z barvno razkošnostjo. Vsakemu barvnemu odtenku je omogočeno tako samostojno kakor tudi skupinsko barvno žarenje. Jemčeve slike so naslikane.Ml Over. Gledalčevo oko se ne more ustaviti na eni sami določeni točki kompozicije, da bi zajelo celoto slike, ker m nobene hierarhizacije in dominacije posameznih slikovnih partij. Ponekod so barve tako razredčene, da se vpijejo v platno, drugod zgoščene barvne lise prevzamejo funkcijo prostorske cezure. Na posameznih mestih so barvni nanosi transparentni, tako da dajo slikam eterično globino, drugod pa so barve zgoščene v barvni madež, za katerega se zdi, da lebdi pred slikovnim poljem. Slika kot celota je več kot seštevek njenih konstitutivnih delov Slika je skrbna medigra naključij in nujnosti. Hkrati pa gre za živo entiteto, ki živi svoje lastno življenje z vibrirajočo in pulzirajočo koreografijo barvne gestualnosti. Slikar ustvarja svoje slike iz celega telesa. Da bi ujel neujemljivost in enkratnost trenutka, slika s čopiči, uporablja dripping pa tudi lastno roko. Neujemljivost trenutka je ujeta in fiksirana tako, da imamo pred njegovimi slikami občutek, da je ravno slika tista, ki to neujemljivost generira.V nasprotju z njegovimi slikami so njegove jedkanice narejene samo s črno barvo na belem papirju. Namesto orkestracije barvnih skladov nam spregovori nasprotje med dvema pomožnima barvama Tudi pri njegovih jedkanicah imamo občutek, da gre za madeže, ki se razvijajo v varljive antropomorfne forme in preplete linij. Le-te razkrivajo svoj risarski izvor. Barvno žarenje slik najde svojo umiritev v črno-belih jedkanicah A tudi ta umiritev ni popolna, saj poraja ponovno slo po barvi. Ko stojimo pred Jetnčevimi slikami, imamo občutek, kot da bi se na platnu odslikavala svetloba, filtrirana skozi imaginarne barvne vitraže. Ta svetloba omogoči barvam življenje, naredi sliko vidno in gledalca postavi v tisti uročljivi položaj, v katerega so bili postavljeni stari Grki, ko so govorili o Iris kot o hčerki začudenja. Robert Inhof, foto: J. Z. 12 KRONIKA 19. maj 2005-VESffll ZAPOSLITEV V ŠPARU? DOBRO ZAME! Ste natančni in zanesljivi? Želite vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbira! Za novo poslovalnico SPAR Beltinci iščemo: - Namestnika vodje trgovine (m/ž) Pogoji: - V. stopnja izobrazbe - najmanj tri leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih - poznavanje dela v trgovini - Vodjo izmene (m/ž) - Prodajalce (m/ž) - Mesarje - prodajalce (m/ž) - Prodajalca - prevzemnika blaga (m/ž) Pogoji: - najmanj IV. stopnja izobrazbe, trgovske ali živilske smeri - zaželene delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih - veselje do dela z ljudmi Nudimo; - delo v sodobno opremljeni poslovalnici GASILI BUKM SOSi Nepazljive gospodinje V soboto malo pred sedmo uro zvečer so se po M Soboti slišale sirene gasilskih in policijskih avtomobilov, ki so posredovali v stanovanju v bloku nad restavracijo ob križišču Lendavske in Cvetkove ulice. Vendar se na srečo ni zgodilo nič hujšega, saj je šlo te za nezgodo v stilu, ko gospodinja med kuhanjem pozabi na lonce na štedilniku. Ker pa v kroniki med policijskimi poročili pogosto zabeležimo takšne nezgode, najbrž ne bo odveč, če opozorimo na previdnost, saj je bilo v nekaterih drugih primerih tudi za več sto tisočakov škode, A. B., foto: J. Z. SLOVENSKA VOJSKA Policist, moj prijatelj Takole (fotografija je s prve soboške osnovne šole) se te dni mudita po prvih razredih osnovnih šol na območju soboške policijske postaje policist Damir Jošar in policistka Tina Vlaj - Zver. Med obiskom, ki traja eno šolsko uro, jim predstavljata številko 113 in prikažeta, kako seje treba varno vesti v prometu. Namen preventivne akcije je tudi odpraviti strah otrok pred policisti. Damirše zapoje svoje pesmi s preventivno vsebino in vsak učenec dobi tudi njegovo zgoščenko Varno in zabavno v prometu. A, B., foto; N. J. .SLOV 1HUA 'ZA OBRAMBO Spar Slovenija d.o.o.. Kadrovska služba, Letališka 26, 1000 Ljubljana. - prijetno delovno okolje, kjer vam ne bo nikoli dolgčas - pogodbo za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas Prijave pošljite v 8 dneh od objave na naslov: PRIDRUŽITE SE NAM! SLOVENI JA 520 tisočakov In 5 mesecev Tovornjakar Minuli teden so radgonski varuhi reda ustavili tujega tovornjakarja, ki je v naselju namesto dovoljenih 50 km/h peljal 90 km/' h. Ponudili so mu alkotest, ki je po novih vrednostih pokazal 0,70 tng/1, kar je blizu 1,5 promila. Sodišče mu je izreklo 240 tisočakov denarne kazni in ukrep prepovedi vožnje za dva meseca v Sloveniji. A to tudi ni ustavilo pogumnega voznika, saj so ga dan zatem ujeli v Crešnjevcih, kjer je zdrsnil s ceste. Takrat je odklonil pihanje, sodnik pa mu je odredil 280 tisoč sit kazni in trimesečni ukrep prepovedi vožnje. - A. B. Nogometno kronični Prva nogometno kronična: Krajani Beznovec res nimajo sreče. Najprej jim je nekdo med prvomajskimi prazniki suni! zastavo, sedaj pa so jim odnesli z nogometnega igrišča še mreže za gol. Ker po naših informacij njihov malonogometni klub bije boj za obstanek v elitni puconski ligi, je možno, da so jim mreže ukradli (recimo) Bodonci, ki se prav tako krčevito borijo proti izpadu iz lige in ki bi tako svojim nasprotnikom še bolj otežili delo. So pa Beznovčani v boju za obstanek uspešni, saj so prejšnjo soboto iztržili remi proti favorizirani Brezi. Druga nogometnokronična: Domačin iz Vanče vasi, domnevamo, da je bil nezadovoljen z rezultati, je zažgal približno 40 nogometnih dresov. Domači klub Roma ima tako za 250 tisočakov škode. - A. B. IZDePi.Si VMHovensM ponei r»lth oglasov Ena spletna a|ran. ki združuje 7 časopcov i vseh koncev S*ovem|ei Oblite www.Uben.Bi, oddale r^oj mali egmpa ni poDoinajij oglaw, sptehodlte se po apnenih Mrunefi in naj vas navdušijo kadrovski oglasi' 9r> V sredo je gorelo sf linčih, ker so. tako P । novalci pustili žerp pel v plastični bilo za dva milijona * njeni zublji so unR jotk šja, zložena drva in r gistriran avto. J) Nezaklenjen^ Zaenkrat še nc^1’' »odnesla« 35 , lenjene stanovanj Soboti. Koment^,^ potreben, trebajc . stanovanje. Twingo z modro lučjo Nemalo presenečena sta bila verjetno moža postave- K* pi v službenem avtu proti M Soboti, ko ju je prehitel 1* ‘ na strehi modro rotacijsko luč. Šofer nvinga je še PCI' jjp'1 luč v semaforju in vozil naprej po mescu Avantura ni ™ h bi1 so ga možje postave ujeli in spisali plačilna naloga- -vičen do uporabe modre luči in ker je prevozil rde« ‘ ‘ 090 ženska Policijski preiskovalci imajo v zadnjem času ob"® (,r irr' 50-letno žensko, ki hodi naokoli po M. Soboti in Pr° P' bira med posamezniki in podjetji, da bi jt posodil* । - v poklicati zdravnika. To, da kliče zdravnika, je pokliče številko 090, ker rada prisluhne različni^ vedeževalkam Ponavadi traja klic več minut, in taka minuta pogovora blizu 200 sir, vam lahko 1,0 fonski račun. Sicer naj bi imela ženska, doma je ■' tod : težave zaradi nesrečnega dogodka v preteklo50 lahko razlaga njenega početja. In kaj vam je stori0- ‘^.0 P telefon’ Preprosto, namesto da ji odstopite telefon-ti, vi pokličite 113- Je vsaj brezplačno. - A. B. PRIDRUŽITE SE NAM IN POSTANITE POKuvn-ALI POGODBENI PRIPADNIK REZERVNE SE5™ SLOVENSKE VOJSKE. ŽELITE PROSTOVOLJNO SLUŽITI VOJAŠKI INFORMACIJE DOBITE V IZJ* OBRAMBO MURSKA SOBOTA * V G. RADGONI, LJUTOMERU 1«^ VOJAŠNICI MURSKA SOBOTA BREZPLAČNI TEL ŠT. 080 1J HffHlKd-g. maj 2005 KMETIJSTVO 13 4 p p ^f®kmurskem vinorodnem okolišu Manjka 600 hektarjev 71 Matije enajsto tradicio-mho ocenjevanje vin PRFK-®S1 PRVAK, ki je bilo le-» Tt^anuitlil Društva vi-Wiinikov Strehovci. ' It-imantam vinorodnem tešu je uradno registrir a-^i^švlunjradnlkov, kar (ttflini, neb vinograd' ®ikov Osnovni podatki o ura' ‘^v^ršinah vinogradov v Pi^taeznih podokoliših v ^tiurskem vinorodnem >, ptikmani v spodnji TWdtaki. stijajo, saj tako kažejo letalski posnetki. Evropa nam ne bo dolgo ponujala možnosti »legalizacije« naše ljubiteljske pridelave vina. Zanimivi so tudi podatki o prijavi pridelka grozdja, ki nam izkazujejo za leto 2004 pridelek 2860 kg in v letu 2003 pridelek 5521 kg grozdja na ha Tudi ti podatki so za razmislek. V spodnji razpredelnici pa prikazujem podatke o sor-timentu za celoten okoliš, ki je vpisan v register pridelovalcev: N'. . hi 296,5357 Odstotek 49,9 10,5 39,6 100.00 62,4552 235,8191 594,81 Ivom vino* to^j^^Ptideloval- Polovica vinograd-iV|iK>8f,H ' nam 600 ki dejansko ob-%-■ Sorta laški rizling mešano belo Chardonnay reus« rizling šipon beli omot sauvignon sivi pinot kemer rizvanec zelem silvanec traminec m odra frankinja Površina v ha 243,45 58,93 56,39 45,64 42,81 30,80 20,38 13,17 6,53 5,95 4,90 4,20 4,39 Odstotek 40,9 9,9 9,5 7.7 7,2 5,2 3,4 2,2 1,1 1.0 8,2 0,7 0,7 yln* P kižj.-x> podatki z društvenih ocenjevanj v marcu. ^’Tiietjjji ‘' "k" zlato medaljo (VZM) je potrebna ocena 19,10, za 10 WM) 18,1 in srebrno (SM) 17,10 točke. 1*23-— SUtaMa. VZM % ZM % SM % Izločeno % - ■J J 05 0 0 9 26,5 12 35,3 7 20,6 ■ - -ŽL156 0 0 11 28,9 19 50.0 2 5,9 178 2,yg 7 3,9 37 20,8 83 46,6 27 15,2 9J3 0 0 25 30.9 47 58,0 9 11,1 M 9,97 0 0 30 35,7 38 45.2 8 9,5 fe., SJL9.37 0 0 32 41,0 35 44,9 4 5,1 ''■i! 1U8 0 0 42 45,2 37 39,8 3 3,2 *■-^6,85 0 0 17 29,8 37 64,9 2 3,5 w 0 0 30 38,5 40 51,3 3 3,8 145 0 0 30 48,4 26 33,3 4 5,1 Sip Bjo 0 0 35 70,0 10 20,0 3 6.5 > JOO 7 0,8 296 35,5 386 46,3 fl 8,6 Cakova: Razstava in ocenjevanje goveje živine Najboljše so bile Šema Lika, Halja in Španga Cene sredstev za varstvo rastlin Trgovina Ljutomerčan, Govedorejsko društvo G. Radgona, v katerega je včlanjenih več kot 200 govedorejcev, je pripravilo letos v okviru praznovanja 11. občinskega praznika občine Sveti Juri ob Ščavnici razstavo goveje živine, prvo’po dvanajstih letih. Rejci so pripeljali na razstavo natanko štirideset živali, predvsem krav. Po besedah dr. Alojza Slaviča, vodje organizacijskega odbora razstave, je bila to najboljša razstava v zadnjih letih v Pomurju. Živali so ocenjevali strokovnjaki, ki so izbrali najboljše, te pa so na posebni slovesnosti tudi nagradili. Še preden so nagradili najboljše razstavljene živali, so organizatorji podelili posebna priznanja tistim, ki so Še posebno prispevali k razvoju panoge na tem območju. Za življenjsko delo v govedoreji so priznanja dobili: Martin Belec (Slap-tinci), Franc Čuk (Hrastje Mota), Karel Fleisinger (Spodnji Ivan;-ci), Štefan Flisar, star kar 93 let (Murski Vrh), Alojz Gregorec (Slaptinci), Franc Kavčič (Stave-šinski Vrh), Franc Koler (Spodnja Ščavnica), Alojz Novak (Žihlava), Jožef Slana, Alojz Štuhec (oba Belehnečici), Marija Bračko (Lastomerci) in Franc Korošak (Okoslavci). Za dolgoletno delo v selekciji goved je prejel priznanje Franc Šonaja; za dolgoletno delo v kontroli proizvodnosti v govedoreji pa Stanko Kocmut (Segovci) in Franc Špindler (Slaptinci). Priznanja so prejeli tudi predstavniki nekaterih oodietii. ki so neoosred- no povezana z govedorejo, vsekakor pa so bile deležne posebne pozornosti kravje lepotice, saj so bile v štirih kategorijah z zvonci in priznanji nagrajene po tri najboljše. V kategoriji starejših krav je na 1. mestu krava Šemi lastnice Angele Rakuša iz Spodnje Ščavnice pred Šarko, lastnik je Janko Belec (Slaptinci), in Šiško lastnice Marinke RantaŠa (Bolehnečici). Med mladimi kravami z zaključeno prvo lakta-cijo je zmagala Lika (Jože Bračko, Lastomerci) pred Palmo (Boštjan Vamberger, Bolehnečici) in Dano (Janez Fras, Lešane). Med prvesni-čarni z znanimi tremi kontrolami je bila najboljša Halja (Jože Bračko, Lastomerci) pred Nilo (Marinka RantaŠa, Bolehnečici) in Sovo (Slavko Senekovič, Nasova). Poglavje zase so bile »divje« telice, kjer je zmagala Španga (Stanko Gregorec, Slaptinci) pred Zino (Marinka RantaŠa, Bolehnečici) injahto (Franc Murkovič, Žihlava). Z zvoncem in priznanjem je nagrajena tudi kravja družina Franca Čuka (Hrastje -Mota), in sicer: prababica Bimba, babica Bila, mama Balada in hčerka Bera. Besedilo in foto: O, B. Kolodvorska ul.. Ljutomer Fungicidi Pakiranje Cena v sit bmo 500 sc 1/1 1.900,00 dithane M-45 1/1 1.150,00 cuprablau Z 1/1 920,00 chorus 75 WG 15 g 1.050.00 crystal 100 ml 1.980,00 delan 0.1 1.570,00 euoaren multi 1/1 4.400,00 pepelin 1/1 530,00 tirani 76 WG VI 1.250.00 sphere ec 1/1 11 500,00 ridomil gold MZ pepit 1/1 3.890,00 artea 330 EC 1/1 12.400,00 eminent l/l 6.950,00 melody duo WP 1/1 3.990,00 mikal 1/1 4.150,00 merita l/l 5.390,00 karathane EC 0,1 720,00 tol pa n 80wdg 1/1 2.190,00 archer 1/1 6.850,00 opus team 1/1 7.230,00 antracol ccmbi 1/1 3.790,00 Insekticidi actare 40 g 1,790.00 karate zeon 1/1 9.700,00 actara25wg 4g 500,00 karate teon 50 ml 50 ml 690,00 orthus 0,1 1.590,00 tasta c t/1 1.180,00 hasudin 600 d e mita n 0,2501 0,051 1.390,00 1.490,00 mesmol granule polti 250 g 680.00 reldan 40 EC 1/1 5.440,00 perfection 1/1 2.750,00 actelic 0,1 1.190,00 reldan 40 ec 0,21 1,370,00 talone liquide 200 ml 990,00 mesu rol 6 500 0,2 3.130 00 thiodace E-35 1/1 3.550,00 volaton ec 500 1/1 4.10000 Herbicidi artea 11 L2.40u.00 dual gold 11 5.150,00 golds 1kg 6.450,00 primextra gold 12 11 2.800,00 pyramin turbo 11 4.840,00 sekater 0,3 kg 4.390,00 caiisto 0.251 7.900,00 goltix 70 1kg 6.450,00 5etacal ekspert 11 9.800,00 stomp 330 E 11 2.020,00 frontier l/l 5.920,00 herboerd 1/1 1,090,00 husar 0,3 13.490,00 basa gran 600 1/1 6.190,00 lintur 70 WG 0,15 2.470,00 equip 1/1 6.980,00 touchdown 1/1 1.910,00 lonitei 100 1/1 10 800,00 Močila nu-film 0,1 690,00 nu-film 1/1 4.370,00 pin ovit N 1/1 1.590,00 Follarna gnojila piotifert (proti stresom) 1/1 1 530,00 ba yf ola n 251 10.400,00 pesi, Visoko učinkovit sstemiCni insekticid, ki nudi odlično varstvo pred Škodljivimi J žuželkami kot so listne uši, jabolčna griziica. jabolčni zavijač. listni zavrtači, koloradski hrošd ih rastlinjakov ščittar o o Razen ugodne cene m nizkih odmerkov ( 0, ' -3,3 l/ha) sredstvo odlikujeltudi možnost uporabe v času cvetenja, saj ni strupeno za čebele. 1*^) Baver CropScience adkorni o to <0 Vaše novo orodje za integrirano pridelavo brez navzkrižne rezistence. 'to'^aiinlSrv a na •sonem strani Mure« je v glavah vi-■'r^l " čakanje, da nas bo kdo drug s »senčne strani Mure* Er,.,. Novak, univ. diol. inž. kmet.. KGZ Murska Sobota od 400,000 SIT 9za raft« tacajte pralno ttcXabo prttotite razedte m wwrabs?1 I0WUSX0 GOZDARSKA ZAKUHA, ZOO KMETU9KO-TEHNIČNI center sloga GrtjertlUvi 2, B«Wrwl, W.: (02) S35 23 50 Ookrmie«: pon«W>k-p«tik: Mth oobou. Min pmus f- * st VaS j JE naSjonob t V* ~ iwiitorafaDiwt’Mpi^ rz* ''k" if«"' ce^sioe" M«od * do “ uiinkovito delo na poM>*: od > Jr> «i ftu k .K”‘rja rezervnih delov. Po ugodnih cena to * ‘udi do 10 ut. Pri nas pa lahko prodate pridelke. obračalniki Kuhn 5,75m: Orl I .........O SI J nakladalka Bergmann 40m3: 8.790.000 SIT John Deere 5720 Solid za 8.490.000 StI: kosilnice Kuhn: It 770,000 SIT SlOfil John Deere PowerTcch motor 4,?l J Jeklene Halja PowerQued menjalnik (16/16 pod obremenitvijo, 40 km/b), Invertor smeri PowerReverter brez uporabe sklopke, oljno hlajena aklopka PermaClutcb, EUR * elektronsko upravlja n e hidravlika, hidravlične zavore, klima. terne za gnojevko Fuchs?" ‘Ki «11 kardani Waltencheid^ ovlialne folije Sitotite: „i js.wsrr povzročajo plevelr? flesitev vam nudijo Sredstva Beetup: , ■ dvojheill trojne korTfbiriacije ■ iiu-et-sjfnljLilu '■‘k. -I. i'-'.'. •tepogrssljivnolipdinjujcfc osnw & »< 14 IZ NAŠIH KRAJEV 19. maj 2005-VISKI ha očetovem grobu Gomjeradgonski gasilci odlično sodelujejo s kolegi iz nemškega Bruchsala Bili so navdušeni Gornjeradgonska občina je vzpostavila stike tudi z nemškim mestom Bruchsal - Heimsheim, do katerih je prišlo na pobudo predstavnice interesne skupnosti Stara preša v Helmsheimu Inge Sautter in Daniele Žula, ki je zaposlena na slovenskem veleposlaništvu v Berlinu. Medtem je zaživelo sodelovanje na kulturnem in športnem področju, še posebej dobro sodelujejo gasilci. Kmalu pričakujejo tudi uradno pobratenje obeh mest. Lani so pripravili v Gornji Radgoni skupno srečanje oz. tedensko taborjenje mladih gasilcev iz Gornje Radgone in omenjenega nemškega mesta, med 5. in 8. majem pa je bilo še srečanje odraslih gasilcev. Na štiridnevnem obisku v Gornji Radgoni je gostovalo 42 gasilcev in njihovih soprog iz Bruchsal -Helmsheima, ki so bili navdušeni nad tistim, kar so videli in doživeli v Gornji Radgoni in okolici. Poleg izmenjave izkušenj, pogovorov in druženja so si gost je iz Nemčije ogledali veliko znamenitosti na gornjerad-gonskem območju in širše. In po tistem, kar smo slišali na skupnem srečanju v gornjerad-gonskem gasilskem domu, so bili gostje iz Nemčije zelo navdušeni nad bivanjem pri nas. »Prihodnje leto pričakujemo obisk radgonskih gasilcev pri nas v Nemčiji, takoj potem pa bo pri nas mladinski gasilski tabor. Sodelovanje bomo razširili tudi na druga področja,« nam je med drugim povedal poveljnik gasilcev iz gostujočega mesta Gerhard Schaffer, O. B., foto: O. B. Odranski šolarji so si predstavi« v Ljubljani rancisosepreo^ nili iz Ljubljane . na Kongresnem!^ stavili meščanom ■ P Znano je, daje spomladi leta 1945 tudi v Prekmurju padlo več kot 520 vojakov in oficirjev Rdeče armade. Med temi je 21, aprila 1945 v terenski vojaški bolnišnici na Goričkem za posledicami bojnih ran umrl ta krat 3 4-letni AraKljan AšotAgarunovič, katerega svojci so prejeli njegovo zadnje pismo z bojišča še nekje na Madžarskem konec aprila 1945. Za njegovo smrt so izvedeli šele leta 1949. Po mnogih letih iskanja, ko so se svojci pokojnega Arakijana iz rodne Armenije že preselili v današnjo Rusko federacijo, so leta 1979 izvedeli, da naj bi bil pokopan nekje v Sloveniji. Ob pomoči veleposlaništva Ruske federacije v Ljubljani so tako leta 1997 končno dobili potrditev, daje pokopan na murskosoboškem pokopališču med več kot 520 pripadniki Rdeče armade. Prav 9. maja letos se je tako po 60 letih smrti na očetovem grobu poklonila njegovemu spominu hči, danes 72-letna Kima Asetovna, ki je prav s tem namenom pripotovala iz Ruske federacije v spremstvu svoje snahe ter konzula veleposlaništva Ruske federacije v Ljubljani Igorja Romanova, Z njo so se spominu na njenega očeta in vseh padlih rdečear-mejcev poklonili še borci NOB soboškega območnega združenja. F. Matko Priložnost za zdravo naložbo Iz široke palete varčevalno-naložbenih možnosti vam ponujamo priložnost za vpis v naložbeno življenjsko zavarovanje, vezano na košarico farmacevtskih m biotehnoloških delnic. NLB Naložba Vita 8 ♦ Minimalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.DOO USD v tolarski protivrednosti, preračunani jx> prodajnem podjetniškim tečaju NLB na dan vplačila • Naložbeno obdobje: do 30. junija 2015 • Vpis: od 3. maja do 27. maja 2005 z možnim predčasnim zaključkom. Naložbeni cilj sklada, na katerega se veže NLB Naložba Vita 8, je na dan izteka zavarovanja povrniti vlagateljem neto vplačano (investirano) premijo in v primeru pozitivnih gibanj izplačati še 110% udeležbo v donosu košarice delnic. Obiščite naše svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke. Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje: NLB Vita, življenjska zavarovalnica d d., Ljubljana Zavarovanje trži: Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, ki pri tem nastopa kot zavarovalni posrednik, NLB Naložba Vita 8 m depozit m ni vključena v sistem zajamčenih vlog. NLB Naložba Vita 8 je naložbeno življenjsko zavarovanje, pn katerem je donos v celoti odvisen od gibanja vrednosti enot investicijskega sklada. Vračilo najmanj neto vplačane premije ob izteku zavarovanja je naložbeni cilj upravljavca investicijskega sklada. Tveganje, da bo znesek izplačila naložbenega življenjskega zavarovanja lahko nižji od zneska vplačila v naložbeno življenjsko zavarovanje prevzema vlagatelj. NLB Vrta, življenjska zavarovalnica d.d., Ljubljana, jamči za izplačilo vsaj v višini zavarovalne vsote v primeru nastanka zavarovalnega primera med trajanjem zavarovanja. www.nlb.5i ljubljanska banka i/ub/janska bankd d.d. Zaposlite svoj denar tom Odimo .. Na izviren in sip0 „ predstavili kraj Odf^ mijo,glasbo,plesi>s ter prikazi običajev10 stavili so tudi svojo cerkev Sv. trojice zn niki, ob tem pašepn skega župnika Loj^ njegova literarna de .p so na stojnici ke, raziskovalne mi projektno nalog izdelke umetnosti obrti in razgledm***^ prebivalci mesta Lj jiP naJi največjo važko^ veniji s 1700 pr^j^ ski šolarji so ob t L ^r* pokazali, da so pra* govanja knjižne in de. Seveda ni mani^ len odranski po^1 kovalcem so ponvi kulinarične dobrot ’ . seko, salo, kruhpT $ krapce, retaše, gib* , ne in ajdove tudi ajdovo kašo, »jtf klobase ter in krvavicami Nasi rojaki na mednarodni prireditvi 74,^.,. < V znanem avstrijSKem turističnem kraju Zeli an^iHer vsako leto pripravijo 3-dnevno mednarodno prireditev Gauderfest. Nanjo so letos pova skega kulturnega društva Lipa iz Miinchna (pridružilo sejim je tudi pet članov slovenskega društva Drava iz Augsburga), ki so se vključiliv stavniki Bavarske in članic Evropske unije. S ponosom so se pokazali v slovenskih narodnih oblačilih in z našimi simboli, društvena folklorna dvakrat predstavila na prostem m v velikem prireditvenem šotoru. Posnetek nam je posredoval predsednik Lipe Drago Kočar. J. G., D. K. Razstava ob 130-letnici reje kasačev v Ljutomeru Lani je minilo 130 let od prvih kasaških dirk, ki so bile leta 1874 na cesti med Križevci in Ljutomerom. Ob tej priložnosti je pripravi! KK ljutomerska-paj z Zgodovinskim arhivom Ptuj razstavo o reji kasačev v Ljutomeru. Otvoritev razstave je bila septembra lansko leto v Lukavcih, za tem pa je bila na ogied še v Križevcih pri Ljutomeru, pri Svetem Juriju ob Ščavnici ter v prostorih občin Ormož in Veržej. Letos, ko poteka 130 let od registracije prvega dirkalnega društva na Slovenskem (26. maja 1875 v avstrijskem Gradcu), so razstavo (na posnetku) pripravili še v prleški prestolnici. Uredba sta jo Marija Hernja Masten in Nada Jurkovič. Besedilo mfoto: N, Š. -19 maj 2005 IZ NAŠIH KRAJEV Ivan Muhič s Sp. Kamenščaka je korakal s Prekmursko brigado ' Čeprav se je vojna končala, so tvegali Življenja in! p -. 1L e lep sončen dan. ko M 'm w ustavili pri Ivanu M u 1 n tu sinjem Katnenšča-! ^".ki je pr vbodli zanimivo ’1 ’Wifrkti pit Sedrije zunaj, ‘Utdovij češnje, ki jih ni ■.pomladanska po- ltW in k razgledoval p° “Miici. Povedal nam je, da se st i l Kamenščaka je ponosen, da je bil član Prekmurske m kasneje še Šla nd rove brigade. Potem ko bil najprej tri leta okrajni mladinski funkcionar v Ljutomeru, nato je bil do leta 1954 OHC^sko-vinogradniškem kombinatu Presika - Stročja vas, od tam ga je peljala službena pot na državno JTKl,nPri Mariboru, leta 1962 pa v Trbovlje, kjer je živel in delal doleta 1983. Staro hišo na Spodnjem ’ s 2 ženo začela obnavljati in dograjevati leta 1980. za stalno pa sta se preselila v Prlekijo leta 1986 '"i^./^ hiši, ki sta jo z dozidala ter j. ^lcl tudi za rtaj-k° let pred glavni direktor t trgnvskvga po st je vračal 1945, ko se je k D R A 8 a Q M u 9 H I 3 3 Besedilo in foto; Jože Graj G- s. 31. maj ‘05 www.tip-bled.si Vabimo vas v naše salone, kjer boste dobili popust za - pohištvo iz masivnega lesa TARA in MAESTRAL, - - notranja vrata bukev opažne plošče dolžine 1500x500mm in 20% popust za brikete. ■ ° Ocsn 40% po novem Dan pred kapitulacijo Nemčije, to je 7. maja 1945., se je formirala Prekmurska brigada (večina iz mobiliziranih mladih Prekmurcev in nekaterih Prlekov), ki je že naslednji dan krenila čez reko Muro na Štajersko z nalogo, da poseže v boje z umikajočo se nemško vojsko ter ostanki umi kajočih se ustašev in četnikov, poleg tega pa je imela tudi nalogo, utrjevati ljudsko oblast na terenu, »Čeprav se mi bliža osemdeseto teto življenja, se še zelo dobro spominjam tistih (asov. 6. maja leta 1945 sem kot komunalni delavec takratne občine Ljutomer kakšnih petsto metrov od ljutomerske železniške postaje rezal dolge šibe, mi pravimo »rahle«, za fižol. Zaslišal sem petje s postaje in kmalu mi je bilo znano, da je tja prikorakala četa iz Vidanovec. Nosila je ugodne cene žaganega lesa SOBOTA Savel center. Cvetkova 2 521 38 72 bled pesem slovensko trobojnico. Takoj sem zaslutil, da se bliža svoboda. Še istega dne popoldne je po glavni cesti, zgodbo in petjem, prikorakal v Ljutomer prvi prekmurski bataljon. Že dva dni prej pa je komanda domačih partizanov (Pušenjak, Joha idr.) v sodelovanju z delom štaba 4. Jugo slovanske armade izdala odlok o obvezni mobilizaciji letnikov 1923-1928. Tako sem 7. maja prejel poziv za mobilizacijo tudi jaz, veljati pa je začel 8. maja, ko sem se moral javiti na zbornem mestu v Ljutomeru. Tega dne smo lahko šli spat še domov, 9 maja pa smo Prekmurci in Prleki skupaj, veselo in ponosno, krenili prek Kamenščaka proti Ptuju in Mariboru...« Med potjo so jih domačini pozdravljali in marsikje tudi pogostili. Ob cesti med ptujskimi polji so ležali razpadajoči in smr deči pobiti konji, v jarkih pa slabo pokopani nemški vojaki, ki so jih postrelila angleška letala. Ivan se tudi spominja, da so prvo noč prespali v bližini Mo-Škanjec, naslednji dan pa je sledil marš do Maribora. Tam je moral on tri dni stražiti v podzemnih dvoranah, kjer je bila tovarna za letalske motorje. Prekmurska brigada pa se je v Mariboru okrepila z novimi borci, ki so prišli tja iz gornjeradgonske in lenarške smeri. Teden dni SO ostali vsi skupaj v Mariboru, nato pa je padel ukaz za pohod na Koroško, kjer so se potekali zadnji boji z umikajočo se nemško armado. »Prek pontonskega mosta pri Dravogradu smo nadaljevali pot do Poljan, kjer se je tako rekoč še kadilo od spopadov z okupatorji. Tu smo se lahko preoblekli v boljše nemške uniforme in si napolnili čutare z viskijem, ki so ga kar v sodih pustili pobegli vojaki. Prišli smo do manjšega mesta Ei-biswald, kjer so bile razmeščene že tudi Šlandrova, Šercerjeva in Tomšičeva brigada. Naša Prekmurska četa se je tu razformirala, večina borcev pa se je priključila Šlandrovi brigadi. Spali smo v gasilskih domovih in šolah Hrana je bila zelo slaba, tako da nas je večina dobila drisko. Po Koroškem pa nismo dolgo pohajkovali, saj se je morala jugoslovanska vojska od tam umakniti po sporazumu z Jalte Določili so me v divizijo, ki je morala pešačiti proti Banatu Marš je bil vsak dan dolg po 40 kilometrov...» V nadaljevanju nam je dokaj podrobno opisal to pot in potem Še življenje v Banatu. Konec leta 1945 je moral spet na pot do Koprivnice na Hrvaškem, konec leta 1946 pa je bila večina Prekmurcev in Prlekov »prekomandi-rana« v zagrebške kasarne. Tu so ostali do septembra leta 1947, ko so jih demobilizirali, tako da so lahko končno odšli na svoje domove. __________________________15 Med rožami in drugim zelenjem v Murski Soboti V Murski Soboti je kar nekaj lastnikov hiš z dvorišči, ki bi radi naredili ta mali prostor čim lepši. Med njimi je gotovo tudi Jožef Šeruga. Okolico njegovega doma v Trstenjakovi ulici krasi zelenje, pri čemer še posebej prihajajo do izraza nasadi različnih vrst rož in manjši ribnik z lokvanji in drugim rastlinjem, med katerim plavajo ribe bele in rdeče barve. Jožef, ki je star že 74 let, pravi, da rad posedi na domačem dvorišču med vsem tem zelenjem, ki ga obkrožata nasad »živega plota« in brajda vinske trte Še posebej ponosen je na zadnjo novost, manjši ribnik, ki ga je začel urejati pred kakim letom in je zanj navozil tudi vso potrebno kamenje Pred tem pa je že uredil podoben ribnik tudi bratovi vnukinji. Pravi, da je imel naravo vedno rad in da se je vedno veliko sprehajal po naravi. Odkar mu je lani umrla žena, je precej osamljen in mu je domači vrt z rožami in sadnim drevjem pravi balzam za dušo, ko mu je težko. Urejanje okolice doma ga zelo veseli in pravi, da se po delu bolje počuti, med delom pa tudi pozabi na težave Včasih pa le sedi in več ur opazuje to lepoto. Prostor ob sadnem drevju pa krasi še stari vodnjak. Že od malih nog ga je zelo zanimala narava, in čeprav je že od rojstva Živel v M. Soboti, je rad hodil pomagat na dedkovo kmetijo, kjer je znal postoriti vsa kmečka opravila. Več kot štirideset let je bil tudi član ribiške družine M Sobota in je dejansko, kot pravi, prehodil že vse slovensko obrežje reke Mure. J. Ga. Člani Ribiške družine Ljutomer so se pred dnevi podali na čistilno akcijo h Gajševskemu jezeru (na posnetku), gramoznici pri Bunčanih, k reki Muri in še na nekatera druga svoja »lovišča«, da bi pobrali smeti in odpadke za drugimi. Verjetno pa so našli tudi sledi (beri odpadke) nekaterih svojih članov, ki jim m marža čisto okolje. J. G. II III ii notran. Dr. Gombošija sprejel beltinski župan Ob uspešno opravljenem zagovoru doktorske disertacije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, s katerim je Matej Gomboši iz Beltince dosegel naziv doktorja znanosti, je župan beltinske občine Milan Kerman pripravil slovesen sprejem. Udeležili so se ga predstavniki občine in krajevne skupnosti, nekateri občinski svetniki in drugi. V občini so ponosni na krajana, ki je s svojim vztrajnim delom in znanjem dosegel visok akademski naslov, ki bo zagotovo velika spodbuda na njegovem raziskovalnem področju. Z aktivno vključitvijo v razvoj lokalne skupnosti, zlasti v turizem, želi uresničiti svoje zamisli. Ob tej priložnosti so mu izročili spominsko priznanje in šopek rož. M. J. Petdeset let Gasilske zveze Lendava V Gasilsko zvezo Lendava je vključenih 35 prostovoljnih gasilskih društev iz občinskih poveljstev Lendava, ČrenŠovci, Turnišče, Odranci, Velika Polana, Dobrovnik in Kobilje. Pred kratkim so se delegati zbrali na občnem zboru, ki so ga pripravili na Kobilju. Najprej so ocenili delo gasilske zveze v lanskem letu in poudarili, da je bilo le-to precej pestro in uspešno. Kot je navedel v poročilu o delu zveze predsednik Jože Hozjan, so na lanskem občnem zboru zveze sprejeli sklep o zaprtju servisa gasilnih aparatov. Obnovili so pogodbo o sodelovanju z GZ Žalske županije na Madžarskem. Družba Lek jim je podarila 27 osebnih računalnikov za delovanje gasilskih društev. Med nadaljnjimi nalogami in aktivnostmi velja omeniti prizadevanje občin Lendava in Letenye na Madžarskem o možnostih za pomoč pri reševanju iz višin, GZ Lendava praznuje letos 50-letnico delovanja. Ta jubilej bodo proslavili 17. junija z veliko gasilsko vajo v mestu Lendava ob sodelovanju PGD iz občinskih centrov, gostov iz Madžarske in PGD Murska Sobota, 18. junija ho v Čentibi veteransko gasilsko srečanje, istega dne zvečer pa bo v kulturnem domu v Lendavi slovesna akademija z razvitjem gasilskega prapora GZ Lendava. J. Ž. 16 REPORTAŽA 19. maj 2005-VESTNI Komunale! in Romi z roko v roki - pred njihovim nosom pa Madžari Železna do Nekateri bi se fotografirali - samo goli! Pomlad je lep letni čas, za nekatere Rome pa je Je dvakrat lepši kot ponavadi. V času, ko Saubermacher & Komunala organizira zbiranje kosovnih odpadkov, je to namreč priložnost, da zaslužijo kakšen (dodatni) tolar z zbiranjem železa in prodajo na odpadu. Ali pa celo kup tolarjev, Če so vztrajni in si najprej nakopičijo cele tone odpadnega materiala. V ugasnjen televizor ne moreš strmeti Tokrat sem se po njihovih sledeh odpravil v občino Moravske Toplice, kjer je ravno potekala akcija zbiranja kosovnih odpadkov. Ni se bilo treba peljati daleč, ko sem že naletel na delavce Sauber-macherja & Komunale, ki so nalagali odpadni material na svoj tovornjak, in na skupino Romov s Pušče, ki so naložili nekaj stvari na svojo avtomobilsko prikolico. Čeprav so v bistvu oboji opravljali družbeno koristno delo (čiščenje okolice), sem videl, da so ravno pri koncu medsebojne razprave. »Komunalci se jezijo, ker smo razsipali neke stvari,« mi je zaupal najstarejši od Romov. »Ampak to je bil Žakelj. Morali smo ga odvezati in pogledati, ali je v njem kaj vrednega za nas. Tudi ti ne moreš doma samo strmeti v ugasnjen televizor, ampak ga moraš vključiti, da vidiš, kaj je v njem,« je nadaljeval s svojo človeško logiko. »Ampak drugače so komunalci z nami v dobrem odnosu, bolj se zaradi pobiranja železa po vaseh včasih na nas jezijo domačini.« Njihova prikolica, ki je nosila ljutomerski grb, ni bila ravno pretirano polna. »Ah, veš kaj. nam to pobiranje železa in prodaja služita zgolj za preživetje. S tem ne moremo ravno obogateti. Povprečno zaslužimo na dan 22 tisoč tolarjev, zaradi davka nam od tega odbijejo 6 tisočakov, če pa prišteješ še stroške za bencin, za najem prikolice, in ker smo cel dan na terenu tudi nekaj za hrano, si lahko misliš, koliko nam sploh ostane,« mi je povedal mladenič med njimi. Obstajajo pa Romi, ki zaslužijo s tem kar mastne denarce, to mi je potrdila tudi omenjena skupina: »Nekateri, ki si doma na □ni - Tarot je sistemifcni nerojen1 ra plevelov po vzniku v Ddhferkd - zatira širok sopKter c~‘ tudi pirnico in J , > V, I, v. > , J L < > WIBVBIS - uporabimo gato ima koruza od 1 dvorišču vztrajno kopičijo železo in ga naberejo po več ton, lahko zaslužijo milijone. Poznamo takšne primere iz Odranec pa tudi iz Dolge vasi in Lendave. Še posebno, če se boš sedaj peljal po teh zadnjih dveh krajih, boš pri marsikateri hiši naletel na velike kupe železa.« Titova Jugoslavija je bila boljša Med komunalci in Romi pa je bila še ena razlika. Medtem ko prvi s fotografiranjem v glavnem niso imeli problema, se Romi nikakor Eden od navzočih nam je povedal, da lahko računa za tale kup le okrog 50 000 tolarjev. No, če bi mu uspelo staro žele- Pri pobiranju odpadkov je treba včasih pošteno napeti mišice. ■Na odpadu bosta med drugim končala tudi stara »pegla« in odsluženi bicikel. - *• ’ v Komunalci in Romi včasih opravljajo podoben posel drug poleg drugega. Prvim je to služba, drugim pa to včasih pomeni preživetje. Včasih pa še kaj več. niso hoteli fotografirati, kar se mi je kasneje ponavljalo še pri vseh, ki sem jih srečal, tudi pri omenjenem lastniku iz Odranec, ki se je ravno takrat pripeljal mimo. Z informacijami nisem imel težav, povedali so mi vse, tudi kraj svojega bivanja, bili so dobro razpoloženi in pripravljeni na šalo, ampak ko je prišlo do fotografiranja, se je vse skupaj ustavilo. »Tj nimaš toliko denarja, da bi mi lahko plačal za mojo sliko,« mi je najprej v Šali navrgel mlad Rom. Nato pa še v istem tonu nadaljeval: »Lahko me fotografiraš, vendar samo golega.« Potem pa mi je zaupal resnične vzroke: »Ne, mene bo sram. Drugače igram po veselicah in poskušam biti dokaj urejen, potem pa me bodo videli na Pwa Tllt*. i »n&žuMžIl V romskem naselju Kamenci Obiskali smo tudi romsko naselje Kamenci v Črenšovcih, kjer se tamkajšnji prebivalci kar množično ukvarjajo z zbiranjem in prodajo starega železa. To je pač njihova tradicija. Niso bili ravno navdušeni, da bi jih fotografirali, ker da jim grozijo s plačilom davka. Prepričani so, da bi bilo to krivično, saj jim nekaj odštejejo že, ko prodajo staro železo na Dinosu. Če bi morali še kaj plačati od izkupička, potem bi delali z izgubo. Za zbiranje namreč porabijo veliko goriva, ko se morajo voziti iz kraja v kraj. Delovnega časa pri tem seveda ne računajo. sliki in kazali name s prstom, češ glej ga, kako pobira smeti.« Starejše v skupini ni toliko mučil sram kot strah pred uradnimi organi: »Če bodo videli, koliko železa smo na-bral(,nam bodo nabili še več davka.« Mož srednjih let je bil raje previden: »Drugače bi nas lahko čisto mirno fotografiral, vendar nekateri dobivamo socialno podporo, pa se bojimo, da nam bodo še pri tej kaj ukinili, če nas bodo videli, da si prislužimo še kakšen tolar.« Njegove besede je potrdil najstarejši med njimi: »Če bi bil jaz v »pen-ziji«, bi me brez problema lahko poslikal, ampak trenutno sem na čakanju, pa raje ne bi nič tvegal « NESELEKT1VNI SISTE za čiščenje površin od i S. p. = socialni problem Malo dalje ob poti je«* čel romski par z otrokonu-^r me fotografiraš,^*^ gega,« mi je na odgovoril oče. »P*''1®1 ' fotografirali nagi. enako rekel tudi vaš kol® radi bili kaki '■ J kaj’« sem se pošalil še j®- \ je prišlo do lahko slikaš,« sta nu d I J pa oče in mama tegavsce t dovolila. Ko semseoiiP^ prej, je bilo nekaj čav,r dolini pa sem naletelnap' rko iz Prosenjakovce, ■' ■ njun avto dva sta mi potožili prodajo železa ni m1 kot prejšnja leta, saj F* železa odpeljejo koliko tovora so ;; no pred nami? P* Madžarskem je bob’1 * ’, Za kilo železa tam P1*^ rintov, pri nas pa sanl“ ’j.jP ko ti pa odbi jejo dav zo odpeljati na n in ga prodati tafli>p _ zaslužek najbrž p1*1 k1' Nato je še pokritiziral sedanjo gospodarsko situacijo: »36 let sem delal, sedaj pa sem na čakanju. Si lahko misliš, po 36 letih dela sem sedaj na čakanju? V Titovi Jugoslaviji si imel vsaj določeno socialno varnost, ta država sedaj pa ni nič vredna.« Razumel sem njihov strah pred fotografiranjem, razumel pa tudi njihovo potrebo po zbiranju in prodaji železa in v tem nisem videl nič nečastnega. Če bi bil na njihovem mestu, bi verjetno počel enako. IfPfVyilf VEvil J JJ.i \ larjev. Pobiramo ■ ur j je, na Madžarskem forintov, pu n*’p larjev. Mogočeb'' jr' krat poskušala odP ,, [peia Madžarsko, Zd3l , odprta, bi to če oni hodijo knain' j; si11 f šli k njim? Ampak ogromne kupe, l . zasluži veliko naj, koliko je to ' 1 y več ton Poznani P nekdo s tem iohišo,« Kmalu se pridružil še m 3 e|jal'r^/ Doline, kise kombiju. »Aha, ■ zbiranju šiite reči, o nas mo železo/je 1 ' j P Ir ludl^^d^ konkurenco iz ■ nam že vse ' r^L-j najin kombi- L«b3 več takšen kot , ,itidro oba moSkaza« l gim, saj sta se ..jm« p,. sedaj tudi m slišal, ,,f p3 > tempa^f” zaslugijebi1onlff^|!i-»Jaz bom tale prvi fant. Drug* P y mogoče kupil * vliala tudi prlP^^jtiisli^,^ sa«. Tako da P / s«Spod«sW ’ koristno občini A ji ,'.in%< /. -'''Z so se vi‘J«h naenkrat, mov, sem n-1, . । M. A kord: rdeč■ voznik naWuj.P1 /.i , ni-"1^ sil oznako o® J rnaj 2005 HURA POLETJE it If it if ura, poletje! Fo«o: Na-aša uh nos at' rf r: ž d poletje najlepši letni čas, ki po-Preda)anie sončnim žarkom in 1 ■ v morju, reki ali v kakem pa le brezskrbno preživljanje po-'‘Vr^^ršnihkoli obveznosti. Takrat se duŠa sprostita, spomin na naporno drtl'med letom pa nehote poto-' ‘ In tako je tudi prav, saj je poletje pra- všnje za nabiranje novih moči in energije, za lažje prenašanje takšnih in drugačnih naporov, ki po nepotrebnem utesnjujejo človeško življenje. Zato velja poletne dni kar se da temeljito izkoristiti za prijetna opravila, ki pomenijo za posameznega človeka največje veselje in spoznanje, da je to zanj nekaj koristnega. Kaj je to v resnici, pa je seveda prepuščeno slehernemu posamez niku, njegovi domišljiji in iznajdljivosti. Ta svet mu daje zares veliko priložnosti, ki jih je treba za-grabiti z obema rokama. Ob vseh zamislih po lenem preživljanju počitnic v oddaljenih krajih, kjer nas nihče ne pozna, pa ne kaže pozabiti tudi na vabljivost domače pokrajine. Ta brez dvoma ponuja marsikaj zanimivega, kar je očem morda prevečkrat skrito. Samo odkriti je treba lepote tega sveta, ki nas obdaja. Zato naj bosta to dobra popotnica in izziv, ki si zasluži vso našo pozornost. Poletje je tudi čas, ko se najlažje dokopljemo do takih in drugačnih vrednot, ki nas spremljajo na naši poti. Poti, ki ji ni videti konca. Zatorej na široko odprimo vrata in se prepustimo bližajočemu se poletju, ki vstopa z veliki koraki. Milan Jerše Mprej pomislimo G počitek ta nM?Wr maj, ljudje že resno raz-lOlWkltr °čim prijetneje preživeli 1 "Atil * Gsmo se lahko prepričali' * naključno izbranimi ose- zastavili vprašanje, na besedico poletje, Nato 11, kdaj »n s kom bodo pre- K”1 boste lahko prebra-^^lijon ^^‘eni, vsem pa je skupki it imAi^ odd*ba in da bi se leto se da lepo. Matija Jerebic iz Murske Sobote: »Ob besedici poletje takoj pomislim na počitek, in da se imaš lepo, greš na morje in malo spremeniš okolje. Letošnje počitnice bom preživel v Črni gori, in t i 'r- ’Hz Manuela Kahr iz Gornjih Petrovec: »Na misel mi pride dopust, ko sem prosta in se »odklopim« od vsakodnevnega dela in drugega. Počitnice bom preživela nekje na obali hrvaške Dalmacije. Dogovarjamo se za Čas od konca julija do za- četka avgusta. Dopust bom preživela s partnerjem, Tega se že zdaj veselim.« . sicer v Budvi Skupni z ženo avgusti i|a n ^nTrta^Dbil<,m Mnl Potl° b"” za ne' Štirni ' barski, kjer imava state znan-ls<: vsako leto srečamo.« Marina Wcindorfer n Murske Sobote: •Naprej pomislim na morje in vročino. Poletje bom verjetno preživeli z družino. Najbrž bomo šli na morje. Za konkreten kraj se še nismo odlo-. čili. Otroka sta že od- iK^ntii rasla. zat0V' prAmnje 1 nan,J z možem. ' sama. Načr- 3 * Štefan Mertik iz Turnišča. »Gre za topel čas, vročino in prijeten oddih. Letos bom počitnice preživel v Zdravilišču Moravske Toplice. Tja se bom z ženo in sinom odpravil meseca avgusta. Ker je ta kraj blizu našega doma, se bomo vsak dan vozili z avtom. Tam mi je bilo že doslej zelo všeč in ni razloga, da ne bi bilo tako tudi tokrat. Takšnih toplic ni daleč naokrog Vse je res lepo urejeno« Miša Magdič iz Tro-povec: »Sprva pomislim na uživanje, plavanje, sončenje in brezskrbnost. Na dopust bom odpotovala konec junija, destinacija pa je Turčija Skupaj s fantom bova tam ostala teden dni.« M. J„ foto: N. J. krOMVWt TOMCE * vtcwjw pro*tt PANONSKI KOPALNI BUS Kopanje v Termah 3000 in prevoz samo za INFORMACIJE IN NAKUP: avtobusi Avtobusnega prometa Murska Sobota, d. d. - avtobusne postaje v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Lendavi in Ljutomeru, tel.: 02 530 16 60 ali 02 530 16 57 - kopališke blagajne Term 3000, tet; 02 512 24 55 ali 02 512 24 53 - www.terme3000.si.www.apms.si VOZNI REDI AVTOBUSOV OD PONEDEIJKA DO PETKA v smeri Murska Sobota-Moravske Toplice Relacija Odhodi iz kraja — Odhodi iz Murske Sobote Odhodi iz Moravskih Toplic Odhodi iz Murske Sobote Ljutomer 7:10 8:10 13:25 14:10 8:00š 9:10 9:45š 12:35 13:30 14:15 14:30š 15:15 - 15:15 18:25š 19:30 Sotina 7:00 8:00š 9:00 12:45 15:15 16:20š 19:30 Lendava 7:00 8:00Š 8:15 12:00 14:10 14:56 18:01 19:00š 15:15 15:36 19:20 G. Radgona 7:20 9:15 13:10š 14:09 15:15 19:15Š Če pinci 6:55 10:45 12:25 15:30 19:30 Kuzma 7:49š 12:44 15:15 19:30 Dobrovnik 8:08 9:02 11:07š 12:33 12:57 13:57 14:42š 18:37Š 19:42 Legenda Š - VOZI V ČASU ŠOLSKEGA POUKA Pogoll uporabe vstopnice - vozovnice: Vozovnica-vstopnica velja za prevoz na javnih linijah Avtobusnega prometa Murska Sobota, d. d., od vstopne postaje do AP v Moravskih Toplicah in nazaj ter za celodnevno kopanje v Termah 3000 istega dne. Vozovnica - vstopnica velja za datum, ki je vpisan na kuponih. Cena vozovnice-vstopnice je enotna za vse starostne skupine. Otroci do 4. leta imajo brezplačen prevoz in vstop v Terme 3000 Moravske Toplice. Vstopnica - vozovnica ne velja za organizirane skupine. Po naših znanih poteh ll Turistične prireditve Veržej - V soboto, 21. maja, ob 13- uri se bo začel pri osnovni šoli v Veržeju v okviru prireditev Občina Veržej praznuje pohod, dolg šest kilometrov, do letališča v Rakičanu, poimenovan Po lepi murski ravnici, Radenci - V soboto, 21. maja, ob 8. uri se bo začel pred hotelom Terapija v Radencih 15. pohod treh src, ki ga organizira Planinsko društvo Gornja Radgona. Pohod sovpada s 25. maratonom treh src, zato je za maratonce lahko ogrevanje pred startom, za pohodnike pa prijeten sprehod po vinorodnih gričih do Boračeve preko Janževega Vrha in Kapele nazaj v Radence. Beltinci - V soboto. 21. maja, ob 11. uri se bo začel pred zgradbo občine Beltinci 3- rally ljubiteljev starih koles in starih koles z motorjem, ki ga organizirata Občina Beltinci in Društvo starodobnikov ljubiteljev starih koles Dimek Beltinci. Dolžina proge je 28 kilometrov, vodila pa bo skozi Lipo, Gomilice, Turnišče, Dobrovnik, Filovce in Gančane. Rakičan - V petek, 20, maja, bo na Srednji kmetijski šoli 4. regijski festival ljudskega izročila, na katerem se bodo predstavila turistična in kulturna društva z obeh bregov Mure. Ob 13- uri bodo odprli razstavo kulturna dediščina regije, ob 17. uri pa se bo začel kulturni program. Ivanjševci - V nedeljo, 22. maja, ob 10. uri pripravlja Čebelarsko društvo Prosenjakovci Pohod po čebeljih poteh, ki se bo začel pred vaško-gasilskim domom v Ivanjševcih na Goričkem. Deset kilometrov dolga pot z ogledom kulrurno-etnografskih znamenitosti bo vodila do Lončarovec in Domanjševec, potem pa se bodo vrnili v Ivanjševce. Motovilci - V nedeljo, 22. maja, ob 13. uri se bo začel pri vaško-gasilskem domu v Moto-vilcih Pohod po Motovilcih, ki ga organizira Peški - društvo za rekreacijo in sprostitev Mo tovijci. J. Ga. Mala Polana-Kapca-Kot med travniki in gozdom ujcu uavijjru 11» Kapca, ki lezi ob glavni vi Lendava-Murska Sobo® Od Polanskega loga do rokavov Mure Tokratna pot, ki vam jo predlagamo za izlet, nas vodi skozi naselje Mala Polana po obrobju Polanskega loga, nato bomo pot nadaljevali skozi vas Kapca, kjer bomo križali glavno cestno povezavo med Lendavo in Mursko Soboto ter izlet končali ob mrtvih rokavih reke Mure pri naselju Kot, Mala Polana je tipično razloženo naselje na Dolinskem, v katerem je ob novejših zgradbah ohranjenih še precej starejših stavb. Naselje je dobilo skupaj s sosednjo vasjo Velika Polana naziv evropske vasi štorkelj, in to upravičeno, saj je v naselju kar nekaj gnezdišč ptice, ki je eden od simbolov naše pokrajine. Kraj, ki ga je v svojih knjigah opisoval tudi pisatelj Miško Kranjec, s svojimi močvirnatimi travniki ponuja ugodne razmere za življenje štorkelj, skupaj z močvirnatimi logi na obrobju pa ponuja pravo bogastvo rastlinskega in živalskega sveta. V kraju je tudi nekaj ljudskih, obrtnikov, ki se ukvarjajo s pletenjem košar, izdelovanjem kmečkega orodja, pletenjem cekarjev iz koruznega ličja in podobno. Taki izdelki pa nastajajo tudi v Zadrugi za razvoj podeželja Pomelaj, ki so jo uredili v starejši kmečki hiši Kraj je sestavljen iz dveh zaselkov, Bukovje in Mačkovci, ki ga ločujeta gozd in potok. Ko se iz Male Polane zapeljemo proti Kapci, nas kakih sto metrov iz vasi smerokaz usmeri proti Copekovemu mlinu, to je etnološki spomenik, ki je dobro ohranjen in obnovljen mlin na potoku Črncu. Copekov mlin pogosto obiščejo turisti in izletniki, v njem pa skupinam obiskovalcev prikažejo tudi mletje. V bližini je Polanski log s kompleksom črne jelše, zaradi katerega je znan tudi v evropskem merilu, ob potoku Črncu pa do Lendave vodi tudi Miškovapot. Pot nadaljujemo kak Copekov mlin v Mali Polani je ohranjeni mlin na potoku Črncu, ki so ga usposobili za mletje. Na obrobju vasi Kot so mrtvice, ostanki stare struge reke Mure z značilnim rastlinskim in živalskim svetom. Mura, reka, ki povezuje V sklopu praznika občine Veržej gospodinje iz vseh treh vasi, Banovec, Bunčan in Veržeja, vsako leto pripravijo prav posebno kulinarično razstavo. Preizkusijo se v peki sladkih pregreh, pa naj bodo to tiste, ki sojih pekli pred več kot sto leti, ali pa takšne, katerih recepti so nastali včeraj. Sto gospodinj je pripravilo letos več kot dvesto različnih vrst peciva, zapisati pa moramo še, da se jim je pridružil tudi en moški, sladke pregrehe pa so razstavili v gasilskem domu v Bunčanih. Besedilo in foto: V. P. Mura, reka, ki povezuje so poimenovali nedeljsko kolesarjenje organizatorji Društvo za zdravo življenje Mavrica iz Lendave in Hrvaško kulturno društvo Pomurje. Mavrično kolesarjenje so posvetili dnevu podnevnih sprememb in dnevu družine, obenem pa želeli tudi prispevati k prizadevanjem, da bi reka Mura povezovala sosednje kraje Slovenije in Hrvaške na obeh straneh Mure. Šta rt je bil ob deseti uri dopoldne v Lendavi. Sledila je vožnja do broda na Hotizi, na drugi strani meje pa so si med drugim ogledali družinski etnomuzej Trstenjak in imeli pogostitev na turistični kmetiji Goričanec, potem pa so se po isti poti vrnili proti Lendavi. J. Ga. Kolesarski vodnik po Pomurju v nemškem jeziku Lani je izšel Kolesarski vodnik po Pomurju v slovenskem jeziku, katerega avtorja sta Sergej Kaučevič in Lilijana Pozderec, od 11. maja letos pa je na voljo tudi v nemškem jeziku pod naslovom Fahrradfiihrer der Pomurje - Slowenischer Thermen-radweg, ki so ga izdali v 2.500 izvodih. Gre za prvi kompletni kolesarski vodnik po Pomurju in pnri kolesarski vodnik o kateri slovenski regiji, ki je preveden v nemški jezik. Vodnik je del aktivnosti projekta Pomurje on Bike, s katero skuša Bike center skupaj s partnerji promovirati Pomurje kot kolesarsko desti-nacijo. V njem so predstavljene kolesarske poti po Pomurju, ki peljejo tudi v pokrajine v bližnji okolici naše pokrajine. Vodnik vključuje zemljevide 13 prog, dolgih od 11 pa do 130 kilometrov, ki so jih poimenovali Termalna, Ravnica, Slovenske gorice, Jeruzalem, Goričko in Madžarska. V njem je 530 kilometrov opisanih kolesarskih poti, ki omogočajo poljubno prepletanje, predstavljene pa so tudi kolesarjem prijazne lokacije in konfiguracija prog. Izletnikom in turistom je tako na voljo knjižica z vrsto informacijami z zemljevidi, stripi, prekmurskim slovarjam, fotografijami, gostinskimi in turističnimi ponudiki, kulturnimi in naravnimi znamenitostmi, prenočišči in drugim. J. Ga. kit«"' nekai gostinskih lokalov, v lahko osvežite, pa tudi kraj lc obcestno naselje, kjer “r nekaj prostorov, se odpravite po kaki m«®* sti med travnike in S02^^ Mi pa smo nadaljevali P ' Kot, ki je bil nekoč dejan5 „ saj leži v okljuki strug15 , Mure. Odkar pa so to spominjalo le je tipičen obmurski ras valski svet Ob kraja, ki je nasloven5*« skem ozemlju, so uren'1 letniški prostor, več P' , redili za turistični močju, če ne bi di katastrske meje 5" ’ pohodniki zaradi po sicer lepi pokrajin' fpl v negotovosti Tudi v na opaziti še nekaj lep0® urejenih starejših h' skim poslopjem, student koruznjaki in podob111 kilometer V središču Ka pce so z zelenjem obkl?4 rejše stavbe. Razstava vezenin v Gentef® • J' V soboto so v vaškem domu v Genterovcih odpf** nin pod naslovom Razstava ljudske ustvarjalnosti, članice krožka ročnih del, ki deluje v Kulturnem '!l Genterovec, Predsednica genterovskega kulturnega društva Valerija- .^us'* vodja ročnodelskega krožka, je ob tem povedala, da je bil kr* .j-ri' pred enim letom in da so razstavljena dela, ki so nastala v 1 f. ,( so sicer že pripravili razstavo, kjer so zbrali ročna dela, mačini po svojih domovih, nekatera tudi starejša od 501 krožka se izobražuje pod mentorskim vodstvom mentor’^^-^jsf5\ mojstrice ljudske obrti iz Čentibe Margit Horvat. Članici • N5 * 16 pa do 76 let in veseli jih, da je zanimanje tudi med tm3 ( članice prinesejo s sabo svoje izdelke, ki so jih naredile se tudi o tem, kaj bi bilo dobro pn posameznem izboljšat' pok ,-se osredotočili na izvirne ljudske motive različnih ma^3 j«1 tudi tradicije ljudske obrti v Prekmurju, vključili pa so še*0 in jih tako po sklopih predstavili na razstavi. Prikazal* izdelki lahko del daril, denimo ob božiču in rojstnih dne'1, pa so pripravili še pogostitev. poglej in odpotuj! BAVARSKI GRADOVI 2-dnevno avtobusno potepanje, odlično slovensko vodenje 186/2D/P0L 29.900 Sončkov klub v ČRNI GORI 2* Obala, vsebina kluba - avtobusni prevoz ♦ 3 šteti (dopl. 15.900 SlT/ot) junij, julij/7D/P0L ©d 39.900 Senikov klub v POREČU 2* hoteli, šport brez meja, popusti za otroke do 18 let od 19.6/7 D/POL od 40.900 Sončkov klub na CRESU 2* Kimen, animadja in Izleti, brezplačno za otroka do 12 let od 18.6/7D/P0L od 45.900 Senikov klub v PORTOROŽU 3* Lucija, izleti/ animacija, brezplačno za otroka do 12 let od 25.6/5 D/POL od 46.900 GRČIJA. Kreta 2* Vergas, polet letala iz U, brezplačno parkiranje 11., 1&6/7D/NZ od 49.900 GRČIJA, Rodos 2* Manos, polet letala 12 Ljubljane, brezplačno parkiranje 5. 12., 19.6/7D/NZ od 49.900 TURČIJA, Alanija 3* Artemiss Princess, polet letala iz □, brezplačno parkiranje 295.12.677D/AI od 59.900 TUNIZIJA, S kaneš 4* Rosa Beach, odhod letala iz Ljubljane, (14D od 94.300) 28.5.-1&6J7D/POL od 69.900 ŠPANIJA, Mallorca 3* Alexandria, polet letela iz LJ, brezplačno parkiranje 16,23.6/7 D/POL od 69.900 Murska Sobo«. 51^ SON^ WNIKz^ maj 2005 HURA POLETJE 19 JI t' I* d j । s a najmlajše Konec šolskega leta in začeli počitnic je za matsikatere-•’ »oki najlepši čas. Tudi če tet tali hodhu v šalo komaj tikih 4. tcAsu knjige vsaj aa Hij zapostavijo v kot. Ne-b't" 3 uti u ivcum pa tudi v petnih tidi prelistajo Uwn'Hmiw.ili preberejo bodisi sami bodisi ob -i- jim branje ' 't pt najbolje od tok. ^alahkmnu poletno bti-■'T' uku mliko nasprotje ^ttnusdji Zakaj m ki mb prv nh htikotnosii ljudje pred WutnitMjj niJxre|i> dcbih.i Y ti icurvjuijMt knjige' tJ •■h t no branje je knjiga, ki 't wo«--? v ro^e tudi, ko ' " wj-f senci, kar pomeni, ' med možgan-' 1'l--,'>VnF-wuže neko ne potrebuješ v 12Cri;lp0rn0 domi-Nujno je, da '^r.- danltzposo-5Mihkiiptimemzto-'"'•"hini od kreme za 2 pridejo to-'Ptenižepne izdaje. t Bo letošnje poletje zares vroče? Poletje se nezadržno približuje in pred nami bodo vroči poletni meseci. To je gotovo dobra priložnost za daljši oddih po vsakodnevnem napornem delu, hkrati pa čas, ko se ljudje lahko najbolj sprostijo in obnovijo energijo za prihodnje naloge. Pa vendar, nezmernost, nedisciplina in nerazumnost v želji po čim bolj zagoreli polti privedejo do škodljivih rezultatov. Če bodo letošnje poletne temperature količkaj podobne predlanskim, potem nam bo pošteno vroče. Julij 2003, denimo, je bil nadpovprečno vroč - temperature so bile namreč 2 stopinji Celzija višje od povprečja zadnjega desetletja. Tako je bila povprečna temperatura na Primorskem 24,5 stopinje Celzija, v Pomurju 22,1 stopinje Celzija, v osrednji Sloveniji pa 22,6 stopinje Celzija. Poleg tega smo imeli pri nas nadpovprečno veliko število dni, ko je temperatura presegla 30 stopinj Celzija. Meteorologi so jih julija na Primorskem našteli 23, v Pomurju 11, v Ljubljani pa 13. Še več vročih dni je bilo avgusta, ko so povprečne temperature na Primorskem presegle 25 stopinj Celzija, drugod po Sloveniji pa so se približale 24 stopinjam Celzija. V Ljubljani se je zrak tedaj 19-krat ogrel nad 30 stopinj Celzija, v Pomurju 26-krat, na Pri- Vsekakor si bomo letošnje poletje zapomnili po ekstremnih temperaturah. Mnogokrat bodo temperature dosegle tudi 40 stopinj Celzija. Omenjeni institut iz Firenc je postal znan tudi zunaj italijanskih meja, saj je že v preteklih letih večkrat pravilno napovedal vremenske razmere v jugovzhodni Evropi. morskem pa kar 30-krat J p p-——— I^tna prehrana u l* ti1 r ✓ ir J / a <11^0 ' 1' tu ' n* dopustu, stres Iz službe je pozabljen in zdi se, *tH] 1 ' pokvariti počitniške idile. A ravno v polet-J"1 Psovanjih se rado zgodi, da nam je slabo, ht n sUo Se ‘ risko, vrtoglavico in glavobol. Zakaj je tako? 1 ‘ "D'ti / bakterijami, ki jih mora imunski sistem ^Prjtu^ ' omenjeni simptomi velikokrat posledica temperiranih živil. Takoj, ko postane vroče, radi %is ‘ 'h' 111,jjp1 '^h, na jedilniku se znajdejo zlasti sadje in su-।n-' 'J 1' hujšanja), najraje pa bi živeli samo od sla-v Mokre kopalke in lasje, pogosto 1,1 Mah*. ^,4$ , . zemlji so pravi izziv za energijo v ledvicah, ki . * v. i, °'®0 ^°mo živeli. V poletnih nočeh spimo manj ' ' ;IL':|1 stres za telo. Vse to nas zelo izčrpava. .^toveh1’^ mcchcina priporoča za poletne dni več in ea, lk ■ / sadja in zelenjave ter malo mesa, vodo i ' Po k P*jač, na sobno temperaturo ohlajeno pa zelenjavno juho namesto hladnega tudj . homo poletje preživeli zdravi, po dopustu ^to lfr»r a^^n*m kilogramom manj, in vsi nam bodo ...........’eskvlaseh. Meteorologi napovedujejo, da bo v prihodnjih 100 letih povprečna temperatura na zemeljskem površju narasla tudi do 6 stopinj Celzija, predvideno naraščanje temperature pa naj bi bilo hitrejše kot kadarkoli v zad- ’ njih deset tisoč letih. Delež sončne svetlobe, ki doseže Zemljino površje, se veča, k čemur naj bi prispeval čistejši zrak, sta potrdili ločeni raziskavi. Letošnje poletje se bo začelo prezgodaj in bo izredno vroče, napoveduje direktor inštituta za biometeorologijo v Firencah Giampiero Maracchi. Junij in julij bosta letos zelo vroča, avgust pa bo normalen, morda z nekaj več padavinami. Kako dolgo bo poletje, je trenutno težko napo vedati, je dejal Maracchi. N a povedi Nase še ekstremnejše Zelo vroče poletje je napovedala tudi ameriška vesoljska agencija Nasa. Klimatolog James Hansen, direktor inštituta Goddard, je napovedal, da bo letošnje poletje najbolj vroče v zadnjih dvesto letih. Tudi drugi znanstveniki Nase menijo, da bi utegnilo biti letošnje poletje sploh najbolj vroče v zgodovini človeštva. Doslej je bilo najbolj vroče leta 1998, sledita pa mu leti 2002 in 2003. Bo še več vročih poletij? Po raziskavi britanskih znanstvenikov so izpusti toplogrednih plinov več kot podvojili tveganje vročinskih valov v Evropi. Raziskovalci z oxfordske univerze in urada za meteorologijo verjamejo, da bodo izpopolnjeni računalniški modeli vremena omogočili, da bodo lahko povezali neposredno okoljsko škodo z naraščanjem temperature. Predvidevajo, da je tveganje vsako leto večje, in napovedujejo še več takih poletij, kot je bilo leta 2003, ki naj bi bilo najtoplejše v zadnjih petsto letih. Milan Jerše Pijmo, tudi ko nismo žejni Voda je hranilo, ki uravnava telesno temperaturo in sodeluje pri vseh procesih presnove v organizmu. Priporočajo, naj bi vsak dan popili dva ali celo tri litre vode, čim manj pa gaziranih, umetnih, sladkih, alkoholnih pijač in napitkov s kofeinom. Strokovnjaki ugotavljajo, da pijemo premalo vode. Pijte, tudi če niste žejni. Občutek žeje se namreč praviloma pojavi šele, ko telo izgubi en odstotek tekočine ali celo več. Z znojenjem, dihanjem, blatom in urinom naš organizem prek dneva v normalnih razmerah pn zmerni dejavnosti izloči okrog 1,5 litra vode. 13 LET IZKUŠENJ! trrtnjck S Eh' Hi-Fi - KLIMA m Ud1S - TRGOVINA U*SKA SOBOTA 13 /fr &ln trgovina, d. o. o., Prežihova 4, 9000 Murska Sobota, tel.: 02 530 05 10 S kom na počitnice? Se tudi vi s težko pričakovanega dopusta vsako leto znova vrnete razočarani in nejevoljni, morda celo zafrustrirani in v stresu? Vzrok za to je morda tudi (ali predvsem) neprimerna počitniška družba. Psihologi ugotavljajo, da se na počitnicah nasprotja ne privlačijo najbolje oziroma se ne ujemajo. Človek se na dopustu najbolje počuti z nekom, ki ga pozna in razume bolje, kot je to sposoben sam, torej z nekom, ki predstavlja njegov drugi jaz. Astrolbgi pa dodajajo, da je prt izbiri počitniške družbe treba upoštevati tudi nebesno znamenje. Možnost izbire imajo seveda predvsem tisti, ki so prosti in neodvisni. Tisti, ki so (žal) že vezani, se morajo pač sprijazniti z možnostmi, ki jih imajo na voljo, in skušati v njih čim bolj uživati oziroma ne dovoliti, da jih vznemirjajo stvari in ljudje, ki jih ne morejo spremeniti. Kakšna je torej najprimernejša dopustniška družba za predstavnike posameznih nebesnih znamenj? Med drugim pravijo, da skupaj sodita oven in vodnar ter devica in bik. Predstavnik ognjenega znamenja ovna je nabit z energijo, spodbudnimi domislicami in delovno vnemo, velja za močno, avtoritativno osebnost, zato hoče imeti glavno besedo tudi pri počitniških odločitvah Dinamični oven je rad v središču pozornosti ter vodi in usmerja počitniško dogajanje. Prijetne počitnice se mu obetajo s svobodomiselnimi vodnarji, vihravimi dvojčki ter v lepoto zaljubljenimi tehtnicami. Težave pa utegnejo imeti z raki, škorpijoni in kozorogi. Nepopustljivi in vztrajni bik skriva v sebi številne vrline pa tudi pomanjkljivosti prvega zemeljskega nebesnega znamenja zodiaka. Ljudje, ki jim pusti blizu, so praviloma izbranci, ki so si s svojo vztrajnostjo zagotovili bikovo naklonjenost za vse življenje. V romantični zvezi z izbranim partnerjem so pripravljeni okusiti vso srečo čarobne ljubezni Obnovljivi viri energije (6) Sončna energija Sončna energija je na razpolago skoraj povsod po svetu in prihaja na zemljo v obliki elektromagnetnega valovanja. Njene letne količine, ki padejo na zemljo, zelo presegajo potrebe letnih količin po primarni energiji. Narava jo izkorišča že od začetkov, zadnje čase pa se je tudi mi vedno bolj poslužujemo kot vir energije, iz katere pridobivamo elektriko, osvetljujemo prostore In se ogrevamo. Sončna energija je neizčrpen vir energije, zato spada med obnovljive vire energije, ki ne obremenjuje okolja. Za izkoriščanje sončne energije se uporabljajo naslednji pretvorniki: Solarni sistemi, ki se uporabljajo za ogrevanje in osvetljevanje prostorov ■ pasivna izraba. Pomeni rabo primernih gradbenih elementov, kot so okna, sončne stene, steklenjaki ipd. za ogrevanje stavb, osvetljevanje in prezračevanje prostorov. Sončni ko lektorji, ki se uporabljajo za pripravo tople vode in ogrevanje prostorov - aktivna izraba. Pomeni rabo sončnih ko-lektorjev, v katerih se segrejeta voda za pripravo tople vode in zrak za ogrevanje prostorov. Sončne celice, ki se uporablja- VESTNIK jo za proizvodnjo električne energije - fotovoltaika. Gre za pretvorbo sončne energije neposredno v električno energijo v sončnih celicah. Proces pretvorbe je čist, zanesljiv in potrebuje le svetlobo kot edini vir energije, zato je proces tudi okolju prijazen. Za čim učinkovitejšo izrabo sončne energije je pomembno poznavanje vpadnega kota sončnega sevanja na zemljo. Glede na čas dneva, vremenske razmere in letni čas se spreminja gostota moči sončnega sevanja. Globalno sevanje na zemeljski površini je sestavljeno iz direktnega, ki prihaja neposredno od sonca, in razpršenega, ki vpada z vseh strani neba, zato je nebo enako svetlo v vseh smereh. V oblačnih dneh prihaja na zemljo samorazpršeno sevanje. Gostota moči sevanja se čez dan spreminja, največ sevanja pride na zemljo opoldne, zgodaj zjutraj in zgodaj zvečer pa najmanj zaradi daljše poti skozi atmosfero. Pri izrabi sončne energije se moramo zavedati, da količina pretvorjene energije ni odvisna samo od sončnega sevanja ter lokalnih klimatskih in meteoroloških značilnosti, temveč tudi od tehniških zmožnosti sistemov, ki se uporabljajo za pretvorbo energije. Zato se je pri odločitvi za uporabo sončne energije dobro posvetovati s strokovnjaki s tega področja. B. Žajdela, ekomurje@email.si Pretiravanje škodi zdravju Učinkovitost klimatske naprave se kaže tudi v tem, kako hitro oziroma kako dobro »postani« zrak v prostoru zamenja s svežim. Da bi se v sicer zaprtem prostoru, kjer se dolgo zadržujemo, dobro počutili, naj bi se zrak zamenjal tri- do štirikrat na uro. In sodobne naprave za uravnavanje temperature zraka v prostoru to večinoma zagotavljajo. 'A Vendar, opozarjajo strokovnjaki, predvsem zdravniki, razlika med temperaturo zraka v prostoru in zunanjo temperaturo ne sme biti prevelika. Priporočajo od pet do osem stopinj Celzija razlike, sicer se lahko kaj hitro prehladimo. Človeško telo se namreč pri vstopanju in izstopanju iz prostora ne more dovolj hitro prilagoditi višji oziroma nižji temperaturi Poleg tega prevelika temperaturna razlika zvišuje tudi stroške za energijo. 20 HURA POLETJE______________________19. maj 2005^ Porjavelost, ki ne škoduje Želite, da bi bila vaša polt privlačno porjavela vse leto? Nič lažjega! Za to se vam ni treba izpostavljati sončnim žarkom. Porjavelost, ki je videti popolnoma naravna, vam omogoča kopica izdelkov za samoporjavitev. Koži telesa zagotavljajo naravno, privlačno in enakomerno porjavelost, hkrati pa jo oskrbijo s potrebno vlažilno nego. Pri še neporjaveli koži je ponavadi najprej potrebno »brušenje«, bolj običajno rečemo temu močnejši piling, preden nanesemo sredstvo za zagorelost, saj bomo le tako dosegli enakomerno in privlačno porjavelost. Pri nanašanju se izognimo predelom ob obrveh in lasišču. Najnovejša sredstva za porja-venje prinesejo enak učinek kot sončenje na plaži. Vsebujejo posebne sladkorne spojine, ki učinkujejo nekoliko počasneje od predhodnikov, vendar dosežejo posebno lepo naravno porjavelost. Pri uporabi sredstev za po-rjavenje morate biti zelo natančni. Naj bo gel, pena, sprej ali losjon, v vsakem primeru se morate natančno držati proizvajalčevih navodil. Potem ko ste nanesli ustrezen preparat, si ne pozabite temeljito umiti rok, po nanosu pa se izogibajte stiku z oblačili, dokler se izdelek popolnoma ne vpije v kožo. In še opozorilo! Izdelki za sa-mopoqavitev ne ščitijo pred nevarnostjo sončnih žarkov, zato se pred njimi zaščitite z ustreznimi izdelki za sončenje. Ne pozabite na dodatno zdravstveno zavarovanje! Pred načrtovanjem daljšega potovanja je prav, da se posvetujete s svojim izbranim zdravnikom ali zdravnico. Vsakomur, ne le bolnim, namreč svetujejo, da si pred potovanjem v tujino priskrbi dodatno zdravstveno zavarovanje, ki pokrije stroške nujnega zdravljenja morebitne poškodbe ali bolezenskega zapleta. Stroški zavarovanja so zanemarljivo nizki v primerjavi s stroški bolnišničnega zdravljenja. Kadar potujemo, je dobro vedeti, kje ob načrtovani poti je najbližja bolnišnica, kamor se lahko zatečemo, če bi bilo potrebno. Če želimo, da nam bodo počitnice omogočile sprostitev, se nam ne sme muditi. Vzemimo si čas, saj smo na dopustu! Med daljšo vožnjo z avtomobilom se je priporočljivo vsaki dve uri za kratek čas ustaviti in se sprehoditi, da poživimo krvni obtok, S temi nasveti nikogar ne odvračamo od odhoda na počitnice. Prepričani smo, da je vselej bolje preprečevati kot zdraviti in da zaplete laže obvladamo, če smo nanje pripravljeni. Vsem želimo sončno in zdravo poletje! Zelenjava, ribe, jogurt... na internetu: www.vestnik.si J*mJ|ti|e zj d d . Uš .» )J M Snhol.i V poletnih mesecih imamo na jedilniku raje lažjo hrano, svežo zelenjavo in sadje, zato se v tem času tudi lažje odločimo za shujševalno dieto. Nekaj odvečnih kilogramov se lahko poskusimo znebiti z jedmi, ki jih uživajo v sredozemskih deželah. Njihova hrana temelji na ribah, hladno stisnjenem olivnem olju, kuhani in surovi zelenjavi, začinjena pa je z aromatičnimi zelišči. Po vsakem obroku je obvezno sveže sadje in občasno kozarec dobrega domačega vina. Tridnevna dieta je sestavljena tako, da vsak dan ne pojemo več kot 800 kalorij, kljub temu pa nikoli nismo lačni. Če želimo hujšati dlje časa, si sami sestavimo obroke iz navedenih sestavin. Kako lažje shujšati? - Osem velikih kozarcev vode na dan pospeši presnovo, napolni želodec in pospeši odpla-vljanje odpadnih snovi iz telesa. - Telovadba v vodi do ramen krepi vse mišice telesa in povečuje porabo kalorij do 40 odstotkov - Ena ali dve kapsuli rjavih morskih alg pokri-jeta potrebo telesa po jodu. Med hujšanjem alge pomagajo odpravljati maščobe. TRGOVINA DROBIŽ VELIKA IZBIRA: POSTELJNINE, BRISAČ, SPODNJEGA PERILA, OBLAČIL ZA POLETJE ZA VSO DRUŽINO! f» a HRRTON d.o.o. Storitve in trgovina Ob Lazniškem potoku 7,2341 Laznica OBIŠČITE NAŠI TRGOVINI V POSLOVNI STAVBI GROZD NASPROTI AVTOBUSNE POSTAJE V GORNJI RADGONI ALI NA TRGU ZMAGE 5 V MURSKI SOBOTI. I VSE0D5OO I | DO 1500 SIT J Bazeni tudi do^ Če smo se odločili, da bomo na vrtu postavili montažni bazen, bomo prišli do lastnega kopališča že v nekaj dneh. Postavimo ga lahko kar na travo, pesek, asfalt ali beton, pomembno je le, da je površina ravna. Ena od prednosti montažnega bazena, postavljenega na ravno površino, je tudi ta, da ga lahko pred zimo »pospravimo« pod streho, tako da nam ni treba skrbeti za vzdrževanje vode. Če želimo, lahko montažni bazen tudi v celoti ali samo delno vgradimo v tla. Montažni bazeni so običajno sestavljeni iz kovinskih obodov, notranje obloge pa so iz PVC-materialov. Izbiramo lahko med različnimi oblikami, od okroglih do ovalnih ali elipsastih. Če smo se odločili za okroglo obliko, bazen ne bo potreboval dodatnih opor in konstrukcij, preprosto ga postavimo na pripravljeno ravno površino, Bazen oval- ne ali elipsaste oblik? P11 , treboval dodatno strukcijo, pripotodf’' I da bazen takšneo^1 I no vgradimo v tla .J Tudi pri nas se javlja gradnja takoirr'r liner bazenov. Sta? ' bazenov solz ra#1’1, lov ( betonski, sipor« ’ ti ali stiroporni * J i na), njihovi konst^^nl ko tudi Jesena. Cep--* jt I ločili, da bo bazen j mentnih blokov, je j ko smo jih postavili v I diti s cementnim .. ■ I Preprostejša je | posebnih stiroporu1’ Jih je treba j vljeni, zaliti s tri^y naropa izolirati s P' folijo, narejeno p° ki dobro tesni proti poškodbam gradnje je pri^1 sre, ki želijo*1-P ' stnoročno«. Kljub soncu mehki lasje Poleti moramo več pozornosti nameniti tudi negi las. Sončni žarki ne škodijo le koži, ampak tudi lasem. Lepi so le lasje z zdravim leskom in brez razcepljenih konic. Kako jih takšne obdržati kljub soncu, kloru in morski soli? Strokovnjaki pravijo, da je skrivnost v balzamu za lase. Na lase ga nanesemo čez dan (kadarkoli se spomnimo), speremo pa ga zvečer. Za poseben lesk las pa lahko zmešamo žličko toplega olja (najbolje mandljevega) s tremi žličkami balzama za lase in tremi kapljicami eteričnega olja po lastnem izboru. Mešanico nanesemo na suhe lase in pustimo na njih vsaj 20 minut (lahko se odpravimo tudi na sonce). Nato lase speremo s šamponom. Ko se posušijo, bi morali biti svilnati in mehki. Sonce, klor, morska sol . Pogosta poletna težava z ^i^A. konice Sončni žarki že taKo lase še bolj izsušijo. Zato moran10' \ «f' ti pred UV-žarki. Če se spteh^"^,. p* nadenimo klobuček ali kakšno||r Poskrbimo pa tudi za drugo Lasem poleti škodi tudi preti^'^ v * za utrjevanje las in urejanje P1"^ i 1'( . zlasti poleti nanesemo čim n*”1; šemo, pa naj bodo kakovostni- Yjo d imamo dolge ali kratke lase, n»j 1 preprosto pričesko, ki deluje _ t, fhp vročini pa prilagodimo tudi ba^' u varno. Na soncu lasje posvetlij°> ' . barvani. Zato si v poletnih ni*’*1 'J lejše odtenke ban', ti namreč lop* Hrana za zdrave lase Koža se lahko sama obnavlja moramo poskrbeti sami, zlasti ■ Naši lasje namreč potrebujejo1 ne, ki jih vsebujejo ribe, žitni l'1 ^jii^ut poleg tega pa še kakovosten šanV ,n 1 redno masažo lasišča. Svojemu -jji sem lahko v poletnih dne h Pr0. ., •■ .,. svežega sadja in zelenjave. /T prav tako potrebujejo veliko v u so jagode, melone, agrumi, ji" va, paradižnik, krompir in M1 ..c/ vsak dan na našem jedilniku- 1 • ’. J* in krhke lase, najbrž prim^1'1^ maščobnih kislin Ne p^}tedilnika "hotelu LiPa f F fr f f %6njK3tertna res^Ovo OfT,ako Jj ’^b’ "“'l^roin 100 * prsi (brez kože in kosti), n ’ to e100 E *C ingverja, 1 žemlja, 1 jajce, 20 d sla-, Sjt 8 •JUsh i ji. semen (bučno, sončnično, sezam, lan r/ ; lz konzerve, 40 g sladkorja, klinčki, 1 iJtost. ^eihu mesi .!'? ^eno narežemo na manjše kose in začini-itr ,'?JI do 3^. ' "° ' ^dki smetani in jajcu zmehčano žem-V^Mim {trtin°piyr ' " ' 'f*™0 prav tako zmeljemo račje prsi, ki d, । e$arno raase- Po potrebi mesni masi še začinimo •«4' ' "aiM^del k p.'^sesekljanega semena. "b, m, ,rn°vdo|,/.' nalo^mo polovico piščančje mase in po bl>L?b ’žsi 'L' »ase v£° r*^° maso- ki jo prekrijemo s preo- । " 11 <, ' ^erinn D ‘ skupaj nalagamo in stisnemo tako, da vmes re rijemo s folijo in v parni kopeli kuhamo S n " 'SIa,imi Sroh '' 1 1 i° na tanko premažemo z medom m ' !erin 0 se5ekljanimi in nekoliko prepraženimi se- r,^ solate, iR _ L’ ' ’'Uin na rezine, jo naložimo na krožnike, breskovo omako. ki " komp t pretlačimo ter dodamo sladkor in začimbe. ražmesai; s rVe^a s°k2. zavremo in zgostimo s Škrobno °mpotOvjm S0j(0tI) prevremo in ohladimo. Madžarska ribja juha iz kotlička 800 g ribjega drobiža, 40 g svinjske masti, 150 g čebule, 2 stroka česna, 200 g jušne zelenjave, 400 g krompirja, sol, poper, žlica rdeče mlete paprike, ostra paprika po okusu, 600 g krapovega fileja, 1 manjša sveža paprika, 1 manjši paradižnik, lovor, 10 cl belega vina, 10 cl kisle smetane, peteršiljevo zelenje Drugo: kotliček Na segreti maščobi prepražimo sesekljano Čebulo, dodamo na drobno narezano jušno jplenjavo, strt česen, oprane drobne ribe in začimbe. Zalijemo z vodo in kuhamo pol ure. Vse skupaj pretlačimo, tako da odstranimo ribje kosti. Nato vložimo v dobljeno ribjo osnovo na kose narezan krompir in ga kuhamo do mehkega Dodamo tudi na kocke narezano papriko in paradižnik. Ko je krompir kuhan, dolijemo vino in dodamo na kose narezane krapove fileje. Ko juha zavre, jo odstavimo in pustimo stati 15 minut. Preden ponudimo, juhi dodamo še kislo smetano in sesekljan zelen peteršilj. Telečje zarebrnice z žara s sirovo omako 4 telečje zarebrnice, 250 g sira (ementalec), sol, poper, timijan, rožmarin, 8 cl oljčnega olja, 50 g masla, 20 g moke, 2 stroka česna, 30 cl sladke smetane, 5 cl belega vina, jušna osnova Telečje zarebrnice potolčemo, začinimo, pokapljamo z oljem in tako pripravljene mariniramo vsaj pol ure. Na maslu svetlo prepražimo moko, dodamo strt česen, zalijemo z jušno osnovo in zavremo. Dodamo naribani sir, smetano in vino. Prevremo. Zarebrnice na srednje vročem žaru z obeh strani lepo popečemo. Kot prilogo postrežemo peresnike z zelenjavo, zarebrnice pa prelijemo s pripravljeno sirovo omako. Peresniki z zelenjavo 300 g peresnikov, 150 g brstičnega ohrovta, 100 g bukovih ostrigarjev, 100 g paradižnika, 2 stroka česna, 50 g masla, 5 cl olja, sol, poper, peteršiljevo zelenje Peresnike skuhamo v slanem kropu Zelenjavo očistimo, narežemo na manjše kose in prepražimo na maslu Začinimo. Tako pripravljeno zelenjavo pomešamo s kuhanimi peresniki in pred serviranjem vse skupaj potresemo s sesekljanim peteršiljem, Špargljeva solata s stročjim fižolom in slanino 300 g belih Špargljev, 200 g zelenega stročjega fižola, 100 g gomolja zelene, 100 g hamburške slanine, žlička masla, sol, poper, strok česna, oljčno olje, vinski kis, peteršiljevo zelenje, solatni listi za dekoracijo Šparglje očistimo in skuhamo v slanem kropu ter ohladimo. Podobno pripravimo stročji fižol. Gomolj zelene grobo naribamo, blanširamo in ohladimo. Slanino narežemo na rezance, ki jih prepražimo na maslu. Vse sestavine nadevamo v solatno skledo, dodamo strt česen, začimbe, kis in olje ter solato rahlo premešamo Solatne krožnike ali skledice obložimo s solatnimi lisci, nanje nadevamo pripravljeno solato in potresemo s sesekljanim peteršiljevim zelenjem. Rabarbarin zavitek s kokosovim prelivom 300 g listnatega testa, 300 g rabarbare, pol limone, 100 g sladkorja, 30 g masla, 50 g sesekljanih praženih lešnikov, ščepec mletega cimeta, 1 jajce Za preliv: pol limone, 1 žlička škrobne moke, 15 cl kokosovega mleka (iz konzerve), 20 g sladkorja, 2 rumenjaka Za dekoracijo: sladkor v prahu, melisini listi, kokosova moka Rabarbaro očistimo, olupimo in narežemo na pol centimetra debele kolobarje. Pokapljamo jo z limoninim sokom, posladkamo in začinimo s cimetom. Listnato testo potresemo z lešniki, ki jih z valjanjem vtremo v testo, nato si po potrebi pomagamo pri valjanju z moko Pripravljeno rabarbaro potresemo po razvaljanem testu, ki ga po zunanjem robu z notranje strani premažemo s stepenim jajcem. Zavitek položimo v pomaščen pekač in testo tudi po vrhu premažemo z jajcem. Pečico segrejemo na 180-200 ‘C in rabarbarin zavitek zlato rumeno spečemo. Pri serviranju zavitek potresemo s sladkorjem v prahu, podlijemo s kokosovim prelivom ter dekoriramo s kokosovo moko in melisinimi listi. Preliv: limonin sok pomešamo s škrobno moko, dodamo kokosovo mleko, sladkor in rumenjake, dobro premešamo, pristavimo in med stalnim mešanjem pustimo, da zavre. Ohladimo. Dober tek! 22 HURA POLETJE 19. maj 2005-VKTlU Varno v poletje z Zavodom za zdravstveno varstvo Murska Sobota Poletje je čas, ko se veliko zadržujemo v naravi, prehranjujemo zunaj doma, potujemo tako po domači pokrajini kot po svetu Z jadrnico Assilina po moiju »Kamorkoli piha veter, mi pridemo vedno tja, kamor si želimo!« »Zmeraj se postavlja pred nas dilema, ali ostati v varnem pristanu, ko je premočan veter, in enako storiti, ko je brezvetrje, ter se jeziti na vreme, ki ni ugodno za jadranje. Kdor se ne premika, stoji na miru. Ali izpluti kljub močnemu vetru in svojim sposobnostim in zmožnostim prilagoditi jadra in v brezvetrju loviti sapice ter se veseliti poti, ki te peljejo k cilju? Za uresničitev cilja so potrebni hotenje, znanje in delo. Naš uspeh in usodo določajo prave in pravilne odločitve, ne pa okoliščine, na katere se radi izgovar jamo. Mi jadralci smo ljudje, ki gotovo izpljujemo. Radi se veselimo, prijateljujemo, cenimo timski duh in tekmovalnost. Sprejemamo izzive in poskrbimo, da smo vsako leto boljši. Čim več bo jadralcev, tem več bo zasejane pozitivne energije, ki je v današnjem podjetniškem času velikokrat primanjkuje. Veliko vetra v jadra in zmagam naproti, vam želimo vsi člani našega ŠK Triglav!« je zapisal Rudi Cipot. Letos s tekmovalno ekipo V okviru Športnega kluba Triglav Predanovci deluje namreč tudi jadralna sekcija Štorklja s tekmovalno ekipo Assilina. Organizirani so v Športnem klubu Triglav Predanovci, jadralna sekcija Štorklja pa deluje že vrsto let. »Letos smo sestavili tekmovalno ekipo Assilina. Assilina je fosil iz kopenskega dela Slovenije. Jadralci, ki prihajamo relativno daleč od današnjega morja, smo povezam z morjem že milijone let, saj smo morje nekdaj res imeli...«poudarja eden od najaktivnejših članov Marjan Kočila. In kdo sestavlja tekmovalno ekipo? To so: Smiljan Simerl -skipper, Igor Banič, Bojan Straj-nar, Boris Cigut, Robert Hafner, Marko Hercog, Marjan Kočila, Janko Rodila, Miran Krivec, Kristijan Ravnič, Gregor Trop in Andrej Zupan. Vozijo se z jadrnico Justinln Ten, katere projektant je Andrej Justin. Jadrnica je dolga 9,99 m, glavno jadro ima razpon 37 kvadratnih metrov, top spinaker je 163 kvadratnih metrov, 7/8 spinaker pa 95 kvadratnih metrov. Površina jader v veter je 94, površina jader z vetrom pa 200 kvadratnih metrov. Spada v tekmovalni razred Delta in je drugo največje regatno plovilo v vzhodni Sloveniji. Na.številnih regatah »Na našem regatnem plovilu bosta v sezoni 2005 tekmovali moška in ženska ekipa. Sodelujemo na regatah, ki so organizirane v širšem Tržaškem zalivu (od Umaga do Li-gnana) ter na Hrvaškem vse leto (Istra in severna Dalmacija). V zimskih mesecih je po ena regata na mesec, to so predvsem tehnične regate Ju-stinten Cup, kjer tekmuje deset enakih jadrnic. V obdobju od aprila do novembra pa se poleg teh regat udeležujemo tudi open regat v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem. Za letošnje leto načrtujemo udeležbo na 25 do 30 regatah, od tega za moško ekipo na 20 regatah in za žensko ekipo na 10 regatah. Matični privez jadrnice Justinten Match Racer (9,99 m) je v izolski marini (suhi privez),« še dodaja Marjan Kočila. Od njega tudi zvemo, da morajo organizirati kot udeleženci regat eno na leto, sicer pa organizira ekipa tudi tradicionalno letos že četrto regato. Tako je bilo na pomurski regati lani okrog 160 udeležencev na 22 jadrnicah. Milan Jerše Pred potovanjem v tujino! Marsikateri nevšečnosti in resnim zdravstvenim težavam se izognemo, če bomo odšli na pot dobro pripravljeni in informirani. O zaščiti proti malariji, rumeni mrzlici, potovalni driski in o drugih najpogostejših boleznih, ki so jim ljudje izpostavljeni na potovanju, dobite informacije na spletni strani zavoda in v naši ambulanti. Piknik na prostem Prihaja poletni čas in zaradi visokih temperatur moramo biti še posebno pozorni na pravilno pripravo in shranjevanje živil. Pri visoki temperaturi so živila še posebno izpostavljena različnim mikroorganizmom. Vendar, če upoštevamo nekaj higienskih navodil in smo pozornejši pri ravnanju z živili, se lahko izognemo zastrupitvam in brezskrbno uživamo poletne dobrote v naravi. Umivanje rok je še vedno najučinkovitejša metoda za preprečevanje bolezni. Velika večina nalezljivih bolezni se namreč širi predvsem z umazanimi rokami. V vsakem primeru si umij-mo roke pred jedjo, večkrat med pripravo hrane; po uporabi stranišča, če smo se dotikali ali hranili živali... Poleg uporabe mila in tople vode ne pozabimo na uporabo ščetke za čiščenje nohtov. Pri kampiranju nimamo vedno možnosti za umivanje rok, zato imejmo s sabo mokre bri-sačke (originalno pakirane za dezinfekcijo rok), s katerimi si obrišemo roke pred jedjo Hrano, ki je namenjena za pripravo na prostem, vedno že doma predpripravimo, shranimo v hladilniku in za prevoz vedno uporabljajmo hladilne torbe ali Ujemite zadnjega! Slika je sim Komu zaupa 4 milijone zadovoljnih voznikov po svetu? In kdo je preje! 65 mednarodnih nagrad? Odgovor je jasen: Ford Focus! Pohitite in ujemite še zadnjega Focusa prve S'1 bogato serijsko opremo (1.6 16V motor, klima, ABS, kovinska barva ...) že za 2.990»°^ Na zalogi le še nekaj vozil. Ford Focus Ustvarjen za življenje Narejen, da traja Avto Rajh Poraba - kombiniran način vožnje: 5,2-7,6 1/100 km. Emisija COe 138-181 g/km. skrinje. Hladilne torbe ne postavljajmo v prtljažnik avtomobila, ker je temperatura tam najvišja. Na mestu taborjenja pa jih dajmo v senco, da se ne segrejejo. Zaželeno je, da pijačo in hrano shranjujemo ločeno. Bodimo posebej pozorni na ločeno shranjevanje surovega mesa in že pripravljene hrane. Nikoli ne nosimo s sabo na pol pripravljene hrane. V taki hrani nismo uspeli uničiti bolezenskih bakterij v celoti, ampak se pod vplivom zunanje visoke temperature dalje razmnožujejo in jih tudi z do datno toplotno obdelavo na prostem ne moremo več uničiti. Poleti nikoli ne odtajajmo živil pri sobni temperaturi, ampak na spodnji polici hladilnika ali v mikrovalovni pečici. Ob odtajanju pri sobni temperaturi se bakterije zelo hitro razmnožujejo na zunanji površini živila, ki se hitreje odtaja. Že pripravljene tople jedi kupujmo le, če jih takoj uporabimo. Če je zunanja temperatura zraka 28-30 stopinj Celzija, gotove jedi lahko hranimo zunaj samo eno uro. Hitro pokvarljive ali jajčne jedi pa moramo takoj zaužiti, saj ni varno nobeno shranjevanje pri sobni temperaturi. Bodimo pozorni pri pripravi mesnih dobrot. Patogene bakte- ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VAR5^ MURSKA SOBOTA rije lahko trezno visoki ieI?.P 5nju* * pripravi na žaru ah; mo zelo skrbno izb^tr peraturo peke, k'0 meljito toplotno^ moramo peči n-'i1-previsoki tempera^ je potreben Burgerje iz temperaturo m kr 1 i trebujemo za P^an. vt^ zelenjavo. Najbo* pripravimo vsaj 2 pred pečenjem, da a« vico ustrezne temp Kdaj je ogenj za peko mesa? Če držimo roko njem, počasi šteie® tem čutimo, da m aj. odstraniti, po^Uaf 10 enostavna, a zan Zaščita pred kloPL Na piknikih se 'r’ z nadležnimi klop1’ vzročijo resna ■' vam svetujemo, da -ko greste v naravi' ^4 čila in uporablja« ' repelente. Zanesi tudi cepljenje Več o temah* rete na splet^ vodazaZdravsh . WWW.ZZV'i® ■' Na spletni s«10* ^1^ \ ■ naslednje teme- «> , potnike, cepljei^ klopi, nadzor p< zor kopalne vo ja, zdravstveni P«^!^ slene, antirabn-^ - pi- Teodora Jeruzalemska ul. 1 9240 Ljutomer tel.: 02/584 9960 Bakovska ul 9000 Mars* tej.: 02/522 WTODK« PRITOK RONE PRI LYONU PISEC EPSKIH DEL IZRAZNI GIB Z RAMENI ŽABJA ZADNJA NOGA POLITIKA RASNEGA RAZLIKOVANJA VESIMK ŠALA RAHEL SKUPEK VLAKEN PROSTOR ZA ČRTO IGRIŠČA SEVERNI JELEN LOPATAR ZAVOJ CIGARET (POGOVJ ITALIJAN. ZMAGA PRI TAROKU NEKDANJI ’URŠKI DRŽAVNIK (KENAN) SREfiALEC ZOBNA PIJAČE GNILOBA DUŠENA JED IZ PAPRtKE IN PARADIŽNIKA SLOVENSKI ORGANIST |N KOMPONIST, KATOLIŠKI DUHOVNIK (MATIJA, 1699-1506) MB ' NATALIA OREIRO 'X IZ NOB ZNAN KRAJ NA POHORJU RAZPOZNAVNA BESEDA ORAŽ, IVO ČAR ZORMAN MAT. LkPIS NEENAKOSTI GIB Z ROKO, GESTA PUŠČAVA V VZHODNEM IRANU OSKAR DOLENC MAJHEN PlSKER ZIDNA ZVOK nrici« OBLOGA DOLOČENE VIŠINE MR*0NW IZ MALTE ZLITINA ZA ELEKTRIČNE GRELCE JUŽNI, DALMATINSKI OTOK LIRSKA PESNIŠKA OBLIKA TJULENJ Z OKLOMA LOPA ZA HRAMBO SENA ALBERTO ELLI SPORA PLAVALKA ČARMAN PRODAJALEC PO DOMOVIH ANORE AGASSI TOKAJ JE POKOPAN ARAFAT URADNA LISTINA TANTAL ZMOŽNOST ZAZNAVE KRAJ PRI SODRAŽICI PISATELJ BAROJA PAMELA ANDERSON UŠESNI KAMENČEK ESTONSKI PEVEC (GEORGU} VODITELJ 'TRENJ’ KRAVJA MLEČNA ŽLEZA OTROŠKO OKO, OČESCE ZVIŠANI TON H NEČIST ČLOVEK VZDEVEK VLADIMIR A KOČ ISA TULEC, ETUI CVETLICA LETOVIŠČE V BOKI KOTORSKI PODOBA ZELENICA Z VODO V VRSTA BOLJŠEGA GIBLJIVI SPOJ DVEH GREDI ŠTEVILKA ENA V PODJETJU IRINA LASCHKO NAŠA NEKDANJA SMUČARKA (MAJDA) NEHOTEN, BOLEČ GIB MIŠICE POSLANEC IZ VRST NSI (MARTIN) KRAJ POD KRIMOM KRAVJI PRODUKT Pnap£“ R^ IMIDZ (IZVIRNA PISAVA) ANA PAVLOVA KRHKA PROZORNA SNOV BIVŠI NEMŠKI KANCLER (HELMUT) HRVAŠKI POLITIK LUČIN NAJVEČ! I TEKMOVALNI ČOLN SOTOČJE, ■ DALMATINSKI OTOK NAŠA ' PREBI- očka v MESTNEM OKOLJU OKENČEK DERIVAT ALKOHOLA VZDEVEK SAN EPJFANIA VOZILO MARTIN FRANC. LETOVIŠČE OB ŽENE VSKEM JEZERU DOMAČA OBLIKA IMENA CECILIJA konzerva ATOMZ NABOJEM RITMIČNA VALUE RITMIČNA a IM AN A MODEL GLAVNEGA MESTA GRČIJE STIČARKA (NEJA) NEKDANJI AMERIŠKI DRŽAVNIK (JIMMY} RAZJEDA OD SPOLNE BOLEZNI ELEMENT NA DROGU ZAHODNOEVROPSKI VOZI VLAK OKLEPNI BOJNI GOSENIČAR VALENTIN AREH ।Za nakup opreme za ginekološki (j ,n novo porodnišnico ■ ■ uj.^ar pri Ljutomeru namesto cvetja za pok. Izidorja ' družina Branka Pušenjaka izLukavec namesto Wn p|j$enjaka iz Lukavec - 5.000; Irena Kuhar z družino iz ■■ ^'Vžinar Z'45'11 cvetja za pok. Franca Flegarja iz Murske Sobote-%? '''■ j j r' ' Fartka iz Martjanec namesto cvetja za pok. očeta Sj3Vife. Sobočan, Slovenska 3, Černelavci, namesto A^tja 4 L - 5.000; Emilija Lepoša, Ivanocijevo naselje 2, ?°bota h, I Franca Flegarja - 5.000; sodelavci Uprave za obrambo ' n*ZD obrambo Murska Sobota namesto cvetja za d a °ra1:a Rot3e^a J a kloviča - 22.000; Kmetijsko gospodaren. ’ namesto cvetja za pok. Janeza Gomboca iz Lemerja -11 l zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. ■ h. Splošna bolnišnica Murska Sobota Nagrajenci Vestnikove križanke tn CM ID ib Rešitve - Mozirski gaj, tulipan, Volčji potok 1. nagrada: KNJIGA Lahko jem, mag. Branislava Belovič: Cvetka Kusterc, Novakova cesta 39, 2270 Ormož 2. nagrada: KNJIGA Boug žegnjaj, Branko Časar: Marjeta Sraka, Lipovci 43, 9231 Beltinci 3.-7. nagrada Vestnikova majica Franci Strežišar, Matena 38, 1292 Ig Jožef Toplak, Dobrovnik 272, 9223 Dobrovnik Rezka Sušnik, Moravci 17, 9243 Mala Nedelja Marija Bogdan, Krog, Murska ul. 115, 9000 Murska Sobota Marjan Kramar, Trnje 88, 9232 Črenšovci n71 = w £13 r e e i Pravilno rešeno geslo križanke napišite na dopisnico in pošljite do 24, maja 2005 na naslov: VENERA, agencija za trženje, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, Za pravilno rešitev boste prejeli praktična nagrado, ki jo izžrebancem podarja: Utica V. Prekomorske brigade 17, 9240 Ljutomer PE Murska Sobota ELEKTRO CENTER KA-EL, Obrtna ulica 44 a, 9000 Murska Sobota yN». Namesto da se vdajate malodušju, 4.. raJe poprimite za delo m kaj hitro boste a^vno r' ‘Ml1’da so bile težave le plod vaše ne-ifttiJ' Pri|[':f'pomenek ob kavi vam bo razkril S, TatedAe?UaFi’l‘, ’bile doslej povsem skrite. ON: "o ^siovn* PnSakujete precej več dinamike na '5' kot ste bili vajeni v zadnjem lončni „ o''an6ki način naporno, vendar bodo fi-S? " j" 'či ugodni ijV * '‘mii koncu tedna si boste privoščili večerjo v dvoje, in to s prija-M ^tili w spoznali šele pred kratkim, "e‘ef k;.; odlično in tako povsem po-!■ preteklosti. ON: Dose-B 8 - 2ma8oslavJe na poslovnem po- li i v kS'b0St 1:11 tedna privoščili praz-Bali. ‘^Prijateljev, ki sovam pn tem poma-■ \ ® bitnim ir>fllj»nceni si bosta končno |M ’ tl । JTtkaišfls.niudl'Jnjg.žBdiugB iS Te zaL- : “^tro navdalo z zelo prijetnimi ču-ki vaj' ^krat privoščita takšnega razve-ysai otl’ zadovoljuje? ON: Če ne boste i - Z6 h4!^^'- 'ms ho omhrtri nekdo, ki sle mu C' 7*^ Mdw’i' MM b’11<}Sicer popo1' $ ....- - mogoče ne bo dovolj, Proti '-*0 ON, Ku.'* ; mann/6" J®-'ir-'tedna, poln ro- ng,-' e 'n ^rasTnih trenutkov z vašim part-Preda?'! 7hni P^wlln izjemno prese-“"t*. Otl Ve ‘;,n Pozabite na vsakod : '"’'r sami ie uspelo: začeli ste se .'^PaniA ua e 'r resn'<£nih zmožnosti. Sa , 'hijena ''’'ko krnici . saj se vam obeta v poslovnem kot tudi ONA: Malo potrpite. Ne bi bilo dobro, da bi krivdo za domače poraze prelagali na druge. Tudi oni niso v boljšem položaju. Proti koncu tedna se vam bo pripetila manjša neprijetnost, ki utegne prerasti v veliko težavo . ON S premišljeno poslovno potezo si boste pridobili kar precejšnjo prednost, ko vam bo omogocila^ekoliko mirnejše prihodnje dni, Poskusite se zbrati, predvsem pa si napolnite baterije, ONA: Obeta se vam dobitek, seveda le pod pogojem, če se boste pravilno odločili Pohitite, saj je odlašanje najslabša rešitev. Prava škoda bi bilo zamuditi takšno priložnost, še posebno sedaj, ko jo nadvse potrebujete. ON: Ne glejte tako jezno v prihodnost, Več truda posvetite sedanjosti, ki sploh ni cvetoča. Poslovni sestanek vam bo sicer prinesel nekatere namige in poti, za kaj več pa se boste morali se zelo potruditi. Ml ONA: Nikar se ne spuščajte v nič tvegane-ga, saj vam zvezde niso ravno naklonjene. W W Vse ob svojem času in na svojem mestu. Rale se posvetite lenarjenju, za kar ste postali za-inj< Case p nv cuavcan mojiter ON: PiivdMu. u boste domiselno šalo, ki bo nekoga hudo prizadela. Hkrati boste izvedeli nekaj prav presenet jivega, kar vam bo zelo pomagalo pri osvajanju osebe, s katero nikakor ne morete najti skupnega jezika. ONA: Vaša zamisel se ze obrestuje in se vam bo tudi v prihodnje. Ne smete izgubiti zaupanja vase, ker boste le tako premagali težave. Partner vam bo stal ob strani, kar pa sploh ne bo slabo. ON: V misli se vam bo pritihotapila nagajiva ideja, ki vam ne bo dala miru. Toda pomislite tudi na posledice, ki vas lahko doletijo, še posebno zaradi vaše partnerke. ONA: Začeli se boste zavedati, da vam previdnost še ne zagotavlja popolne varnosti, In zakaj bi morali vedno skrbeti Je vi sami? Nekdo vam bo sporočil neprijetno novico, ki ste jo v bistvu že pričakovali. ON: Preveč ste napeti, zato tudi delate nespametne poteze, ki vam samo škodujejo. Umirite se in dobro premislite, preden naredite naslednji korak, ki vas lahko stane več, kot ste pripravljeni žrtvovati. ONA: V družbi boste izvedeli za novico, ki vas bo zelo presenetila in vas hkrati raz- veselila, saj ste jo že dolgo čakali. Skušajte čim bolj unovčiti dragoceno informacijo, saj si lahko obetate koristi na vseh področjih. ON: Nikar se ne spuščajte v kakršnekoli prehitre obljube. Partnerka vam bo naredila precejšnjo zmedo, ki pa jo boste uspešno razrešili. Povabili jo boste na prije ten pomenek ob pijači, ki ga bo z veseljem sprejela ONA: Prenehati boste morali s sprenevedanjem, saj so vas že vsi spregledali in se sedaj zlobno smejijo vašemu igranju. Le kdaj boste spoznali, da lahko z odkrito besedo dosežete veliko več kot z nespretnim igranjem? ON: Vse kaže, da boste iz ene skrajnosti kaj hitro zašli v drugo, zato raje dobro premislite, preden storite naslednji korak. Bodite previdni, nekdo se vam želi maščevati, m to na precej zahrbten način. ONA: Včasih dajete vtis, kot da namerno zatiskate oči pred dejstvi, ker se bojite resnice. Dokažite, da ni tako, in kaj kmaiu se boste prepričali, da ima to prav zanimive posledice - predvsem v ljubezni. ON: Vsakodnevna delo vasje začelo dolgočasiti, zato se ozrite še na druga področja, kjer boste našli marsikaj zanimivega, izkoristite priložnost, ki se vam bo ponudila v ljubezni. ELEKTRO CENTER Brat Džouži Kak čas hitro ide. Že je leto dni minoulo, ka smo notri v Evropskoj skupnosti Bela pravi, ka se tou lejko gleda z dvej koutof. Lejko povejmo, pesimistično gledano, ka nas je Evropa k sebi potegnola, lejko se pa pravi s punc optimizma, ka smo Slovenci zrihtali, ka je več kak pou Evrope naše. Tiste prejšnje grantee z Evropo/so gratale skoro nevidne Samo ka trbej osebno izkaznico pokazati pa tisti proutitankovski križi so ešče na avstrijskon kraji kre kakšoga mejnega prehoda Ovak smo pa s cejnami že izenačeni z Evropo. S plačami so pa ovi na višiši mejstaj tudi. Ka pa narod? Sto se pa za rajo ešče briga Pa sije Bela spopejvo: Eno leto je minilo, kar v Evropi smo doma, v času tem se ni zgodilo tu pri nas nič novega. V srcu naše zdaj države enim rožica cveti, na obrobju tukaj zunaj pa po revščini diši. Tam v osrčju domovine eni imajo vedno več, tu na robu, na deželi, revščine je že preveč So bile obljube dane, da v Evropi boljše bo, pa zares se je zgodilo, nekaterim je lepo. 24 HURA POLETJE 19. maj 2005 - VESTU OBRITA VAŠ IZVIR ČISTEJŠE VODE Avtobusna linija od M. Sobote do Monoštra Redna povezava s Slovenci na Madžarskem BR1TA sistem za filtracijo vode zmanjšuje trdoto vode, odstranjuje klor, težke kovine In pesticide, izboljšuje okus jedi in napitkov... Potniki na prvi »redni« avtobusni liniji med Mursko Soboto in Monoštrom Preverite tudi VI zakaj 60 mio. ljudi n* svetu uporablja BRITA filtre za vodot Bogarti tel./fax: 01-562-82-27/28 www.bogart.sl BRIT A vodne Hitre dobite v trgovinah z medicinskimi -pripomočki Oifam, Sanolabor, Sanovlta, trgovinah z zdravo prehrano, bolje založenih lekarnah In trgovskih centrih Merkur In Interspar... mesarija hanžekovič Mesarija Mirko Hanžekovič, s. p., Ulica Frana Kovačiča 8, 924] Veržej Tei: 02 588 82 70, faks: 02 588 82 71, e-mail: mesarija.hanzekovic@siol.net £• Prihaja čas piknikov, zato smo vam pripravili v naših mesnicah in delikatesah pestro izbiro mesnih izdelkov za žar, VSE ZA ZA VSE Dober tek! V INTERSPORT 2 najboljši sosed O s it Plese 1, Murska Sobota Sobota. 21. maj. ob 9.30 uri KC« * UcVDrt; Akcija traja od 9. do 28. 5. 2005. Popust ne velja za izdelke, ki so vključeni v druge Merkurjeve akcije. etirei Max^Murtit «^9™ «r<, srvArikE JL A mena CJ Čevapčiči, ražnjiči, pleskavice, razni kotleti, bele pečenice in vse drugo, potrebno za vaš piknik ... V sredo ob 7.45 je iz Murske Sobote proti Monoštru na Madžarskem odpeljal avtobus Avtobusnega prometa Murska Sobota, ki pomeni uvedbo javne avtobusne povezave s Slovenci na Madžarskem. S tem uresničujejo pobudo, ki sta jo dala pred leti Zveza Slovencev na Madžarskem in Občina Šalovci. Avtobus bo vozil ob sredah, in sicer na začetku vsak prvi in tretji teden v mesecu na liniji Murska Sobota-Moravske Toplice (Hotel Termal)-Čep inci GD- Mercator Ne čakaj na maj, čas za kolo sreče je zdaj! Zavrtite kolo sreče in si pridobite tepe nagrade iz bogate zakladnice Mercatorjeve trgovske znamke, Slovenske košarice, ponudbe Pet na dan. Brez dvoma. Zdravo Življenje in Trajno nizka cena. Da pa nošenje polnih vrečk daril ne bo pretežko, pa bodo poskrbeli plesalci Latinsko ameriških in standardnih plesov, ter plesne skupine. Szentgotthard/Monošter. Z avtobusne postaje v Murski Soboti odpelje ob 7.45, iz Moravskih Toplic ob 8.00, v Mačkovcih je ob 8.20, v Šalovcih ob 8.34, v Dolencih ob 8.40, do mejnega prehoda v Cepincih pripelje ob 8.55 in prispe v Monošter ob 9.12. Iz Monoštra proti Murski Soboti odpelje ob 12.30, kamor prispe ob 13 54. O pomenu linije smo povprašali nekatere potnike na tej prvi vožnji. Direktor Avtobusnega prometa Murska Sobota Jože Veren: »Že dolgo nismo odpirali nove avtobusne linije, mnoge smo ukinili in tako je tudi za naše podjetje to praznik. Rojaki v Porabju so bili dolgo izolirani in v skupni državi Evropski uniji je prav, da se povezujemo tudi na tak način. Projekta smo se lotili s partnerji iz Madžarske, avtobusnim podjetjem. Oni so že pred časom ob ponedeljkih uvedli linijo iz Monoštra v Mursko Soboto. Povezava vodi skozi Moravske Toplice, saj pričakujemo, da bodo tam vstopili tudi turisti Po potrebi bomo v prihodnje vozni red prilagajali, in če bo zanimanje, bomo vozili večkrat. Promocijska cena danes fe bila 200 tolarjev, v prihodnje pa bo cena povratne vozovnice 2.000 tolarjev.« Ivanka Lehner, Černelavci: »Imeli smo prijetno vožnjo skozi lepo in zanimivo pokrajino in mislim, da se bom na tej progi še večkrat popeljala. Pred leti smo se sicer tukaj precej vozili, zadnja leta pa ne toliko. Tudi Monošter kot mesto je zanimivo in mislim, da bi si ga mnogi ljudje radi ogledali. V njem je tudi precej kulturnih zanitnito^i? tudi trgovine so dobrot* in bo gotovo zanimb'®1 kak nakupovalni izlet' Aleksander pan občine Šalovci; _ čina je bila med prnmir* niki za tako redno H"" 1 cejšen del poti pe0e s °*1 občino. To je velik pr,sPc prizadevanju, da bi n«c približati večjim diščem in Slovencem Sicer kak kilometer p®11 & makadamski cesti, ki P letos asfaltirana. Tudi p® “ se bodo peljali bodo videli izavtobTp0t4 zanimivega in se bo® । kot turisti gotovo vr^ Irena Norčič, Mu* J ta: Za to vožnjo me l£ * j: kolegica in vesela selB , šli. Vsem, ki so se imeli to avtobusno1o ram, saj mislim, ' rejših ljudi, ki bi r^ P ^i teh krajih, a fll®p Proga je pomembna , džare kot Slovence na neh. Tudi sama^r^ otroštvo v teh krajih no zelo prijetno p®1 nje* . Martin cine Gornji .Hroik smo s tem naredili •* naprej. V zgodovini s ^rji imeli težave, ker - ■ voziti naokrog sko® smo hoteli priti ts -osamosvojitvi 5!®'1 "'J* prtjem novih nn " se razmere izboljšuj6)® mejnih prehodov - ■ . busi, prihajajo je tako vedno L p* veniji. Redna a^obu^/ va med Monošh®^ail „ Soboto slovenski pomeni. n. J.J-U ! J GB..*’ 1 r...----- „ treh kosov oblačil , J f bo najcenejšiBREZ^PLAČEN! Ta konec tedna, od 20. do 22. maja 2005 Skočimo skupaj v kakovostna nova oblačila za šport in prosti čas priznanih blagovnih znamk in ekskluzivnih blagovnih znamk. Pri nakupu treh kosov oblačil vam na računu priznamo popust v vrednosti najcenejšega kosa. Popust velja za vse izdelke v zalogi prodajaln. Izberite najboljše za svojo kopalnico sanitarna keramika Olympia, Keramag in Inker keramične ploščice Zirconio, Iris in Emil električni grelniki vode Ariston kopalniško pohištvo Gorenje sanitarne armature Armal • tuš kabine Reflex MERKURO0M, Pl'55 1 (02)530 26 » VESTNIK maj 20D5 NA SCENI/MULARIJA 25 is Sloveniji se šolske dijaške skupnosti med seboj povezujejo. Kaj pa v naši regiji? Dijaki vseh dežel, združite se lit it I o d » j S° dobro organizirani in zajeten in sta ii^i an’a študentskih ser-T*4frli, ^rwn Jel f sega op- dijaki Z nm1 lH V S,ednjih opravijo Tavanje pa dobijo Študentski 1 mno8O šibkejša sestra ^Mciia'? ^ovenije ie Dijaška najvišjim “ dijaškim parla-stUl Hur111/11,6 dijaške skupno- Ttso 1T V5£h srednjih šolah v dr-“"uiw« 1,1 Db pomoči katerih dijaki ' k ■ in pr J" tl jih pestijo v zvezi ^ditvo , eSOr^' Prirejajo raznovrstne na mnoge načine skušajo iz- !?.regijsko i j palcev %rja In^^Zla' 'L ^veze za tehnično y je Organiziral v Mur-r'^iM srečanje mladih ,, na katerem je ' Vencev osnovnih in * i. r;u’5kwaln(ih nalog / in astronomije, eko-Sociologije, psihologije, brez Oslova ?'O«= ^.'^n^^j^nkega, ' pomir^jočegar ' Štokov nasmeh Popada sveta, "a*0' 'Wbl smisel, J7'jeno osebo. r ^dinasn^ L|ia pu v<1dno dnim ■8- b. OŠ Bogoli boljšati tog Šolski vsakdanjik V nadaljevanju na kratko predstavljamo šolski dijaški skupnosti dveh pomurskih gimnazij, ljutomersko in soboško. Na ljutomerski gimnaziji deluje dokaj klasična oblika Šolske dijaške skupnosti. Najvišje telo je šolski parlament, ki združuje predsednike vseh razrednih skupnosti. Dijaki izvolijo še štin predstavnike posameznih letnikov. Parlament voli predsednika šolske dijaške skupnosti, ki ima enoleten mandat. Letos opravlja to funkcijo dijak 2. letnika Zsolt Prosič. Povprašali smo ga, kaj in kako dela dijaška skupnost na njihovi šoli: »Šolski parlament obvešča predsednike razrednih skupnosti, ki so dolžni naprej obveščati svoje sošolce. Pogovarjamo se o novostih in sklepih s sej geografije in geologije, biologije in ekologije z varstvom okolja, slovenskega jezika in književnosti, kemije, etnologije ter zgodovine m umetnostne zgodovine. Pri izdelavi nalog je sodelovalo 40 mentorjev in somen-torjev, predstavitve so potekale v Štirih skupinah, naloge pa je ocenjevalo 13 recenzentov. Podeljenih je bilo 20 zlatih, 21 sre- Mlade raziskovalce sta nagovorila ravnateljica Gimnazije Murska Sobota Regina Cipot in doc. dt. Mitja Slavinec, strokovni vodja Regionalnega centerZOTKS v Murski Soboti. Najboljši sport Nordijska hoja je najboljši šport, ki da ti polno energije - za nove podvige. Učinkovita in varna rekreacija je to, ki je prav za vse starostne skupine in za prave najstniške revije. Nordijske palice so kot prijateljice, ki med sabo se lovijo in do noči bedijo. Lepo v naravi je hoditi in žejo z vodo pogasiti. Katja Marič, Helena Vrbnjak, Doroteja Kavaš, Sebastjan Breznik, 4. raz., OŠ Odranci Dijaške organizacije Slovenije, sprejemamo predloge v zvezi s projekti delovanja nasploh Opravljamo predvsem povezovalno funkcijo med dijaki in profesorji. Če imajo dijaki kakršne koli težave, se lahko obrnejo na nas in jih s pomočjo mentorja in ravnateljeve podpore skušamo rešiti« Pripravljajo tudi božična rajanja, sodelujejo pri Kulturnem jnaratonu, največji letošnji projekt pa je bil pustno rajanje v šolski telovadnici. Delovanje šolske dijaške skupnosti pa je, tako Prosič, omejeno zgolj na šolo, saj se v Pomurju slednje med seboj, žal, ne povezujejo kar pa postaja v Sloveniji čedalje pogostejša praksa. Na Gimnaziji Murska Sobota so se pred nekaj leti odločili za nekoliko drugačno or- brnih in 19 bronastih priznanj. Na državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije, ki bo na Gimnaziji v M Soboti 3 junija, so se uvrstili Irena Muhr in Miha Bokan z nalogo Fizikalno delovanje človeškega srca, David Kozar in Martina Linhard z nalogo Klimatske značilnosti Pomurja, ki obiskujejo Osnovno Šolo III M. Sobota. Iz Osnovne Iztok Štefanec, foto: R. J. K. ganiziranost Poleg šolskega parlamenta deluje še petčlanska šolska dijaška vlada, v kateri so poleg predsednika šolske vlade in šole dr. Antona Trstenjaka Negova Tamara Simonič in Julija Smrke z nalogo Otroška igra nekoč in danes ter Tanja Borko, Andreja Štajnfelzer in Sabina Mlinarič z nalogo Obremenjenost v.devetletki. Dve zlati priznanji so osvojili tudi učenci Osnovne šole Razkrižje, in sicer Anja Cipot in Kristina Zadravec za nalogo Iz preteklosti Razkrižja ter Julija Trstenjak, Matej Mlinarič in Barbara Fortner za nalogo Stanje in čiščenje reke Ščavnice. Vpliv pH na rast koruze sta raziskovali Barbara Hull in Petra Knaus iz Osnovne šole I M. Sobota, za svojo nalogo Samopodoba - naše zrcalo pa si je zlato priznanje prislužila Vanja Vrečič z Osnovne šole Puconci. Med srednješolci pa so si uvrstitev na državno tekmovanje in s tem tudi zlato priznanje za svojo nalogo prislužili Timotej Šooš iz Gimnazije M. Sobota z nalogo Tiskani mediji, manipulatorji mladih, Deja Jakše, prav tako iz murskosoboške gimnazije, z nalogo Komunikacija z živaljo ter Saša Tkalec iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer z nalogo Suverenost Slovenije kot nacionalne države v procesu globalizacije. V. P. tajnika še trije sekretarji, ki pokrivajo področja varovanja dijakovih pravic, sociale in izobraževanja, interesnih dejavnosti in informiranja Šolsko skupnost vodi predsednik šolske dijaške skupnosti, ki ima prav tako enoleten mandat s to razliko, da se lahko volitev udeleži sleherni dijak in ne le predsednik razreda. Imajo tudi svoj kabinet, kjer dijakom vsak dan dajejo vse informacije ter zbirajo pritožbe in kakršne koli pripombe. Tudi oni se vključujejo v pripravo šolskih prireditev, pripravljajo izbor najboljšega profesorja, krstijo »fazane- in organizirajo različna predavanja. Letos pa načrtujejo tudi nov projekt, o katerem smo govorili s predsednico Matejo Škalič (.na fotografiji); »Na predlog dijakinje Barbare Ha-bot pripravljamo sklepno prireditev za dijake četrtih letnikov, na katero bodo vabljeni tudi dijaki drugih srednjih Šol in mladi nasploh Ta bo 20 maja z začetkom ob 20.30 v Prireditvenem centru Mešič. Nastopili bodo In-sane, Silence no more in Za-blujena generacija Pripravili bomo tudi nagradno igro, glavni nagradi pa bosta izlet na Dunaj in v Gardaland za eno osebo. S tem projektom želimo povezati dijake pomurskih srednjih šol in opozoriti na to, da bi se v prihodnje morda splačalo sodelovati.« Uho pi# m? Črke Učiteljica hoče napisati na tablo besedo ZGODBA. Ampak vedno se zmoti. Ne ve, kaj naj naredi. Tukaj je skrivnost. Črke ZGO držijo skupaj in DBA držijo skupaj. Ampak ZGO sovraži DBA in DBA sovraži ZGO. Nočeta priti skupaj, da bi lahko nastala beseda ZGODBA. Pride druga beseda in reče: »Dokler ni sile, lahko vleče vsak na svojo stran.« Simon F. Dražnik, 4, b, OŠ Franceta Prešerna Črenšovci Rad te imam Mama, neponovljiva luč s/ nad menoj, mama, radost, ljubezen, sreča moja si ti! Mama, vse ti dam, karzeliš. Mama, daj mi moč, pogum, radost... Mama, kot žlahten si cvet, ki pozna ga cel svet, mama, rad te imam' Alen Toplak, 5. b/9, OŠ Turnišče 26 ŠPORT 19. maj 2005 - VE$W Atletinja Lidija Bongarz iz Kuzme »Vidimo se na radenskem polmaratonu!« Pred srebrnim Maratonom treh src Praznik teka in rekreacije Njej je pripadel laskavi naslov najboljše športnice v občini Kuzma. Za njo je pestra atletska dejavnost. »V glavnem se ukvarjam s tekom, saj se redno udeležujem tekaških prireditev, največ po Sloveniji. V prvi vrsti tekmujem za pomurski pokal, precej tekov pa je bilo tudi v Avstriji, kar enajst. Na pomurskem pokalu sem zasedla drugo mesto, kar mi je uspelo tudi v Avstriji.« Slišati je, da boste na bliž-njem maratonu v Radencih tekli na 21 km. Je to res? »Da, tako je. Že lani sem nastopila na polmaratonu, zato se nameravam tudi letos preizkusiti na tej progi. V ta namen tečem štirikrat tedensko, in sicer od 7 do 17 km. izbiram si različne trase, odvisno od načrta priprav. Želim si, da bi v cilj prišla v času od 1 ure 50 minut do 2 ur. Prav tako bi letos rada pretekla vsaj en maraton. Doslej sem namreč tekla le štiri polmaratone Drugače pa Odbojka Dan soboške ženske odbojke Sekcija za odbojko pri Društvu za športno rekreacijo Murska Sobota je pripravila v telovadnici OŠ III t. i. dan odbojke. Najprej je bila skupščina, na kateri so za predsednico izvolili Evo Rožman, Imenovali so tudi ožji upravni odbor. Zadovoljstvo z udeležbo na S tekme med Sobočankami in Radenčankami. J. Z! ustanovnem sestanku je potrdilo, da je sekcija ženske odbojke, ki deluje od leta 2002, v preteklosti opravila precej dela. Dekleta vadijo v telovadnici soboške tretje osemletke, klub pa ima približno 90 članic. Letos se nameravajo udeležiti več tekmovanj, saj nameravajo jeseni nastopati v 3 državni odbojkarski ligi vzhod. Prav igralke OK Radenci, ki že igra v tej konkurenci, so v prijateljskem srečanju suvereno premagale s 3 :0. Sicer pa so ob tej priložnosti prikazali tudi igranje številnih selekcij mladih odbojkaric, od kadetskih do mladinskih vrst, kar je vsekakor dobra popotnica za razvoj ženske odbojke v Murski Soboti. M. J. Sah Sobočani premagali Ljubljančane V 1. kolu za pokal Slovenije je prvo moštvo Radenske - Pomgra-da v Murski Soboti s 3 :1 premagalo LŠK Metalka. Posamični izidi: Cigan - Šebenik 1 : 0, Gjuran - Zorko remi, T. Gruškovnjak -Šoln remi, B. Kovač - Novak 1 : 0 Drugo moštvo soboških šahi-stovpaje z 1,5 :2,5 klonilo proti Novi Gorici Zmagal je M. Gom-boc, remiziral pa Gabor. Šahisd lendavske Rokade pa so z 1 3 izgubili proti krškemu Triglavu. Remizirala sta Gerenčer in Vida. Še izid prijateljskega srečanja fantov do 12 let: Radenska -Pomgrad - Frauentai (Avstrija) 40,5 : 8,5. Sedonja je zbral 8 sem premagovala proge, dolge od 6 do 18 km« Kako ste kot članica tekaške sekcije Radenska zadovoljni z organiziranostjo? »S tekaško sekcijo Radenske sem zelo zadovoljna. Ima več kot sto članov. Vseskozi nas podpirajo tudi na tekmovanjih v tujini. Ugodnosti pa imamo kot družine.« Milan Jerše, foto: M. J točk, po 7 pa Grilec, A. Gom- M, J, boe in Grah. Nogomet Uspeh mladih Bakovčanov ŠNK Bakovci U-14 so se nedavno udeležili zelo močnega turnirja moštev do 14 let starosti, ki je bi! v češkem Turnovu. Sodelovalo je 8 ekip. V skupini, kjer so igrali tudi mladi Bakovčani, so nastopili še nizozemski Reeuwijk, češki Turnov in madžarski Keszthely. Prve so premagali z 1:0, z drugimi in tretjimi pa so igrali neodločeno (1:1 in 3:3). Tako so bili v skupini drugi in v tekmi za tretje mesto izgubili ter končno zasedli zelo dobro četrto mesto na tem močnem mednarodnem turnirju. Za ekipo skrbijo trenerja Beno Bagari in Vinko Buzeti ter tehnični vodja Branko Vurcer Kot navajajo, si brez sponzorjev in Mestne občine M. Sobota ne bi mogli zamisliti sodelovanja na tem turnirju. M. J. 25. Maraton treh src je vse bliže, kajti do te velike prireditve nas ločita le še dva dneva. Že jutri zvečer ob 19. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin v Radencih slovesna otvoritev Drago Jug, sekretar organizacijskega odbora: »Skupno število nastopajočih tekačev je bilo do torka 1958. Razveseljivo je, da je med njimi 169 maratoncev, kar je več kot lani. Pride celo tekačica iz daljne Avstralije. Žal pa ne bo mogla nastopiti poškodovana Helena Javornik, medtem ko bo Roman Kejžar tekel na 21 km dolgi progi, ki Šteje za državno prvenstvo. Žal ne bo tudi lanskega zmagovalca maratona. Pričakujemo pa nekaj odličnih kenijskih tekačev. Povabljeni so Abraham Maiyo, zmagovalec Piacenze 2003, Jonathan Kipsaina, tretji v Lausanni 2004, Joshua Kic-phumba, zmagovalec maratona v italijanskem Lamoneju, in Elisha Sawe. Med povabljenci sta tudi .Alois Nizigama (Burundi) in Olga Gorbunova (Rusija). Med maratonkami bo tudi Jožica Šiftar, ki se pripravlja na svetovno prvenstvo veteranov. Kot zanimivost naj omenim, da bo 86-letni Stanislav Konštantini iz Škofje Loke tekel na 21 km, kar bo vsekakor izjemen dosežek. Letos bodo spet sodelovali paraplegiki, in sicer štirje na vozičkih. Startali bodo 5 minut pred 15. uro.« V soboto, 21. maja, bo živahno že ob 8. uri zjutraj pri Slatinskem vrelcu, kjer bo start 15. planinskega pohoda. Od 10. do 17. ure se bodo v zdraviliškem parku zvr- Hokej na travi Ena zmaga premalo za obstanek Hokejisti Leka iz Lipovec so na 32. evropskem prvenstvu državnih prvakov skupine B v beloruskem Brestu prvič nastopili v tej kvalitetni skupini in bili na pragu obstanka. Po zmagi v 3 kolu predtekmovalne skupine proti Car- Najhitrejša Pri športnorekreacijskem centru v Križevcih na Goričkem je bilo tekmovanje za 4 pokal občine G. Petrovci v krosu, ki šteje tudi za 4. pomurski pokal v rekreativnih te- stile številne lutkovne predstave in otroške delavnice, od 11. do 16 ure pa bodo glasbeni nastopi z voditeljema Rebeko Dremelj in Dušanom Zagorcem - Duletom. Ob 10.30 se bo začel veveričkin in srčkov tek Ob 13- uri bo start humanitarnega teka, ki bo letos že tretjič v znamenju Unicefa. S prostovoljnimi prispevki bo slovenski Unicef - kot ambasadorja pričakujejo Zlatka Zahoviča - podprl program zagotavljanja pitne vode. Drago Jug difu (Wales) z 2 :1 (R Mesarič, F. Maučec) so v odločilni tekmi za obstanek izgubili proti ukrajinskemu prvaku Kolos Sekvoyi z 2: 3(1:1). Za Lekovce sta bila strelca zadetkov W. Job in R. Mesarič. Ob Gombočeva kih, sodi pa v ciklus nacionalne prireditve Slovenija teče za zdravje 2005 Sodelovalo je 72 tekmovalcev. Pri ženskah je zmagala Simona Gotnboc (Ivanovci), pri moških pa Tekači maratona in polmarato-na bodo startali ob 15. uri na progi, ki jih bo vodila preko Mure skozi naseljene kraje občine Tiši-naimaratonci pa bodo to uradno izmerjeno progo in verificirano s strani AIMS (Mednarodne organizacije maratonskih in cestnih tekov) pretekli dvakrat. Ob 15.10 pa bo start na 10 in 5.5 kilometra Istočasno bo potekalo tudi državno prvenstvo Slovenije v polmaratonu na 21,098 km. Nagradni sklad znaša 3,7 milijona tolarjev, če bo seveda porušen rekord. Pri moških znaša 2 uri 16 minut in 20 sekund, pri Ženskah pa 2 uri 38 minut in 20 sekund. Za rekord bodo podelili tisoč evrov. ŠD Radenci in organizacijski odbor 25 Maratona treh src obveščata vse udeležence v prometu, da bo v soboto, 21. maja, od 14.30 do predvidoma 20.15 začasna popolna zapora cest. To velja za odseke državnih cest: v naselju Radenci, Radenci-Petanjci, Pe-tanjci-Gederovci, Murska Sobo-ta-Gederovci, Petanjci-Murska Sobota. V tem času bo obvoz na relacijah iz smeri Lendave proti Mariboru in obratno, iz smeri Moravskih Toplic na priključek avtoceste v Murski Soboti, iz smeri Kuzma proti Lendavi oz. Mariboru, mejni prehod Gederovci, kjer bo potekal izmenično enosmerni promet, pa bo dostopen iz Murske Sobote skozi Markiša-vce, Puconce, Lemerje in Skako-vce. Milan Jerše, foto: M, J. modelarsM koncu so si slovenski prvaki z ekipo Cardifa (Wales) delili 7. mesto in izpadli v skupino C Igralci Leka so izgubili proti Wie-nerju (Avstrija) z 2 : 7, proti CA Montrouge (Francija) pa z 2 :10. T. G. Boštjan Bagari na SP . Ringih ] 8-letni Boštjan ® kičana, dijak ijuto^ nazije, ki je post* e Poljskem evropst* , y prvak v Športne® , vu, je odpotoval v ■ Tam se bo 20. n**! movanje za svetovn P 24 do 28. maja p* “'’p-' še svetovno P1,1^ venije bo tam dem tekmovalce1' je hodom smo se *1 murskim janom Bagarije® P $ zlasti o njegovi*1 P $ pričakovanj svetovnem test" pn | k. prilagodili In lenzifnelš^^^ps nomavp"^^* černem času,,^1” pripravil na ^Ljelr rev Argentini- 1 pinj Celzija. Pri bentudi^at^ boste Argent štiri modele, ;J piH £ dovoljeno štev1 nje na sve^vlX ,|žr*= Vrhunski 150.000 do Ob tej valil b vem mi omogočil' tem tekmovaoi11 j 1 vnegaprv »Želim si,11 mednajbo^* J cev na svetu, šal svojo konkurenci-^ mujL in zato kakih visoki i pustim če in znan*'1' itl menskih ra^ »1* razpoloženja’ J stil mednje Mila0 J in Čorba Ivan Čorba (Hrvaška). Oboji so tekli na 7 km dolgi progi. Ob tej priložnosti so pripravili tudi rekreacijski pohod Odkrijmo našo občino. M. J., foto: J. Z. Whig 19. maj 2005 ŠPORT Namizni tenis žagali Lendavčani oiimt2, • ' ^netilca v I. SNTL za člane. V polfinalu sta se v prek-^tti v T l^ndavi pomerili ekipi LM-KO Lendava in Kerna "Lčtptav n' Podstavi obeh ekip so zasluženo slavili domači-'■'1+1. ^rjJi podrejene vloge, saj jim je v začetku Phtga .. Pucončane je bil usoden poraz njihovega n' z Lasanom, katerega je v prvi partiji prema- 'sttrinj-,,,' ’' ri pralec srečanja Ignjatovič je prepričljivo dobil nji1,110" °^°Čllo dvoboj v korist Lendavčanov. Unger Utietji („rii i: ■ povedel z 2:0 v setih, vendar ni zdržal do kon-Unda ^ucončanov Nišavič pa težko dobi kakšno partijo ^Hkušal3110111 V dru8em srečanju bodo Pucončani kot do-' Presenetiti Lendavčane, ki so nesporni favoriti in jih tiiozn dru®e^a Lot naslov državnih prvakov, za kar Wtwif ^n^ava - Kema Puconci 6 :3 (Lasan - Unger 1: 3, n-r _ ।" ’" ': 0, Plohl - Horvat 1:3, Ignjatovič - Unger 3 in/Hon-at pl°hl - Nišavič 3:1, Ignjatovič/Plohl - Un-V'r^»fie z - Horvat 3 :0, Plohl - Unger 3 : 2). Tudi 1 F" GjJ.3 prema&al Krko. »s;" tekmi za obstanek v 2. SNTL za moške pa je ’’ "Ma,' S Puconcih po odlični igri premagala drugo eki-d rezultatom. Tako so Pucončani naredili 11%ji ' četudi v prihodnji sezoni igrali v drugi ligi. e8rad H 6:0 (Smodiš 2, Škraban 2, Gorčan 2). ' med Četverico u blažilnega tekmovanja za interpokal so Sobočani ' vr kodrugoligaško ekipo Dorogi iz Esztergoma in jo ifc. 1 j ene pa rti j e. Kako p re priči j ivi so bil i domači- na^o!^i igralec derbija. Foto: J. Z. j da *Ll izgubili le štiri sete. Tako so se uvrstili na e1* hi l-''k* 4- *n 5- junija v Veroni. k 1 ^Isj, $ s O (Ropoša - Meszaros 3 :2, Koščak - Szentan tltjavi| 1 3 : l, Ropoša/Ocepek - Szentan/Jakab 3 :0. i '^h 1L ' ^^^Jruirju za kadete v Logatcu je bil Škraban tj st lupini, v drugi pa je bil Luka Matavž drugi, med-™Pini Pelcar in Horvat zasedla prvo oz. drugo mesto. M. U. , Ka Martinec DP ^1, "'►’l ' 'ak'1,1 sr^!' Je bilo v soboto slovensko prvenstvo v krosu za ■ ^’!e Udeležilo se ga je več kot 2000 tekačev in ' V'1’1' Ankami letnika 1993 in mlajšimi je dru-jf ^hurj-' Martinec (OŠ III MS), sicer članica Atletske- 1 % D1 Sedemčlanska ekipa AK Pomurje - P D U pa Ul_" V iz, 'J mednarodnega atletskega mitinga v Schwecha-"n močni mednarodni konkurenci (Avstrija, Slo-bbo^^^'i3’ Slovaška, Češka, Ukrajina) so postavili atleti >1)3 !00 , i' kluba Številne nove osebne rekorde. Jbj h^riii / *1 1 ’lu Gutman 13.01, Marinka Horvat na 200 ^2 ^i :lr na 1000 m 2:41,29, David Horvat na 800 1 na 100 m 12.14 in Gregor Kranjec na 200 m Konkurenci so zasedli Tomo Kološa (do 79 2^1 A- H : ' itn f. =' 1 ln 'Mia Sušeč (do 55 kg). Tretja je bila čla- J '4 kai pet0 °sm<> mesto pa sta zasedla član Ih, mladinec Mitja Dišič (nad 71 kg). M. n ---------------- 4^ enu dirka s traku ' Pted -'"'n1'1 K' sodelovalo 39 konjev iz domače-CX ’ do i;j ' gledalci pomerili v šestih dirkah. Vse it,' * *eM| niCnr na 1600 metrov dolgi stezi, pet v'. ''r-x. hir„!e America startala ob pomoči traku '1 dirL*n dosege' „2 °mov MS ie z izjemno vožnjo zane- .1 s-' ‘a.*.;■ »• Ukuu» UC)l:2n "" 2- . 2'^i November(R. Hanžekovič) 1:26.5i ■ R/ J Larisa ru, ,' . L(jna hl7A3.Fax(R. Hanžekovič) 1:18,1. N. S. Obilinovič - Koper 3:2! Mestni stadion Fazanerija v Murski Soboti, 300 gledalcev, sodnik Aleksander Likič (LJ), strelci: 1 : 0 Obilinovič (39), 1:1 Pahor (51), 2 : 1 Najde nov (55), 3 : I Žilavec (61), 3 : 2 M. Valenčič (90). Mura: Mujčinovič, Žilavec, Fridl, Najdenov, Kulčar (Mejač, 63), Kapič, Obilinovič, M. Balažič, Omladič (Horvat, 89), Božič (Berko, 71), Bulajič. Koper: Suhonjič, Poljšak, Pahor, Škrbina, Gunjač, Šečič, Vučkovič, B. Valenčič (M. Valenčič), Kuzmanovič, Kremenovič, Dju-kič. Rdeči karton: Šečič (drugi rumeni, 92); rumeni kartoni: Žilavec, Fridl, M. Balažič; Škrbina, Šečič, Kuzmanovič. Djukič. Že v 3 minuti Omladič ni izkoristil lepe podaje Obilinoviča z desne strani, saj je z glavo iz neposredne bližine poslal žogo mimo gostujočih vrat. Pred vratarjem Suhonjičem je bilo »vroče« tudi v naslednjih minutah, v 23. minuti pa je Žilavec z glavo od blizu žogo poslal naravnost v vratarja Kopra. Tudi dve minuti kasneje Božič ni 2.SNL izkoristil lepe priložnosti, ki mu jo je pripravil najboljši igralec na igrišču Romano Obilinovič. Ta je svojo odlično igro kronal z zadetkom šele ob koncu prvega polčasa, ko se je otresel svoje sence Pahorja in z osmih metrov ma-tiral Suhonjiča. V 45. minuti pa je Omladič iz neposredne bližine zadel gostujočega vratarja. Po veliki napaki Kapiča, ki je žogo odbil do osamljenega Pahorja v kazenskem prostoru, so gostje izenačili. Na srečo so gostitelji le štiri minute kasneje povedli. Po lepi akciji Obilinoviča je Suhonjič žogo odbil do Najdeno-va, ki mu ni bilo težko zadeti prazne mreže. Tudi za tretji zadetek črno-beiih je najzaslužnejši Obilinovič, ki je po prodoru po desni strani idealno podal žogo Žilavcu v sredino kazenskega prostora Gostje so poraz omilili šele v zadnji minuti prek rezervista Mateja Valenčiča. Borut Jarc, trener Kopra: »Muri Čestitam za zmago. Mi nismo imeli ničesar izgubiti Temu primerno smo igrali in tako Želeli odigrati vseh 90 minut. Na kon- Skupina za prvaka 29. krog: KO Olimpija - Drava 0:2 (0: 0), CMC Publikum-Hit Gorica 0:1 (0 : 1), Primorje - Domžale 0:1 (0:0). 3. SNI vzhod Hit Gorica Domžale Publikum Drava Primorje Olimpija 29 18 2913 2914 2912 2911 2910 8 3 47 : 21 8 8 42 : 33 411 44: 25 8 9 36 : 31 810 33 : 28 6 13 32:46 62 47 46 44 41 36 Skupina za obstanek 29. krog: Mura - Koper3 : 2 (1 : 0) Ljubljana - Maribor PL 1 :0 (1:0), Bela krajina - Zagorje 0 : 0. Maribor Mura Ljubljana B. krajina Koper Zagorje 29 14 510 44:32 29 10 10 9 40.35 29 29 29 29 9 1010 34:41 8 912 28:43 7 814 31 : 40 2 819 16: 52 47 40 37 33 29 14 Pari 30. kroga, skupina za prvaka: Domžale - KD Olimpija, Drava - CMC Publikum, Hit Gorica - Primorje; za obstanek: Maribor - Mura, Koper -Bela krajina, Zagorje - Ljubljana. cu se fantom pač ni izšlo « Milan Miklavič, trener Mure: »Mojim fantom bi čestital za zmago in požrtovalno igro. Za nas je bila ta tekma zelo pomembna, ker smo se odlepili od zasledovalcev, Kopra in Bele krajine. S tem smo ostali v ligi. Zaradi številnih pretresov v igralskem kadru je bilo zelo težko.« Milan Jerše Nafta - Supernova Triglav 3:1 Mestni stadion v Lendavi, 600 gledalcev, sodnik Drečnik (Zagorje), strelci: 1 : 0 Dominko (4), 1 : 1 Dovžan (26), 2 : 1 Ristič (28), 3 : 1 Suljič (39). Nafta: Luk, Zemljič (Gerenčer, 68), Bukovec, Vogrinčič, Ristič, Osterc, Dominko, Bunc, Celcar, Suljič, Erniša. V prvem delu je bilo srečanje dokaj povprečno. Lendavčani so nastopili brez poškodovanih Cife-rja in Benka. Lendavčani so tokrat slabo igrali v obrambi. Tako so prejeli tudi zadetek. Suljič je dosegel zadetek skoraj s sredine igrišča, saj je žoga preletela vratarja gostov Likozarja in končala v mreži. V nadaljevanju so gostitelji prikazali eno najslabših iger v tem delu prvenstva Igra jim nikakor ni stekla, zato so imeli le dve priložnosti. Najprej je Buncev strel končal mimo vrat, v 80. minuti pa je Ristič zadel ie zunanji del mreže. Omeniti velja Še poškodbo Zemljiča. Med tednom je Nafta v Ivančni Gorici remizirala (2: 2) z Livarjem. Strelca sta bila Ristič in Bunc. F. Horvat M. Poraz drugega In tretjega Izidi 22. kroga: Veržej - Paloma 2 : 1, Črenšovci -Tišina 1:1, Kovi-narštore - Pohorje 2:0, Bistrica -Stojnci 1: 6, Zavrč - Šoštanj 3:1, Križevci - Železničar 4:0, Ormož-Šmarje pri Jelšah 1:0. Veržej ugnal Palomo Igrišče v Veržeju, 100 gledalcev, sodnik Glažar (Ptuj), strelci: 1:0 Vidmar (141,2 :0 Kovačec (58), 2 : 1 Petrovič (60). Veržej: R. Hanžekovič, Cmrečnjak (Habjanič, 56), Vidmar, Pučko, Kaučič, Osterc (B. Puhar, 37), Sunčič (Rajh, 90), D. Puhar, A. Hanžekovič, Kovačec, Vogrinčič. Rumeni kartoni: Vogrinčič, D. Puhar, Habjanič; Podhostnik. Neodločeno v derbiju Igrišče v Črenšovcih, 200 gledalcev, sodnik Pavlovič (Krško), strelca: 0:1 Granfol (23), 1; 1 Kavaš (49). Črenšovci: Pečelin, Pintarič, Lazar (T. Hozjan, 85), 0, Horvat(Padar, 58), Maučec, B. Hozjan, Kulčar, Cigut, Kavaš, Plej, D. Horvat. Tišina: Prša, Granfol, Farič, Pucko, Kovač (Risar, 86), Verban (Kuzma, 60), Serdt(Dettelbach, 73), Poredoš, De. Grah, Kranjc, Kous. Rumeni kartoni: Lazar, Kulčar; Farič, De. Grah. Visoka zmaga Križevec Igrišče v Križevcih, 100 gledalcev, sodnik Vrbanec (Ptuj), strelci: 1: 0 Pojbič (40), 2 : 0 Škeriak (50), 3 : 0 Šnepf (64), 4: 0 Škeriak (70), Križevci; Kamnik, Ulen, V. Kerčmar, D. Lepoša, Vukan, Lajnšček, Malačič, Škeriak(M. Lepoša, 80), Pojbič, Škalič (Horvat, 20), Šnepf. Rumeni kartoni: Horvat, Kerčmar; Mali nogomet Državni naslov v Celje Dvojezična osnovna šola I Lendava je organizirala v telovadnici OŠ III v Murski Soboti finalno tekmovanje slovenskih osnovnih šol v malem nogometu za starejše učence. Sodelovala so štiri najboljša moštva, ki so si to pravico priborila na izločilnih tekmovanjih v svojih regijah Državni prvaki so postali učenci OS IV Celje, ki so zmagali v vseh treh tekmah in zbrali 9 točk (8: 3). Druga je OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, 6 (10:7), tretja OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača, 1 ( 8:10), četrta pa DOS I Lendava, 1 (7:12). Rezultati: Lendava - Celje 1 : 2, Vrhnika - Divača 3 :2, Celje - Divača 3 : l, Lendava - Vrhnika 2 : 6, Vrhnika - Celje 1: 3, Divača - M. J. 'e organ ,/ 111 ,U državno prvenstvo v disciplini light I’ d, j?'1" Pwl pokroviteljstvom Kickboxing zveze k :ij n kw* . ' ^ubljana Sodelovalo je 14 klubov. Tek- J %'ir',Jv ^anst-i l UWerk'cL su > ^trberl-*! oglasi, oznaferiL s to ikono, to J masiv uww.izberi si, kjer sl lehro 09 ® daijii opis ogiatevanagepw^*^ B motorna vozila KARAMBOLIRANO VOZILO kupim. Tel.: 040 256 963.m22291 GRADBENO ZEMLJIŠČE na Juršovki v Ljutomeru prodamo za 4500 evrov. Tel.: 041 787 296. m22526 AUDI A 6, S-line, letnik 1996, nujno ugodno prodam. Tel.: 031 581 617. m22543 TRISOBNO STANOVANJE V CENTRU M. Sobote prodam. Tel.: 031888165. m22537 RENAULT 19 RT. letnik 1993, ugodno prodam Tel:. 031214 272. m22546 V PRAZNO HIŠICO NAŠAFARSKEM sprejmejo pošten delovni zakonski par. Naša želja - traktorski izpit. Tel:. 584 84 86. m22540 VILICE ZA OKROGLE BALE IN PODRAH-UALNIK prodam. Tel:. 041 596 234. m22547 ROTACIJSKO KOSO širine 165. s hidravličnim dvigom, trosilnik hlevskega gnoja SIP in zadnji traktorski nakladalnik, hidravlični U4, prodajo. Tel:. 041 282 110. m22556 UNO 45, letnik 1997, prodam. Tel.: 031 442 756. m22552 DVOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE v Rogašovcih damo v najem. Tel.: 041398 968. m22551 razno delo ZAPOSLIJO TRAKTORISTA OZ. STROJNIKA ZA KMETIJSKO MEHANIZACIJO? primerno izobrazbo. Kmetija Štefan Cigut, s. p., Noršinci S2, tel.: 041 429 081. m22529 ZAPOSLIMO UREJENO NATAKARICO, staro do 25 let.zgostinskošolovnovoodprtem lokalu. Stil, bar z letno teraso, Ivan Što-kan, s. p., Ravenska 1, Odranci, tel:. 040 938 442. m22557 živali TELICO, brejo 8 mesecev, A-kontrole, prodam. Tel.: 553 12 19. m22440 kmetijska mehanizacija MOŠKO KOLO, skoraj novo, ugodno prodam. Tel:. 528 14 21. m22520 MEŠANA RAZCEPLJENA DRVA z dostavo na dom prodam. Tel:. 031363 995, m22535 IŠČEM OČIVIDCE PROMETNE NESREČE DNE 18. 8.1995 med 21. in 22. urovCi-tii-Metodovi ulici v Murski Soboti. Tel:. 771 5431. m22549 srečanja NEBNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, vsakdan, Babine! 49. VZREJA NE-SNICTIBAUT, tel.: 582 1401,m22470 OBRAČALNIK ZA SENO, širine 3,20 m, prodajo. Tel:. 719 40 11. m22519 TELICO, brejo 8 mesecev, kontrola A, prodam. Tel:. 554 1136. m22527 OBRAČALNIKZA SENO prodajo. Tel.: 572 15 04. m22530 Želel bi spoznati preprosto zensko za Skupno življenje. Po naravi sem miren, razumevajoč in kadilec. Star sem 45 let iz Pr lekije, razvezan, s stanovanjem, avtom in službo. Leta niso pomembfia. Če se ti zdi, da si zame, se mi oglasi s pismom, ki ga pošlješ na uredništvo Vestnika pod šifro: Z LJUBEZNIJO. 0122518 Nenadoma nas je zapustila draga sodelavka Darinka Čemela vodja službe za nadomestila, povračila In mednarodno zdravstveno zavarovanje Vestno delavko in dobro prijateljico bomo ohranili v trajnem spominu Kolektiv Zavoda za zdravstveno zavaroV^V PURANE TEŽKE DO 3 KG, za nadaljnjo rejo, prodajo. Tel:. 02 546 11 13 ali 040 715 861. m22531 BCS KOSILNICO na bencin in petrolej ter nahrbtno škropilnico Panonija Holder prodam. Tel.: 556 11 80. m22533 KRAVO, staro 3 leta, brejo 8 mesecev, prodajo. Tel:. 556 12 61. m22536 KUPIJO TELETA IN PRAŠIČKE. Tel.: 041 726 697. m22553 VISOKOTLAČNO BA LIR KO znamke Gali-gnani tip 4500 prodam. Tel.: 041 551 273. m22539 TRAKTOR STEYR TIP 188, hitre prestave, bočna kosa, in skuter Peugeot 2000 prodajo. Tel:. 031 783 030. m22541 posesti BIVAJTE V NARAVNEM OKOLJU. Hiša v Crenšovcih z velikim sadovnjakom. Tel:. 01 722 81 17. po 16. uri. m22438 KMETOVALCI, POZOR! KUPIMO traktorje vseh znamk, balirke. kosilnice, cisterne, trosilnike, obračalnike in vso drugo kmetijsko mehanizacijo. Plačilo takoj. Tel.: 040 676 557. m22542 V 78. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek ZAHVALA V tihem grobu mirno spB, a u naših srcih še živiš. Zato pot nas vodi tja, kjerb^ rože ti krasijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN 18. maja je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi oče, dedek in praded«1 Franc Cmor HIŠO V MURSKI SOBOTI dajo.v najem za 450 EUR/mesečno Tel.: 0049 841 61 333. m22479 OBRAČALNE PLUGE, 4-brazdne, 3-brard-ne, sejalnico za umetno gnojilo, frezo in rotobrano prodajo. Tel,: 031 550 988. m22544 Evgen Kakaš upokojeni trgovski poslovodja iz Murske Sobote iz Lendavske ul. 23 b iz Puconec 214 .. ofO™ Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegov Vsf njegovi Mali nogomet Črnci za petami Vidmu 19. kolo pomurske lige: KupŠinci - Meteor 4 :9, Mister Baby -Oid Boys 4: 3, Lissa Dokležovje - Videm 1: 3, Ledava - Bulls TMK Črnci 1 6, Krajna Izolaterm - Asfalt 7:0, Černelavci - Suhi Vrh 1: 1. Vrstni red: Videm, 45, Bulls TMK Črnci, 44, Old Boys, 35, Krajna, 33, Suhi Vrh, 30. 19. kolo lige veteranov: Sebeborci - Dokležovje 2:1, Noršinci -Bakovci 4 : 2, Rakičan - Pertoča 5 :2, Old Boys - Čarda 4 :6, Černelavci - Cankova 4: 4, Tešanovci - Borejci 3 :9, Rogašovci - Nemčavci 7: 4. Vrstni red: Čarda, 45, Cankova, 42, Rakičan, 40, Bakovci, 38, Old Boys, po 37, Tešanovci, 36. 14. kolo veteranske lige - asfalt: Slovan - Panonska 4 : 1, Kerenčičeva - Lipovci 1:3, NK 13 - Swing 8 : 3 Vrstni red: NK 13 in Slovan, po 26, Lipovci, 23, Puconci in Swing, po 19, Kerenčičeva, 13, in Panonska, 11. 18. kolo OLMN M. Toplice: Mlajtinci - Filovci 7: 2, Sveti Laszlo -Aqua 1 : 6, Vučja Gomila - Čarda 2 : 4, Prosenjakovci - Noršinci 4: 4, M. Toplice - Ivanci 4 :6, Sebeborci - Trnje 4 :2. Vrstni red: Sebeborci, 42, Ivanci, 35, Prosenjakovci, 32, M. Toplice, 30, Čarda in Aqua, po 28. 21. kolo MZ KMN Goričko: Trdkova - Lucova 0:12, Šalovci -Budinci 1:6, Čepinci - Neradnovci 1 : 3, Dolenci - Martinje 2:10, Stanjevci - Adrijanci 10:9, Domanjševci - Šulinci 12 : 2, Dolič -Markovci 4 : 3- Vrstni red: Lucova, 56, Neradnovci, 47, Šalovci, 46, Martinje, 43, Domanjševci, 40, Budinci, 34. iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Hvala zdravstvenemu osebju bolnišnice v Rakičanu, dr. Horvatu iz Zdravstvenega doma M. Sobota, g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Murska Sobota. Hvala vsem, ki ste darovali vence, cvetje, sveče in prispevke v dobrodelne namene ter nam izrazili pisno in ustno sožalje V SPOMIN Spomin je edini cvet, ki ne ovene. Nogomet M. J. Kolesarstvo V ženskem finalu pokala NZS, ki je bilo v Celju, so si priigrale prvo pokalno lovoriko nogometašice Pomurja Len Filovci, ki so s prepričljivim rezultatom 5 : 0 (1 . 0) premagale Senožeti Vode. Strelke: Korpič, 2, Jevtič, Zver in Špur. Žalujoči njegovi najdražji KOMUNALA Javno podjetje, d. o. q. Mopeuške »!. i. Murska Sobote U E telefon: Štefan Lo^a‘ iz Noršinec 32 Za vsako prižgano svečko, dobro in položen cvet - iskrena hvala! Vsf njegovi 24. maja minevata dve K11 L od takrat, ko nas je zapu^M mož, oče, tast, dedek inr ZAHVALA Adijo, mož, očka, dedek ljubljeni -ljubezen naša ti sledi. Naj bosta mir in bog s teboj, uživaj blaženi pokoj! ■ V 75. letu nas je po težki bolezni za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drogi izdelki iz granita in marmorja. Tel.102/542 10 24, faks: 02/542 20 24, GSM: 031876 949 KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p. Ribiška pot la, 9231 Beltinci__________________________ TEL: 1021 Sl 48 l>60, FAX; t«) 52 51 170, 'MUHI MURSKA SOBOTA iZDCPi.6i teberf^i * VHaiDvaneici portal malih ogiuatr OdoMj lahko na »pletu oddale ?vpj mali oglat za »edem eipven&kih časopisov, pregledujete tam otjavfjeno ponudbo, prebrskate rumene stranu Ter pustne, da vas praaoneiijo najnovejil kadrovakl oglasi. Brtken^e po maMh ogkialh i« nikoh ni bilo tako udobno. SODELUJEJO'. DELO Novic NOVI TEDNIK Pomurkam pokalna lovorika Velik uspeh Špilaka V nemškem Weimarju je bila dirka za svetovni pokal kolesarjev do 23 let. Tekmovalec Krke ■ Adrie Mobil Simon Špilak, prej član KK Tropovci, je bil na koncu 1 L, kar je za debitanta v tej kategoriji velik uspeh. Izkazal se je s 5. mestom v vožnji na čas in 4. mestom v 2. etapi. V kategoriji mladih kolesarjev pa je zasedel odlično 5. mesto. M. J. Drago Tkalec iz Veržeja Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše, v dobrodelne namene in nam izrekli sožalje. Hvala g. župniku in vsem, ki ste sodelovali pri pogrebnem obredu. Hvala tudi osebju pljučnega oddelka bolnice v Murski Soboti. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: žena, hčerka Dragica z Rihardom in vnukinja Renata z Mischelom Brajda pred hišo nemo drf in se sprašuje, zakaj p°d ne posedaš več ti. V SPOMIN 24 maja bodo minila tn 1' * ^n, žalosti od takrat, ko nas F r dragi mož, oče, dedek m Matija Trstenjak s Turja nskega Vrha 5 . b n#^1' Iskrena hvala vsem, krz lepo mislijo poSkHl'* °, grobu in s prižgano svečo počastite spo"" Njegovi najdražji KOMPLETNE POGREBNE STORITVE. VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST A NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM./ V PLAČILO TUDI NA VEČ ^ <1^ r JI p OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI s. p., VEŠČtCA 17,__________________I KOMPLETNE POGREBNE i UREJANJE POKOPALIŠČ I s Brezplačni prevozi opreme ne dom, ' • ■ Č3'. do 40 km, plačilo na več obrokov ■■re; ''!■ Vladimir Hozjan s. p. Suli*' ° j Tel.: (02) 55 69 04b, GSM: 041 ' 5 KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UG0DNAPRQDAJAPOGREBNE0PREME D BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km. PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA 24-U n/wi I »KINK z 19. maj 2004 Nihče ne ve, kaj si je želel takrat, morda vsaj še eno pomlad. V SPOMIN 23. maja bo minilo leto žalosti in bolečine od takrat, ko nas je mnogo prerano zapustil naš dragi Štefan Hozjan iz Odranec >,v le ■". Ki se ga Še radi spominjate, iskrena hvala! Živeti v srcih tistih, ki jih zapuščamo, pomeni ne umreti. V SPOMIN 20. maja bo minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast in sorodnik Franc Holsedl iz Večeslavec 14 a * lepe« mislijo spomnite, postanete Sovem grobu in mu prižgete svečo v spomin, Vs/ njegovi Ko vajine si zaželimo bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine; tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da vaju več med nami ni. V SPOMIN 13. aprila je minilo leto dni od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Karel Tibola iz Dolenec 9 17. maja je minilo osemnajst let od takrat, ko se je poslovil dragi Franc Tibola rojen v Dolencih, pokopan v Radovljici sv-X' ' k1 Posto)ite ob njunem grobu, jima m rože ter ju ohranjate v lepem spominu. , ■ Tako rad bi šel v gorice svoje obujat spomine mladih dni; pa odšel je tja nad gorice svoje, kjer v večern i zarji mirno Spi. . »hvala h . ‘ ^ ¥ 9-i i pJfUlu [|ra ■etu od nas poslovil in legel k večnemu tast, dedek, pradedek in brat Ivan Pal t ELIpa65 " Otrini S*rert0 zahvaljujemo vsem sorodnikom. '"sh;," ''^-’1 staij^ |at^'en'in znancem, ki ste nam v teh 'Uli, ^®]t, pou ' stranL vsem, ki ste nam izrazili pisno in Hy " 'n Pokojn i,-1'1 Vence in cvetje, darovali v dobre ^hv. 1 a Mi p „ ( 1 J Pospremili na njegovi zadnji poti. '' ?'n"- 'c g scstri za skrbno nego in pomoč. ^srlnkf ** Krajncu za pogrebni obred, pevcem ■ °rvatu za odigrano Tišino in govornici Vse J besede slovesa enkrat - iskrena hvala! Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 75. letu nas je zapustila draga mama, oma in prababica Irena Kolar iz Lendavske ul. 23 v Murski Soboti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali vence in sveče ter nam izrekli sožalje. Hvala osebju ginekološkega oddelka v Rakičanu za vso pomoč, gospodoma duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino Žalujoči: sin Geza z ženo Marijo, vnuk Aleš in vnuk Igor z družino Odšel si brez slovesa, brez stiska rok, ostal boš v naših srcih vedno in povsod. Srce trudno je zastalo in ta težki boj v objemu Božjem je končalo. ZMNMA Svojo življenjsko pot je v 75- letu starosti sklenil naš ljubi mož, oče, dedek, tast, brat, boter, stric, sorodnik in prijatelj Henrik Škalič iz Kuzme 34 Besede iskrene zahvale naj sežejo v srca dragim sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem od blizu in daleč, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene Posebej hvala osebnemu zdravniku g. dr. Čurčiču in patronažnemu osebju Zdravstvene postaje Grad za obiske, nego in lajšanje bolečin med njegovo boleznijo. Zahvaljujemo se g. župniku Rudolfu Ficku in g. dekanu Martinu Vorošu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala gasilcem občine Kuzma, Društvu upokojencev, govornikoma za besede slovesa, kolektivoma OŠ Kuzma in OŠ Tišina ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Njegovi najdražji Skozi vse življenje si se boriti znala, a v tihi spomladanski dan si nemočna od bolezni zaspala ZAHVALA V 75. letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča in babica Viktorija Ferko “ iz Rakičana, Lendavska 13 Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče, za svete maše in prispevke za prenovo cerkve, nam pa izrekli sožalje. Lepa hvala g. župniku Martinu Horvatu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Časarju za besede slovesa in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni najdražji V SPOMIN 9. maja je minilo leto žalosti od takrat, ko ni več med nami dragega očeta, tasta in dedka Ludvika Ferka iz Rakičana Iskrena hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in s prižgano svečo počastite spomin nanj. Ks/ njegovi ... in pride dan, ko se končajo zadnje upajoče sanje Razum nam pravi, daje odrešitev, srce pa ne razume in boli. V SPOMIN 16. maja je minilo žalostno leto od takrat, ko nas je zapustil naš najdražji Jože Bertalanič iz Murske Sobote Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spomnite. Vsi njegovi! Odšel si tiho, brez slovesa, niti roke nam podal, a v naših srcih vedno boš ostal. ZAHVALA V 69 letu nas je za vedno in brez slovesa zapustil dragi oče, tast, dedek in brat Boris Jurinec iz Trstenjakove ul- 4 v Radencih Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše, ter vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje. Hvala lovcem LD Sv . Jurij ob Ščavnici za organizacijo lovskega slovesa, čebelarjem ČD Radenci in govorniku g. Rožancu. Hvala g. župniku iz Radencev za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Vrbnjak. Žalujoči: sin Marijan z ženo Valerijo, hčerka Lidija zjožekom, vnuki Nina, Nuša in Žan ter drugo sorodstvo Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj, od kdo ve kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev ... ne kličite me nazaj! ZAHVALA V 83- letu je umrla draga mama, tašča, babica in teta Helena Weindorfer iz Vodnikove ul. v Krogu Iskrena hvala vsem, ki so nam v ceh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, za svete maše ali obnovo cerkve. Posebej hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Mariji Serec in pogrebništvu Banfi. Posebna zahvala velja sosedom, posebej družini Ošlaj, ki ji je velikokrat stala ob strani in priskočila na pomoč. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo spoštovali. Žalujoči: sin Viktor z družino in vsi, ki sojo imeli radi Odšla si brez slovesa, brez stiska rok. Ostala boš v srcih naših vedno in povsod. Srce trudno je zastalo in ta težki boj v objemu Božjem je končalo. ZAHVALA V 77. letu nas je zapustila draga žena, botra, vujna, soseda in prijateljica Marija Draškovič roj. Zver Iz Renkovec 84 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, botrini in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, za svete maše in v druge namene. Iskrena hvala gospodu kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa, patronažni sestri Brigiti za nego in pomoč ob bolezni, družini Kajserberger iz Maribora, sorodnikom in sosedom. Žalujoči: mož Frane in drugo sorodstvo OGLASI 19. maj 2005 30 Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Upokojenke Vrtca iz Ulice Štefana Kovača v Murski Soboti namesto cvetja za pok. Vero Celec -6.500: družina Ravnic, Razlagova 52, Murska Sobota, namesto cvetja za pok. Lacija Šimonko iz Lendave - 10.000; Suzana in Gize-ia Dobriia iz Brežic namesto cvetja za pok. Lacija Šimonko - 20.000; Marta Horvat. Kolodvorska 11, Lendava, namesto cvetja za pok Ladislava Šimonko - 5.000: Stanko Koren, Tišina 11, namesto cvetja za pok. Štefana Forjana - 5.000; družina Henzelin, Lipovci 154, namesto cvetja za pok. Štefana Forjana - 5.000; Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zavod Murska Sobota namesto cvetja za pok. Martina Jeriča iz Rakičana - 25.000; Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zavod Murska Sobota namesto cvetja za pok. Gezo Škrilca iz Mlajtinec - 25 000; Frančiška, Stanko Sukič, Grad, namesto cvetja za pok. Milovana Gajiča - 10.000; Marija Ficko z družino iz Stuttgarda namesto cvetja za pok. Milovana Gajiča iz Murske Sobote - 10.000; Sindikat Potrošnika namesto cvetja za pok. upokojenko Šariko Cvetko - 8.000; Milica Benko, Puconci 39, namesto cvetja za pok. Milovana Gajiča - 10.000; družine Donko, Bertalanic in Smodiš, Čemela-vci, namesto cvetja za pok. Antona Hajdinjaka - 10 000 sit Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282. Splošna bolnišnica Murska Sobota Drugačna banka Banka Sparkasse s sedežem v Celovcu je del največje bančne skupine pod okriljem avstrijske Erste Bankz Dunaja. Skupaj tej bančni skupini zaupa že več kot 12 milijonov strank v šestih evropskih državah. Banka Sparkasse se ponaša s 170-letno tradicijo. Kot zanimivost lahko povemo, da je Sparkasse za ustanovitev banke takrat potrebovala ustanovitveno dovoljenje iz Ljubljane, z letom 1991 pa so zopet začeli nastopati tudi na slovenskem trgu. Lahko bi rekli, da se vračajo k svojim koreninam. Glasbena šola Murska Sobota obvešča starše, da bo potekal preizkus glasbene nadarjenosti za učence, ki se želijo vključiti v osnovno glasbeno Izobraževanje v naslednjem Šolskem letu, v četrtek, 26. maja 2005, med 9. in 11. uro ter 14. In 17. uro na Glasbeni Šoli Murska Sobota, St Rozmana 1. Banico Sparkasse lahko v slovenskem bančnem prostoru opazimo predvsem v zadnjem času. Njihov razpoznavni znak je rdeči S, geslo pa Drugačna banka. Zakaj in kako drugačna, smo povprašali vodjo poslovne enote Roberta Premeša. drugačnega pristopa do strank. Že samo okolje v poslovalnici je precej drugačno od običajne banke - sodobno, odprto in udobno. Naši bančni prostori so odprti za stranke, ni steklenih barikad, ki ločijo stranko in bančnega svetovalca, vsaka poslovna enota pa je razdeljena na tri dele: območje za samopostrežno banko, opravljanja hitrih storitev In svetovanja. Drugačnost pomeni tudi to, da ne želimo stranki samo izpolniti njene želje, ampak ji tudi svetovati, zato svoje stranke tudi aktivno učimo uporabljati našo elektronsko in telefonsko banko. Tako lahko stranka sama od doma opravlja vsakodnevne bančne storitve. Kadar pa potrebuje kakovostno svetovanje, smo ji na voljo v poslovnih enotah oziroma jo naši mobilni svetovalci obiščejo doma ali v podjetju. Robert Prem UŠ. vodja poslovne Po uspešnem preizkusu je vpis možen na naslednje oddelke: predšolska glasoena vzgoja, glasbena in plesna pripravnica, balet, klavir, harmonika, klarinet, saksofon, kljunasta flavta, flavta, violina, violončelo, petje in tolkala. Število prostih mest na posameznem oddelku je objavljeno na oglasni deski v Šoli in na spletni strani Glasbene šole Murska Sobota. Vabljeni! Toyota Yaris in Cor •ms.sa j Prodaj b in montaža Robsrt KOZAR 19/c 92 SO Gornja Radgona ter.: 02 S63 10 4$ GSM: 041 539 204 brezplačno. & TOYOTA Kako pojasnjujete svoje geslo drugačna banka? Da bi bolje razumeli, vam moram najprej na kratko predstaviti zgodovino banke Sparkasse v Sloveniji. Na slovenskem trgu smo že od leta 1991, ko smo kot prva tuja banka v Sloveniji odprli predstavništvo in leta 1999 podružnico. Kot nišna banka smo na začetku ponujali samo financiranje prek mobilnih svetovalcev, pozneje tudi varčevalne produkte. Leta 2004 smo postali popolna banka in paleto produktov razširili še s ponudbo transakcijskih računov. Da lahko upravičimo svoje geslo, preurejamo poslovne enote in izobražujemo naše sodelavce drugačnega bančništva, drugačne poslovne kulture in AMONT Ugodni popust za okna in garažna vrata ARCONT Prodajni salon AVTOMOBILI PO VASI IZBIRI Nocšinska ulica 8, Murska Sobota TeL: 02/534 84 96 HIPOTEKARNI KREDITI IZ TUJINE PO ZELO UGODNI OBRESTNI MERI Stanislav Svenšek, s. p., Križevci 87,9206 Križevci Tel.: 041704998 Ko je hudo, me poklici! ELEKTRO KOŠTRIC, GSM: 031 300 814 Valerian Kostnic, s. p., Melinci 67, 9231 Beltinci 080JU3 ❖ PRODAJA IN MONTAŽA KLIMATSKIH IN HLADILNIH NAPRAV ❖ ELEKTROINŠTALACIJE ❖ OPRAVLJANJE MERITEV NA ELEK-TR O INŠTALACIJAH IN TAKOJŠNJE v ODSTRANITEV NAPAK ❖ POPRAVILO GOSTINSKIH IN GOSPODINJSKIH APARATOV, BELE TEHNIKE OLJNIH GORILNIKOV. AVTOMATIKE ❖ Kako razvejana Je vaša poslovna mreža? Imamo osem poslovnih enot v večjih slovenskih mestih, to je v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu. Kopru, Novi Gorici, Kranju in Murski Soboti. Za vsakodnevne posle pri banki Sparkasse ni treba več v banko, za druge storitve, kot je na primer hipotekarni kredit, pa se naši mobilni svetovalci oglasijo na domu. V vaših oglasnih sporočilih lahko še preberemo, da ponujate prve paketne transakcijske račune za občane, Kaj pomeni paketni račun in katere so prednosti za stranke? Paketni račun pomeni, da so v ceno vodenja računa vštete tudi druge storitve, ki jih ni treba več dodatno plačevati, ne glede na obseg uporabe te storitve. S stroškom vodenja računa si zagotovite tudi vse stroške izdajanja tn članarin kartice BA in Mastercard z brezplačnim nezgodnim zavarovanjem in brezplačnim zavarovanjem zlorabe kartice Mastercard, odobritev in podaljševanje limitov brez dodatnih stroškov, vsa tolarska plačila prek Net.Stika in Tel.Stika so brez doplačila, bonus obrestovanje na transakcijskem računu (večje stanje na transakcijskemu računu pomeni, višjo obrestno mera). Poleg tega tistim, ki bodo letos odprli Udobni račun, ponujamo brezplačno vodenje računa do konca leta. Vsak si lahko izračuna, koliko prihrani, če posluje z banko Sparkasse. KURILNO I .A ■ as OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO ■ PREVOZ, Jakšlč Bojan, t. p.. Gornja Bistrica 51. tal.: 57 88 200 MEDIAFIN KOM, d. o. o., Dunajska 21, Ljubljana Kaj še ponujate svojim strankam? Za občane smo tako kot za pripravili dolgoročne kredite z rnožn« odplačevanja tudi do 25 let, kratko^ potrošniške kredite in ugodne vare®"* produkte. Katere storitve ponujate podjetj®"1 zasebnikom? Za podjetja in zasebnike smo Pnp .{ kratkoročne kredite za financ^ ' _ obratnih sredstev, investicijske kredite z dobo odplace do 15 let, depozite in bonus J katerem so vsa sredstva na vP°®e ' kljub temu bolje obrestovana običajnem poslovnem računu, za razne namene, revolwnS^L kredite in seveda limite na poslovnem računu. Paleta produktov je pregledna, predvs^ a^irn produkte, ki jih ponuja^^im podjetnikom, prilagajamo potrebam podjetnika. dab' Hvala za informacije. Želim vašo drugačnost dobro sprejel® stranke. Vse stranke vabimo, da se ogl05* sodobni poslovni enoti: PE MURSKA SOBOTA, Slo*8" 02/512 42 00 www.sparkasse.si SERVIS IN STORITVE S KMETIJSKO MEHANIZACIJO hMiCUJW Robert Kovač, s. p. I Veščlca 54,Murska Sobota tel.: 02/52 52 333 ZASTOPAMO IN SERVISIRAMO KMETIJSKO MEHANIZAC^ Popusti in ugodnosti za člane AMZS A MIŽIŠ Za poti brez skrbi Hitri tehnični pregledi, zavarovanja, registracija vozil in servisne storitve Odslej tudi v Lenartu: pon. - pet med 8. In 17. uro ter vsako prvo soooCo v mesecu med 8. in 12. uro UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV P E LENDAVA: 021797 715, 031589 448 24 ur pomoč na cesti V.!l 9 8 7 www.amzs.si POMURSKO DRUŠTVO ZA CEREBRALNO PARALIZO prostovoljne prispevke nakazujte na račun: 02496-0092393969 .(ji11 slikopleskarstvo Janez Kalamar, s p , Partizanska ’’ • GSM: 041 933 OPRAVLJAMO SLIKOPL^Sfjr DELA PO ZELO UGODNA . ____________^0* GEO-VRTINA d. o. o., Obrtno ulico 40,9000 teL/foks: 02 530 06 70, GSM: Izdelovn vrtin in vodnjakov zo zajem podzei piezometrirnih in ponikovalnib vrtin, geomehanika, čiščenje vodnjakov BETONARNA PETELi^^ Veneča 81 a, Puconci, tel. 02 545S ift 10 % popusta ob gotovins^f?^^^ Ponujamo: sveži beton • prevoz in črpanje i^ betonske izdelke: robnike, kanafete, oiulde • izdelujemo betonske izdelke po naročilu- P,”r'L- CHUK = 19- maj 2005 Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV 648 KHz ^K- 21 maj ■ (ilLM SNOP - 05.00 Dobro jutro, - J 40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž iyi n?f*nars^ nasvet - 09 00 Poročila - 09.10 It ■ t ^7 W kultura in šport ob koncu tedna llPt' ' 'U30 Mali oglasi-11.00 Poročila- m-^P^skaglaslu -12.00 Poročila BBC -' trt i'jX' 13 00 Poro^da - 13.15 I. oseba ed- ' ll1 pomurske domačije • Od KjOj'X j 1400 Poročila - 14.05 Obvestila -I'1615n muili1 " 15 50 DoSodk; in odmevl ’ « i sporeda ' 17.00 Osrednja poročila Murski val nagrajuje -Mladiyai"SW sejem (Nevenka Emri) -19.15 (Haja St X1*’ Ia »Ude, vaša razmišljanja J« iL. 20.00 Ugasni televi- JSn Peček in večno zelene - 24.00 SNOP ^ H,’! “ai-°5,00 Dobro jutro-09.15 Mali ,hii&r/,ln,Clla' 10 05 Obvestila - 10 30 Poli p ' J -11.15 Potepajte se z nami -H'b' ' 12 05 Obvestila - 12.30 Nagra-<’.,r! sponzorja - 13.00 Poročila - 13 15 1 Kis 'e ■ H-00 Poročila - 14.05 Obvestila -^[jij J|J Prostovoljci med starejšimi v dogodki in odmevi ■ 16.15 Napo-'v^Qara''Osrednja poročila - 17 30 Mur-I' io Mah oglasi - 19.00 Poročila-a 5 ^estid:ami in pozdravi - 20.00 ’"P'Wtvoje - 24.00 SNOP,Si- 'i >jj •“i • 05.00 Vedro v nedeljsko jutro! -■‘"'Unicvi, oddaja o porabskih Slovencih ^'vlin ^as’ du^ovna misel P°‘ ’Vinkov - 08.30 Zamurjenci - 09.00 ''''Uaan*” ’ 09.30 Srečanje na Murskem 'Vr ^Jeljsla kuhinja: Glasbeni teden Roman Buzeti) - www. iLjj gumb Kontakt v živo in 537 -12.35 Obvestila - 13 00 Mi-13.30 Čestitke, Naj Na narodni farmi - 19.00 Poročila -E'^(Kdo je Jože Činč?) - 24.00 SNOP. 23. maj - 05.00 Vedro v dobro jutro, • - 07.4Q Pismo iz Porabja, Marjana dH X tol rrSRiva|- 94,6 Mhz in 105,7 Mhz i > '’ * Ans. Simona Belšaka ^^hec-Vandrovcl gora ~ Minerali in zlati muzikanti Rosa pa hofMasa - Vitezi Celjski i' * Burske zabavne glasbe Zoltan i i *» -ro* • b**« V n ; "iutek cvetet Torpeijo Band Num-založbe prejme Simona .*Hr„ ’11 Cepinec ig G. Petrovci. '' *4^' h*do ponedeljka, 23- maja r- v«l. » lit* arhitekta Novaka ■ -m glasbene lestvice. . - 5 n ~ ”-------- ------ ‘ glasujem za skladbo Delimo vstopnice za kino Letos je dobil Oskarja za kostumografijo film Letalec Našo nagrado prejme Anja Hujs, Stefana Kovača 34,9000 Murska Sobota. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi: Kateri film je letos dobil oskarja za vizualne učinke? Kupon št. 20 - odgovore pošljite do torka, 24. maja, na naš naslov; Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota ali po e-pošti; torno.koles@p-inf.si Sukič - 09-15 Internetna anketa - 10 00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.15 Vaš sosed, znanstvenik! Branko Žunec -10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Oaj, kak san zlufto - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila- 12.30 Anketa- 1300 Poročila- 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR- 19.00 Poročila - 1915 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 To sem jaz, mladinski trojček. 21.05 Nadaljevanje večerne oddaje - 24.00 SNOP TOREK, 24. maj - 05.00 Vedro v dobro jutro! (Vida in Bojan) - 07 40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Unichem -11.00 Poročila - 11 15 - Kratki stik -11 30 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC-12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej čimer - 13 00 Poročila - 13.15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih. lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15 30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17, 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) -18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19 00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Jukeboks, Boštjan Rous - 24.00 SNOP SREDA, 25. maj • 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.15 Veterinarski nasvet- 08.45 Džoužijevo pismo - 09 15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.15 Putra-12 30Intervju- 13-00Poročila - 13 15 l. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 15 30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19.00 Poročila - 19 15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 26. maj - 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Nadežda Čačinovič Vogrinčič - 09-15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila -11.00 Poročila -1115 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13.00 Poročila - 13.15 1- oseba ednine - 14,00 Poročila -14.15 Domača plošča, lestvica - 15 30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18,00 Mali radio (Maša in Blaž) - 19 00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade... - 24.00 SNOP Kino Murska Sobota Četrtek, 19. maja; ob 18.00 srbska komedija Sivi kamion rdeče barve, ob 20,00 ameriški zgodovinski ep Nebeško kraljestvo Petek, 20. maja, ob 18.00 Nebeško kraljestvo, ob 20.00 ameriška komedija Misija Cucel Sobota, 21 maja: ob 18.00 Misija Cucel, ob 20.00 Nebeško kraljestvo Nedelja, 22. maja; ob 18.00 Misija Cucel, ob 20.00 Nebeško kraljestvo Sreda, 25. maja: ob 18 00 in 20.00 ameriška drama Kinsey Ljutomer Sobota, 21. maja: ob 20.00 nemška vojna drama Propad ■ Nedelja, 22. maja: ob 20.00 ameriška pustolovska komedija Življenje pod vodo Gornja Radgona Petek, 20. maja, ob 21.00 ameriška drama Punčka za milijon dolarjev Nedelja, 22. maja; ob 20.00 slovenska drama Ruševine NAPOVEDNIK Napoved prireditev OTVORITEV MURSKA SOBOTA V petek, 20. maja, ob 19. uri bo v soboškem gradu slovesnost in odprtje razstave ob 50. obletnici ustanovitve Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Slavnostni govornik bo dr. Peter Kos, direktor Narodnega muzeja. MONOŠTER V petek, 20. maja, ob 21. uri bo v Slovenskem kulturnem in informativnem centru odprtje fot o razstave Moja potovanja avtorja Lada Klarja. Razstava bo na ogled do 15 junija. GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA V četrtek, 19. maja, in v petek, 20 maja, ob 18. in 20. uri ter v soboto, 21. maja, ob 19. in 20. uri bo v grajski dvorani območno srečanje odraslih gledaliških skupin. LENDAVA - V nedeljo, 22. maja, ob 11. uri bo v gledališki in koncertni dvorani madžarska otroška predstava Ar-gvelus kiralyfi. - V nedeljo, 22. maja, ob 20. uri bo v gledališki in koncertni dvorani operetno-kabaretni večer v dveh delih Te rongyos elet. IJUTOMER V torek, 24. maja, ob 20. uri bo v kulturnem domu gledališka predstava Nekega jutra, ko se zdani... v režiji prof. Cilke Jakelj. LITERATURA IJUTOMER V četrtek, 19. maja, ob 15.30 bo pred gimnazijo Franca Miklošiča bukvama v okviru Kulturnega maratona 2005 PREDAVANJE MURSKASOBOTA V četrtek, 19 maja, ob 17. uri bo v Galeriji strokovno vodstvo po razstavi Andrej Jemec - Slike in grafike. V Galeriji še vedno zbirajo prijave za 4. likovno delavnico za učence OŠ na temo razstave. Likovna delavnica bo 26. maja. LENDAVA - V četrtek, 19 maja, ob 20. uri bo v Centru Banffy predavanje Človeški možgani, jezik, materni jezik dr. Jozsefa Hamorija, podpredsednika Madžarske znanstvene akademije. - V petek, 20. maja, ob 17. uri bo v Centru interesnih dejavnosti potopisno predavanje Japonska avtorja Petra Novaka. Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico Družina Šiško, Grajska 9, namesto cvetja za pok. Štefana Forjana - 3 000; družina Miholič, Lipovci 250, namesto cvetja za pok. Štefana Forjana - 5.000; Dragica Smodiš, Lendavska 45 b, namesto cvetja za pok. Helmuta Smodiša - 5.000; Karel Krančič, Rankovci 22, namesto cvetja za pok. Dušana Kučana iz Šaiame-nec - 5.000; Janez Sneider, Murski Petrovci 22, namesto cvetja za pok. Dušana Kučana iz Šalamenec -5.000; Štefan Smodiš, Rankovci, namesto cvetja za pok. Dušana Kučana iz Šalamenec - 5000; Tondach Slovenija, d o. o., namesto cvetja za pok. očeta sodelavke Ljube Erhatič - 20.000; družina Tomašev, Kar-doševa 8, namesto cvetja za pok. Štefana Forjana -5.000; družina Vereš, Partizanska 51, Murska Sobota, namesto cvetja za pok Milovana Gajiča - 5.000; Katarina Špur, Mladinska 20, Veržej, namesto cvetja za pok Amalijo Ladiha - 6.000; Franc Rituper, Tešano-vci 77, namesto cvetja za pok. Jožeta Novaka - 5.000; TD Čepinci in Lesno-gozdarska zadruga Čepinci prispevek od borovega gostovanja - 32.000; družina Pintarič, Martjanci 34, namesto cvetja za pok. Milovana Gajiča - 5.000 sit Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282. Splošna bolnišnica Murska Sobota ____________ __________________________31 Napoved prireditev KONCERT LJUTOMER V četrtek, 19. maja, ob 18 uri bo na šolskem dvorišču Gimnazije Franca Miklošiča najprej nastop šolskih glasbenih skupin, ob 20 uri pa koncert Vlada Kreslina in Malih bogov. Nastopila bo tudi šolska gledališka skupina z odlomki iz predstave Nekega jutra, ko se zdani. LENDAVA - V četrtek, 19. maja, ob 20. uri bo v gledališki in koncertni dvorani koncert Oliverja Dragojeviča. - V soboto, 21. maja, ob 21 uri bo v lokalu Route 66 koncert skupin Persona Non Grata (Madžarska) in Bobenbaspaparklobas (Lendava) MURSKASOBOTA - V četrtek, 19. maja, ob 19 uri bo v Galeriji letni koncert moškega pevskega zbora Društva vinogradnikov Goričko pod vodstvom prof. Jožeta Siavička. - V petek, 20. maja, ob 20 30 bo v Prireditvenem centru Mešič koncert skupin Zablujena generacija, In-Sane in Silence No More. - V soboto, 21. maja, ob 21. uri bo v MIKK-u koncert skupin Blacklist (Melbourne, Avstralija) in Muškat Hamburg (Maribor, Gornja Radgona). Obe skupini izvajata pravi nespolirani rock v svoji najtrši obliki. SPODNJA ŠČAVNICA V petek, 20. maja, ob 19. uri bo v domu občanov območna revija odraslih pevskih zborov PUCONCI V petek, 20 maja, ob 20. uri bo v večnamenski dvorani tradicionalni letni koncert Ženske vokalne skupine Zarja. Predstavil se bo tudi MePZ Štefana Kovača iz Murske Sobote. VERŽEJ V soboto, 21. maja, ob 20. uri bo v kulturnem domu Koncert iz naših krajev, ki ga prireja Kolektiv A Prop os. RADENCI V soboto, 21. maja, ob 21. in 23. uri bosta nastopili na Maratonu treh src skupini Magnifico & Turbo-lentza in Posodi mi jurja DOGODEK MURSKA SOBOTA - V četrtek, 19 maja, ob 12, uri bo v baročnem salonu soboškega gradu predstavitev zbornika soboškega muzeja 8, posvečenega petdeseti obletnici ustanovitve muzeja. - V četrtek, 19. maja, ob 16.30 bo v MIKK-u delavnica Evropa - boljše okolje za delovanje NVO. LENDAVA V četrtek, 19. maja, ob 13 uri bo v Centru interesnih dejavnosti delavnica Korak do zaposlitve. RAKIČAN V petek, 20. maja, ob 17 uri bo na Srednji kmetijski šoli 4. regijski festival ohranjanja ljudskega izročila. Hkrati bo na ogled razstava kulturne dediščine regije, ki si jo je mogoče ogledati že od 13- ure dalje. GORNJA RADGONA V petek, 20. maja, ob 19. uri bo na gradu večer Ostrina meje - Meja ostrine s temo Preteklost Radgone v sliki in dokumentih RAZKRIŽJE V soboto, 21. maja, ob 20. uri bo v kulturnem domu predstavitev KUD-a Sv. Jeronim iz Štrigove. Sodelovali bodo člani dramske skupine, folklorna skupina, vokalne zasedbe in štrigovski muzikanti. ODRANCI V nedeljo, 22. maja, ob 12. uri bo ob blagoslovitvi zvonikov in dokončanju cerkve Svete trojice razvedrilni in kulturni program, v katerem bodo nastopile pevske skupine in posamezniki (Moški zbor Odranci, Andreja in Mateja, mladinski zbor OŠ Odranci, kvartet Slavček, Vokalna skupina Grlice od Sv. Martina na Muri, Moški kvartet Martinje. Venčeslav Zadravec), pihalna godba in recitatorji. LUKAVCI V torek, 24. maja, ob 14. uri bo v Domu Lukavci Veselo popoldne s pesmijo, plesom in glasbo, ki ga prireja KD Manka Golarja iz Ljutomera. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju je na ogled stalna muzejska razstava. - V Galeriji je do 3. junija na ogled razstava Andrej Jemec - Slike in grafike. - V pritličnih prostorih Kluba PAC si lahko ogledate naravoslovno razstavo o morskih želvah in podvodnih travnikih, morskih cvetnicah in pozejdonkah - V hotelu Diana je na ogled stalna razstava Podobe stare Sobote avtorja Ernesta Bransbergerja. - V MIKK-u je na ogled razstava Študijskih izdelkov obiskovalcev MIKK-ove likovne delavnice pod vodstvom akademskega slikarja Mirka Rajnarja. - V Pokrajinski in študijski knjižnici je do 20. maja na ogled razstava ob 110-letnici obstoja Planinskega vestnika. LENDAVA V centru Banffy je na ogled razstava slik Endreja Gon ter ja z naslovom Sledosled, 32 ZADNJA STRAN 19, maj 2005 — VESTS VESTNIKOV KOLEDAR Srečanje lastnikov starodobnih vozil Slovenije 19. maj, četrtek IVO 20. maj, petek BERNARD 21. maj, sobota FELIKS 22. maj, nedelja MILAN 23. maj, ponedeljek ŽEUKO 24. maj, torek SUZANA 25. maj, sreda GREGOR 21. maja bo sonce vzšlo ob 5. uri in 23 minut, zašlo pa ob 20. uri in 35 minut. Dan bo tako dolg 15 ur in 12 minut. 23. maja ob 22. uri in 19 minut bo na nebu nastopil ščip. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 18. maja 2005 . država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 238,8988 239,6177 240,3366 Hrvaška HRK 191 1 32,6499 32,7481 32,8463 Madž. HUF 348 1 0,9460 0,9488 0,9516 Švica CHF 756 - 1 154,7774 155,2431 155,7088 V Brit. GBP 826 1 347,6915 348,7377 349,7839 ZDA USD 840 1 189,0771 189,6460 190,2149 NI VANSUVICI Brat ali sestra Služba Pogovor na zavodu za zaposlovanje: • ‘•Kolikokrat ste letos že zamenjali Oče vpraša Janezka, če bi raje imel službo?« brata ali sestro. '•Petkrat!« -Brata!« »Ste delali kot priložnostni dela- »Zakaj pa ne sestre?« vec?« -Ker dajejo injekcije!« »Ne, kot nogometni trener.« Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. Društvo za ohranjanje tehnične kulture in dediščine Johann Janez Puch, ki ima sedež v Ljutomeru, člane pa iz raznih krajev Slovenije in tujine, je v soboto or-ganiziraio četrto srečanje lastnikov starodobnih vozil Slovenije in sosednjih držav. Okrog sto vozil seje popeljalo s štartnega mesta na hipodromu v Ljutomeru do Razkrižja, Dolnje Bistrice, Velike Polane, Genterovec, Bogojine, Beltincev in do Otoka Ljubezni v Ižakovcih. Ob vožnji po Pomurju so organizirali še tekmovanje za točke Zveze starodobnih vozil Slovenije. J. Ga, Letos osma žrtev v prometu Zaradi ran, ki jih je dobila v prometni nesreči, ki se je zgodila v torek zvečer med Stročjo vasjo in Ljutomerom, je v bolnišnici umrla 31 -letna B. Pečič. Med vožnjo prod Ljutomeru je zapeljala, ker je vozila preblizu desnemu robu ceste, na desno bankino in prek dovozne poljske poti s cestišča. Nato jo je z avtom vrglo čez potok Kostanjevico in je trčila v obrežje potoka. Pri tem se je avto obrnil na streho. Iz razbite pločevine so jo morali rešiti gasilci. A. B. PRAZNUJETE? NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica); Vestnik vam poklanja darilo! John le Carre Ime in priimek: Kraj: Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: Ulica: številka: Poštna številka: pošta: Davčna številka: majica VESTNIK Datum: Naročnino želim plačevati (obkroži): a) po položnici - letno b) po položnici - polletno c) po položnici - trimesečno VESTNIK vsem naročnikom, ki praznujejo 2 rojstni dan med 15. aprilom in 15. julijem, f podarja knjigo po izbiri ali dežnik. S Po darilo pridite v naročniško službo, lil. arh. Novaka 13, M, Sobota. NA MORJE in v ITALIJO^'. , J .. p>:r * Potem ko 50 ^ J. svoje^3 Hnbrt-1^^ ’ moči.ZuP*' rje in kapela1* i bodo «*•....' aktivne odpa * ♦ * * , , sprejem °ne^, s::-’ * *** * Dobri no.^ . Sedali-:';-^ kopter--^- l(3? vse wje. ga ^*2» | kovnisKOjeze • turistično pldv * K 1 Radenska ob^ teden vftnesj^^ zivno nnnrj'' bilejnemr ■' j tve fizičft1 kakšne «<« tekel r3Jda^3Z^ £ sebnotezofd.^., |)jt nov up^8 L1T.-'J' |/ 3000pa^p^'^ študije.H tek zdravileek«> učinek- ^le bodozm^' KOPER Sprehodili se boste po starem mestnem jedru Kopra in odkrivali vrsto zanimivosti - od cerkvene do romanske in beneškogotske arhitekture z izjemnimi patricijskimi palačami, meščanskimi hišami, značilnimi trgi in ulicami. PIRAN Staro pristaniško mesto Piran slovi po številnih znamenitostih, kot so: Tartinijev trg in njegova rojstna hiša, ostanki obzidja, Benečanka, občinska palača, cerkev sv. Petra, Prvomajski trg... DOBERDOB, Italija V Doberdobu, ki je simbol slovenskih branilcev v 1. svetovni vojni, se bomo spomnili slovenskih fantov na soški fronti, na ogled je tudi spomenik, posvečen spominu na italijanske in madžarske vojake. SOLINE Sečoveljske soline so bile zaradi ijjemno bogate naravne in kulturne dediščine I. 1989 razglašene za Krajinski park Sečoveljske soline. Zaradi raznovrstnega rastlinskega in živalskega sveta jih uvrščamo med najpomembnejšo naravno dediščino v Sloveniji. ODHODI VLAKA Hodoš 02.15 Šalovcl 02.20 Gornji Petrovci 02.28 Mačkovci 02.34 Puconci 02.44 Murska Sobota 03.00 Beltinci 03.07 Veržej 03.13 Grlava 03.16 Ljutomer mešto 03.23 Ormož 03.44 Koper 08.55 Ogledi bodo vodeni. Vmes bo kosilo v znanem portoroškem hotelu Metropol. Na vlaku bo zabavni radijski progam z Gezo In nagradami, vsak potnik bo dobil spominsko majico in Še kakšno presenečenje bo. Cena izleta je 13.500 tolarjev. ercator ŽIVLJENJE NISO LE BESEDE WWW MOBITEL Sl o pošta Slovenije Adriatic ; zanesljiv« vsepovsod zavarovalna družba d.d. 5 Zanesljivo vsepovsod ■* J« hitrem P05^’5' reme^b0 Pst3difn . Subai’S'^^JJX slovnm u ven. k vije" ujejte l tokrat n' T '"’5 ’J/ * £ Potujte 2 hns bo lepo in morje te toplo, I